m. is Ljubljana, oktober 1959 P V' ; S‘:K KOLEKTIVA POD7ET7A >C E A D I S< d zionvan ' Naše podjetje ima organizirane 'delovne edinice po vsej Sloveniji, in sicer o 6 okrajih (Ljubljana, Celje, Maribor, Kranj, Koper, Novo mesto). Spričo tako razdrobljene organizacije celotnega podjetja pa je razumljivo, da je politično delo v vseh teh edinicah zelo otežkočeno, kolikor ga hočemo ocenjevati z nekega enotnega stališča. V našem podjetju imamo organiziranih v organizaciji 7,veze komunistov 240 članov. Ti so organizirani v 12 osnovnih organizacijah ZK, kjer je njihovo poprišče dela. Vse osnovne organizacije pa so vezane na občinske komiteje. Te osnovne organizacije delujejo popolnoma samostojno ter rešujejo v glavnem naloge in probleme v okviru edinice, v kateri tudi delajo. Prav zato so odmaknjene od celotne problematike podjetja, ne poznajo raznih problemov, ki bi jih morali reševati večkrat tudi s političnih vidikov. V podjetju nimamo pravzaprav nekega organa, ki bi lahko vedel kaj več o delu osnovnih organizacij, o delu posameznih komunistov, o njihovem sodelovanju na terenu itd. Z osnovnimi organizacijami smo sodelovali le nekateri posamezniki, ki smo bili klicani »o pomoči bodisi od strani vodstev gradbišč ah obratov, ali pa od strani posamezne osnovne organizacije, ko je šlo za spore, ki so bili o glavnem osebnega značaja. Specifičnost o zelo pestri organizaciji povzroča pri delu komunistov velike težave. V podjetju so nujne nekatere važne akcije, ki terjajo enotnost stališč in skladno dejavnost. Zlasti je to nujno pri usmerjanju kolektiva k maksimalnemu izkoriščanju zmogljivosti podjetja, nadalje pri določanju proizvodnih načrtnih nalog o republiki in izven nje, včasih tudi izven države, pri sprejemanju raznih pravilnikov o nagradah, terenskih dodatkih itd. Takega organa, ki bi povezoval vse osnovne organizacije v podjetju, nimamo organiziranega. Edini organ, ki povezuje politično delo med edi-nicami, je Gradisov sekretariat sindikalnega odbora. Ce bo hotel ta organ o podjetju izvrševati svoje prvenstvene naloge, t. j. pomoč in kontrolo nad delavskim samoupravljanjem, skrb za člane našega kolektiva itd., potem je nujno, da organiziramo še nek drug politični organ, ki bi povezal vse osnovne organizacije Zveze komunistov. ; ijekretariat Gradisovega sindikalnega odbora, komunisti osnovnih organizacij gradbenega vodstva o Ljubljani in centrale podjetja ter nekateri posamezni komunisti iz drugih osnovnih organizacij so dali Pobudo za sklicanje aktiva komunistov Gradisa. V ta namen se je sestal iniciativni odbor, ki si je zadal nalogo, da temeljito pripravi gradi-no, ki naj bi ga obravnavali na aktivu komunistov. To pa ne pomeni, da je delo za priprave k sklicanju aktiva komunistov Gradisa prepuščeno samo temu odboru, ampak se morajo vključiti o ose te predpriprave, ose osnovne organizacije po terenu. Na ta način bo aktiv z večjo preciznostjo in preudai nosijo izbral važnejše teme, ki bodo zanimive že same po sebi za ose komuniste o podjetju. Če bomo zainteresirali ose komuniste za probleme že pred sklicanjem aktiva, potem Prav. gotovo lahko pričakujemo, da bo tudi razprava na samem aktivu zelo pestra, konstruktivna in uspešna. Ta aktiv naj bi povečali še s prisotnostjo predstavnikov delavskih svetov in upravnih odborov, sindikalnih podružnic, šefov gradbišč in obratov, predstavnikov občinskih in okrajnih komitejev, predstavnikov komun, kjer delajo naše osnovne organizacije, predstavnikov občinskih, okrajnih sindikalnih svetov itd. Z vabilom le-te.h nameravamo izboljšati vezi in odnošaje med njimi in našim podjetjem oz. našimi politič-nimi organizacijami. Osnovne organizacije posameznih 'delovnih edinic bodo ostale še o naprej organizatorice ideološkega dela znotraj te organizacije. Informirale in mobilizirale bodo člane o raznih aktualnih nalogah bodisi v okviru edinic, v katerih delajo, ali pa na področju komune, o katerih so vključene v občinske komiteje. S sklicanjem aktiva komunistov bomo predvsem povezali ose naše osnovne organizacije pri reševanju aktualnih vprašanj o samem podjetju, nadalje izboljšali odnose med osnovnimi organizacijami in vodstvi edinic, izboljšali odnose do občinskih komitejev in sindikalnih svetov ter organizacij SZDL Pričakujemo tudi, da bomo izboljšali ideološko raven boclisi osnovnih organizacij kot celote in posameznikov. Na tem aktivu bodo dobili odgovor na razna vprašanja vsi, ki se bodo aktiva udeležili tako, da po sklicanju aktiva na terenu ne bo več dvoma o najvažnejših vprašanjih. Tudi marsikateri vodilni član našega kolektiva, ki ni organiziran, bo dobil primerne smernice za sodelovanje z organizacijo Zveze komunistov, ali sodelovanje z občinskimi in okrajnimi predstavniki. Življenje o našem podjetju nam je pokazalo potrebo, da bomo sklicali sestanek aktiva prav zaradi aktualpih, problemov ne samo o samem podjetju., po edinicah, namreč tudi izven podjetja, t. j. predvsem o komuni, kjer delajo naši delavci. Vsebine za dnevni red ni bilo treba preveč dolgo iskati, sama se nam je ponudila. Pripravljamo se na sledeče teme: 1. perspektivni razvoj podjetja 2. odnosi med organizacijami ZK in vodstvi edinic 7. odnosi med podjetjem — edivicami in komuno 4. kadrovska politika 5. analiza dela delavskega samoupravljan ja 6. analiza sindikalnih podružnic ?. stanovanjsko vprašanje v podjetju. Nam gre predvsem za to, da bomo z analizo teh vprašanj našli najprimernejšo pot, da bodo sklepe tega aktiva o nekem vprašanju sprejeli tudi družbeni organi o občinah in vodstva naših edinic, n katerih se nahaja naša osnovna organizacija ZK. Naš namen ni delati mimo vodstev edinic, mimo komun, občinskih komitejev in ostalih organov družbenega upravljanja, hočemo, da luko spoznajo naše probleme in jih tudi tam primerno obravnavajo, Aktiv sklicujemo tudi zato, da obravnavamo in pretehtamo delo komunistov o osnovnih organizacijah in pri delu na terenu. Ocenili bomo delo o preteklosti, ocenili delo, ki POPRAVEK V zadnji .številki Gradisovega vestnika so bile v članku jOb polletju«: navedeni nekateri številčni podatki. Taiko je bilo med drugim navedeno, da je GV Maribor letos v I. polletju realiziralo za 1,1% gradbenih del manj kot lani. Ta podatek ne odgovarja povsem resnici. Iz točnejšili knjigovodskih podatkov je razvidno, da je njihova gradbena realizacija za okrog 6% večja kot lani; Do tega je prišlo zato, ker tehnična služba prejema le situacije ne pa podatkov o raznih storitvah, ki se fakturirajo z računom. Mariborčanom se zahvaljujemo za opozorilo in pozivamo tudi vse ostale, da. tako pozorno in pazljivo črtajo člainke našega časopisa. Ing. J. U. nas čaka v bližnji bodočnosti in izbrali tisto, kar je glavnega m skupnega za politično, razgibanost vseh naših osnovnih organizacij, o prihodnjem letii. Kes je, da na aktivu ne bomo govorili o dro.bnih stvareh, ki so zadeva posameznih osnovnih organizacij. ampak bomo govorili, sklepali, kakor je.Az. programa dnevnega reda razvidno, ali se na pr. organizacija podjetja razvija o pravilno smer. ali pravilno ocenjujemo in rešujemo stanovanjsko vprašanje naših članov, ali je naša kadrovska in tarifna politika o podjetju pravilna, ali imamo pravilne odnose do komun in obratno, ali imajo komune pravilne odnose do naših edinic, ali je delavsko samoupravljanje o podjetju v redu, na dostojni višini, kako so sodelovali komunisti z nekomunisti v podjetju, kakšne napake smo pri lem delali Ud. K reševanju vseh teh ]jrob!emoo je nujno pritegniti več tovarišev, ki bodo sestavili referate in teze. Te referate bomo pravočasno dali na vpogled osem osnovnim organizacijam in vabljenim, da jih piouče in dajo svoje pripombe. Nekatere najbolj aktualne teme bomo priobčili tudi v Gradisovem vestniku. Prvotno, dokler je na teh pripravah delal samo Gradisov sindikalni odbor, je bilo mišljeno, da bi bilo sklicanje lega aktiva možno že do 26. septembra. Toda na prvem sestanku iniciativnega odbora smo ugotovili, da to ne bo mogoče in da se konferenca lahko skliče šele v prvi polovici novembra. Toliko časa namreč potrebujemo, da bo material v resnici dobro pripravljen, pred konferenco dobro preštudiran in s tem dana možnost, da bo namen sklicanja aktiva komunistov Gradisa tudi o celoti dosegel svoj namen. Za iniciativni odbor: Tone Martinšek GOVOR ,, TOVARIŠA DIREKTORJA ’ j OB OTVORITVI ! ŠPORTNEGA DNE GRADISA V MARIBORU Tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da v imenu uprave podjetju pozdravim vse navzoče tekmovalke la tekmovalce ter goste in ostale udeležence naših športnih iger. Gradis z današnjimi igrami zopet oživlja nekdanja športna srečanja, ki so bila med člani ko-lekiiva izredno priljubljena in zaželena. Žal finančne prilike nišo dovoljevale kontinuitete v tem udejstvovanju. Križu v letu 1956. je omejila naša sredstva na minimum in smo šele sedaj uspeli oživeti staro tradicijo. Ko otvarjam te športne igre, mislim, da je pravilno, da se naši kolektivi pomerijo med- seboj tudi v plemenitent športnem tekmovanju. da se spoznajo med seboj, da k svojemu trdemu vsakodnevnemu delu dodajo tudi kos veselega razpoloženja in zdrave tekme. Posebno me veseli, da poleg starih izkušenih tekmovalcev vidim mnogo naše mladine, tistih članov našega kolektiva, ki bodo- v perspektivi: prevzeli nase vso težo in odgovornost za uspehe podjetju. Veseli me, ko vidim, da število tekmovalcev ni majhno, da so naše edinice našle pot do svojih članov in mu skušajo ustvariti poleg dela tudi l»otrebno zabavo in razvedrilo. Veseli bomo lahko, ee bo to udejstvovanje potegnilo mladino iz gostiln, od pohajkovanja in drugega nekoristnega zapravljanja časa. Šport naj ho torišče, kjer se bo mladina shajala, se seznanjala in spoznavala, aktivnost pri tem pa nam bo prinesla tudi množičnost, ki je za nas predvsem važna. Ko otvarjam te športne igre, se istočasno zahvaljujem njenim organizatorjem za njihovo nesebično delo, ter želim vsem tekmovalcem polno uspeha! Še nekaj minut do starta v teku na Pohorje Etezultati ocenjevanja ZA P R Y O TROMESEČJE Komisija za ocenjevanje je predložila na zadnjem zasedanju delavskega svetu v .potrditev svoje delo v zvezi 7. ocenjevanjem in izračun nagrad za II. tromesečje. Posnemamo nekatere podatke iz tega poročila. Skupno so komisije analizirale delo in ocenile !t49 oseb, kar predstavlja 29% vseh v II. tromesečju zaposlenih. Od teh jih je ocenila centralna komisija 250, druge pa so ocenile podkomisije po edinicah. Pozitivno ocenjenih, to je listih, ki so dobili 12 ali več točk in prejmejo nagrado, je bilo S95 oseb ali 61,6% vseh ocenjenih. Največ oseb je dobilo t2—12,9 točk, to je 285, ostali pa so razporejeni takole: >—5,9 točk 1 oseba i—4,9 točk 4 osebi' 5— 5,9 točk 9 oseb 6— 6,9 točk 22 oseb ?—7,9 točk 44 oseb 8— 8,9 točk 105 oseb 9— 9,9 točk 133 osel 10— 10,9 točk 99 oseb 11— 11,9 točk 103 osebe 12— 12,9 točk 285 oseb 13— 13,9 točk 193 oseb 14— 14,9 točk 156 oseb 15— 15,9 točk lit oseb 16— 16,9 točk 89 oseb 17— 17,9 točk 41 oseb 18— 18,9 točk 16 oseb 19— 20 točk 4 osebe Noben ni bil ocenjen z 20 točkami. Zaradi preobširnosti ne navajamo analognih številk po edinicah. V glavnem moramo zavreči mnenje, da je bila centralna komisija strožja od večine podkomisij, saj je samo dve osebi ocenila z 18 točkami vse ostale pa manj. ' Niso redki slučaji, da je dobil ta ali oni šef manj točk in tudi nižje nagrade kot nekateri izmed njemu podrejenih. S tem je končno prelomljena praksa, da morajo dobiti naj-višje nagrade vodilni uslužbenci, potem pa po vrsti po položajih itd. Nekateri tega še danes ue morejo razumeti in se čutijo osebno užaljene in osramočene. Obstoja seveda tudi možnost, da je ta ali ona komisija napravila napako. V tem slučaju naj se prizadeti pritoži delavskemu svetu. Neka j nepravilnosti se je pokazalo v zvezi z načinom dodeljevanja točk cdinicani. Zato so Hle nekatere komisije, ki so dobile ri.zmeroma visoko število točk razmeroma previsoke v svojih ocenah zlasti v primerjavi s centralno komisijo. Te bo, treba nekaj spremeniti, o čemer bo govora na sestanku predsednikov podkomisij in šefov edinic, ki se pripravlja. / Najviš ja nagrada znaša 77.000 din bruto, kar znaša okrof' 40% zaključne plače, najnižje pa znašajo okrog 6000 din. Ce pomislimo, da, precejšnje število naših delavcev' zasluži na akordu, mesečno več kot 50% svoje tarifni; postavke, ta nagrada spričo lep',h uspehov v I. polletju uikakor ni visoka. V J-U. ■ g ■ £l:: m m | m ■ ■ === m ■ JESENICE. — Na razširjeni seji izvršnega odbora sindikalne podružnice ter članov. Zveze komunistov gradbišča Jesenice so poleg priprav za proslavo v Završnici razpravljali tudi o aktivnosti mladinske organizacije. Mladina je zadnje čase povečala svoje delovanje, vendar je pomoč nujno potrebna, kajti terenski odbori Socialistične zveze so premalo aktivni. V kratkem bodo sklicali letno konferenco mladinske organizacije, za kar so zadolžili posamezne člane. V dneli od It. do 21. 9. 1959 so organizirali več predavanj o delavskem samoupravljanju. Organizirali so tudi ogled Zagrebškega velesejma. Tudi sindikalna podružnica je pred zaključkom gradnje šole izvedla obširno akcijo, da je bila šola do roka končana, in tako je kolektiv kljub mnogim zaprekam častno izvršil svojo nalogo. Na zadnji seji upravnega odbora so razpravljali o polletni bilanci. Realizacija v prvem polletju znaša 250 milijonov din. Dokončno so sklenili pogodbo za gradnjo rova v Gorjah pri Bledu. Vse kaže, da bo rov še pred določenim terminom gotov. Tudi pri gradnji mosta v Bohinju dela uspešno potekajo. Odobrili so tudi predlog okrajne kegljaške zveze glede obiska tovariša Simeonova na svetovnem kegljaškem prvenstvu. ■ LJUBLJANA. — Na zadnji seji delavskega sveta so razpravljali o pravilniku o dodelitvi stanovanj v stanovanjskih blokih, ki jih je zgradilo podjetje. Pravilnik je bil v celoti sprejet. Nastaja pa vprašanje dodelitve stanovanj našim starim delavcem, ki bodo vsak čas upokojeni. Pri podjetju so zaposleni več kot 10 let in nimajo svojih lastnih stanovanj. Določili so štiričlanski stanovanjski disciplinski odbor za vsak samski dom posebej. Naloga teh disciplinskih odborov bo, pomagati upravnikom domov pri reševanju raznih sporov in utrjevanju discipline. Izvolili so komisijo, ki naj bi urejevala vprašanje delovne sile med zimsko sezono. Komisijo sestavljajo: Stane Pirc, ing. Branko Vasle. Franc Zorko. Drago Mandeljc in predsednik sindikalne podružnice Ivan Žorž. ■ CELJE. — V zvezi z razpravo o polletni bilanci so sprejeli več važnih sklepov. Tako morajo sektorski vodje pismeno obrazložiti visoke izgube na plačah. Predvsem velja to za sektor Velenje. Vs: pa naj poskušajo popraviti finančni uspeli s tem, da proučijo in obračunajo vse razlike v cenah materiala, dodatnih del, uslug obrtnikom itd< Za dosego uspehov bo treba zmanjšati tudi transportne stroške režije, zmanjšati število zaposlenih, predvsem pa dvigniti storilnost dela. Sklenili so še, da mora biti vsak vagon cementa brezpogojno preiskan v laboratoriju, v skladišču pa označen s posebno tablico z datumom dobave in označbo kvalitete. Govorili so tudi o pripravah za zimsko delo in zadolžili vse sektorske vodje, da pripravijo tozadevne elaborate. Na sektorju Celje so odprli novo menzo. Pričeli pa so tudi z gradnjo bodočega upravnega poslopja. Na sektorju Celje—Zg. Hudinja so nedavno slovesno odprli novo šolo. Na proslavi so govorniki pohvalili delo kolektiva, predvsem glede kvalitete, izvršenih del. K tej novi zmagi celjskemu kolektivu iskreno čestitamo. ■ MARIBOR. - Izvršni odbor sindikalne podružnice je na zadnji seji obravnaval osnutek stanovanjskega pravilnika. Nekateri člani so bili mnenja, da so v pravilniku premalo nakazane poliiične prizadevnosti prosilcev. Pravilnik so končno z malimi pripombami sprejeli. Za dodelitev stanovanj so predhodno imenovali petčlansko komisijo, in sicer: Ivana Ho-letiča, Martina Zajška, ing. Dušana Dovjaka, Ladota Janžekoviča in Franca Cvetka. Komisija je imela nalogo, da si je stanovanja prosilcev ogle- | Strelci ob športnem dnevu Milin Bačer 50-letnik Težko pričakovani športni dan je za nami. Ta tradicionalna prireditev, ki je bila organizirana po šestletnem razdobju, je spet razgibala športno življenje v kolektivih. Po uradni objavi v našem vestniku in po določitvi propozicij za posamezne športne panoge so se začeli v kolektivih mrzlično pripravljati in izbirati kandidate za posamezne panoge. Med starim sindikalnim inventarjem so poiskali zaprašene športne rekvizite, jih očistili in oprali, da so lahko spet služili svojemu namenu. Začele so se zagrizene vaje, pojavljali so se neznani talenti in so si morali vodje ekip močno razbijati glavo, koga naj bi določili v ekipo. Bilo jih je namreč toliko, da niso vedeli, koga naj bi izbrali, da bi se na športnem dnevu bolje odrezali. Najteže je bilo prerokovati (koliko prerokov je bilo tiste dni v naših kolektivih!). No, danes, ko je že vse mimo, lahko ponekod le tarnajo, zakaj so postavili v ekipo tega in ne onega. Čeprav je na športnem dnevu nastopilo dve tretjini takih, ki se sicer s športom ne ukvarjajo, so vendarle dokazali, da so dobri za sindikalno reprezentanco in so dosegli lepe uspehe in tudi kakovost glede na tako kratke priprave. Udeležba je bila zadovoljiva, vendar je bilo opaziti, da je nastopilo sorazmerno malo mladine, medtem ko bi pričakovali prav nasprotno. Vsekakor pa je športni dan močno razgibal domala vse naše delovne kolektive. Pri posameznih športnih panogah je strelstvo vsekakor prevladovalo, saj je nastopilo kar 12 ekip, t. j. 60 tekmovalcev. Ker sem sam vnet pristaš strelstva, bom opisal tekmovanje, kakor sem ga sam doživel. Tekmovali smo z malokalibrsko in zračno puško. Z malokalibrsko puško so bila tekmovanja v soboto od pol osme ure zjutraj do štirih popoldne. Z avtobusom smo se odpeljali pod zeleno Pohorje, kjer smo si uredili strelišče. Glede na propo-zicije in na pomanjkanje malokalibrskih pušk se je tekmovanje precej zavleklo. Tekmovalci so imeli občutek, da se nahajajo na poligonu kot takrat, ko so služili kadrovski rok, saj so morali tekmovanje zaključiti in ostati brez kosila. S prvimi streli jc nastala na strelišču velika nestrpnost in vsi so gojili tihe želje, da bi dosegli čimboljše uspehe. Tekmovalci so se gnetli okrog sodniške mize, kjer je nepristransko sodil naš znani strelski reprezentant in rekorder Franc Pianine. Tekmovanje je šlo h kraju, rezultati že znani, marsikdo jc še ugibal, kaj ga je polomil, pobrali smo še vse naprave in kolona je krenila k avtobusu. Potlej seveda brž na kosilo in nato na drugo sirelišče za zračno puško. Tudi tu je bil boj ekip sila zagrizen za najboljša mesta. Posamezni tekmovalci so dosegli kar lepe uspehe. Število nesreč po edinicah v mesecu avgustu 1959 Nesreče pri delu iti I Edinica I I >8 *r* Ul 1 Z m Gradbeno vodstvo Ljubljana 950 Gradbeno vodstvo Celje 1058 Gradbeno vodstvo Maribor 1086 Gradbišče Jesenice 51! Gradbišče Zalog 25? Gradbišče Koper . 242 Gradbišče Ravne 3S9 Gradbišče Podvelka 504 Gradbišče Trojane 112 Gradbišče Kranj 59 sGradiss C. O. Ljubljana 525 »Gradis«: C. O. Maribor 158 »Gradis« OGP Ljubljana 242 Lesni obrati Škofja Loka 146 Projektivni biro 29 Centrala SO — 1 — 4 — 2 1 8 12 6 5 2 4 4 5 — 1 — 2 — S — 2 10 14 15 5 1 2 4 4 5 — I — 2 — 8 — 2 Skupaj: 5.729 Tudi tu je Franc Planinc takoj postregel z rezultati. Sodil jc zelo objektivno in ni bilo nobene pritožbe. Pred nami je bilo še tekmovanje za prvenstvo posameznikov, ki je bilo naslednji dan. To tekmovanje je bilo najbolj naporno, saj je trajalo kar H ur. Tekmovalci so se vedli zelo športno, kar je treba posebej pohvaliti. Kljub temu, da so bila tekmovanja v streljanju najbolj množična, nas vodilni funkcionarji tekmovanja niso obiskali. Verjetno so se ustrašili pušk. Naj. jim bo tokrat oproščeno, saj je bilo tekmovanje v dobrih rokah. V splošnem so bili doseženi zadovoljivi rezultati. Iz tega tekmovanja je tudi razvidno, da so družine, ki so doslej aktivno delale, dale tudi najboljše strelce, saj so vse pri vrhu. Posebno so presenetili Škofjeloeani, ki so takorekoč novinci. V tej panogi pa so bili resni konkurenti kar za prvo mesto. Strelci iz CO Maribor so se plasirali na pripadajoča mesta, saj so se res potrudili, kar se je videlo na njihovem improviziranem strelišču za malokalibrsko puško. Zaščitna stena iz debelih tramov je bila namreč vsa preluknjana kot da bi jo izdolbla žolna. Večji razvoj strelskega športa zavira pri nas pač specifičen značaj našega dela. Posamezniki delajo od jutra do mraka in ne ostane časa ra reden trening. Na drugi strani pa manjka tudi denarja za nabavo rekvizitov. Kljub vsem tem težavam pa so uspehi kar zadovoljivi. Treba pa bi bilo več tekmovanj, pritegniti zlasti mladino, iz katere bi se regru-tirali dobri strelci, ki bi jutri zamenjali starejše. Strelci Gradisa! Naslednje srečanje naj bi bilo za praznik republike, oziroma 22. novembra. Upam, da nas bodo sindikalne podružnice in vodstva razumela in priskočila na pomoč vsaj s plačilom potnih stroškov za člane kolektiva, ki bi se tekmovanj udeležili. V imenu strelcev se zahvaljujem za vso gostoljubnost, skrb ter organizacijo, ki je terjala veliko dela in naporov kolektiva gradbenega vodstva Maribor. Posebej pa se moramo zahvaliti članom kolektiva mariborskih CO tov. Zorku, predsedniku Francu Stranišku, blagajničarki Ančki KrepsL, Maksu Robiču in Alojziju Ditmajerju. L. S. Gradbeno vodstvo Ljubljana Hcrcek Rok se je pri prevozu malte spotaknil in padel. = Velehie Zngdija je pri nakladanju -T- papirja padel z voza. IHj Hotič Šulejman je postavljal oder §= za nabijanje trstike in ko je polagal gll ploh na stolico, ni pravočasno umak-HH nil roke in si jo je poškodoval. Ull Gradbeno vodstvo Celje §m Ceh Jože je bil zaposlen pri podi-=s ran ju odrov. Ploh je zdrsnil z odra, ga udaril po levi strani in mu po-mi škodoval rebro. §= Jurčec Stefan je urejeval vodila mj dvigala, nad njim pa so merili dia-=g gonale za prečno povezavo in spro-Jjl! žili sekiro, ki je bila nad njimi za-g|= sajena v les. Sekira mn je padla ^l§ na glavo in mu jo je poškodovala, mi Nererju Antonu je spodrsnilo, ko = je s tovariši prenašal betonske no-== sMce. Pri tem je padel 2 m globoko na betonsko ploščo. Ciglar Franc je ob jarku urav-|jg naval žico, ko je stopil na rob jar-ka, se mu je plošča utrgala. Padel §Ht je v jarek in se poškodoval. Gradbeno vodstvo Maribor == Toš Ivan je bil zaposlen pri iz-: - kopu kleti. Sodelavec, ki je bil za-m posl on na delovnem mestu nad njim. == je sprožil kamen, ki ga je udaril na glavo in ga poškodoval. =j= Bašnec Stjepan je nosil na streho fll beton. Ko je priše) do vrha, mu je spodrsnilo in je padel z višine 3 m. I|! Poškodoval si je lice in roko. gg Arnuš Anton je delal pri postav-gg! Ija.niu lope in nehote stopil na grc-£|1 do, ki se je prekucnila. Pri tem pa Ul! je stopil na štrleči žebelj. -gg Kop Jože jc spuščal plohe v kanal mf in si poškodoval roko z žebljem, ki is je molel iz ploha, m Žirovnik Marija je peljala s su-§|§ mokolnico v podstrešje malto. Ker jgl ni bil urejen prehod, se je z glavo 1H1 udarila v konzolo. §H Polič Karel je delal pod 5 in vi-l=: sokim odrom, na katerem je drugi im delavec dolbel zid. Ko je stopil iz-fgl pod odra, mu je kos opeke z odra mi padel na glavo in mu jo poškodoval, gg Škerlak Aleksander se je vračal mi z dela in tekel na avtobus. Pri tem se je spotaknil ob železno cev in padel ter si poškodoval roko. Gradbišče Jesenice Bartolič Dragan je nakladal na vagon e t opeko. Pri tem se je kup opeke sesul in 5 opeke so mu priletele na roko ter poškodovale zapestje in prste. Repoša Franc je dvigal malto s konzolnim dvigalom na mestu, kjer so zidarji obrizgavali fasado. Ker ni nosil zaščitnih očal, mu je padla malta v oko, da je mora! iskati zdravniško pomoč. Gradbišče Zalog Podgorelec Ignac se je ponesrečil pr: prenosu lesa. Pri prenosu je bil obrnjeni s hrbtom v smeri hoje, se spotaknil in padel, pri padcu ga je les udaril na levo nogo in mu jo poškodoval v kolenu. Gradbišče Koper Bužimkič Arif je z japanerjem vozil gramoz k betonskemu mešal- cu. Pri zvračauju je z japanerjem pritisnil prst k mešalcu in si ga poškodoval. Gradbišče Ravne Sinko Anton je zvračal malto, pri tem pa mu je malta brizgnila v oko. Sambolec Rudi je brusil konice zidarskih sponk, pri tem pa mu je padel v oko obkrušek brusilne plošče. Gradbišče Podvelka Kotar Ivan je bil zaposlen pri tolčenju kamna na cesti. Z brega poleg ceste je priletel kamoo, ga zadel v desno nogo in mu jo poškodoval. Hailek Franjo je vozil s samokolnico beton od mešalca na mesto graditve. Ko se je vračal s samokolnico, je bil s hrbtom obrnjen proti mešalcu in ni opazil, da pri mešalcu stoji druga samokolnica. Zadel je vanjo ter padel. Pri tein si je poškodoval roko. Tod. Albin Bačer je bil rojen o Mirnu pri Gorici. Oče je bil po poklicu mizar. Že o rani mladosli mu je oče ozbiulil ljubezen do domovine in temu je ostal zoest vse do današnjega dne. Mladost je preživljal o Gorici. Ko mu je bilo 10 let, se je s starši preselil d Zadar, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Ko je po krivični pogodbi Zadar pripadel Italiji, so se vsi preselili o Ljubljano. Tu je končal realko in napravil veliko maturo. Vpisal se je kot reden slušatelj na unioerz.o, ter končal 4 semestre tehnične fakultete v Ljubljani. Zaradi težkega socialnega položaja ni mogel nadaljevati študija, z.ato ga leta 1932 že najdemo o službi v prelepem delu Gorenjske, o Radovljici. Tako je moral kot večina zavednih uradnikov o bivši Jugoslaviji iz kraja v kraj. Nekaj časa je služboval o Celju in vojna ga je zatekla v Laškem od koder je bil leta 1941 skupno s starši preseljen o Slavonsko Bože go. Zvestega svojim načelom kmalu najdemo med aktivisti Osvobodilne fronte, kjer je v Gradiški in tudi pozneje, ko se je preselil o Ljubljano, uspešno podpiral borbo proti okupatorju. Po osvoboditvi je služboval pri Ministrstvu za gradnje, pozneje na direkciji za ceste LRS in leta 1931 je bil službeno premeščen k našemu podjetju, kjer uspešno izvršuje svoje naloge že polnih osem let. Tov. Bačer je dober sotooariš in v kolektivu na splošno priljubljen. Pri izvrševan ju nalog je hiter, jasen in, kratek. Od svojih sodelavcev zahteva pri delu le to, kar sam dnevno o veliki meri izvršuje. Visoko ceni smisel za odgovornost in se nikoli ne boji prevzeti še tako težkih nalog. Svojih moči ne itedi in neuspeha se ne ustraši, temveč se še z večjim poletom zagrize v probleme, ki jih ni malo. dokler jih uspešno ne reši. Tovarišu Bačer ju želimo, da bi še dolgo vrsto let uspešno, zdrav in zadovoljen sodeloval z nami. Ko sem ga nedavno obiskal, mi je dejal, da je v kolektivu zelo zadovoljen Pri delu mu osi pomagajo. Ima pa pred sabo še velike načrte, kako izboljšali poslovanje. Njegova največja želja pa je, da bi končno pri podjetju prišel do stanovanja. Želimo, da se mu vse želje uresničijo. Lojze Cepuš Gradbišče Trojane Mahič Arif je nakladal plohe in st ranil roko z žebljem. Centralni obrati Maribor Breznik Karel je natezal vijak. Pri tem pa mu je popustil ključ in zdrsnil, da ga je ud« ril po ustnici. Betonarna Ljubljana Šmitran Savo je na tovornjaku nakladal betonske zidake, katere mu je podajal sodelavec. Pri tem je prišel s prsti med zidake in si poškodoval sredinec leve roke. Luzar Jože je bil zaposlen pri napenjanju žice za betonske (železniške) prage. Žica se je utrgala in ga udarila ter poškodovala koleno leve noge. Ponosni smo na Gradis Pionirski odred ssFerdo Godina* na šoli Srednja Bistrica sodi meti najdelavnejše odrede v Pomurju. Iz šolskega okoliša, ki obsega Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistrico, obiskuje šolo 444 učencev, katerih starši so o glavnem kmetje. V lanskem šolskem letu jc v odredu delovalo šest različnih krožkov. V njih je aktivno delala več kot polovica vseh pionirjev. Najboljši so bili pionirji v tehničnem krožku, ki so tudi izdelali tehnične igrače za republiško razstavo. Pionirji v odredu pa niso prepuščeni sami sebi ampak jim v njihovih krožkih pomagajo domači učitelji, ki poleg celodnevne zaposlitve v šoli najdejo še toliko časa za to delo Večji polet in storilnost pri delu pa sta se pokazala pri pionirjih takrat, ko so na svojo prošnjo dobili iz Ljubljane veselo sporočilo, da je industrijsko gradbeno podjetje »Gradis* prevzelo pokroviteljstvo nad pionirskim odredom. Za svoje uspešno delo o odredu jih je njihov zaščitnik povabil na izlet v Ljubljano in na morje. Drugo soboto v septembru je 32 najboljših pionirjev veselih lic stopilo o Gradisov avtobus v Gornji Bistrici, od koder so se pionirji podali na dolgo in lepo potovanje v Ankaran. Mnogi od pionirjev so se tokrat prvič peljali v avtobusu. Med vožnjo so oideti lepote naših krajev in končno naš tepi m sinji Jadran. Na pionirje so napravile globok vtis ' tudi lepe ceste. Sicer pa je bil izlet tudi poučnega značaja, ker so se pionirji seznanili s sredozemskim rastlinstvom, oideti parado akrobatov delfmoo, ki so bili kot nalašč naročeni za pionirje, jadrnice in velike parnike. V prostem času so se pionirji kopali, igrali namizni tenis. šah. odbojko, kegljali, se vrteli na vrtiljaku in gledali televizijsko oddajo. Pionirji so prenočili pod šotori na gumiranih blazinah. Prehrana p obeh menzah o Ljubljani in Ankaranu je bila izvrstna. Za uspeh in lep izlet se pionirji odreda »Ferdo Godinat iz Srednie Bistrice iskreno zahvaljujejo celotnemu kolektivu Gradisa, tovarišu direktorju, posebej pa tovariših Mili Capuder, ki ni skrbela samo za vso skupino pionirjev, ampak tudi za vsakega posameznika. In nazadnje, kdo je bil najsrečnejši na izletu 'in kdo najnesrečnejši? Najsrečnejši je bil pionir Tonček, ki si je zaradi malo pretegnjene kite na vratu privoščil izleta v Izolo. Najbolj nesrečen pa je bil eden izmed spremljevalcev pionirjev, ki se je po toboganu spustil v morje in dobil na novih kopalkah »defekt*. Jože Pojbič BREZ 0biQ*§žmic& , i m 2 i m J 0 !W I' fet na Koprskem smo odprli nov kamnoWn. Tole je kolektiv tega našega novega obrata 'Ukoi" w Črnem 3€aiu V soboto, dne 19. IX. 1959 je pričel obratovati v Črnem Kalu novozgrajeni kamnolom. Ta dan pomeni za naše gradbišče važno prelomnico, saj smo s tem rešili enega glavnih problemov, neprekinjeno preskrbo naših delovišč z drobijencem. Ko se spomin jamo presta nih težav v zvezi z nabavo drobijenca, želimo, da bi naš novi obrat izpolnil naša. pričakovanja ter z rodnim obratovanjem opravičil svoj obstoj ter vložena sredstva. Prepričani smo, da nas naši novi sodelavci — sami krepki in pridni možje in fantje — iz bližnje vasi Črno tiči, ne bodo razočarali. Ko jim izročamo kamnolom v upravljanje, jim glede na to, da bodo imeli med drugim opravka tudi z eksplozivom, kličemo — srečno! G. Prek našega časopisa smo že spoznali skoraj vse naše edinicein kolektive, njihovo delo, težave ter gospodarjenje oziroma upravljanje in posamezne ljudi, funkcionarje, športnike, slavljence itd. Med nami pa je še nekdo, ki tvori najmanjši kolektiv štirih ali petih ljudi, ki se pojavljajo zdaj tu zdaj tam ter opravljajo odgovorno, težko in nevarno delo. Vsi kolektivi jih dobro poznajo, poznajo tudi njihovo delo in ker so poznani, se nam zdi to delo enostavno, pač s to razliko, da nekdo dela na tleh, nekdo pod zemIjo, na odrih ali železnih konstrukcijah, na strojih itd. Zato ne zainteresirajo nobenega razen neposredno odgovornega, kako bo steklo delo in kako bo izvršeno. Ker sem redni spremljevalec skupine, poznam tudi njihovo delo, težave, nevarnosti, hočem malo opisati njihovo delo. Naše podjetje poseduje veliko različni h gradbenih strojev, od katerih služi vsak svojemu namenu ter zahtevajo nekoga, ki z njimi upravlja, premešča, postavlja in popravlja. Med temi raznimi -stroji so tudi najtežji stroji — stolpni žerjavi. Teh poseduje naše podjetje dvanajst in sicer štiri različne trpe. Že od obstoja podjetja potu- Solsko Ido je šlo h koncu in oče, ki je uslužbenec Gradisa o Mariboru. nam je obljubi!, da bomo šli o počitnicah na Pohorje in o Anka- ran. Zdelo se nam je čudno, da je tako velikodušen, saj to vendar stane mnogo denarja. Oče pa nam je razložil, da je Gradis zgradil za člane soojih kolektioco na Pohot ju lep dom in o Ankaranu ob morju uredil udobno letovišče, kjer letujejo prijetno in poceni Pečeno, storjeno! V lepem jutru je odšla naša šestčlanska družina na postajo in odpeljali smo se po širo- Pisma iz Halsndsiie Haag. 2. septembra. — Po nekaj tednih se oglašam z nekaj vrsticami. No, o začetku našega dela je bilo kar nerodno zaradi jezika. Zdaj gre vedno bolje. Na splošno pa so ljudje zelo prijazni in radi pokažejo, če se seveda zanimaš. Delana po dva v enem podjetju. Doslej smo si ogledali že dva sistema montažne gradnje. Pri prvem podjetju MUiVI delajo z majhnimi montažnimi elementi iz lahkega betona. Letno narede 2?0 stanovanj s 120 delavci. Pri drugem podjetju, kjer smo sedaj (GEMRAIV) pa delajo z velikimi elementi in imajo zelo močno mehanizacijo. Na 32-stanovan jskern bloku dela do surove gradnje le šest delavcev — vse s stroji. Tedensko napravijo po 14 stanovanj. Delovodja nam je povedal, da so v začetku lake, gradnje napravili na teden le po dvoje stanovanj. Sedaj so že močno napredovali. Rislvo vsega pa je v dobri organizaciji dela in v glavnem o sodobni mehanizaciji del. Glede standarda pa le to, da tu ljudje zelo dobro žive, ker žive trezno. Na obleko ne dajo dosti, zato pa izdajo precej za hrano. Pa drugič še kaj več! Vse skupaj vas prav lepo pozdravlja Franc Kne »Gradisov veslnik, l/daju delavski svet pod tetja Gradis Ureja ea uredniški odbor — Odeovorni urednik l,o|/e Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšič-u* v Ljubljani — izbaja mesečno kem Dravskem polju, kjer nas je že od daleč pozdravljalo zeleno Pohorje. Pohorje smo že večkrat od daleč gledali, nismo pa poznali lepot in prijetnega vonja smrekovih gozdov, najmanj pa nismo pričakovali, da je vožnja z vzpenjačo tako nekaj čudovitega, nepopisnega. Dvignila nas je visoko v zrak. Nihali smo nad prepadi, naše oči pa so skozi zaprla okna gondol tavale po bližnji in daljni okolici. Najlepši razgled je bil na mesto Maribor, s katerega je že počasi izginjala megla m so se iz'nje dvigali novi stanovanjski bloki kakor čeri o širnem morju. Nedaleč od vzpenjače se nahaja Gradisov dom. Vidiš ga komaj, ko dospeš tik do njega. V domu so nas gostoljubno sprejeli. Otrokom je kar žarelo lice od veselja, ko so si dom ogledovali od zunaj in od znotraj. Vse je tako depo urejeno, da se ne da popisati. Nikomur ne bo žal, če si ga ogleda sam ali pa če je tako srečen, da preživi tam vsaj nekaj dni. Tu ne manjka človeku ničesar. Tam so knjige, po katerih smo prav radi segali, je šah, pri katerem smo presedeli ob deževnem vremenu. Novi televizijski aparat je pravo čudo. Opazooali smo izletnike, kako so občudovali okusno opremljeno jedilnico in posebno sobo, snago in red ter gostoljubnost tovariša upravnika in drugih uslužbencev. Zdelo se nam je, da bi ob tej priliki bili Uidi oni radi člani Gradisa. Vsak dan srno sedeli za bogato obloženo mizo, kjer so nas čakale okusno j/ripravljene jedi. Ker smo si podnevi ogledovali tudi druge domove na Pohorju, smo zvečer utrujeni legli v mehke in tople postelje. Nočna tišina nas je kmalu zazibala o sladko in globoko spanje. A ose, kar je prijetnega, prehitro mine. 7, najlepšimi in neizbrisnimi spomini smo zapustili naš dom, vzpenjača nas je vedno bolj oddaljevala od njega kol bi se pogrezali, je šlo z nami do vznožja Pohorja, kjer so čakali že novi gostje. Še dolgo potem smo obujali spomine na prijetne počitnice o Gradisovem domu na Pohorju. To pa ni bilo dooolj! Oče je držal svojo obljubo. Minulo je komaj štirinajst dni, že srno se odpravili v Ankaran. Iz Ljubljane nas je avtobus odpeljal po lepi novi tlakovani cesti prek Postojne do cilja. Vožnja je bila zanimiva, saj so se nam prikazovali in odmikali nepoznani kraji. Vozili srno se po hribih in dolinah, V avtobusu je nekdo zaklical: >Glej-te Trst, glejte morje!t Vsi smo stegovali vratove m gledali skozi okno. Po triurni vožnji smo dospeli o Ankaran. Začudili srno se našemu novemu bivališču. Ljudje, ki so ta dan odhajali, so bili zagorelih obrazov in polni najlepših doživetij. Poslavljali so se z željo, da se ob letu zopet vrnejo. Ob vsem lem smo vedeli. da smo srečni. Dobili srno stanovanje v Vuzenici. Tam je namreč šest stanovanjskih hiš, ki nosijo imena: Zenica, Vuzenica, Medvode, Moste, Litostroj in Strnišče. Pri vhodu stoji veliko upravno poslopje, potem je kuhinja in jedilnica, nato še kegljišče. Ne manjka tudi igrač in prostorov za otroke. Vsa jroslopja so jKrst avl jena v cvetju in zelen ju. Sedaj j)a k morju! Tisti teden je bilo lepo sončno vreme in vsak dan smo se kopali, vozili s čolni, sončili, opazooali ladje, ki so plule o Koper, Izolo, Piran, Portorož in Trst. Tudi mi smo se jreljali z ladjo v Kojrer. Vse to je bilo nepopisno lepo, posebno še za otroke. Kar hudo nam je bilo, ko je napočil dan odhoda. Tudi naša družina je odšla iz Ankarana z najlepšimi spomini in z željo, da se ob letu vrnemo. Ko srno tako opazovali ljudi na Pohorju in o Ankaranu, smo spoznali veliko delo naše nove socialistične družbe. Nikoli prej nisi videl našega delavca s svojo družino, da bi preživljal svoj dopust tako poceni in v tako lepih domovih. Delal je za druge, po naših lepih letoviščih so si pridobivali novih moči le redki izmed njih,: Danes pa delamo zase in za skupnost. ; Slavko Botolin učenec 8. razr. osemletke, Lovrenc na Dravskem polju Nova stavbišča ■ V Ljubljani smo začeli s pripravljalnimi deli na stavbišču v Novih Jaršah, kjer bo zgrajenih 24 dvauajststanovanjskih blokov. Prav tako že tečejo dela na objektu, »Javne garaže« ob šmartinski cesti v Ljubljani. ■ V Šiški smo začeli z gradnjo kleti za bloke rozete II. To bo skupaj 13 štirideset stanovanjskih blokov, izvedenih v montažni gradnji. ■ V Bohinjski Bistrici so Jeseničani začeli z gradnjo mostu preko Save Bohinjke. H Mariborčani so začeli z deli na stavbišču skladišča Poslovne zveze. Razen tega so pričeli z deli na šoli v Aškerčevi cesti. ■ V Ravnah so začeli z gradnjo dveh stanovanjskih stolpičev po 10 stanovanj. V Črni pa z gradnjo hotela. E Koprčani so začeli z deli na drugem delu luškega skladišča. S V Zalogu, kjer gredo dela na klavnici in kurji farmi proti koncu, so kot vmesna dela pred gradnjo raznih industrijskih objektov, ki so na programu drugo leto, z gradnjo <1 veh stanovanjskih blokov. ■ V Kranju so se nadaljevala dela na skladišču Merkurja. ■ Dosedanje gradbišče Trojane se seli v Kranj in dobi kot nova edinica ime »Gradbišče Kranj.« Ing. J. U. jejo ti stroji od edinice do edinied in celo izven republike. Ti stroji sd v glavnem stari predvojni ter segajo njihova rojstna leta daleč nazaj tako, da je najmlajši monter mlajši od stroja, iz česar se da sklepati, da živijo že tretjo pred pisno življenjsko dobo ter še vedno kljubu--jejo času in služijo svojemu namenu. Prišel bo čas tudi za te stroje, da bodo šli v zasluženi pokoj in jih bodo zamenjali sodobni. Prav letos je leto selitve teh strojev. So že primeri, da je bil žerjav v letošnjem letu dvakrat podrt in postavljen, ostali, razen dveh pa vsi prestavljeni. Iz toga se da sklepati, da je imela ta mentorska skupina obilo uspeha, na drugi strani NA POHORJU m Ha dopUSIU f ANKARANU pa so ti stroji opravili ogromno dela kljub iztrošenosti. Z reo.rga-nizacijo strojne službe so bili žerjavi letos vsi izkoriščeni, kar pomeni, da se edinice zanimajo zanje in so z dobro organizacijo in izkoriščanjem žerjavov dosegle lope uspehe. Ta skupina je bila formirana takoj po nastanku podjetja. Danes z bogatimi izkušnjami vestno izvršujejo delo, te stroje gigante postavljajo po naših gradbiščih, vendair z bojaznijo, da se jim n c pripeti nesreča, kajti žerjavi šo že davno dotrajali. Z rednimi popravili jih še umetno držimo pri življenju. Da z bojaznijo sestavljajo in postavljajo, je' lahko razumljivo, saj je material že utrujen in ga ni moč kontrolirati brez posebnih naprav. Neka skrita razpoka, neke napočene zakovice ali vijaki so lahko usodni za stroj in za ljudi — monterje. Na srečo še nismo imeli žrtev, vendar pa so bile nesreče, ki so se končale samo s poškodbami. Mislim da bi iz naše srede bilo težko dobiti ljudi, ki bi zamenjali te monterje, vsaj do sedaj je bil problem, ko je bila taka časovna stiska za postavitev žerjavov. Pri tem naj omenim še to, da jim je v po-moč strojni inženir tov. Rothel, ki nenehno zasleduje in ugotavlja napake in iztrošene dele, da jih pravočasno popravimo oziroma zamenjamo. S sodelovanjem se bo zmanjšala nevarnost in ublažila bojazen pri montažah in obratovanju. Poleg tega 1m> treba pristopiti h kadrovanja ljudi, da bodo danes ali jutri zamenjali posameznega iz monterske skupine, ki bo nehal mogoče zaradi bolezni ali starosti, ker je to delo za mlajše ljudi. Predstavljam jih še poimensko: Vodja skupine je tov. Andrej Oman, nato tov. Branko Friš, Florjan Vin-kovič in Andrej Merc. Delo imajo razdeljeno in pri vsaki montaži opravlja vsak svoje delo s posebno specifičnostjo ter je s tem dosežena boljša kvaliteta. Ludvik Šnajder Naš nov uspeh: šola na Jesenicah a I dala na mestu samem, izmerila in ocenila ter tako dobila jasno podobo o poirebi dodelitve stanovanj. Za počitniški dom v Ankaranu so nabavili jadrnico, ker jo bo pa uporabljal celoten kolektiv, se znesek 86.000 din razdeli med vse podružnice. Sindikalna pododbora na Sladkem vrhu in Ceršaku sta se pritožila, da jim izvršni odbor ne pomaga dovolj, kar se seveda na splošno pozna pri delu sindikalne organizacije. •Upamo, da so se do danes stvari že izboljšale. Razpravljali so tudi o prostoru, ki služi nameščencem za malico, kajti laboratorij ni najbolj primeren. Ti prostori so najlepše urejeni v Kopru (op. uredništva). Razpravljali so tudi o ureditvi okolice pred upravnim poslopjem. ■ KOPER. - Na III. redni seji delavskega sveta gradbišča je šef gradbišča Gabrijelčič obširno poročal o poteku del. Od prevzetih del imajo še za napraviti za 200 milijonov din vrednosti. Težave imajo glede nabave materiala, predvsem cementa. Udeležili se bodo licitacije petnadstropnega skladišča in gradnje na Gran-šijevem obrežju. Za glavnega minerja v novo odprtem kamnolomu na Črnem Kalu so določili Emila Grgiča. Razpravljali so tudi o nabavi ozimnice in drv za menzo in člane kolektiva. Letos nameravajo prirediti še izlet v Bulo. * CO MARIBOR. — Delavski svet je na zadnji seji dodelil nagrado v znesku 10.000 din vajencu Jankotu Korošcu za odličen uspeh v šoli in na delu. Razpravljali so o novi organizacijski shemi, iz katere je razvidna tudi razporeditev delovnih mest za posamezne sektorje. Na seji so obravnavali še poročilo o delu centralnega delavskega sveta. Poročal je predsednik delavskega sveta Franc Nipič. ■ OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV. Tudi v obratu gradbenih polizdelkov je sindikalna podružnica organizirala za člane kolektiva drva in premog. Razpravljali so že o novoletni jelki. V izvršni odbor so kooptirali nove člane: Cveta Blatnika in Bernardko Smrajc. Razpravljali so tudi o fluktuaciji delovne sile. Pravijo, da zapuščajo delo le slabi člani kolektiva in jih ne bodo pogrešali. ■ CO LJUBLJANA. - Na dvodnevnem zasedanju uprav-uega odbora v centralnih obratih so poleg izčrpnega poročila o polletni bilanci razpravljali tudi o delu HTZ komisije. Predsednika akordne komisije in komisije za nagrajevanje pa sta poročala o delu komisij. Iz poročila je bilo razvidno, da se je odstotek del v akordu znatno dvignil. Povprečno preseganje norm pa je bilo za zadnje tromeseč je 36 °/o. Po temeljiti predhodni analizi je komisija tudi spremenila dva akordna dogovora in sicer Antonu Kačarju 35 "/o, Jakobu Berniku pa t60/o. Potrdili so tudi predlog komisije, da delavec, ki odkloni delo v akordu, v tistem tromesečju ne pride v poštev pri nagrajevanju. Tudi komisija za nagrajevanje je svojo nalogo v redu izvršila. Že sedaj so pričeli z delom pri ocenjevanju za tretje tromesečje. Izvolili so disciplinsko komisijo, ki jo sestavljajo: ing. Fr. Rothel, Miro Košir, Jože Zajc in Mojca Kavšek. Upravni odbor je sprejel tudi odpoved tovariša Antona Cerkvenčiča. Spremenili so cene za obratne ure, ki bodo veljale od 1. 7. 1959 dalje. ■ LJUBLJANA. — Nu zadnji seji sindikalnega odbora podjetja je podal obširno poročilo o ocenjevanju tehnični direktor ing. Uršič. Direktor podjetja ing. Keržan pa je poročal o gibanju norm in akoi-dov. Navzoči so bili mnenja, da je tak način nagrajevanja zelo koristen, treba bo pa popraviti nekatere kriterije ocenjevanja. Za vse delavce, ki delajo po normah, j>a so bile s t. 7. 1959 norme (ceniki) izboljšani za 5 °/o v korist tistih, ki dela jo po učinku. Razpravljali so tudi o pripravah za konferenco vseh članov Zveze komunistov. L. C. r ..I i I Petega in šestega septembra je bila v Mariboru velika športna manifestacija delovnih kolektivov Gradisa. Nastopilo je 286 tekmovalcev, kar pomeni, da se v športu aktivno udejstvuje vsak dvajseti Gradisovec. — Dosegli so nadpovprečno dobre športne rezultate, kar priča o visoki kakovosti našega športa. Najtežja in najnapornejša disciplina je bil vsekakor tek na Pohorje k našemu počitniškemu domu, kamor sta prva tekmovalca prispela v dobre pol ure. — Gradisov športni dan bo prihodnje leto v Ljubljani? Težiko pričakovani športni dan je , za nami. Trde in naporne vaje so poplačane z lovorikami zmag, premaganci pa so odšli s trdim sklepom, da se bodo za prihodnje leto še bolje pripravili in prekrižali račune vsem tistim, ki so si letos morda zmago lahko priborili. Katera pa je bila taka »lahka« zmaga, je pa težko reči, saj so bile borbe skoraj v vseh športnih disciplinah nadvse zagrizene. Vsekakor je treba dati priznanje organizatorjem letošnjega športnega dne, ki smo ga po nekaj letih presledka spet obnovili. Organizatorji — mariborsko gradbeno vodstvo — so pokazali dokaj iznajdljivosti, predvsem pa požrtvovalnosti, saj ni šala prehraniti in spraviti pod streho toliko ljudi, kakor tudi ni bilo lahko športne igre tako voditi, da bi se vsa tekmovanja odvijala v najlepšem redu. Na sploh lahko rečemo, da so organizatorji uspeli v svojih prizadevanjih, seveda pa tudi raznih organizacijskih pomanjkljivosti ni manjkalo, kar bo bogata izkušnja za tiste, ki ga bodo organizirali prihodnje leto. Predvsem je treba reči, da je bila proga za kros prenaporna za naše ljudi. Potekala je od spodnje postaje vzpenjače do našega počitniškega doma na Pohorju, torej s 720 metri višinske razlike, dolga pa je bila 3,5 kilometra. Taka proga je težka še za preskušene in trenirane športnike, za nevajenega pa je celo nevarna. Nihče ne more trditi, da ni kdo izmed tekmovalcev preutrudil srca in je torej že iz zdravstvenih vidikov treba v bodoče izbirati proge v ravnini. Teka v strmin« ne poznajo nobena športna tekmovanja. Proga baje tudi ni bila dobro markirana. Se največ zmede pa je povzročil nesporazum na startu, ko so nekatere ekipe smatrale, da mora ekipa skupno skozi cilj, drugi pa so razumeli tako, da je važno le, da vsi člani ekipe pridejo na cilj. Tudi razglasitev razultatov ni bila najbolje organizirana. Pričakovati je Ljubljančanke povabile na revanš v Šoštanj. Nekateri so bili na športnem dnevu zares zavzeti. Nastopili so kar v več disciplinah. Tako se je tekma v odbojki med Ljubljano in Podvelko začela s četrturno zamudo, ker se je Marinček izgubil. Bil je namreč na strelišču, kjer je zastopal svoje barve. Tak vnet športnik je tudi Anton Martinšek, ki je uspešno nastopil v več disciplinah. V kegljanju je zasedel celo prvo mesto in je le malo manjkalo, da bi porušil rekord kegljišča, na katerem so tekmovali. Največ lovorik so pobrali ljubljanski in mariborski centralni obrati. To je pravzaprav tudi razumljivo, saj je karakter njihovega dela povsem drugačen od gradbeništva. Mimo tega pa je tudi šport med dejali naj še Mariborčani prinesejo osebne izkaznice. Vse kaže, da so _ . _ . sklenili tihi sporazum, kajti ne prvi kovinarji bolj razvit kot med grad-ne drugi se niso pojavili pred raz- benimi delavci. sodiščem'z legitimacijami. Prihodnje leto pa na svidenje v Naj bo stvar taka ali taka, ven- Ljubljani. Pričakujemo namreč, da dar ne bi bilo športno, če bi si kdor- bo ljubljansko gradbeno vodstvo koli pridobil zmago z navadno go- prevzelo organizacijo športnega dne, ljufijo. Ni namreč namen športnega saj imajo v Ljubljani tudi pogoje dne, da se bahamo s pavjim perjem, za to. Prvič so blizu športna igrišča, marveč je njegov pomen v tem, da strelišče je eno izmed najlepše oprem-pokažemo, kaj sami zmoremo. Ijenih v državi in tudi za prenočišča Tudi o kegijačicah kroži anekdota, ne bi bilo težav, saj je vedno kakšna Nastopili sta namreč le dve ekipi: stavba v taki fazi, da bi jo mogli iz Ljubljane in Šoštanja. »Nič zato, naseliti z-a kakšen dan. Na drugi če smo izgubile,« so zatrjevale Šo- strani pa je v Ljubljani tudi menza, štanjčanke, »tako ali tako smo dru- ki ima zadostne kapacitete, da more ge.« Poguma pa niso izgubile in so prehraniti tudi večje množice. Razpored posameznih edinic na športnem dnevu na podlagi zbira točk po posameznih panogah, in sicer za doseženo prvo mesto tri točke, drugo dve točki in tretje mesto eno točko Kegljanje Nogomet Odbojka Namizni tenis Balinanje Streljanje -d tun • cd g- £ 1. CO Ljuibljama 2, 3,1 3,2 3, 5, 5,3 ■ 25 2. Centrala 3 2 3, 1,1,5 3,2 18 3. iCO Maribor 2 1 3, 3,2 2, 2,2,1 18 4. GV Maribor 3 2 1 2,3 2 13 5. GV Ljubljana 3 1 3 5 2 12 6. GV Celje .2,2 3 1,1 9 7. Škofja Loka 2,1 1,1,2 7 8. Betonarna 1 2,2 5 9. Podvelka 1 3 4 10. Jesenice 11. Koper 1 1 1 3 12. Zalog 05 6 6 23 12 6 24 12 Iil2 N&kaj misiC Naš športni dan je bil nedvomno velikega pomena ne le za razvoj in propagando športa v vrstah, naših delovnih kolektivov, temveč za raz- postavimo jasno nalogo, ga postavimo pred jasen cilj, se bo te naloge oprijel s srcem in pokazal tudi luštno iniciativo. Začnimo torej z akcijo gibanost kolektivov sploh. Bili smo pa čeprav bi bila to tudi samo kam- bilo, da bodo rezultate razglasili že nag]i gas za vaje, v sindikalne sredi sezone, vendar so naši delavci po- panja. V njej bodo zoreli in se oblikovali sindikalni kadri. Potem bomo opoldne, stvar pa se je zavlekla tja družnice pa je zavel nov veter, ki je uspeli tudi v zadevah, ki niso kam do druge ure popoldne. Nekateri tudi pomedel s prepričanjem, da naši de- panjske in ki bi jih moral sindikat zatrjujejo, da ni bilo nikjer ozna- - ----y---------z ~ m' enromliaii in roZonat njeno, kje se vrše tekmovanja in da so iskali mesta tekmovanja. Resnici na ljubo pa je le treba povedati, da je bila na dvorišču samskega doma obešena velika tabla, na kateri je bil razpored tekmovanj, žal, ni bila navedena tudi ura. Sicer pa se je lahko vsak vodja ekipe prej informiral v informacijski pisarni. Drugim spet ni bilo všeč, ker v soboto zvečer niso organizirali skupnega večera. Organizatorjem zamorijo, da niso našli skupnega prostora, kjer bi lahko presedeli večer. Z vidika obiskovalca tekem je bila to vsekakor pomanjkljivost, ki bi jo kazalo v bodoče odpraviti. Nasprotno pa je bilo to dobro za tekmovalce; ki tako niso imeli organizirane priložnosti za »krokarijo«, ki bi jim izčrpala moči za nedeljska naporna tekmovanja. Vsaka palica ima torej dva konca. Mnogi so lavci niso vneti za šport in zdravo razvedrilo, pomedel z mnenji, da se zaradi sezone ne da nič napraviti. Prav Gradisov športni dan je dokazal, kaj zmore volja in pripravljenost doseči cilj. Potemtakem smo si v pripravah na športni dan skovali tudi politični kapital, ki ga ne smemo prezreti, še manj pa podcenjevati. Mimo tega so naši sindikalni odborniki ob pripravah na športni dan pokazali dosti smisla za organizacijo in za to, da se da marsikaj napraviti tudi brez velikih finančnih sredstev. Njihova pobuda je prišla v teh pripravah do polne veljave. To pa je stvar, nad katero se kaže malo globlje zamisliti. Kolikokrat smo govorili o tem, da je sindikalno delo otežkočeno v naši gospodarski pa- ni odbornik spremljati in reševati ves čas svojega zodbornikovanja Športni dan pa* nam je pokazal še nekaj. Ko smo že pri športu, nikakor ne moremo prezreti ugotovitve, da nam manjka požrtvovalnih in podkovanih športnih delavcev, ki bi bili sposobni organizacijsko voditi veliko pripravljenost delovnih kolektivov za športno udejstvovanje. Dostikrat se primeri, kar se je videlo tudi na športnem dnevu, da bi še ljudje sicer radi bavili s športom, vendar jih ne znamo usmerjati ter jim pokazati, kako naj to napravijo, niti ne poznajo pravil igre ali pa jim tega gmotno ne omogočimo, ker nam je žal denarja za nabavo športnih rekvizitov. Ali ne pričajo o tem dovolj zgovorno številke, koliko denarja so imele sindikalne podružnice o nogi, pozivali sindikalne odbornike svojih blagajnah, mladina pa je bila j --------— —--- 1-----------• - - brez športnih rekvizitov? Ni morda k aktivnejšemu delu, stvari pa so le odšli iz Maribora s. pri- počasi napredovale. Naj nam minuli «»-. i' rv I TSTalrac.r* imfUi čf . ___X • ______• 7 jetnimi spomini. Nekateri so imeli športni dan nauči spoznanja, da se še posebna doživetja, mnogi ^favoriti samo z opozarjanjem: treba je delati, treba je organizirati, treba je politično delati in podobno ne opravi dosti, če ni konkretne akcije, če ni konkretnega cilja. Športni dan je po- pa so odšli z dolgim nosom. Tako so U. pr. mariborski nogometaši smatrali, da imajo zmago že v žepu. Vse račune pa so jim prekrižali mladi borbeni Celjani, ki so zmagali noven dokaz za to, da se samo v s 3:1 kljub temu, da so zastreljali akciji utrjuje tudi sama organiza- enajstmetrovko. Ko so Mariborčani uvideli, da s Celjani ne bo lahek posel, so ubrali posebno taktiko: potegnili so se proti sredi igrišča in je bilo na kupe offsidov. Celjani so dali dva gola iz offside, kar je močno razburjalo celjske navijače, ker sodniki niso priznali golov. No, v drugem phlčasp so navalili Celjani z vso silo in zlasti pazili na preklicane offside in je šla tako vsa taktika Mariborčanov po vodi. Še ena zanimivost s te tekme. Po njej so se namreč razširili glasovi, da med Celjani niso vsi Gradisovci. Mariborčani so zahtevali od prireditelja, naj jim pogleda legitimacije. Celjani so vrnili milo za drago in tudi danes še kje tako? Menim, da je že čas, da prenehamo v naših sindikalnih odborih s stiskaštvom in z mačehovskim odnosom do športa. Nič pa nam ni žal denarja, če je treba organizirati kakšno veselico, ki se najpogosteje prelevi v navadno pijančevanje. No, nikakor s tem ne ^ ^ _____ mislim reci, da tudi to ni potrebno cija, če znamo akcijo seveda prav hočem le reči, da ne poznamo prave zastaviti in če postavimo jasne cilje, mere in da desetkrat obrnemo vsak ......................... ' ‘ ' dinar, preden ga namenimo za športno razvedrilo članov kolektiva. Brž ko pa je beseda o veselici, smo dokaj ravnodušni, če znesejo stroški deset tisoč dinarjev več ali manj. In naslednja ugotovitev ob šport-težko je sindikalnemu odborniku, ki nem dnevu: mladine je bilo odločno je morda prvič izvoljen in je slišal premalo. K sak sindikalni odbornik __ i. __j ,„-j_ in družbeni delavec o našem pod- jetju bi se moral nad to ugotovitvijo resno zamisliti. Zakaj je bilo sorazmerno tako malo mladine? Eden izmed vzrokov bo nedvomno v tem, da smo šport zadnja leta pri nas precej zapostavili. To pa pomeni, da mladine nismo navajali k laki Morda se bo kdo čudil, da se ob laki zgolj športni prireditvi porajajo taki čisto organizacijski politični zaključki, vendar so rezultati tako očitni, da se moramo ob njih tudi nekaj naučiti za naše politično delo. Silno za sindikat le mimogrede na sestankih, ni pa se poglobil o vsebino njegovega dela. Takemu prav nič ne pomagamo, če samo jadikujemo in ga nenehno opozarjamo na to, da je treba delati, sani pa nima niti najbližje predstave o tem, kaj in kako bi bilo treba delati. Brž ko pa mu vrsti razvedrila in si zato seveda tudi ni mogla pridobiti toliko rutine, da bi lahko Že tekmovala. Tako so prišli v Maribor le bolj taki člani naših kolektivov, ki so se s športom nekoč že bavili in so za tekmovanje le obnovili svoje že pridobljeno znanje (kondicije nam zaradi poklicnega dela (oko ne manjka). In spet bi naglasil vprašan je denarja. Zdi se namreč, da smo o strahu za vsak dinar, ki nuj ga damo za mladino. O, če gre za ves kolektiv, takrat nam ni tesno pri srcu. Če pa nekdo omeni, da bi dali kaj dotacije mladinski organizaciji, takrat pa že premišljamo zlasti še, če gre za nabavo športnih rekvizitov. Brž se spomnimo, kako smo mi nekdaj odraščali in se modro sklicujemo na čase, ko smo bili mi mladi in vsega tega ni bilo nič. Zakaj naj bi tudi mi pri-krajševali mladino za razvedrilo, ki ga sami nismo bili deležni! Ne bodimo vendar tako starokopitni in dajmo mladini vse, česar mi za mladih nog nismo bili deležni. To smo dolžni storiti kot zavestni graditelji novih družbenih razmerij, dolžni tudi kot dobri gospodarji in ljudje, ki ne vidijo samo do konca svojega nosu, saj je mladina naša bodočnost, Rezultati tekmovanj BALINANJE 1. GV Ljubjana 2. GV Maribor 3. GV Jesenice 4. CO Ljubljana NAMIZNI TENIS t. Ekipno, moški 1. CO Ljubljana 2. GV Maribor 3. CO Maribor 2. Posamezno, moški 1. Grabnar Valter, Maribor 2. Gerovac Ivo, CO Ljubljana 5. Leben Ivo, centrala Ljubljana 3. Skupno, ženske 1. Direkcija 2. Betonarna i. Posamezno, ženske 1. Tome Ljuba 2. Smerajc Bernarda 3. Klemenčič Dora 4. Erjavc Francka KROS — SKUPINE 1. CO Maribor 108 min. 2. Škofja Loka 118,5 min. 3. Jesenice 118,5 min. 4. Celje 121,5 min. 5. Betonarna 121,5 min. 6. Ljubljana 124,5 min. 7. Maribor 126,— min. 8. Koper 127,— min. 9. Podvelka 127,5 min. Kros — posamezniki 1. Horvat Milan, CO Maribor 35 min. 2. Homec Alojz, CO Mariljor 35 min. 3. Žagar Janez, Škofja Loka 37 min. 4. Stanovnik Slav. II, Škofja Loka 37.5 min. 5. Ribarič Anton, CO Maribor 38 min. 6. Blatnik Cveto, Betonarna Ljubljana 38,5 min. 7. Ferizovie Mustafa, Ljubljana 39 min. 8. Benkič Franc, Jesenice 39,5 min. 9. Ogriz Andrej, Jesenice 39.5 min. 10. Jesenšek Stanko, Jesenice 39.5 min. 11. Jarni Ivan, Maribor 39,5 min. 12. Anušič Zvonko, Ljubljana 40 min. 13. Bistrovič Ivan. Celje 40,5 min. 14. Pene Miro, Celje 40,5 min. 15. Bašnec Leno, Celje 40,5 min. 16. Pavlovič Mladen, Podvelka 40.5 min. 17. Krajnc Ivan, Betonarna Ljub. 41 min. 18. Bosančič Mehmed, 42 min. 19. Štampar Peter. Koper 42 min. 20. Toradi Ivan, Koper 42 min. 21. Babič Rupert, Maribor 42 min. 22. Šturman Sergej, Koper 43 min. 23. Manovski Ivan, Podvelka 43,5 min. 24. Tuniinek Malo, Podvelka 43,5 min. 25. Stanovnik Slave I, Škofja Loka 44 min. 26. Postružnik Jože, Maribor 44.5 min. 27. Robne Milan, Ljubljana 45.5 min. KEGLJANJE, MOŠKI EKIPNO: 1. Gradbeno vodstvo, Maribor 440 podr. kegljev 179 + 261 2. CO Ljubljana 457 podr. kegljev 200 + 237 3. Jesenice 402 podrta keglja 219 + 183 4. GV Ljubljana 584 por. kegljev 197 + 187 5. Maribor C. O. 373 podr. kegljev 201 + 172 6. Celje 365 podr. kegljev 175 + + 208 7. Podvelka 300 podrtih kegljev 165 + 155 8. Centrala Ljubljana 291 podr, kegljev 138 + 153 KEGLJANJE, ŽENSKE EKIPNO: 1. Centrala Ljubljana 386 podr. keg. 186 + 200 2. Celje 268 podr. keg. (45 + 123 KEGLJANJE, MOŠKI POSAMEZNO 1. Martinšek CO Ljubljana 418 podr. keg. če uporabimo ta tolikokrat ponavljan izraz, pa ki nam vendarle še ni segel povsem do srca. Ob vsem tem kaže reči še to, da smo za športnike o Mariboru še nekako poskrbeli, tudi propagandno smo z organizacijo športnega dne dosti pridobiti, premalo pa smo to izkoristili za še večje zanimanje tistih, ki se s športom še ne ukvarjajo. Prav bi bilo, če bi sindikalne podružnice organizirale izlet v Maribor, da se skupaj s športniki vesele njihovih uspehov. Tako bi postal naš športni dan še pomembnejša manifestacija enotnosti oseh naših delovnih kolektivov, priložnost za še tesnejše zbliževanje med njimi. Pridobili smo si nedvomno precej izkušenj. Napak pa bi bilo, če bi sedaj na ose to pozabili. Predvsem bomo morali gojiti o kolektivih športni duh še nadalje in se že sedaj pripravljati na nova tekmovanja, hkrati pa že sedaj načrtno pridobivati mladino in tudi druge za tako zdrav način razvedrila. Tako bomo prihodnje leto, ko bomo spet priredili športni dan, srečali na športnem polju ne dobrih dve sto ampak tisoč članov našega kolektiva. L. J. na športnem dnevu 2. Mlakar Jože CO Maribor 40(1 podr. keg. 3. Sotič Rudi CO Ljubljana 395 podr. keg. KEGLJANJE, ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Erjavc gl. vodstvo Ljubljana 385 podr. keg. 2. Kopušar Magda Celje 349 podr. keg. 5. Smerajc Bernardka Betonarna Ljubljana 333 podr. keg. MALOKALIBRSKA PUŠKA — EKIPNO 1. Ljubljana CO. 818 krogov 2. Maribor CO. 678 krogov 3. Škofja Loka 647 krogov 4. Ljubljana 545 krogov 5. Celje 532 krogov 6. Podvelka 513 krogov 7i Betonarna 443 krogov 8. Maribor 400 krogov 9. Koper 328 krogov 10. Jesenice 326 krogov 11. Šoštanj mladinci 313 krogov 12. Centrala 294 krogov ZRAČNA PUŠKA, EKIPNO: 1. Ljubljana CO 820 krogov 2. Maribor CO 765 krogov 3. Škofja Loka 764 krogov 4. Ljubljana 732 krogov 5. Podvelka 663 krogov 6. Cel je 655 krogov 7. Betonarna 588 krogov 8. Koper 556 krogov 9. Maribor 477 krogov 10. Šoštanj mladinci 474 krogov ZRAČNA PUŠKA, POSAMEZNIKI: 1. Šnajder Ludvik, Ljubljana CO 350 krogov 2. Ditmajer Alojz, Maribor CO 328 krogov 5. Hun jel. Podvelka 325 krogov 4. Narandja Jože Ljubljana 513 krogov 5. Brdnik Jože Škofja Loka 285 krogov 6. Sankovič Ivan Koper 267 krogov MALOKALIBRSKA PUŠKA, POSAMEZNIKI: 1. Zupan Janez, Ljubljana CO 201 krog 2. Peternel Ivan Škofja Loka 193 krogov 3. Robič Maks, Maribor CO 178 krogov 4. Kastelec Franc, Ljubljana 148 krogov 5. Cipot, Podvelka 123 krogov 6. Eržes Franc, Betonarna Ljubljana 117 krogov NOGOMET: 1. GV Celje 2. GV Maribor 5. GV Ljubljana 4. Zalog ODBOJKA: 1. GV Ljubljana 2. Direkcija 3. GV Maribor 4. Koper 5. Podvelka 6. GV Celje ŠAHOVSKO TEKMOVANJE: V ekipnem prvenstvu je sodelovalo 8. ekip. Tekmovanje se je vršilo po brzoturnirskem sistemu, v katerem so tri ekipe zasedle istoča-sno_ I.—III. mesto z 29,5 točk od 42 možnih in sicer je vrstni red tekmovalnih ekip naslednji: I.—III. mesto Direkcija Ljubljana, Gradb. vodstvo Celje in Gradb. Ljubljana. IV. mesto Jesenice itd. Ker je pokal nedeljiv, je nadaljnja borba določila, da ga prejme Direkcija Ljubljana. Posamezniki: Žreb je po dveh neodločenih partijah med gradb. Podvelko in Gradb. vod. Celje ter Direkcijo in Gradb. Podvelko določil, da prejme darilo Cedilnik Blaž za Gradb. Podvelko, plakete pa Dolinšek Henrik za Di-rek. Ljubljana in ing. Kajfež Bog* dan za Gradb. vod. Celje. Zmagovito moštvo ljubljanskega gradbenega vodstva v odbojki Tudi balinarji so se pomerili, kdo ima pre-ciznejšo roko (Maribor : CO Ljubljana) Podelitev nagrad je bila nadvse svečana. Pokale je delil ing, Majster. mmm Izročitev pokala prvaku v streljanju in prvakinji v kegljanju Finalna ■tekma v odbojki med GV Ljubljana in centralo (3:2) Ekipe CO Ljubljana v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in balinanj« Zaslužena cigareta po izgubljeni tekm' Šabisti so kljub zakajenemu prostoru vztrajali do konca. Koliko »'turških« so popiti, pa najbrž nitj sami ne vedo ŠPORTNI DAN V SLIKAH Nogometno moštvo ljubljanskega gradbenega vodstva, ki ie kijnb dobri igri zasedlo le tretje mesto Sest prvih mest za centralne obrate iz Ljubljane in Maribora: posamezni prvaki v streljanju z zračno in malokalibrsko puško, v crosu. kegljanju in namiznem terisu moštveno ter v kegljanju posamezno Otroci so našli svojega »konjička« Štab se posvetuje Ing, Sever prejema pokal za šnbisle V kegljanju sta nastopili ženski ekipi iz Šoštanja in centrale Zmagovalno moštvo celjskega gradbenega vodstva v nogometu in moštvo GV Maribor, ki se je nadejalo prvega mesta, Moštvo našega lesnega obrata v Škof ji Loki GRADISOV VESTNIK * Stran 5 SKLEPI DELAVSKEGA SVETA Na X. rednem zasedanju delavskega sveta, ki je bilo 25. in 26. septembra 1959 — v Ljubljani, so bili sprejeti naslednji sklepi: ■ Sprejme se predlog tehničnega direktorja ing. Uršiča, naj se formira posebna komisija z nalogo, da pregleda in preveri pravilnost letošnjih obremenitev posameznih edinic podjetja z amortizacijo. V komisijo se določijo tov. Janžekovič Lado, Ravnikar Iko in Vovk Anton. Komisiji se odreja, da poverjeno nalogo opravi pravočasno, da bo moč rezultate upoštevati že v periodičnem obračunu za III. trimesečje t. 1. B Sprejme in potrdi se poročilo o rezultatu pregleda zaključnega računa podjetja za poslovno leto 1958, s strani bilančne komisije ObLO Ljubljana Center. B Soglasno se sprejme in potrdi poročilo o periodičnem obračunu za I. polletje 1959. z naslednjo razdelitvijo izkazanega čistega dohodka: a) osebni dohodki delavcev 660,989.514 din b) redni prispevek za rezervni sklad 10,546.891 din c) 10% prispevek za skupni rezervni sklad gradbeništva _ 3,922.560 din d) 2% prispevek za skupni rezervni sklad gradbeništva 1,665.650 din e) nerazporejeaa sredstva čistega dohodka ____________________________________??,694.274 din Skupaj: 754,618.889 din Nerazporejena sredstva čistega dohodka naj ostanejo na žiro računu in naj se koristijo med letom kot obratna sredstva. B Sprejme se poročilo direktorja ing. Keržana o nameravani ustanovitvi poslovnega združenja. DS soglaša v celoti s pripombami, ki jih je pripravilo vodstvo podjetja k statutu, oz. poslovniku poslovnega združenja. B Sprejme in potrdi se poročilo, ki ga je podala komisija za ocenjevanje delavcev in uslužbencev podjetja v zvezi z ocenitvijo in nagraditvijo delavcev in uslužbencev za obračunsko razdobje II. trimesečja t. 1. B Odobri se, da Se iz sredstev amortizacije nameni za nakup potrebnih deviznih sredstev za nabavo enega vibracijskega stroja iz uvoza 999.966 din. B Odobri se, da se iz sklada za nagrade, predvidenega v čl. 3 d Pravilnika o nagrajevanju, ki znaša za I. polletje t. 1. skupno 5,793.574 din razdeli: a) na račun 70% kvote v znesku 4,055.502 din neposredno edinicam v sorazmerju doseženega finančnega uspeha v I. polletju t. L: Projektivni biro Gradbeno vodstvo Celje Gradbišče Jesenice Gradbišče Koper Gradb vod. Ljubljana Gradb. vod. Maribor Gradbišče Podvelka Gradbišče Ravne Gradbišče Trojane Gradbišče Zalog Kovinski obrati Lesni obrati Obrat gradb. polizdelkov 58.399 din 314.707 din 695.924 din 209.264 din 556.t37 din 353.234 din 362.562 din 389.528 din 152.210 din 232.380 din 613.598 din 122.882 din 54.877 din Skupaj: 4,055.502 din b) na račun 30% kvote v znesku 1,738.072 din — za povečanje deleža, oziroma kvote iz tč. 9-a tistim edinicam, ki iz objektivnih razlogov niso dosegle boljšega finančnega uspeha, in sicer: Gradb. vod. Celje 200.000 din Gradb. vod. Ljubljana 100.000 din Gradb. vod. Maribor 200.000 din Lesni obrati 40.000 din Obrat gradb. polizdelkov 160.000 din Skupaj: 700.000 din — za izplačilo sledečih individualnih nagrad za izredno delo, oziroma za posebno prizadevanje, in sicer: 1. Članom komisije za analitsko oceno delovnih mest, ki so svoje delo vestno dovršili: ing. BIeiweis Marko 50.000 din Zajšek Martin 50.000 din Rakef Franc 30.000 din Lenščak Ančka 30.000 din 1. Ing Škulj Saša, ki dela v tehn. odd., za vestno delo na izdelavi načrtov separacij Otiški vrh, Maribor, kamnoloma Črni Kal in številnih drugih elaboratov 50.009 din 3. Tov. Feldina Mirka, honorarnega uslužbenca za vzorno ureditev arhiva 30.000 din 4. Tov. Cepuš Alojza, sedaj v šoli za soc. delavce, ki je poleg študija urejeval Gradisov vestnik, za uspešno delo 50.000 din skupaj 270.000 din Dodeljene kvote se smejo uporabiti izključno, za izplačilo nagrad delavcem in uslužbencem. Predloge za izplačilo individualnih nagrad iz teh kvot potrjuje DS posamezne edinice. Vsi 7;neski iz te točke so mišljeni bruto zneski in je zato ob izplačilu obračunati redne prispevke iz osebnega dohodka delavcev. ■ Odobri se predlog uprave podjetja, da se izvršijo v letošnjem tarifnem pravilniku sledeče spremembe oziroma dopolnitve: n) šefa projektivnega biroja se uvrsti kot ostale Sete obratov med vodilne uslužbence podjetju z razponom tarifne postavke od 28.000 do 40.000 dinarjev; ^ strojni tehnik — obratovodja se uvrsti med višje strokovne uslužbence z razponom tarifne postavke od 26.000 do 34.000 dinarjev; c) inženirjem brez pooblastila se spremeni razpon tarifne postavke od dosedanjih 14.000 do 22.000 na 18.000 do 26.000 dinarjev; d) tehnikom brez pooblastila se spremeni razpon tarifnih postavk od dosedanjih 13.000 do 17.000 na 17.000 do 22.000 dinarjev; e) knjigovodjem z razponom tarifne postavke od 16.000 do 22.000 dinarjev se doda novo delovno mesto vodje družbene prehrane. B Odobri se formiranje novega gradbišča v Kranju. Kot šefa tega gradbišča se postavlja tov. Tinta Vladimira s tem, da opravlja do likvidacije gradbišča na Trojanah tudi posle tega gradbišča. B Delavski svet pooblašča vodstvo podjetja, da po svoji presoji zviša terenske dodatke delavcem in uslužbencem, ki bi bili poslani na delo pri izgradnji prekopa Donava—Tisa, če bi podjetje ta dela prevzelo. Poleg zvišanih terenskih dodatkov naj se tem delavcem in uslužbencem povrnejo stroški za obisk svoje družine enkrat v mesecu. B Delavski svet soglaša s tem, da bi v bodoče dajal UO delavcem in uslužbencem podjetja, ki so interesenti za zadružno gradnjo stanovanj, izjave o vplačilu na podjetje odpadajočega deleža, seveda po predhodni presoji vsakega posameznega primera. ® Sprejme se predlog vodstva podjetja, da nameni podjetje svoj letošnji delež iz naslova prispevka za kadre v celoti za izgradnjo vajenske šole v Mariboru. B Sprejme se sklep, naj tiste edinice, ki še nisovpc-Ijale toplega obroka za svoje delavce, to vprašanje proučijo in stavijo svoje predloge do prihodnjega zasedanja DS. S Odobri se predlog komisije za razhodovanje osnovnih sredstev, da se razhodujejo štirje buldožerji in dva vlačilca v skupni osnovni vrednosti 22,168.996 din, ki so že odpisani. Razhodovani stroji predstavljajo le vrednost starega železa v višini ca. 500.000 dinarjev. Izkoriščanje Planirano ur Efektivne ime £ c* Zarač. ur a o Max. št. efekt, ur Stroji izven obrat. Opomba Buldožerji 2020 3733 127 4038 138 3657 V popravilu CO-Ljubljana Naikladači 840 4088 129 1.142 135 >ool — Skreperji 480 1025 213 12)15 250 327’ — Vlačilci — — — — — — — Bagri 11120 1505 134 1865 1)57 254* — V popravilu CO-Ljubljana Dem perji 3360 4012 137 5138 152 297* 2 Valjarji 720 812 112 1)043 145 2544 1 V popravilu CO-Maribor Kompresor. 1320 1738 131 2245 170 2558 1 Čaka dispozicije Žerjavi 4800 3023 63 >641 75 2795 4 1 v popravilu CO-Maribor 3 v montaži 15560 17536 112 20557 130 1 ‘Podvelka, *OGP-Lj., ‘Trojane, ‘Podvelka, 5Ljubljana, 7 ‘Ravne Iz zgornje tabele je razvidno izkoriščanje težke mehanizacije v razdobju od 21. julija do 20. septembra 1959, torej v poletnih mesecih, ko je gradbena dejavnost v polnem razmahu. Odstotek izkoriščanja je skoraj pri vseh strojih preko 100, razen pri stolpnih žerjavih. Tu pa zato, ker so se vršili razni premiki, n. pr. žerjav »Wolf« v Mariboru s sektorja PTM na sektor Tezno, »Fioren-tink iz Velenja v popravilo CO Ljubljana, od tam na sektor Roseta II gradbenega vodstva Ljubljana, »Wolf« iz Kopra v popravilo nato na drugi sektor v Kopru, »Wolfk, posojen GP »Pionir« Novo mesto z delovišča Straža v Ljubljano in »Kaiser« iz popravila CO Maribor v Kranj. Dalj časa je bil izven obratovanja žerjav »Wolf« v Hrastniku, ki se je po demontaži prepeljal v CO Maribor na popravilo. Razen žerjava, ki je v popravilu v CO Maribor, in žerjava, ki je v posojilu pri GP Pionir Novo mesto -— sektor Ljubljana, so vsi ostali v obratovanju po gradbiščih našega podjetja. Potrebno je omeniti, da so pričeli na separaciji OGP Ljubljana koncem julija obratovati bager in dumperji v dveh izmenah, kar je znatno povečalo odstotek izkoriščanja. Maksimalno število efektivnih ur, prikazanih v tabeli za posamezno vrsto strojev, se nanaša na delo stroja s strojnikom v eni izmeni. Od teh so spodaj navedeni stroji opravili več obratovalnih ur od planiranih, kakor sledi: — nakladač v Podvelki, strojnik Filipič Avgust 300 obratovalnih ur, ali za 114 %> nad normo; — bager UB 1 na OGP Ljubljana, strojnik Kočar Karel, 254 obratovalnih ur, ali za 81 8/o na normo; — dumper v Trojanah, strojnik Tršelič Branko, 297 obratovalnih ur, ali za 112°/» nad normo; Diesel valjar v Podvelki, strojnik Potarčec Fcanc, 254 obratovalnih ur, ali za 111 %> nad normo; — stolpni žerjav v Ljubljani — stolpnica, strojnik Kobal Alojz, 279 obratovalnih ur, ali za 40% nad normo; — kompresor v Podvelki, strojnik Prah Miha, 255 obratovalnih ur, ali za 155% nad normo; — buldožer D 8 v Ravnah, strojnik Remškar Ivan, 365 obratovalnih ur, ali za 100% nad normo; — motorni skreper v Ravnah, strojnik Žagar Pavel in Mišil Anton, 327 obratovalnih ur, ali za 172 “/o nad normo. Navedeno maksimalno število efektivnih ur se nanaša na enega izmed mesecev, za katera je prikazano izkoriščanje mehanizacije. Če pogledamo delo posameznih strojev v minulem mesecu pri dvojni zasedbi v dveh izmenah, so opravili: — bager G 17425 na OGP Ljubljana 476 efektivnih ur in — dumper G 17657 na OGP Ljubljana 507 efektivnih ur. Od težke mehanizacije so v popravilu naslednji stroji: 2 buldožerja Ansaldo in D 8 v CO Ljubljana, 2 dumperja Latil v CO Ljubljana, 1 parni valjar v CO Maribor in 1 stolpni žerjav Wolf v CO Maribor. Cestna dela na Trojanah in v Podvelki so v zaključni fazi- S tem bodo v kratkem času sproščeni 3 kompresorji, bager UB 1, buldožer Wender, Diesel valjar in 6 dumperjev. V kolik-"- np. bodo prosti mehanizacije g stroji potrebni na drugih gradbiščih, jih bo treba postopoma popra-^ viti in pripraviti za naslednjo sezono. Tako bodo tudi v Ravnah skreperji kmalu odigrali svojo vlogo, |§ za katere bo treba poiskati dela. S tehnično stranjo težke mehanizacije je povezana ekonomsko g administrativna plat, na katero se žal polaga premalo resnosti. = Kljub temu, da je bila celotna organizacija okoli težke mehani- g zacije (izkoriščanja, obračunavanja itd.) pismeno in ustmeno obrazlo-|| žena šefom edinic, strojnim referentom in strojnikom, še vedno nale-M tirno na primere, ki ovirajo pravilno in redno poslovanje. V ilustra-g cijo nekaj nepravilnosti za sedaj — prihodnjič pa poimensko: ^ a) strojniki pišejo v strojna poročila več ur čiščenja in mazanja, g kot je dovoljeno, oz. kot jih stvarno opravijo. Ne skrbe dnevno za g podpis nadrejenega delovodje in ne oddajajo redno strojnih poročil š strojnim referentom. Se podrejajo zahtevam posameznih delovodij, ki j ne dovoljujejo prikazovati v poročilih ur čakanja s strojnikom itd. g b) strojni referenti ne dostavljajo redno — dekadno — poročila = oddelku mehanizacije ter s tem ovirajo nadaljnji potek dela. Površno p kontrolirajo poročila in podobno. j Da ne bo presenečenja pri točkovanju za nagrade — poskrbite g sami in odpravite napake. Anton Vovk P-Kav je, da veste. ... ... delavec pridobi pravico do rednega letnega dopusta po nepretrgani delovni dobi enajstih mesecev. Če pa delavec preide iz enega podjetja v drugo v času 15 dni, se računa, da ni pretrgal delovne dobe. ... letni dopust delavcev znaša najmanj 12 dni, to je delovnih dni, a največ 30 delovnih dni. ... glede na skupni delovni čas, ki ga je delavec prebil v delovnem razmerju znaša letni dopust: 1. za delovno dobo do 5 let — 12 delovnih dni: 2. za delovno dobo od 5 do 15 let — 18 delovnih dni 3. za delovno dobo od 15 do 25 let — 24 delovnih dni 4. za delovno dobo nad 25 let delovne dobe pa 30 delovnih dni. V izrednih primerih pa ni izključeno, da delavski svet določi delavcu daljši letni dopust kateri pa praviloma ne more biti daljši od 50 delovnih dni. Nadalje se ne štejejo za dopust ... ... da traja porodniški dopust — po novem zakonu o delovnih razmerjih 105 koledarskih dni; ... da lahko mati, katere otrok še nima treh let, dela po 4 ure na dan vse dokler otrok ne dopolni treh let starosti, če nima nikogar, ki bi med delom pazil na otroka. Taka delovna doba se šteje za redno tako kot bi mati delala po 8 ur na dan, čeprav dobi plačo le zn dejansko opravljene ure. To v svetovnem merilu edinstveno pravico prinaša zakon o delovnih razmerjih; ... da se izračun jiokojiiin-ske osnove ne šteje več mezda po tarifnem pravilniku, ampak vsi denarni prejemki od dela razen nadur in izrednih nagrad ter polovica premije; ... da lahko upokojenec dela še naprej in da prejema za delo redno plačo ter še polovico pokojnine; ... da se upokojencu pokojnina za vsako leto za 5 odstotkov poveča. Ra tudi drugače se vsa leta nad predpisano delovno dobo za pokojnino (za moške 35, za ženske 30 let) upošteva tako, da pripada za vsako preseženo leto za 5% višja pokojnina; ... da lahko upokojenec sprejema pokojnino v celoti, če dela skrajšani delovni čas (štiri, pet ur ali drugače) ne glede na to, koliko zasluži. Seveda se pa ta doba ne zaračunava tako kot smo omenili preje, to je za vsako leto po 5% več pokojnine; ... da se lahko po novem zakonu o delovnih razmerjih sklene delovno razmerje že s petnajstim letom starosti, s tem, da se delovna doba že šteje v dobo za pokojnino. Tisti, kateri so bili na osnovi prejšnjega zakona prizadeti, imajo možnost, da to sedaj uredijo. ... da gre 100% nadomestilo plače (bolniška oskrbnina) ne glede na delovno dolm — obratnim ponesrečencem, vajencem, in vsem onim, ki kogar koli spremljajo na zdravljenje, zdravniški pregled in slično ____da imajo 100% nadomestilo tudi porodnice, dojilje, vsi tuberkulozni bolniki, toila v tem primeru že glede no delovno dobo. ... da zavarovancu, ki je v zdravilišču, v bolnišnici ali sploh v kakršnem koli zdravstvenem zavodu na zdravljenju, ne gre polno nadomestilo plače, ampak se mu nadomestilo izplačuje glede na družinski položaj, to se pravi na število družinskih članov, ki jih preživlja. To pa tako, da gre zavarovancu, ki ne preživlja nikogar 50% rednega nadomestila plače (ki je lahko tudi 60, 70, 75 % itd), zavarovancu, ki preživlja enega člana 75% od rednega nadomestila plače, zavarovancu z dvema članoma 90%, zavarovancu s tremi in več družinskimi člani pa 100% od rednega nadomestila plače. M. V naši nov! menzi « Velenju so poleti pogrnil' tudi na prostem Separacija pri Diisseltlorfu na reki Ren Ta separacija je bila postavljena šele leta W5(>, zalo je tudi ena najmodernejših v Nemčiji. Njena kapaciteta znaša ?Oaii3/h. Poleg separacije se nahaja tudi avtomatska mešalna naprava za dve vrsti mešatnic, ki ustrezajo zahtevnim /krivuljam. Ves material, ki gre v prodajo, tehtajo na 15-tonski tehtnici, katera sama laeleži in žigosa tara in o.b izhodu avtomobila bruto in neto teže. Separacija dobiva material iz reke s pomočjo črpalke, ki transportira vodo in gramoz do Sr 40 po ceveh i 250 mm) na zgornje sito v v višini ca. 14 m. Cevi so pločevinaste, vsa kolena pa iz armiramo gmme. Po MCjavah zaposlenih niso bila ta kolena do našega obiska še nikoli zamenjana, miti se ma njih ne kaže nikaka obraba. Nosilna konstrukcija. v kateri je montiranih 6 deljivih kovinskih silosov, je izvedena montažno. Talko je mogoče vso separacijo demontirati in prepeljati na drugo mesto. Material perejo im frakcionirajo na dveh dvoetažnih sitih. S teh pada v silose, katerih plašč je deljiv. Dva silosa služita za dehidriranje frakcije od 0—3 mm, ki gre potem delno na prosto deponijo, delno pa v silose mešalne naprave. Isto je z ostalimi frakcijami. Silosi pod siti imajo elektromag-netske do z a to rje .za dodajo materiala na smernemu motorju. Motor je mehansko vezan na brezstoipni reduktor. Pod pravilno obremenitvijo 'traku ne dobiva istosmerni motor nobenega toka, čim pa obremenitev pade oz. prekorači dopustno mejo, se motor zavrti v leao ali desno in s tem zveča ali zmanjša mehansko prestavo, kar povzroči zmanjšanje, ali povečanje hitrosti doziranja. Prevozni mešalec na avtomobilu Tak mešalec je uporaben tam, kjer so velike razdalje od betonarne do gradbišča. Z enkratnim mešanjem je mogoče mešati do 3m3 betona. Mešalec je moč montirati le na težje avtomobile s prigrajenimi reduktorji. Na reduktor je vezana kardanska gred preko sklopke. Pastorek na gredi vprijemlje v palčni venec na stožcu bobna. Boben je na enem koncu oležajen, na drugem pa leži na dveh tekalnih kolesih in obroču. Vrtljiv je v obe smeri, v eno za mešanje in v drugo za praznjenje. V ta namen ima v konusnem iztoku posebno spiralo, ki pomika material med praznjenjem proti iztoku. Na obeh straneh mešalca se nahajata rezervoarja za vodo skupne vsebine 6001. Krilna črpalka za vodo je vezana na reduktor. Ta črpa vodo •v rezervoarje in dalje iz rezervoarjev v boben. Količino vode merijo z vodnim števcem. Cement in gramoz se dodajata skozi odprtino na obodu bobna. Stolp za pripravo betona Stolpe za mešanje betona uporabljajo dandanes gradbišča, katera vgrajujejo velike količine betona, t. j. od 25 m3 na uro dalje. Takšne stolpe izdelujejo mfed drugimi tudi firma Liebherr v Schussen riedu im sicer za kapacitete 25 do 160 mVh. Naročajo jih predvsem gradbišča avtocest, mostov in hid»rocen trak Stolp predstavlja jeklen valj na prav tako varjenih jeklenih nogah takšne višine, da lahko zapelje ood ta valj vsak največji prekucnik. Poleg valja je nameščena komandna kabina, v kateri le en človek upravlja delovanje vseh naprav v stolpu. Premer taksnega valja znaša do 8 m in višina do 18 m. V njem so nameščeni naslednji elementi: .1. centralni silos za cement 2. radialno nameščeni silosi za posamezne frakcije 3. dodelile! gramoza z clektromagnetski-m,i vibratorji 4. elektronska tehtnica z.a cement 5. elektronske tehtnice za gramoz 6. centralni silos za cement 7. dva protitočna mešalca 8. vrtljiv dodelilec za gramoz 9. elektrooprema. Gramoz se dodeljuje po transportnem traku v dodelilec, ki ga nastavijo z elektromotorjem na želeno frakcijo. Cement transportirajo v osrednji silos pnevmatsko. Montaža ali demontaža takega stolpa traja 4 do 6 dni. Prevoz stolpa je mogoč s tovornimi avtomobili, ker se da razstaviti s segmente. Resonančna sita Resonančna tresilna sita izdeluje firma Kruipp v Rheinhausenu. Kapaciteta, sit znašajo do 275 ton/uro. Uporabna so za separi-ranje vseh vrst in velikosti materialov. Princip delovanja teh sit se bistveno razlikuje od sit s prisilnim gibanjem s pomočjo eksceutra. Izvedba je težja, bolj komplicirana, sita so dražja, zato pa učinkovitejša. Takšno resonančno sito, velikosti 1800 X 3500 prikazuje spodnja slika. Ing. Marinčič trakove. ... Mešalna naprava sestoji iz štirih silosov po 50 m3, postavljenih v zaporedju, transportnih trakov, prisilnega mešalca s horizontalno osjo in avtomatike. Na steni kovinskega silosa, t. j. njegovem stožčastem delu, se nahaja vibrator, ki se vključuje preko tipala na zasumi, če material v lijaku ne drsi. Pod vsakim silosom se nahaja meter dolg transportni trak, ki je vezan na tehtnico. Ta je usmerjena na predpisano težo materiala in mehanično vezana z zasunom, ki regulira količino materiala na traku. V primeru, da material ne drsi v lijaku, pada zasun prenizko ter sproži preko tipala vibrator, kateri povzroči takoj vdor mateiala na trak. Medtem ko se teža materiala uravnava s pomočjo tehtnic, vzvodja in vibratorjev avtomatsko sama, je hitrost trakov dirigirana in centralnega komandnega mesta. Elektromotorji metrskih trakov imajo le dve različni hitrosti zato je mogoče sestavljati frakcije le za dve različni krivulji. Ti trakovi imajo vgrajene tudi časovne avtomate tako, da se trakovi ,poženejo v časovnem zaporedju in prav tako ustavijo. Časovna zakasnitev je enaka času, katerega potrebuje glavni transportni trak (ta se nahaja pod omenjenimi metrskimi) za pot od enega ustja silosa do drugega. Ta šele nosi material v mešalec, od tod pa pada material postopoma na kamion pod mešalcem. Pravilno sumarno količinsko doziranje posameznih frakcij ali mešanice dosežejo z električno uro, vezano na skalo, katera je dvojna za obe krivulji. Ta se nastavi na želeno količino. Točnost merjenja znaša ± 1 %. Točno težo določijo na že prej omenjeni tehtnici. Ta avtomatska izvedba separacije obratuje že nad dve leti brezhibno. Odločilno vlogo imajo nerjaveči materiali tehtnic in dozirnih naprav. Vso separacijo poslužujejo le 3 ljudje. Ta' najlepša separacija v Nemčiji, kar sem jih imel priliko videti, je bila obenem zadnja separacija v vrsti separacij, ki sem si jih ogledal. Nekaterih manjših nepomembnih separacij pa v svojem članku nisem omenil, ker niso nič posebnega. V nadaljevanju svojega članka bom opisal le še nekatere stroje in naprave za separacije in betonarne, ki sem jih videl ali kot izdelke, ali pa šele v proizvodnji med obiski po kovinskih in gradbenih podjetjih v Nemčiji. Dozirna tehtnica Dozirne tehtnice izdeluje firma Scherck v Darmstadtu. Uporabljajo se predysem v gradbeništvu za dodajanje posameznih frakcij ob priliki priprave betona, oz. na separacijah za pripravo želene mešanice. Območje doziranja je omejeno s širino in hitrostjo transportnega traku. Skica shematsko prikazuje delovanje takšne tehtnice. Material pada prek lijaka na transportni trak. ki leži na posebni tehtnici. Ta je vezana s potenciometrom, ki regulira tok isto- Centralni komitet Ljudske mladine Slovenije je priredil potovan je po Poljski. Mene so določili v delegacijo na seji izvršnega sveta Gasilske zveze Slovenije. Ni treba posebej omenjati, kako vesel sem bil tega sporočila, saj se taka priložnost no ponudi vsak dan. Dan odhoda je bil določen 1-3. julij. Zbrali smo se v Mariboru, kjer so nas toplo .sprejeli in dobro pogostili. Iz Maribora pa smo potovali prek Avstrije in Češkoslovaške na Poljsko. Prvo mesto kjer smo se ustavili, so bile Katovice. Toda poglejmo, kaj je zapisanega v mojem dnevniku! i. dan: Prav danes je na obisku v Katovicah predsednik sovjetske vlade in prvi sekretar partije Sovjetske zveze Nikita Hru-ščev. Poslušali smo njegov govor. Poljaki, med katere smo se zrinili, so nas začudeno gledali. Ko smo jim povedali, da smo Jugoslovani, se je takoj razvil razgovor. Popol- Prevozni mešalec dne smo si ogledali zelo velik športni stadion. Je zelo čist, saj ga vzdržuje 40 ljudi. V bližini imajo zvezdarno. Videli smo jo samo od zunaj. 2. dan: Ogledali smo si veliko železarno. V njej izdelujejo vagone, vozove za cestno železnico ter železne mostove. Po ogledu železarne so nas povabili na kosilo. Razgovor s člani delavskega sveta in predstavniki sindikata je bil zelo prijeten. Med razgovorom so nas gostili z njihovim vinom in oratnžado. 3. dan: Ogled mesta in priprava za potovanje v Krakov. 4. dan: Ogled Krakova, raznih zgodovinskih spomenikov, mestnega muzeja. Zanimivo je, da ne smeš v muzej, preden si ne obuješ copat. Ta dan sem bil zelo. utrujen. Toda dne še ni konec. Popoldne so nas peljali na stadion kjer je bil atletski dvoboj med Poljsko in Jugoslavijo. Čutili smo čudne poglede Poljakov, ker smo na vso moč navija- i. ___________________________________. - > .... ..v .. . Stolp zn pripravo betona li za naše. Priznati moram, da so Poljaki dobri športniki, saj jim naši niso bili kos, 5. dan: Razdelili smo se v dve skupini. V skupini, kjer sem bil jaz, smo odšli v tovarno nekih specialnih izdelkov. Tu smo s-e razgovorjali z mladinskimi funkcionarji in upravo podjetja. Razgovarjali smo se v sindikalni dvorani ob kavi in drugili okrepčilih. Povedali so nam, kako Imajo razdeljene mladinske skupine po strokah in tako tudi rešujejo razne probleme. Nazadnje smo se slikali in poslovili. Popoldne smo samo z zunanje strani ogledovali največjo železarno na Poljskem v Novi Pluti. Tovarna ima 70 dimnikov in si lahko 'že samo po tem predstavljamo njeno velikost. Ob neki drugi priložnosti smo jo videli tudi od znotraj. 6. dan; Z vlakom smo se odpeljali v znano nacistično taborišče 'Auschwitz, ki se po poljsko imenuje Osvvieczim. Danes je videti le malo tistega, kar so nacisti oočeli med vojno. Barake so sežgali, plinske celice in krematorije so porušili. Ostalo je le še nekaj ruševin. Večjim skupinam pokažejo kratek film. V njem vidiš, kako osvobode Rusi taborišče in preživele zapornike. Po so podobe, ki ostanejo človeku neizbrisno v spominu. V taborišču imajo shranjene še razne ostanse ljudi, ki so jili fašisti zverinsko uničili: dva vagona človeških las, gore čevljev, raznih protez od bergelj do okvirjev za očala. Človeku se stisne srce ob pogledu na kupe igrač za otroke, ki so jim jih vzeli, preden so jih poslali v plinske celice. Velika maketa pokaže, kako so ljudi pošiljali v smrt: najprej so jih vodili v veliko dvorano, jih tu slekli do golega, potlej pa poslali v :>ko-paioice« — plinske celice, kjer je iz tušev tekel plin. Ko je rabeljsko delo končano, Jo žrtvam pobrali še, kar je bilo na njih kaj vrednega, zlasti so jim poruvaii zlate zobe in jih potem zmetali v krematorij. Po celicah so še razne slike, kako so ljudi mučili in delali z njimi razne poskuse. Vse je tako grozno, da spreletava človeka zona, čeprav je bilo- vroče poletje. 7. dan: Ta dan smo se peljali na drugo stran Krakova v rudnik soli. Bili smo okrog 300 metrov globoko pod zemljo. Vsi prostori pod zemljo so urejeni ko kapele in cerkve. Ta rudnik je nekakšna božja pot. Pod zemljo so tudi majhna jezera. Popoldne smo se odpravili na Baltiško obalo. Potovali smo vso noč in prispeli okrog enajste ure dopoldne do morja. Ta dan smo počivali in se kopali. Morje je bilo še kar toplo, le slamo ni tako kot naše. Plaža je še kar lepa in prav tisti dan je bila gosto obljudena. 9. dan: Ta dan smo skupaj s poljsko mladino proslavljali 2i2. julij, ki ga tudi na Poljskem kot na Slovenskem praznujejo kot dan vstaje. 10. dan: Ogled mesta Gdinja. To je staro mesto z velikimi muzejsko urejenimi stavbami in velikimi spomeniki. Med morjem in Gdinjo je majhno mestece, kjer imajo sila znamenite orgle. Koncert na njih je zares posebno doživetje. 11. dan: Vojvodski komitet je organiziral vožnjo s precej veliko barko. Vozili smo se po vsem pristanišču, po tovornem, civilnem in vojaškem. 12. dan: Potovanje v Varšavo, kamor smo prispeli zvečer. 13. dan: Ogled mesta, muzeja in 236 m visokega Doma kulture, ki so ga zgradili sovjeti. Z vrha tega nebotičnika je čudovit razgled na mesto. Videti je še veliko ruševin in bo treba še krepko zavihati rokave, da bodo sledov: vojne odstranjeni. Povedali so nam, da je štela Varšava pred vojno poldrag milijon prebivalcev, po vojni pa jih je ostalo le še 80 tisoč. 14. dan: Spet obisk neke tovarne, razgovori z mladinskimi funkcionarji, pogostitev. Poseben orkester nam je priredil celo koncert. Zvečer smo odpotovali nazaj v domovino. Potovanja je bilo že kar dovolj, saj je bilo natrpano s programom in smo že komaj čakali, da se pošteno odpočijemo. S Poljaki smo imeli povsod prisrčne razgovore. Pokazali so veliko simpatij do Jugoslavije in tovariša Tita ter za naše razmere, za naše izkušnje, kakor smo se tudi mi za ni,mali za njihove izkušnje. Seveda so tam razmere drugačne in si pač po drugih poteh oblikujejo svoje življenje. Če sem čisto odikrit, bi v njihovih razmerah le ne hotel živeti. Predzadnji dan julija sem sikupaj « še tremi tovariši odpotoval iiz Ljulbljane iproti Jeseaiicanii, kjer se vlak [nekaj dlje uisrtavi. Cairimski pregiled. Vse je bilo v rodu. Cariniki so prijazni in ne delajo nobenih razlik med našimi in tujci. Že smo v Karavanškem predoru. Onstran pa nas pozdravi slabo vreme, ki se ga nismo znebili vse do cilja. V avstrijskih Alpah je bilo takrat eš dosti snega, ki je ležal vse do vznožja gora. Najlepši del poto- Naš samski dom v Mariboru, kjer je bil »štab« športnega dne, kjer smo se hranili in prenočevali vanja je bil vsekakor od Beljaka , do Salzburga in smo se naužili gorskega zraka brez deviz in carine. Z istim vlakom je potovalo precej Jugoslovan o v. Omenil sem carino, naj navedem še, kako so nas sprejeli v Zahodni Nemčiji. Med Salzburgom in Miin-cbenom se pojavi v vagonu možakar v uniformi, na las podoben »spisu«: težiki škornji, malo predolga bluza, močno zategnjen opasač, kapa podobna čeladi, izpod nje pa okroglo lice ostrih potez in pošev- Po večerji sem stopil o točilnico »Ilirije^ o Ljubljani. Pri mizi je sedela skupina zidarjev in tesarjev. Med njimi sem zagledal bivšega predsednika upravnega odbora gradbenega vodstva^ Celje Pavleta Polgarja, železokrivca, ki je bil nedavno premeščen iz Velenja v Ljubljano. Pozdravila sva se in obujala spomine s celjskega gradbišča. »Kako so te sprejeli o Ljubljani in kako se počutiš na novem delovnem mestu?«, sem ga vprašal. »No, saj veš! Težko se je prestavljati z gradbišča na gradbišče. Kot star član kolektiva pa vem, da se je treba tudi včasih prestaviti, če je to o interesu podjetja. Moram reči, sprejeli so me lepo. Že tovarišica Francka je bila nadvse prijazna, seveda tudi tov. Kragelj in Mlakar. Slednji mi je pokazal sobo in vodil po ostalih stanovanjskih prostorih. Še bolj me je pa presenetil sprejem na gradbišču. Tov. Capuder me je povabil na razgovor. Kmalu sem vedel za vse probleme gradbišča, poučil me je o nevarnostih gradbišča in pokazal delovna mesta. Topel sprejem in tudi poznejši odnosi so mi dajali pogum, da sem težave, ki jih občuti vsak, ko spremeni okolje, kaj hilro premagal. Danes se počutim na novem gradbišču srečnega in sem z delom zelo zadovoljen. Želim, da bi tak sprejem doživel povsod in tudi v bodoče na vseh naših deloviščih,« je zaključil tov. Polgar. Prav ta mali razgovor nam mnogo pove, predvsem pa, kako je važno, kakšni so prvi vtisi nooosprejetega delavca ali uslužbenca. Če so bili malomarno sprejeti, postanejo ravnodušni in v proizvodnem procesu ne vplivajo ohrabrujoče na druge tovariše. Z ljudmi, ki so bili bodisi na novo sprejeti ali premeščeni iz enega gradbišča na drugega, se je o bodoče več ukvarjati, kajti le tako si bomo zagotovili dovolj dobrega in stalnega kadra. L. C. nih oči s težkimi vekami. Glodamo ga, tudi on nas opazuje. Cuz čas rezko spregovori: »Potne 1 iste!i Vse je v redu. Pogleda še po kovčkih, se počasi, razkorači-, podboči in še kar vljudno vpraša: »Gospodje in dame, šldvovic?«. Na njegovo »željo« odpiramo kovčke, toda verjame nam na besedo. Formalnost. Z žensko srednjih let, ki je sedela ob oknu, ima več opravka. Poana »e ji, da je Nemka. Letovala je v Jugoslaviji in se kar dobro založila s slivovko. Še danes jo pom i linjem, kako drago je plačala ta svoj greli. Nadaljnja vožnja je bila bolj. enolična, vendar le nekaj svojevrstnega. Nepregledne ravnine in živahna mesta vzbujajo videz, da se vsem zelo mudi. Tudi vlak vozi zelo naglo. Na Holandsko smo se pripeljali pri Arnhemu, že- na meji smo spoznali, da gre predvsem za trgovino. Obmejni organi nas vljudno pozdravljajo in žele zamenjati kakršno koli valuto. No, pojasnimo jim, da nam to »ni potrebno« — za prtljago se sploh ne zmenijo. Končno smo prispeli na naš cil j in v Haagu izstopimo. Nastanimo sc v bližnjem hotelu. Sedaj, ko to pišem, smo že mesec dni ha Holandskem. S posredovanjem urada 1JO smo navezali stike že z raznimi podjetji :n lahko rečem, da so nam nudili vsakršno pomoč pri našem delu. Predstavniki podjetij in novi delovni kolegi, s katerimi sem se seznanil na Holandskem, izpričujejo doknjšen ponos na svojo domovino. Njihova gostoljubnost je pristna, iskreni so^ in mož beseda in ne poznajo nepoštenosti. Jugoslovani so pri njih močno priljubljeni. Pokrajina napravi na tujca nenavaden vtis. Številni slikoviti kanali prepletajo mesta in ooija. Služijo kot prometna pota in odvajajo odvisno vodo v Severno morje. Množica je črpalnih postaj, se j tudi ni čudno, ko je petina rodovitne zemlje pod morsko gladino. Vse te površine so bile pred stoletji in delno še pred kratkim pod vodo. Država je gosto naseljena in je vsaka ped zemlje močno dobrodošla. Velike napore pa vlagajo v gradnjo novih nasipov in načrtno prodirajo v morje. Holandci predobro poznajo moč vode in zalivske tokove, o čemer nazorno pričajo velikanski nasipi. Na vseh pridobljenih zemljiščih rastejo danes nova naselja in mesta. Milo podnebje m dobra rodovitnost omogočata .bujno rast vseh mogočih kultur. Znana so največja cvetlična polja in sodobno urejeno vrtnarstvo, ki zalaga s svojimi pridelki domači in tuji trg. Gradnja je zelo razvita, vlagajo ogromna sredstva v gradnjo stanovanj in kulturno prosvetnih ustanov. Naj ob koncu navedem še to, da domačini sto let ne pomnijo tako lepega vremena kot je sedaj. Albert Špindler PERSONALNA POLITIKA ZA »ŠANKOM« V. ANKARANU Največ lovorik športnega dne so odnesli športniki CO Ljubljana. Vse bi se srečno končalo, če njihov avtobus ne bi imel svojih muh. Sredi poti domov, jih je pustil na cedilu. Nič drugega jim ni preostalo kot da so potem, ko so mu pregledali obisti,zavihali rokave, se uprli v njegovo zadnjico in rinili, rinili... Tako so prepotovali precejšen kos poli, končno je tudi športniška vztrajnost odpovedala, ker so potiskali z ročno zavoro zavrt avtobus. Zlobni jeziki vedo še povedati, da je vsega tega kriv šofer, ker preveč aktivno sodeloval pri zaključku športnega dne | ŠE ENA S KOPRSKEGA = Ko je začel naš kamnolom na Črnem Kalu poskusno obratovati, se je potrgalo nekaj vijakov v drobilcu, g — Kako gre?, so vprašali delavca Jožeta. H — Ma, oštja. Notri mečemo kamenje, ven letijo pa ša- li mi šraufi ... NE RAZUME SE Na nedavnem športnem dnevu Gradisa v Mariboru je skušal tovariš Macoratti pomiriti vročekrvne nogometaše. Tovariš Macoratti je namreč večletni nogometni sodnik in zvezni inšpektor. Pa mu je nek vnet igralec odvrnil: — Šta se ti razumeš na nogomet! ALI VESTE ... da je tovariš Ludvik Šnajder, »težko-kutegornik« (po telesnem obsegu iz CO Ljubljana nastopil na športnem dnevu v Mariboru z zračno puško, njegov sotrpin Janez župan (»miišja kategorija«) prav tako iz CO Ljubljana pa je nastopal s kanonom ... Oba sta častno zmagala. Čestitamo! TEŽAK ODGOVOR Karlo in Frido je..nekoč slikal na Pohorju nek neznanec. Ko so bile fotografije napravljene, jih jima je poslal s posvetilom: »Pošiljam vama slike po 200 dinarjev. Ker ste mi všeč, lahko dobite slike zastonj. Vaš Franček.« Obe se sedaj sprašujeta, kaj naj storita. Pripomba uredništva: Nehvaležnost je plačilo svela. DELOVNA OBLEKA ZA DVA Preši nedavnim so v Mariboru delili delovne obleke. Predsednik sindikalne podružnice Jože je dobil tolikšno, da bi dva spravil vanjo. — Nič ne de, so dejali, če je prevelika! Nekaj prostora mora biti še za sindikat ... ZNA KUHATI V neki edinici so dobili regrute. Že prve dni se je izkazalo, da manjka kuharja. Zato je poročnik na enem izmed jutranjih zborov pozval regrute, naj se kdo prostovoljno javi za delo v kuhinji. — Dobrovoljci napredi Kako, niko se ne javlja? Nihče se ne javi. — Pa dobro, momci. U kujni nije težak posao, d« li stvarno niko nežna da kuva? Iz vrste stopi črnolas fant: — Ja znam da kuvain, d niže poručniče. —■ Vrlo dobro. A štn znaš kuvati? _ Asfalt! Fant je pač asfalter in se je dela privadil na avtomobilski cesti. Bonton v avtobusu na poti v Ankaran Jutranja rezervacija na plaži Ankaranska noč ob »špici« ! iiniiiiiiiiiiiiiii