Štev. 5.	Leto 2.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2 (prej Turjaški trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisu
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Nove naloge strokovnega gibanja.
Poročilo o delu v bolniški blagajni.
Glasilo švicarskih strokovnih organizacij »Gewerkschaftliche Rundschau« prinaša v svoji novoletni številki pod gornjim naslovom članek, ki bo zanimiv in poučen tudi za vse slovenske sodruge:
Sidney in Beatrice Webb pravita v svoji slavni knjigi o zgodovini angleškega strokovnega gibanja, da je strokovna organizacija »trajna zveza mezdnih delavcev za ohranitev ali zboljšanje svojih delovnih pogojev«. To lahko velja za delavnost strokovnih organizacij do časa takoj po koncu vojne. Tudi za večino današnjega strokovnega dteia še vedno velja. Ne ujema pa se več s cilji, ki si jih stavlja moderno strokovno gibanje.
Razvoj gospodarstva in družbe v dobi visoko razvitega kapitalizma je prisilil strokovne organizacije, da so razširile krog svojih nalog. Že pred vojno je prodrlo spoznanje, da se ohranitve ali zboljšanja delovnih pogojev ne da vedno doseči direktnim potonu tj. z mezdnim bojem. Že tedaj je bilo jasno, dia je treba poleg strokovnega boja v obratih ubrati tudi druga pota. Predvsem se je ubrala politična pot za zagotovljenje po strokovnih organizacijah izvojevanih pridobitev in za razširjenje zaščite dela tudi na delavske plasti, ki ne morejo mnogo doseči z zgolj strokovnimi bo-jevnimi sredstvi (mladoletni delavci, ženske). Nadalje so se delavci postavili tudi za zaščito interesov konzumentov (kupovalcv) z ustanavljanjem konzumnih zadrug.
Razen tega je bilo že pred vojno v strokovnem gibanju večine dežel razširjeno naziranje, da cilj strokovnih organizacij niso samo višje plače in krajši delovni čas, temveč da se mora sploh preobrniti delovno razmerje, kar pa je edino mogoče z izpremembo temeljev današnjega gospodarstva. Vsekakor je ta cilj ostal od leta 1919 le teorija; šele tega leta je radi revolucijskega vala v poedinih državah začel pridobivati praktičen pomen. Toda moči delavstva še niso zadoščale in dioba visoke konjunkture (procvita) je bila mnogo prekratka za izpremembo gospodarske organizacije. In mnogo že pridobljenega je nato sledeča reakcija uničila.
Kljub temu smemo reči, da je z zadnjim desetletjem nastopila gotova nova orientacija . . . Ravno to, da se najugodnejši čas radi nezadostne priprave ni dovolj izkoristil, je za nas opomin in vzpodbuda, da se boUe pripravimo na prvo bližnjo ofenzivo delavskega gibanja. Drug močan vzvod je v pravicah, ki jih je postalo deležno delavstvo v nekaterih deželah z ustanovitvijo obratnih in gospodarskih svetov in ki imajo za delavce vrednost le tedaj, če so hm na razpolago tudi potrebne duševne moči.
To, kar smo doslej povedali, veha v splošnem za evropsko strokovno gibanje. Nas v Švici (in še bolj nas v Jugoslaviji, op. ur.) so v vsem tem zadeli le valovi iz inozemstva. Toda tudi že to je zadostovalo, da se je vzbudil pri nas interes za novo strokovno orientaci-j*? •; • Vsekakor se že sedaj kažejo obrisi, v kateri smeri se giblje ta nova orientacija ... V velikih potezan lahko narišemo, s katerimi nalogami se imajo pečati strokovne
organizacije že danes, še bolj pa v
Strokovne organizacije morajo — v splošnem povedano — posvetiti večjo pažnjo gospodarstvu in sicer privatnemu, narodnemu kot svetovnemu gospodarstvu. Kajti za nami so časi, ko je moglo obstojati eno podjetje popolnoma zase in ko so se delavci lahko ozirali le na razmere tega podjetja, če so pričeli kako gibanje. Danes pa je vsako podjetje odvisno od dt-ugih v gotovi meri, in sicer tudi tako podjetje, ki ni vezano s kartelom in interesno sfero. In med podjetniki se tvorijo vedno bolj gotove interesne skupine, ko dbra-ščajo polagoma v trajne zveze in organizacije.
Koncentracija sil je geslo kapitalističnega gospodarstva. In ta koncentracija napreduje v zadnjem času z neverjetno hitrim tempom.
Vsako podjetje naravno zavisi zelo od razmer na trgu surovin in prodaje, od konjunkture doma kot v inozemstvu itd. Ta odvisnost je obstojala sicer že prej, vendar se veča z vedno tesnejšim vezanjem svetovnega gospodarstva. Ali je še treba povdarjati, da je ta razvoj največjega pomena za delavstvo in da se morajo strokovne organizacije prilagoditi temu razvoju, ako hočejo izpolniti svoj namen?
Iz tega samo po sebi izvira naloga po večjem izobraževanju in šolanju delavstva. Predvsem se morajo strokovni funkcionarji in zaupniki šolati tako, da bodo razumeli odnošaje in razvoj gospodarstva in da bodo mogli to znanje u-porabiti tudi v strokovni taktiki.
Toda nove naloge so še mnogo dalekosežnejše. Boj strokovnih zvez se je doslej v glavnem omejeval na delovne pogoje (mezde, delovni čas, dopust itd.). Že premnogokrat se je izkazalo, da postanejo take pridobitve deloma iluzorne z draginjo, iz-premembami v produkciji, z gospodarskimi krizami itd. To se dogaja tem češče, čim bolj koncentrirajo kapitalisti svojo moč, da take dogodke izkoristijo za svoj interes .. Gospodarski razvoj bo prej ali slej prišel do tega, v kolikor že ni prišel, da bo postala tudi produkcija — bojevno polje med delom in kapitalom. Kajti moč privatnega kapitala sloni na njegovem neomejenem gospodstvu nad gospodarstvom. Delavnost strokovnih zvez se bo torej morala razširiti od boja za delovne razmere in za socialno-politične zahteve na boj za vplivanje in vodstvo v gospodarstvu. Ne bo šlo več le za razdelitev gospodarskih dohodkov, temveč eden bodočih glavnih problemov bo organizacija gospodarstva.
Lahko se ugovarja, da so take zahteve vsaj za Švico (ali za nas, op. ur.) danes še preuranjene. Recimo, da ta ugovor drži . . . Toda danes pa gre že za to, da se zavedamo, da je danes bolj kot kdaj prej gorišče družabnega razvoja v gospodarstvu. S tem pa zadobe strokovne organizacije kot gospodarske bojevne organizacije delavstva večji pomen, njihove naloge postanejo važnejše, obenem pa tudi težje. To spoznanje manjka danes delavskim masam, ki rajši iščejo odrešenja tam, kjer se jim zdi, da so jim najbližji dnevni uspehi. Zato je tem bolj dolžnost strokovnih voditeljev in zaupnikov, da razširijo znanje gospodarskih. pojavov in njihovih vplivov na delavsko gibanje, in da to znanje poglobe z intenzivnim izobraževalnim delom.
Na skupščini bolniške blagajne, dne 20. februarja 1927, je podal upravnik bolniškega fonda naslednje poročilo:
Gg. skupščinarji!
Na podlagi § 13 Naredbe M. S. 16276-22 je odredil gospod Minister za promet z odlokom št. 38553 od 31. dec. 1926 sklicanje redne oblastne Skupščine bolniškega fonda za državno prometno osobje kraljev. .Srbov Hrvatov in Slovencev na 20. febr. 1927, da pretresate kot vrhovna oblastna samouprava poročilo oblastnega upravnega odbora, zaključni račun bolniškega fonda za budžetsko leto 1925-26, določite proračun bol. fonda za budžetsko leto 1927-28, sklepate po uvaževanju poročila oblastnega nadzorstvenega odbora o razrešnici in drugih predmetih, iznesenih v razpravo dnevnega reda v smislu poslovnika.
Poročilo oblastnega upravnega odbora tangira dve razdobji in sicer delno budžetsko leto 1925-26 v nadaljevanju dela prejšnjega, upravnim potom upostavlje-nega oblastnega upravnega odbora, docela pa poslovanje po 12. II. 1926, ko se je izvoljeni oblastni upravni odbor konstituiral.
Prva redna glavna skupščina bolniškega fonda se je vršila v Beogradu 11. aprila 1926 z dnevnim redom:
1.	Poročilo glavnega upravnika o poslovanju Centralne uprave1;
2.	poročilo centralnega upravnega odbora;
3.	poročilo centralnega nadzorstvenega odbora;
4.	razrešnica centralnega upravnega in nadzorstvenega odbora;
5.	volitev novega upravnega in nadzorstvenega odbora;
6.	razprava budžeta za leto 1926-27;
7.	razprava o premembah privremene-ga pravilnika bol. fonda;
8.	eventualnosti.
Predlogi, ki so bili sprejeti v ljubljanski oblastni skupščini dne 24. 1. 1926, so bili predmet razprave v 2. seji oblastnega upravnega odbora dne 11. III. 1926 in so bili predloženi Centralni upravi humanitarnih fondov za prvo glavno skupščino z dne 11. IV. 1926 v obliki in z besedilom, kakršnim jih je v smislu sklepa glavne skupščine konstituirani ožji odbor predložil oblastnemu upravnemu odboru in jih le ta redigiral v seji z dne 11. III. 1926.
Glede sklepov prve glavne skupščine z dne 11. IV. 1926 je Centralna uprava sporočila z dopisom št. 1244 od 24. sept. 1926, da je gospod minister za promet odobril nastopna rešenja glavne skupščine bolniškega fonda:
1.	budžet za leto 1926-27;
2.	izvolitev upravnega in nadzorstvenega odbora;
3.	dnevnice članom upravnega in nadzorstvenega odbora, za seje in referentom kakor tudi delovodji Centralne uprave;
4.	strokovni pregled zloupotreb prejšnjih uprav bol. fonda;
5.	delegatom glavne skupščine dnevnice po 200 Din;
6- dr, Kostički in dr. Sepeški po 5000 Din nagrade za brezplačno delo v porodnišnici Centralne ambulante v Beogradu;
7.	dr. Tičarju 5000 Din nagrade za brezplačno izvrševanje fizikalne terapije;
8.	dr. Jeremiču, šefzdravniku v Subotici nagrado po 5000 Din za napredek poslov v fondu;
9.	laborantki Ivki Burja nagrado 3000 D za čezurno delo v Centralni ambulanti v Ljubljani;
10.	po 3000 Din članom upravnega odbora Centralne uprave, ki so delali v sejah, za katere niso bile odobrene dnevnice, kot nagrado za delo v teh sejah.
Ni pa odobril:
L razpošiljanje projekta nove Uredbe bol. fonda skupščinarjem in sklicanje izredne skupščine za novo Uredbo, ker izdaja Uredbo gospod Minister saobraćaja dogovorno z Ministrom za socialno politiko;
2. podelitev nagrade glavnemu upravniku, oblastnim upravnikom in administrativnemu osobju Centralne uprave ter Oblastnih uprav.
Po dopisu Centralne uprave št. 52 od 22. I. 1927 preneha mandat skupščinarja in se zamenja z namestnikom, kadar je skup-ščinar oblastne skupščine premeščen v področje druge oblastne uprave. Če je pa delegat za glavno skupščino premeščen na teritorij druge Oblastne uprave, ostane njegov mandat v veljavi.
Oblastni upravni odbor je sklenil v 15. seji z dne 18. I. 1927, da še prizna vsem skupščinarjem, članom upravnega in nadzorstvenega odbora, oblastnemu upravniku in računopolagaču dnevnice po 100 Din za sejo oblastne skupščine, ne oziraje se na čin, ali je delavec ali uradnik. Vsled tega sklepa je centralni upravni odbor po do-
pisu Centralne uprave št. 112 od 26. I. 1927 odločil, da se za oblastne skupščine morejo dati akontacije v smislu pravilnika bol. fonda, definitivni obračun potnih stroškov se bo pa izvršil na podlagi zaključka glavne skupščine.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je imenovala na podlagi § 26 Naredbe M. S. 16276-22 z odlokom št. 61652 od 30. .1. 1926 gospoda inž. Ivana Miiller-Petriča za predsednika oblastnega upravnega odbora, ki je sklical prvo sejo oblastnega upravnega odbora na 12. II. 1926; v tej seji je bil izvoljen za podpredsednika činovnik II. gosp. Jurij' Stanko, katerega so; izvolili izvoljeni skupščinarji v oblastni upravni odbor v oblastni skupščini dne 24. I. 1926. Ker je bil član oblastnega upravnega odbora činovnik I. gosp. dr. Starnberger Franjo premeščen v subotiško direkcijo, je bil vpoklican v oblastni upravni odbor činovnik I. g. inž. Zelenko, in kot skupščinar pa činovnik I. gosp. dr. Jevšek; na mesto skupščinarja g. Josipa Rožmana, ki je bil premeščen k Generalni direkciji, pa činovnik II. gosp1. AJatija Čampa.
Oblastni upravni odbor je imel v poslovnem letu 17 sej, tako da je zdaleko zadoščeno določbi § 25 začasnega pravilnika bol. fonda, člani oblastnega upravnega odbora ne dobivajo za svoje delo v odboru nobenega honorarja razun članov, ki imajo vsled udeležbe na sejah zmanjšano mezdo (urnino) in katerim pritičejo po odloku Centralne uprave štev. 238 od 26. II, 1926 dnevnice v breme bolniškega fonda v smislu § 26 Naredbe M. S. 16276-22.
Bolniški fond je imel v poslovnem letu povprečno mesečno moških članov 13.781, ženskih članov 306, svojcev 30.116; hra-narino so dobivali povprečno mesečno moški člani za 4488 dni in ženski člani za 74 dni. Za dejo nesposobnih ambulantnih je bilo povprečno mesečno moških članov 792, ženskih članov 18; za delo; sposobnih ambulantnih članov je bilo povprečno mesečno 842, ambulantno bolnih svojcev 1427; nadalje je bilo povprečno mesečno po 112 slučajev zdravljenja v bolnicah, po 114 porodov in po 34 smrtnih siučajev.
Zdravljenje članov bol. fonda in njihovih upravičenih svojcev se je raztezalo na 56 zdravstvenih okolišev, v katerih je Ministrstvo za promet na predlog direkcije vzdrževalo in postavilo šefzdravnike, ki so se plačevali izključno iz državnega budžeta in kojih plača se je gibala letno med minimom 800 D in maksimom 16.800 D po razmerju pripadajočega števila članov. Poleg tega je Ministrstvo za promet nastavilo kopališke zdravnike proti letnemu pavšalnemu honorarju v breme državnega budžeta in sicer v Rogaški Slatini gg. dr. Franca Koltererja in dr. Antona Lavriča, v Dolenjskih toplicah dr. Konstantina Kon-valinka; ti kopališki zdravniki so imeli dolžnost, da so nudili brezplačno zdravniško pomoč članom, bol. fonda in njihovim svojcem, ki so se zdravili v Rogaški Slatini odnosno Dolenjskih toplicah.
Oblastni upravni odbor je sklenil v 8. seji dne 28. VIII. 1926, da se v Mariboru in Ljubljani vpelje za nedelje in praznike dežurna služba za železniške zdravnike po pravilniku gospoda šefzdravnika dr. Tičarja; vsak žel. zdravnik bi prejel od, bol. fonda za dežurno službo po 100 Din dnevno. Na ta sklep je odgovorila Centralna uprava pod štev. 1100 od 25. sept. 1926, da centralni upravni odbor ni odobril an-gažovanja dežurnih zdravnikov, ker se poškodbe v službi z angažovanjem zdravnika ne morejo omejiti na čas, in ker nudenje zdravniške pomoči v slučaju nezgode pade v breme prometne ustanove. Z upostav-Ijanjem dežurnega zdravnika je predvideno samo ambulantno zdravljenje, toda take bolezni niso za življenje tako nevarne, da ne bi mogel bolnik čakati na drugi dan. Sicer so pa žel. zdravniki dolžni nuditi pomoč tudi ob nedeljah, ako je hitro in neodložljivo potrebna.
Oblastni uprav, odbor je odobril sklep nove pogodbe z zobozdravnikom v Centralni ambulanti in z zobozdravnikom v ekspozituri centralne ambulante v Mariboru, obenem pa sklenil, da se ustanove še ekspoziture Centralne ambulante za zobno zdravljenje in zobotehniško oskrbo v Jesenicah, Kranju, Novem mestu, Celju, Ptuju in Čakovcu na podlagi enotne pogodbe po vzorcu mariborske ekspoziture. Nova pogodba z zobozdravnikom v Centralni ambulanti in ekspozituri Centralne ambulante v Mariboru čaka še na odobritev s strani Centralne uprave, pač pa je Centralna uprava, sporočila z dopisom št. 55 od 13. 1. 1927, da je Centralni upravni odbor v seji dne 6. dec. 1925 načelno odobril, da se v večjih centrih angažujejo zdravniki špecialisti za zobno zdravljenje po razmerju razpoložljivega budžetskega I kredita.
Zdravstveno stanje članov bol. ionda v poslovnem letu ni bilo zadovoljivo. Obolelo je članov na tuberkulozi 37, influenci 1124, tifusu 4, griži 2, drugih nalezljivih boleznih 59, ušenu 9, malariji 34, sifilidi 7, kapavici 32, alkoholizmu 5, revmatizmu 1107, kroničnih limfatičnih boleznih 42, boleznih pregibal 6, kožnih boleznih 355 živčnih boleznih 207, možganskih boleznih 2 ušesnih boleznih 28, očesnih boleznih 69, nosnih in ustnih boleznih 387, sopilih 635, pljučnici 31, na boleznih seroznih mren 71, na boleziih srca 41, na boleznih žil 18, na želodčnih boleznih 646, na črevesnih boleznih 382, na ledvičnih boleznih 2, na boleznih mehurja 28, na kili 50, na novotvorbah 2, na poškodbah 398, na nezgodah 558, na inficiranih ranah 279, na raznih drugih boleznih 565.
Poleg žel. zdravnikov so nudili zdravniško pomoč članom bol. fonda in njihovim svojcem na njihove zasebne zahteve bodisi vsled nujnosti slučaja, kvalifikacije bolezni ali zadržanja žel. zdravnika tudi tuji zdravniki, za katere je oblastni upravni odbor vsled vloge članov po razmerju kriterija posameznega slučaja povrnil celotni ali delni honorar tujega zdravnika v smislu § 48 Naredbe odnosno 51 začasnega pravilnika bol. fonda. Oblastni upravni odbor je dovolil članom bol. fonda tudi povrnitev- stroškov za zobozdravnike v slučajih, v katerih bol. fond po svojem pogodbenem zobozdravniku kljub vloženi prošnji s strani člana ni mogel nuditi pomoči; povrnitev stroškov za tako zobo-zdravljenje je bilo omejeno na višino tarife pogodbenega žel. zobozdravnika.
Zapisovanju zdravil se niso stavile ni-kake omejitve, ampak je bila ordinacija prepuščena v mejah Privremenega pravilnika bol. fonda pristojnim žel zdravnikom, ki so v slučajih, kjer je bilo zdravljenje in ozdravitev mogoča z oficinalnimi zdravili, vpoštevali obstoječe predpise glede zapisovanja specialitet. Oblastni upravni odbor je pa tudi odredil, da so se po zahtevku specialnih zdravnikov in izvidov gosp. šefzdravnika nabavile specialitete za člane bol. fonda in njihove svojce pri »Rave« d. d. v Zagrebu. Obvezilni materijal, terapeutični pripomoček, parne in zdravilne kopeli so se nudile članom bol. fonda odnosno svojcem v smislu ordinacij žel. zdravnikov in mnenja gospoda šefzdravnika. Oblastni upravni odbor je dovoljeval proteze članom bol. fonda ne glede na to ali so jih potrebovali vsled bolezni, v svr-ho obnove vsled nerabne stare proteze ali vsled nezgode. § 63 Naredbe odnosno § 22 Privremenega pravilnika bol. fonda določata, da dobivajo prometni uslužbenci ob telesni, v službi zadobljeni poškodbi brezplačno med drugim tudi pomožne priprave od dne, ko se poškodujejo, do dneva o-zdravljenja v breme državnega budžeta od bol. fonda. V izvajanju te določbe je oblastni upravni odbor zavzel stališče, da gredo vsi stroški za proteze nezgodnikov v breme državnega budžeta in oblastna u-prava je tudi zahtevala povračilo takih stroškov. Refundacija ni uspela vsled odpora mestne kontrole; na tozadevno predstavko direkcije pa tudi financijsko odele-nje Generalne direkcije pod št. 11443 od 8. sept. 1926 ni zavzelo odobrilnega stališča. Ta sporna zadeva je še v obravnavi v Centralni upravi humanitarnih fondov. Proteze so se nabavljale vsled dovolila velikega župana ljubljanske oblasti Sp. št. 4826-25 v državni protezni delavnici v Ljubljani proti plačilu stroškov izdelave, t. j. vrednosti porabljenega materijala in delavskih mezd s pribitkom 35 odstot. tega iznosa za režijske stroške. Nabavljanje protez v državni protezni delavnici je ukinil veliki župan ljubljanske oblasti z dopisom Sp. 3429 od 8. V. 1926, ker je bil z ozirom na občutno zmanjšanje kreditov za državno protezno delavnico primoran skrčiti obrat na najskrajnejšo mero, ter izdelovati proteze in protezne pripomočke le osebam, zaščitenim z invalidskim zakonom. Z dopisom Sp. št. 3429-3 od 21. dec. 1926 nas je pa obvestil veliki župan ljubljanske oblasti v smislu rešenja ministrstva za socialno politiko št. 23185 od 8. sept. 1926, da sme državna protezna delavnica v Ljubljani zopet izdelovati proteze članom bol. fonda. V kolikor se proteze in protezni pripomočki niso mogli naročevati v državni protezni delavnici, so jih dobavljali bandažisti v Ljubljani in Mariboru odnosno ortopedična bolnica v Zagrebu.
Člani bol. fonda in svojci so se v poslovnem letu v precejšnji meri posluževali zdravljenja v bolnicah. Oskrbovalnina za III razred je znašala v splošni bolnici in ženski bolnici v Ljubljani, v splošni bolnici v Mariboru in Celju po 30 Din, v obči javni bolnici v Brežicah, Slovenj gradcu, Murski Soboti in Ptuju po 28 Din, v Čakovcu 25.50 Din, v bolnici za trahom v Prelogu 22 Din, v ženski javni bolnici v Novem mestu, občinski javni bolnici v Krškem in bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu pO' 25 Din, v bolnici nemškega viteškega reda v Ormožu in bolnici slov. rdečega kriza v Slov. Konjicah po 20 Din, v zavodu za oskrbo umobolnih na Studencu in Ljubljani po 25 Din, v mestni javni bolnici v Karlovcu 30 Din, v kliniški bolnici v Zagrebu 28.50 Din, v ortopedični bolnici v Zagrebu 35 Din, v bolnici milosrdnih sestara v Zagrebu 28.50 Din, v zakladni bolnici in križni bolnici v Zagrebu po 30 Din.
Glede zdravljenja članov bol. fonda v višjih razredih državnih, samoupravnih, od države subvencioniranih in privatnih bolnic je imel inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani pod št. 2168 od 19 II 1926 na vse državne in samoupravne bolnice v Sloveniji, bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, bolnico v Krškem in javno žensko bolnico v Novem mestu na osnovi odloka Ministrstva za narodno zdravje z dne 19. junija 1924 Z. 25463 odnosno z
dne 10. decembra 1925 Ad. 50051 odredbo, da imajo v državnh in onih samoupravnih privatnih bolnicah, ki prejemajo od države subvencije v katerikoli obliki, pravico do zdravljenja v višjem kakor III. oskrbnem razredu uslužbenci državnih železnic, ki so uradniki, katerim pripada v smislu citiranih odlokov višji nego najnižji oskrbni razred. V bolnicah, v katerih obstoje trije razredi, se smejo zdraviti v I. razredu u-radniki I. kategorije in glavnih grup II. kategorije, v II. razredu uradniki pomožnih in pripravnih grup II. in III. kategorije, v III. razredu pa zvaničniki in služitelji. Za oskrbovanje takih bolnikov ima uprava bolnice pravico zahtevati od bol. fonda za državno prometno osobje le oskrbnino III. razreda, za diferenco med III. in pripadajočim višjim razredom pa ne more tirjati povračila. Za vse druge nižje u-službence drž. železnic, ki se oskrbujejo v III. razredu, je tirjati od bol. fonda celotno oskrbnino III. oskrbnega razreda. Za drž. bolnice se smatrajo sploš. bolnica v Ljubljani, ženska bolnica v Ljubljani, zavod za umobolne v Ljubljani in na Studencu, za samoupravne in privatne bolnice z držav-n osubvencijo, bolnice v Mariboru, Ptuju, Celju, Murski Soboti, Brežicah, Slovenj-gradcu, Krškem, Kandiji in Novem mestu, za privatne brez državne subvencije vse ostale, sssss postopek je veljal v področju inšpektorata ministrstva za narodno zdravje v Zagrebu.
Pogodnost zdravljenja v višjem -oskrbnem razredu bolnic je bila ukinjena z odlokom inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani št. 3914 od 31. III. J926, z ozirom na činjenico, da se glasom člena 107-III al. S financijskega zakona za leto 1926-27 vzdržujejo bolnice na teritoriju inšpektorata ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani od 1. IV. 1926 iz lastnih dohodkov in se morejo v smislu odloka ministrstva za narodno zdravje od 25. II. 1926 Z 8339 državni uradniki v bolnicah zdraviti samo v III. oskrbnem razredu. Državnim uradnikom se dovoljujejo olajšave samo na ta način, da se določa za II. razred dnevna oskrbnina 40 Din, od katere plačujejo državni uradniki le diferenco med III. in II. razredom.
V I. oskrbnem razredu plačujejo u-radniki celo diferenco med III. in I. razredom; to se nanaša tudi na njihove rodbinske člane.
Ker določa zakon o> državnem prometnem osobju v členu 97, da imajo vsi uslužbenci in vpokojenci kakor tudi njih rodbine, ki nimajo razun plače ali pokojnine drugih dohodkov, pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah, če ne zadošča podpora njih specijalnih humanitarnih fondov, mora plačati bol. fond v smislu odloka inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani št. 3375 od
1.	maja 1926 za vsakega člana bol. fonda brez izjeme oskrbnino III. razreda, dočim plača diferenco med III. in pripadajočim višjim razredom pacijent sam.
Glede stroškov za zdravljenje članov bol. fonda v umobolnicah se je obrnil veliki župan ljubljanske oblasti pod štev. Sp. 2455-1926 na bol. fond z vprašanjem, če bo zahteval povračilo stroškov od države na podlagi § 54 Zakona o zavarovanju delavcev. Na ta dopis je podal bol. fond izjavo, da bo zahteval refundacijo stroškov.
Člani bol. fonda in njihovi svojci so se zdravili tudi v državnem zdravilišču za tuberkulozne v Topolšici, kjer je znašala dnevna oskrbnina 53 Din in za režijske stroške, za zdravila in obvezila 20 odstotkov, za otroke od 4. do 12. leta 25 Din dnevno in od 12. do 14. leta 30 Din dnevno. Ker je pa bilo to zdravilišče vedno tako zasedeno, da so naši bolniki morali čakati do 6 mesecev in še več na vpoklic, in je v marsikaterem slučaju postalo zdravljenje nemogoče, smo se obrnili na velikega župana ljubljanske oblasti z zaprosilom, da nam dovoli zdravljenje članov bol. fonda in njihovih svojcev v zdravilišču na Golniku pod istimi sprejemnimi in oskrbovalnimi pogoji, ki veljajo za državno zdravilišče v Topolšici. Na to vlogo nam je poslal veliki župan ljubljanske oblasti obvestilo, da se glede sprejemanja članov bol. fonda ne more postaviti na zahtevano stališče, ker so razmere na Golniku popolnoma drugačne, kakor v Topolšici. Na predlog upravnega odbora fonda za oskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani se pa morejo člani bol. fonda sprejemati v drž. zdravilišče na Golniku pod pogoji, kakršni so stipulirani z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pogoji so naslednji: Članom bol. fonda bi dajala u-prava državnega zdravilišča na Golniku popolno oskrbo, to je stanovanje, postrežbo, razsvetljavo, kurjavo, prehrano in vsem modernim načelom odgovarjajoče fizikalno-dijetetično in medikamentozno zdravljenje. Za vsakega člana bi morali predložiti predpisano zdravniško spričeva-
lo.	Na podlagi mojega obvestila bi zdravilišče na Golniku skrbelo, da bi bil Vaš član od postaje Križe pri Tržiču v zdravilišče z vozom prepeljan, dan in uro prihoda bi se naznanila Vam, Vi pa svojemu članu. Sprejem člana bi bil do preklica ne-limitiran in se obvežem Vam dati na razpolago najmanj 10 postelj. Strežniško in zdravniško osobje v zdravilišču ne sme zahtevati nobene nagrade ali napitnine. Dnevna prehrana obstoji iz naslednjih obedov: zajutrek: bela kava, mleko, čokolada ali kakao s pecivom; južina; mleko, čaj ali juha z jajci, sirovim maslom, sirom, slanino ali gnatjo ter kruh; kosilo: vkuhana juha, mesna jed in dve prikuhi, močnata jed, kuhano sadje ter kruh; malica: bela kava, mleko, kakao ali čokolada s pecivom; večerja: mesna, mlečna ali močnata jed, prikuha ali kuhano sadje ter kruh; pove-čerek: juha ali čaj s pecivom.
Uprava pazi, da dobiva pacijent najmanj 4000 kalorij na dan. O načinu zdrav-
ljenja sklepajo zdravniki zdravilišča. Razun posteljnine in brisač da uprava zdravilišča članom na razpolago potrebno bolniško perilo, milo za umivanje, mazilo za čevlje in toaletni papir. Nadalje se vrši na račun uprave zdravilišča pranje zasebnega perila ter snaženje obleke in čevljev za Vaše člane, dočim imajo za popravilo teh oblačilnih _ predmetov skrbeti člani sami. Ako Vaš’ član ne bi bil potreben več zdravljenja, bi ga uprava zdravilišča odpustila od nadaljne oskrbe, vendar pa bi oskrbovanec o tem vsaj 24 ur poprej obvestila. Kadar bi se zdravljenje zaradi zanemarjenja zdravniških odredb zavlačevalo, bi bila uprava upravičena oskrbovanca kar odpustiti, ako se le ta opetovanim opominom ne bi uklonil, kršil zdraviliški in hišni red ali se drugače nespodobno obnašal. V takem primeru bi Vas uprava zdravilišča obvestila tekom 24 ur. Uprava zdravilišča bo pri odhodu Vašega člana sestavila kratek popis zdravljenja, kjer bo navedena doba in način zdravljenja ter opis stanja oskrbovančevega, ko je odhajal. Te podatke Vam bo pošiljala uprava zdravilišča ob povratku Vašega prvega obvestila. Za vse te dajatve, vštevši zdravila, obveze, rönt-geniziranje, dovoz in odvoz člana s kolodvora in na kolodvor in za vse druge kakršnekoli režijske stroške Vam bo plačevati za vsakega člano po 75 Din dnevno, vštevši tudi dneve eventuelnega oskrbovančevega dopusta. Obračuni med Vami in upravo Golnika se bodo vršili direktno. Kadar pride Vaš član v zdravilišče popoldne, ali pa kadar odide dopoldne, se bo računala samo polovica dnevne oskrbnine, v vseh ostalih primerih pa vsa oskrbnina. Ta dogovor velja do odpovedi, najdalje pa do konca budžetskoga leta, to je do 31. III. 1927, poprej se sme odpovedati le vsakega prvega v meseci! na tri mesece.
Glede zdravljenja v sanatorijih je izdala Centralna uprava pod št. 618 od 4. VI. 1926 rešenje, da se morejo bolniki, ki so oboleli na pljučih, zdraviti v II. razredu sanatorija za bolezni na sopilih in da mora Oblastna uprava zahtevati od Centralne uprave individualno odobrenje za sa-natorijsko zdravljenje s prigibom’ izvida lekarske komisije. Ker pa poslujejo zdravniške komisije le za aktivne člane, je odredila Centralna uprava naknadno z odlokom št. 1040 od 14. sept. 1926, da je za zdravljenje ostalih članov v sanatorijih potrebno še mišljenje specialista za notranje bolezni odnosno bolezni na sopilih in potrdilo gosp. šefzdravnika. Oblastni u-pravni odbor je dovolil 11 pacijentom zdravljenje v državnem zdravilišču na Golniku na podlagi izvida zdravniške komisije odnosno mišljenja specialista in izvida gosp. šefzdravnika. Od teh 11 pacijentov je bilo 6 aktivnih članov, 1 fakultativni član in 4 rodbinsfi člani; od teh je umrl 1 aktivni član.
Članom bol. fonda in njihovim svojcem je bilo na razpolago zdravljenje v Vrnjački banji, Vranjski banji, Koviljači, Lipiku, Dubrovniku, Kastel-Lukšiču, Dolenjskih toplicah, Rogaški Slatini, Kraljevici, Dobrni in Varaždinskih toplicah. Oskrbovanih je bilo v Dolenjskih toplicah 40 članov odnosno svojcev, Dubrovniku 5, Lipiku 2, Rogaški Slatini 3, Kraljevici 2, Dobrni 2, Varaždinskih toplicah 1, po razmerju izvida lekarske komisije, mišljenja specialista in izvida gosp. šefzdravnika. Zdravljenja v Vrnjački banji, Vranjski banji in Koviljači se pacijenti niso posluževali vsled prevelike oddaljenosti teh krajev od Slovenije. V Dolenjskih toplicah so imeli pacijenti celokupno oskrbo v zdravilišču samem. Oblastni upravni odbor je sklenil v 4. seji dne 16. IV. 1926 glede stroškov zdravljenja v kopališčih, da naj bol. fond nudi 1. oženjenim uslužbencem, družinskim očetom in njihovim ženam 90 odstotkov, 2. samcem in vdovam brez otrok 60 odstotkov, pridržujoč si pravico spremembe v posameznih primerih v smeri zvišanja oskrbnine; tega sklepa pa Centralna uprava ni usvojila. Oblastni upravni odbor je vložil proti odloku Centralne u-prave št. 422 od 12. V. 1926 glede denarne pomoči za zdravljenje članov boi. fonda v kopališčih in na morju v 5. seji dne 21. V. 1926 protest in zahteval sistiranje tozadevnih sklepov Centralne uprave z motivacijo, da naj odločuje o dajatvah za zdravljenje v kopališčih in na morju oblastni upravni odbor bol. fonda do zasedanja glavne skupščine.
Člani bol. fonda, ki posečajo Centralno ambulanto v svrho ambulantnega specialnega zdravljenja, zgube za čas take odsotnosti svojo urnino, ne dobivajo pa zato hranarine, ker niso v bol. stanju. Vsled te-ga je sklenil oblastni upravni odbor v 14. seji dne 12. dec. 1926, da smatra po § 56 Pravilnika bol. Ionda tudi specialno zdravljenje v Centralni ambulanti za zakonito dajatev in naj za to bol. fond plačuje hra-narino po § 62 Pravilnika bol. fonda v onih primerih, v katerih članu bol. fonda vsled zdravljenja v Centralni ambulanti odpade urnina. Po dopisu Centralne uprave št. 45 od 18. I. 1927 je pa sklenil Centralni u-pravni odbor, da se hranarina ne more izplačevati za delo sposobnim delavcem, če so jim za čas poseta Centralne ambulante prinadležnosti ustavljene. Zoper to odločbo je vložil oblastni upravni odbor v 16. seji dne 31. I. 1927 utok in zaprosil, naj Centralna uprava vzame zadevo ponovno v pretres in spremeni svoj sklep.
Vsled odloka Generalne direkcije Fo. št. 5657 od 20. VII. 1926 se je ukinila bolniška kontrola.
Po členu 20 Pravil za babice, katere je izdal Minister za narodno zdravje pod št. Z 7455 od 27. II. 1924 na podstavi točke 15 Zakona o ureditvi sanitetne stroke in o čuvanju narodnega zdravja, točke 1 in 2 člena 33 istega zakona in člena 1 Uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje, je babica upravičena pobirati za posete
pred porodom in po porodu, kakor tudi za ostala babiška opravila (klistiranje, izpiranje nožnice itd.) 7.50 do 15 Din v notranjščini države, 15 do 30 Din pa v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani; za porode 150 do 225 Din v notranjščini države, 225 do 375 Din pa v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani; toda pri porodu je obseženo v tej taksi tudi vse potrebno poslovanje po porodu, kakor tudi negovanje v otroški postelji v prvih devetih dneh. Ta člen je spremenil minister za narodno zdravje z odlokom št. Z 27340 od 29. maja 1925 tako, da je babica upravičena: 1. pobirati za posete pred porodom in po porodu, kakor tudi za ostala babiška opravila (klistiranje, izpiranje nožnice itd.) 15 do 30 D, za porode pa 225 do 375 Din v krajih, ki spadajo po zakonu o draginjskih dokladah civilnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem z dne 17. IV. 1924 v I. in
II.	krajevni razred, to so v Sloveniji vsa mesta in vsi kraji, v katerih so sedeži srezkih oblastev; 2. v vseh ostalih krajih v. kra'ievini, ki ne spadajo v I. in II. dra-ginjski razred, ali ki spadajo v III. dra-ginjski razred, pobirati po 7.50 do 15 Din za posete pred porodom in po porodp, kakor tudi za ostala babiška opravila za porode pa 150 do 225 Din. Označena taksa za porode obsega pri porodnici tudi vse potrebno poslovanje po porodu in razun tega negovanje v otroški postelji v prvih devetih dneh. Za rojstva dvojčkov se jemlje ta taksa iVakrat.
Z ozirom na spremenjen odlok mini-strstva za narodno zdravje o babični po-moči_ je izdala Centr. uprava pod št. 696 od 15. sept. odlok, da se more babična pomoč plačevati članom bol. fonda le v najnižjih, od Ministrstva za narodno zdravje določenih zneskih in po dopisu št. 44 od 18. I. 1927 samo takrat, kadar je nudila pomoč izprašana babica.
Neki župni urad v srezu Karlovac je zahteval za vsako uradno potrditev rojstva ali smrti člana bol. fonda odnosno svojca, ki je bilo potrebno v svrho priznanja tozadevne dajatve iz sredstev bol. fonda takso 20 Din. Po dopisu srezkega poglavarstva v Karlovcu št. 31861-26 je nadbiskupski duhovni stol v Zagrebu odločil, da mora vsak župni urad državnemu prometnemu osobju izdajati potrdila v svrho zavarovanja po Uredbi N. S. 16276-22 brez plačila takse.
Oblastni upravni odbor je sklenil v 5. seji dne 21. maja 1926, da se naj izplačujejo bol. pomoči v enkratnem znesku in da naj ostane do nadaljnega pri mesečni zdravniški preiskavi doječih žen. Vsled priziva zoper pogoj za priznanje doj. pomoči je izdala Centralna uprava pod št 1666 od 10. dec. 1926 odlok, da pritiče po § 56 Naredbe odnosno § 69 Pravilnika bol. fonda dojilska pomoč ne glede na to, če žena otroka doji ali ne.
§ 58 Zakona o zavarovanju delavcev določa, da se plača za člana, ki je izčrpal bolezensko podporo po tem zakonu, pogrebnina samo, ako je nastopila smrt kot posledica bolezni, za katero je dobival podporo in ako je nastopila v dveh letih od tedaj, ko je prestala ta podpora. Glede te vrste podpore je odredila Centralna uprava z rešenjem od 16. sept. 1926 pod štev. 1003, da se taka pogrebnina ne more izplačevati, ker ta zakonska določba ni prešla v Naredbo M. S. 16276-22 o zavarovanju državnega prometnega osobja zoper bolezen in nezgode.
Od 1. julija 1926 se zaračunava osobje delavnice v Mariboru in njenih ekspozitur pri Generalni direkciji državnih železnic. Vsled tega računsko odelenje ljubljanske direkcije ne prinaša za Oblastno upravo v tekočem računu vlog članov bol. fonda, ki so zaposleni v delavnici odnosno ekspoziturah, dočim mora Oblastna uprava kriti iz svojih kreditov vse dajatve za te člane. Z ozirom na to okolnost je sklenil oblastni upravni odbor v 14. seji dne 12. dec. 1926, da naj Centralna uprava izposluje pri Generalni direkciji knjižbo članskih prispevkov osobja mariborske delavnice ljubljanski direkciji na tekoči račun bol. fonda. Na tji- i hlastnega upravnega odbora je odločila Centralna uprava po dopisu št. 48 od 22. I. 1927, da se od Generalne direkcije. ne zahteva posebno knjiženje članskih vlog osobja delavnice Maribor v korist Oblastne uprave, ker je bol. fond eden in ker uprava itak potrebuje budžetsko pomoč Centralne uprave potom dotacije, katero bo dobila, kakor do sedaj, v zadostnem znesku.
Vprašanje včlanjenja uslužbencev Gospodarske poslovalnice direkcije drž. železnic v Ljubljani pri bolniškem fondu je še odprto. Oblastna uprava je sporočila ekonomskemu odelenju direkcije z dopisom od 12. dec. 1925, da osobje, ki je zaposleno v Gospodarski poslovalnici direkcije drž. železnic v Ljubljani in se plačuje iz sredstev poslovalnice, ne more biti včlanjeno v bol. fondu in da naj se izvrši zavarovanje tega osobja pri Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. Ta zadeva je bila v razpravi 5. seje oblastnega upravnega odbora dne 21. maja 1926, ki je zavzel glede tega zavarovanja odklonilno stališče in potrdilo zavarovanja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Ministrstvo za promet je izdalo pod št. 5033 od 11. marca 1926 direkciji državnih železnic v Ljubljani odlok, da naj nadaljuje poslovalnica svoje delo na dosedanji način in na osnovi predpisov, ki so veljali do sedaj za opravljanje te poslovalnice. Ta sporna zadeva je bila sporočena tudi Centralni upravi z zaprosilom za končnoveliavno ureditev; tozadevno rešenje pa še ni bilo izdano.
Sporno je bilo tudi zavarovanje pavšalnih snažilk pri bol. fondu. Oblastni “•
pravni odbor je sklenil v 6. seji dne 16. VL 1926, da se pavšalne snažilke, ki so zapo-
slene pri direkciji, včlanijo pri bol. fondu. Na ta sklep je izdala Centralna uprava pod št. 761 od 16. VII. 1926 odlok, da pavšalne čistilke ne morejo postati članice bol. fonda, ker ne spadajo med državno prometno osobje.
Glede osobja, ki je vezano na zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode in bi se plačevalo v breme bol. fonda, je izdala Centralna uprava pod št. 616 od 4. II. 1926 rešenje, da se mora tako osobje zavarovati pri pristojnem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ker tako osobje ni prometno osobje in ker bi v slučaju poškodbe takega uslužbenca prometna ustanova ne priznala pravice do rente.
» Centralna uprava je izdala pod štev. 1204-25 odločbo, da se čas članstva pri drugih bol. blagajnah v slučaju spremembe zaposlenosti ne more priračunati k času članstva bol. fonda za državno prometno osobje. Oblastni upravni odbor je v 14. seji dne 12. dec. 1926 sklenil, da naj Centralna uprava z ozirom na okolnost, da je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu pod št. 24817 od 30. nov. 1925 pristal na to, da prizna članom bolniškega fonda ob prestopu v članstvo Osrednjega urada vse prejšnje članstvo, izposluje re-prociteto za prestop iz zavarovanja pri Osrednjem uradu v zavarovanje pri bol. fondu. Na ta sklep je odgovorila Centralna uprava z dopisom št. 39 od 18. 1. 1927, da centralni upravni odbor ni odobril vra-čunanja članstva pri drugih bol. blagajnah v članstvo bol. fonda. Zoper to odločbo je vložil oblastni upravni odbor v 16. seji dne 31. I. 1927 priziv in zaprosil, da centralni upravni odbor vzame zadevo ponovno v pretres in spremeni svoj sklep.
.Glede fakultativnih članov bol. fonda je izdala Centralna uprava po dopisu št. 1657 od 4. I. 1927 odlok, da taki člani ne morejo iz bol. fonda izstopiti, četudi začasno nimajo potrebe za pomoči iz bol. fonda, ker bolniški fond ni ustanovljen kot vir materijalnih koristi, ampak na principu solidarnosti kot fond za pomoč onim, katerim jo potrebna.
Delegati za redno glavno skupščino Jakob Kovač, Ivan Krajnik in Ivan Baraga
so poslali potom Oblastne uprave na Centralno upravo vlogo: »Podpisani delegati, Izvoljeni za glavno skupščino bol. fonda, zahtevajo, da Centralna uprava ukrene takoj vse potrebno, da v smislu direktiv in sklepov prve redne glavne skupščine v Beogradu z dne 18. aprila 1926 takoj skliče izredno glavno skupščino z dnevnim redom: sprejem novega pravilnika boln. fonda za državno prometno osobje. Prva redna glavna skupščina je zaključila, da se razpošlje projekt novega pravilnika vsem oblastnim upravam, najkasneje začetkom maja 1926 na pretres in stavitev protipredlogov in da najkasneje v juniju 1926 skliče izredno glavno skupščino, ki bo razpravljala in sprejela novi pravilnik. Protestiramo proti temu, da se Centralna uprava ni držala sklepov glavne skupščine kot vrhovnega foruma ter zahtevamo, da takoj izvrši tozadevne sklepe. Na to vlogo je izdala Centralna uprava pod št. 670 od 12. VI. 1926 rešenje, da gospod Minister za promet na podlagi 8 34 Naredbe ni odobril razpošiljanje nove uredbe Oblastnim upravam in sklicanje izredne glavne skupščine za sprejem nove Uredbe.
Vsled vloge članov oblastnega upravnega odbora (gg. Stanko, Ogrin, Smazek, Mravlje, Canžek In Terškan) z dne 24. VIII. 1926 je sprejel oblastni upravni odbor v il. seji dne 23. sept. 1926 nastopni predlog za spremembo naredbe in pravilnika bolniškega fonda:
1.	Naredba bodi jasna in precizna, tako da ne bo treba za vsaki pasus dajati komentarjev, oziroma da bi se lahko različno postopalo.
Naredba o zavarovanju osobja mora obsegati v samoupravnem in materijalnem pogledu minimum zakona.
2.	§ 2 in 3, ki govori, da so zavarovani za slučaj bolezni vsi železničarji, naj točno pove, da spadajo pod to zavarovanje poleg vsega nastavljenega in provizoričnega osobja, profesionistov in delavce/ tudi čistilke in pogodbeni delavci obeh spolov ter naj vsled tega določba § 4 odpade.
3.	Bolniški fond naj bo v svojem delovanju avtonomen in neodvisen od Ministrstva Saobraćaja.
Posamezne Oblastne uprave naj imajo samoupravo. Samoupravo naj vrše glavna skupščina, centralni upravni in centralni nadzorni odbor, pri Oblastnih upravah pa tozadevne Oblastne inštance.
4.	§ 17 in nadaljni, ki govore o dajatvah fonda, naj že v Naredbi striktno pove, v kaki izmeri naj pripadajo vse dajatve.
Predpogoj naj bo, da so vse dajatve v principu za vse železničarje (nastavljene in delavstvo) jednake in da se ne ločijo po mestih ali draginjskih razredih.
a) Hranarina pripadaj 100 odstot. za
tednov. Prve tri dni bolezni se izplaču--le mezda neokrnjena. Za bolezni čez tri dni se izplača hranarina od prvega dne dalje.
. V slučaju zdravljenja v bolnici pripa-na) družinskemu očetu cela boleznina, a samcu polovična.
, . ^ J-ečenje naj bo brezplačno ne le v bomicah, ampak tudi v zdraviliščih, sanatorijih itd.
c)	Babična pomoč bodi odgovarjajoča odredbam pravilnika za babice, ki ga je izdalo ministrstvo za narodno zdravje.
Ustanovi naj se tri tarifne razrede in scer: j. razred (sedeži velikih županij),
raM-r^ ■ /mesta, industrijski centri in zdraviliški kraji), III. razred vsi ostali kraji.
d)	Dečja oprema znašaj Hdnevno mezdo.
e)	Članom pripadajo vsa zdravila, ki so za uspešno zdravljenje potrebna.
f)	Hranarina ter ostale podpore se izplačujejo redno koncem meseca ter naknadno obračunanje z bol. fondom v smislu določb člena 73 Pravilnika o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance.
g)	Bolniške stroške plačaj bolniška blagajna za ves čas potrebnega zdravljenja v bolnicah najdalje, dokler pripada hranarina.
h)	Pogrebna pomoč naj se določi analogno babični pomoči po treh tarifnih razredih. To pomoč naj takoj začasno izplača službeno mesto ter naknadno obračuna z bolniškim fondom.
5.	V § 19 naj se uvede, da pripadajo podpore za otroke tudi po 18. letu starosti do 21. leta, ako so v oskrbi staršev.
Oblastna skupščina določi letni proračun na podlagi vplačanih prispevkov od strani članov in delodajalca. Določbe glede volitev odborov naj se prilagode zakonu tako, da se funkcija predsednikov upravnih in nadzorstvenih odborov menja od poslovne dobe do jjoslovne dobe za imenovane in voljene skupščinarje. Budžetiranje od strani Centralne uprave se odpravi. Glavna skupščina določi letno le gotov procent, ki se ima odstopiti za proračun Centralne uprave po § 34. Vsi zaključki glavne skupščine so izvršni.
6.	Plačanje prispevkov je obvezno, tako za člane, kot za delodajalce. Prispevki se odtegujejo pri plači ter ima Y^aka, direkcija, čim sestavi spisek ubranih odtegljajev, a najkasneje tekom enega meseca, vplačati na tekoči račun alikvoten del.
7.	Zdravnike nastavlja minister na predlog oblastnih odborov. Njih place trpi po polovici uprava in bolniški fond.
Določbe o nezgodnem zavarovanju naj se prilagode zakonu o zavarovanju delavcev, tako da bo*do navzlic temu, da trpi vse stroške za dajatve nezgodnega zavarovanja državna uprava, odločali oblastni odbori o pravici do rente in izmen rente.«
Glede Centralnih ambulant ie^ odredil g. Minister za promet z odlokom št. 11233 od 26. IV. 1926:
1.	da se nobena fondovska ambulanta ne sme otvoriti brez predhodnega odobrenja sanitetnega šefa Ministrstva za promet;
2.	da se mora glede postavitve zdravnikov v fondovskih ustanovah najprej obvestiti sanitetni šef ministrstva za promet;
3.	da se morajo vsa izvestja o delu v Centralnih ambulantah pred publikacijo dostaviti sanitetnemu šefu ministrstva za promet;
4.	da mora vsaka Oblastna uprava bol. fonda početkom vsakega leta poslati sanitetnemu šefu ministrstva za promet spisek vsega osobja.
Oblastni upravni odbor je obravnaval v 16. seji dne 31. I. 1927 pripombe v sejnih zapisnikih oblastnega nadzorstvenega od-bora in odgovoril, da je uprava^ urgirala pri Centralni upravi rešitev vprašanja dobave protez nezgodnikov, da pa zadeva še ni rešena. Glede brezplačnega zdravljenja v kopališčih oblastni upravni odbor s svojim zahtevkom ni uspel pri Centralni upravi; za razširjenje javnih bolnic boln. fond ne more prispevati iz svojih sredstev, pač pa je oblastni upravni odbor podvzel vse mere, da izpopolni specijalno zdravljenje v Centralni ambulanti in da se o-snujejo tudi ekspoziture izven sedeža Centralne ambulante. Glede postopka za sa-natorijsko zdravljenje je zadeva tako urejena, da je vsakemu pacijentu dana možnost, da pride pravočasno v zdravljenje na Golnik, tam pa, kjer ima bolniški fond lastne domove, razpolaga s praznimi mesti Centralna uprava. Razpošiljanje načrta nove Uredbe o zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode gospod minister za promet ni odobril. Za zdravljenje v bolnicah je merodajen Pravilnik bolnic, izdan od Ministrstva za narodno zdravje.
Oblastni upravni odbor je sklenil v 7. seji dne 24. VI. 1926 v svrho omogočeni a zdravljenja večjega števila pacijentov v kopališčih v budžetu za 1926-27 virement med partijo 4 (zdravljenja v kopališčih) in partijo 10 (potni stroški skupščinarjev, odbornikov in osobja uprave) tako, da se zviša partija 4 za 40.000 Din, partija 10 pa zniža za 40.000 Din, nadalje v 14. seji dne
12.	dec. 1926 virement med partijo 5 (hranarina) in partijo 8 (razni izdatki) in sicer v breme partije 5 in v dobro partije 8. Ta dva virementa je odobrila Centralna u-prava z rešenjem št. 820 od 30. VII. 1926 in z rešenjem št. 38-27.
Budžet za leto 1926-27 znaša 6,678.379 dinarjev.
V 8. seji dne 24. VIII. 1926 je oblastni upravni odbor sklenil, da se izposluje pri Centralni upravi dotacija 1,200.000 Din potom Generalne direkcije na tekoči račun bol. fonda pri ljubljanski direkciji v svrho omogočeni a rednega izplačevanja dajatev boln. fonda. Temu zahtevku je ugodila Centralna uprava z dopisom štev. 1560 od 19. nov. 1926.
Ker je Centralna uprava z dopisom št. 1719 od 21. dec. 1926 sporočila, da je predvideno v načrtu nove Uredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja za slučaj bolezni in nezgode, da plača bolniški fond iz svojih sredstev žel. zdravnike, zdravljenje nezgodnikov do ozdravljenja in v slučaju nezgode v službi, da plača bol. fond hranarino tudi za prve štiri tedne bolezni, je bilo treba upoštevati pri določitvi budžeta za 1927-28 povišanje izdatkov za zdravniško j>omoč, zdravila, obvezila, proteze in druge terapeutične pripomočke zdravljenje v bolnicah, hranarino, pogrebnino in partije raznih izdatkov.
Iz sekcij.
Iz sekcije progovnih delavcev.
Zadnje čase prihaja vedno več pritožb o postopanju posameznih progovnih sekcij in progovnih mojstrov, katerim je menda velik užitek šikanirati ljudi.
Ni zadosti, da je ravno progovne delavce zadel povodom redukcije julija 1926 velik udarec, ko so se skrčili staleži, vrglo osobje na cesto, od ostalih pa se zahteva, da izvrše še več dela kot preje.
Nered je nastal zopet pri izplačilu boleznine, ker nekatere sekcije odlašajo izplačilo do konca meseca, Že 10. febr. 1927 je v nekem slučaju (sekcija Ljubljana gl. pr.) likvidiral bolniški fond hranarino, a jo prizadeti do 25. febr. 1927 še ni prejel, iz enostavnega razloga, ker blagajnik ni šel izplačati na progo, ampak čaka, da bo izplačal 1. marca 1927. Od koga pa naj progovni delavec in družina cela dva meseca živi.
Direkcija je sedaj izdala nalog, da se bo hranarina nakazovala s čekovnimi nakaznicami, vsakemu direktno na dom. Pripomniti moramo že danes, da bo to v večini slučajev neizvedljivo.
Ali bodo morali ljudje sami hoditi iskat na pošto denar, ali pa bodo morali plačevati poštnim selom dostav-nino. Bo pa tu še druga ovira. Nakaznica se bo glasila na delavca in poštni sel jo ne izroči drugemu kot njemu. Delavec pa je od 7. do 17. ure na delu in ga ni doma. V tem času pa se nosi denar, ki ga seveda delavec ne bo mogel dobiti. Edini izhod, da bodo ljudje pravočasno in v redu dobili denar zlasti hranarino je, da se ta izplačuje redno prvega v mesecu zajedno s plačo in naknadno obračuna pri direkciji, Ta sklep je bil soglasno sprejet že na lanski skupščini boln. blagajne ter zahtevamo letos od naših delegatov za glavno skupščino, da v Beogradu izposljujejo sprejem gornjega sklepa.
Nadalje se izvajajo sekature nad delavci s tem, da eni progovni mojstri zahtevajo, da morajo delavci ob določenem času nastopiti službo že zunaj na progi, večkrat par kilometrov daleč ter morajo tako eno uro preje od doma, da gredq po orodje in ga zvečer po delu zopet nesti nazaj. Tudi to je potreba enkrat za vselej odpraviti in urediti, da se od delavca zahteva čist 8 urni delavnik in se ima čas, ko se gre po orodje ali nosi nazaj, zaračunati v delovni čas. (Tozadevno je organizacija že vložila intervencijo pri gradbenem oddelku. Op. ured.)
Progovnih delavcev se tudi ne sprejema v provizijski fond, dasi so že po par let na železnici in to iz enostavnega razloga, da nismo »stalni delavci«. Opravljati moramo najslabša in naporna dela, ali vsled birokratizma, ker se ravna po nekem starem staležu, se delavcev ne imenuje stalnim in s tem se jim nakoplje velike stroške.
Proč ne morejo biti po enem letu službe sprejeti v provizijski fond, drugič bodo morali kasneje ta leta dokupiti in zato plačati dvojne prispevke z obrestmi. (Tudi tozadevno je izvršena ponovna intervencija. Op. uredništva.)
Nešteto progovnih delavcev vrši službo progovnih čuvajev in obhod-nikov ter je položilo že pred leti izpite za nastanitev, a nastanitve do danes še ni. Na vprašanja, zakaj se ravno v progovni službi ne nastavi osobja, da direkcija odgovor, da »čaka na reorganizacijo«.
Pri tem smo občutno tepeni, ker ne dobimo ne obleke in se nam ne zvišajo urne plače, plačevati pa moramo velike kazni. Poleg tega pa se nas naravnost goni v službo, ki prekorači tudi 16umi delavnik. Tako n. pr. zahteva neki progovni mojster od prog. delavca, ki dela celih 8 ur in gre ob 17. uri iz službe, da še isti dan ob 20. uri zopet nastopi službo progovnega obhodnika. S to prakso se bo moralo prenehati in gospode naučiti, da delavci nismo zver, ki se jo lahko preganja.
Nazadnje pa naše plače. Vsakemu je znano, da so najnižje med vsemi delavci, pa ko bi jih vsaj dobili prvega. Preje pod južno železnico smo jih morali vedno dobiti najkasneje do konca meseca, v decembru pa še pred Božičem, sedaj pa se je udomačila praksa, da jih dobimo šele tretjega, četrtega, ali še kasneje.
Vzrok!? Direkcija se boji svojih lastnih organov ter najbrže že v vsakem vidi defravdanta in zahteva, da mora biti poleg računovodje pri izplačilu še en inžener ali uradnik iz sekcije. In tako romajo ti ljudje iz proge na progo, mi pa si lahko za par dni zamašimo sta, da nam ni potreba jesti.
Še nešteto je pritožb, a za danes ostanemo pri tem, prog. delavce pa pozivamo, da se vsi organizirajo v naš Savez, ker le s složnimi močmi bomo dosegli uspehe, nesložne in razcepljene pa nas bo vedno huje tepel bič uprave. — Sekcija progovnih delavcev.
Iz sekcije premikačev.
Eno leto je že preteklo, kar smo zlasti premikači državnih železnic naredili pritožbe, ker nam prevedbena komisija ni računala od leta 1914 dalje službe za eksekutivno, ampak nam je priznala napredovanje le na vsaka tri leta.
A te pritožbe so se gotovo nekje zgubile, pozabljene so vse obljube direktorjev, mi pa' smo na prve vloge po krivdi direkcije morali plačati po Din 100 takse, a sedaj čakamo na rešitev, ki noče priti. Ali nam misli u-prava zopet obesiti takse po Din 100?
Tudi na proste dneve se pri nas vedno bolj pozablja. Direkcija je polagoma upeljala po vseh stranskih progah (in »stranske« proge so v očeh naše uprave že skoro vse) 24/24 urno službo, a prosti dnevi so odvisni od milosti načelnika.
Ali bodo od milosti načelnika odvisne tudi nezgode, ki jih bodo povzročile višje sile in preizčrpanost o-sobja vsled predolge službe?
Tudi kurilnica Ljubljana I se odlikuje pri službi. Enkrat upelje 12/24 urno službo, nato ukine proste dneve, potem da zopet enega moža zraven. Drugače spet dela s kretniki, katerim sploh ne da prostih dni. In tako ne ve kaj in kako službo bode delalo jutri. S takim postopanjem je treba prenehati in povsod, kjer se tako dela. Edino primeren turnus je 12/24 in za tega se bo premikalno osobje borilo. — Sekcija premikalnega o-sobja.
Iz sekcije vlakospremnega osobja.
Dne 25. febr. 1927 se je vršila v Ljubljani konferenca vlakospremnega osobja ljubljanske direkcije, ki je bila polnoštevilno obiskana. Prisotni so bili delegati vlakospremnega osobja iz postaj Ljubljana gl. kol., Ljubljana gor. kol., Novo mesto, Maribor gl. kol., Zidani most in Pragersko. Jesenice se je oprostilo, Celje ni bilo zastopano. Dnevni red je bil sledeči:
1.	Vprašanje turnusa.
2.	Uvrstitev novo nastavljenih v 1. stopnjo osnovne plače ter vlakovodij v III. kategorijo.
3.	Službena obleka.
4.	Določitev ranga in dodelitev osobja v službo.
5.	Mravlje je kot predsednik sekcije otvoril sestanek z gornjim dnevnim redom.
1. Glede vprašanja turnusov je po referatu delegata centrale prevladalo enodušno mišljenje mariborskega vlakospremnega osobja. Osobje stop kompaktno na stališču, da si ne pusti vsiliti 40°/o turnusa, sploh da ne sprejme nikakega podaljšanja delovnega časa. Osobje v vseh postajah območja Ljubljanske direkcije bo predložilo turnuse z jednakim! procenti službe. Izvrši se intervencija pri prometnem odelenju, da skliče turnus Konferenco po zmožnosti v Zidanimost, ali Ljubljano, kjer bi se osobje dogovorilo glede razdelitve vlakov med posamezne postaje ter tudi definitivno določilo procente službe v smislu Burnega delavnika. Intervencijo izvrše sodrugi Kovač, Mravlje in Smazek.
Pri tej točki je osobje iz Pragerskega zahtevalo remeduro, da se uredi turnus tako, da bo osobje tudi ka-terikrat prosto, ne pa tako kot danes, da je osobje v službi vse dni v mesecu.
Novomesto zahteva pažnjo za bodoči turnus, da se ne bo zopet v bodočem letu prakticiralo tako, da bi se prtljažniki dodeljevali na zavoro, kot lani, baje vsled pomanjkanja osobja.
Jesenice po svojem pooblaščencu zahteva, da se uredi dodelitev v službo prtljažnikov, ki danes enkrat vozi kot prtljažnik, drugič kot vlakovodja.
Isto je v postaji Pragersko in Zidanem mostu. Osobje soglasno zahteva, da uprava vpostavi toliko mest vlakovodij, kolikor jih za izvajanje službe potrebuje.
1. Glede nastanitve zaviračev je
referiral o položaju s. Stanko, nakar je bil po debati soglasno sprejet sklep, da se izvrši v Beogradu pri ministrstvu, generalni direkciji in glavni kontroli intervencija, da se odlok, s katerim se vse osobje pri nastavitvi nastavi v prvo stopnjo osnovne plače, anulira ter uvrsti, vse osobje v ono stopnjo, kamor spadajo po službenih letih. Istočasno naj se izvrši intervencija glede uvrstitve vlakovodij s samostojnimi skpinami v III. kategorijo činovnikov.
Na vsak način se ima odpraviti anomalija, da so vlakovodje še danes v II. kategoriji zvaničnikov, ter se ima zahtevati, da se osobje, ki ima vse izpite za vlakovodje, uvrsti takoj po izpitu s prihodnjim prvim julijem ali januarjem v I. kategorijo zvaničnikov.
Princip vseh vlakospremnikov je, da odločuje pri uvrstitvi v kategorije
le strokovna izobrazba.
Službena obleka: Že na zadnjem sestanku se je sklenilo glede obleke za vlakovodje — čin III — poseči po samopomoči, dokler se pravilnik ne spremeni.
V prvi vrsti se izvrši intervencija na direkciji glede nepopolne podelitve obleke vlakospremnemu osobju. Zagrebška direkcija je podelila 3 letne obleke, a ljubljanska le eno, V Ljubljani in Jesenicah so dobili plašče, a Novomesto jih Sploh ni dobilo. Intervenira se naj tudi glede podelitve čevljev. A deputacija, ki bo šla v Beograd, bo ponovno zopet predložila naše predloge za spremembo pravilnika o službeni obleki. Na Pragerskem niso dobili od leta 1923 ne čepic, ne hlač, osobje je popolnoma raztrgano in izpostavljeno vednemu zasramovanju od strani Madžarov, ki kažejo na naše osobje, češ -7- poglejte jih Jugoslovane, kako so vzorno oblečeni.
Poziv činovnikom lil. kategorije.
V smislu sklepa konference vlako-spremnega osobja pozivamo vse one III. kategorije, ki si morajo obleko sami nabaviti (ali po polovični ceni), da čimpreje, a najkasneje do 10. marca 1927 prijavijo s točnim naslovom, katere kose obleke bi naročili (kapo, bluzo, hlače, plašč itd.) na naslov centrale, na Turjaški trg 2/II, Ljubljana.
Obleko mislimo nabaviti dobre
kvalitete in jo dati izdelati v lastni režiji, kar bo sigurno prišlo dosti ceneje, kot ako si nabavi vsak sam za se.
Te prijave ne bi bile še obvezne, ampak bi na podlagi njih lahko stopili v pogajanja z firmami in nato vse prizadete obvestili, koliko bi stal vsak komad, nakar bi poslali prizadeti definitivno naročila. — Centrala.
IZ CENTRALE.
Da organizacijo čim bolj okrepimo, je potrebno, da zaupniki navajajo člane na organizacijsko disciplino in na točnost plačevanja članarin. Članarina se plačuje vedno naprej in se za tisti mesec ima obračunati centrali do 20. Nekatere podružnice so to pozabile in odračunavajo, na pr. v februarju za januar. S tem se v organizaciji povzroča težji pregled stanja članstva in so mesečne bilance vedno netočne.
Kakor smo dosedaj vedno gledali, da vsakdo, ki zaostane s članarino 3 mesece, ni več član in se mu ustavi list, tako smo ta mesec poslali vsem tistim podružnicam, ki imajo kakšne zaostale člane, ki še dolgujejo za januar tirjatvene liste. Če do 20. marca ne poravnajo zaostankov, smo prisiljeni jim ustaviti list. Članstvo od nas zahteva točnost, zato smemo tudi mi zahtevati točno plačanje.
Kolikor smo sposobni držati red v lastni organizaciji, toliko smo vredni pri ustvarjanju naše bodočnosti.
Centrala »S. Ž,*J.«

Iz centrale, Vsled »poročila o skupščini bolniškega fonda«, ki je vrlo aktualno in katerega naj vsakdo pazljivo prečita, je moralo izostati, ne samo »internacionalni pregled«, »iz okrožnic«, ampak tudi vsi dopisi, kar
bomo prihodnjič nadomestili. Enako bomo v prihodnji številki priobčili referat s. Kitaka, ki ga je imel na skupščini boln. fonda kot kritiko dela v preteklem letu. — Centrala.
Internacionalni pregled.
Zboljšanje delovnih pogojev v Nizozemski Indiji na železnicah.
Kakor je znano, vladajo v Kolonijah naravnost krute razmere. Dolgotrajnim naporom se je posrečilo izvojevati nekatere u-spehe, zlasti v pogledu delovnega časa in plačila nadur.
Delovni čas se je s posebnim zakonom reguliral tako, da sme znašati mesečno največ: pri strojnem osobju 208 ur, pri vlakovodjih 220 ur, pri zaviračih 250 ur in 240 pri ostalem vlakospremnem osobju.
Mezdno gibanje pri južnovzhodnih železnicah v Severoameriških združenih državah.
V eni zadnjih številk smo poročali, da je osobje vzhodnih železnic po skoro enoletnem mezdnem gibanju dobilo 7 in pol odstotkov zboljšanje plač.
Sedaj pa je stopilo v mezdno gibanje tudi osobje južno vzhodnih železnic, zahtevajoč isto povišanje. Vršilo se je že med j osobjem glasovanje za stavko in ako pogajanja ne bodo uspela, bo stavka izbruhnila.
Moč nemške železničarske organizacije.
Takozvani »Einheitsverband der Eisenbahner Deutschlands« je imel koncem leta 1926 skupno 210.997 članov, med temi 47.033 uradnikov. Tekom leta 1926 je kljub redukcijam napredoval za nad 10.000 članov.
Resolucija ITF proti vojaškim ekspedicijam na Kitajsko,
Eksekutivni komite ITF pozdravlja od angleškega delavstva započeto protestno akcijo proti izzivajočim vojaškim pripravam, katere zamorejo povzročiti izbruh vojske na daljnem vzhodu.
Pozdravlja delovanje kitajskih delav-doseči boljše življenske pogoje, kajti delovni pogoji v deželah zapada so stalno o-groženi po konkurenci od strani 'cenenih lis vzhoda.
Resolucija nadalje apelira na kitajske voditelje, da rešijo mirnim potom to vpra-I šanje, vse organizacije pa poživlja, da paz-no motre vse dogodke in ukrenejo vse, da se prepreči nova vojna, ki bi zamogla ponovno ojačiti internacionalni kapitalizem.
15.	Pevski odsek »Svoboda« Zagorje.
16.	Delavsko	pevsko	društvo
»Sava« na Jesenicah.
17.	Delavsko	pevsko	društvo
»Vintgar« na Dobravi.
18.	Delavsko	pevsko	društvo
»Solidarnost« v Kamniku.
19.	Delavsko glasbeno društvo v Ljubljani.
20.	Delavsko	pevsko	društvo
»Cankar« v Ljubljani.
21.	Pevski odsek »Grafika« v Ljubljani.
22.	Tamburaški zbor »Sloga« v Ljubljani.
23.	Tamburaški zbor »Svoboda« Vič pri Ljubljani.
24.	Tamburaški zbor »Svoboda« Litija.
25.	Godbeni odsek Ujed. Saveza Železničarjev Jugoslav. v Ljubljani,
26.	Godbeni odsek Saveza Me~ talskih Radnika Jug. na Jesenicah.
27.	Rudarska godba v Zagorju.
28.	Rudarska godba v Trbovljah.
29.	Rudarska godba v Hrastniku,
30.	Železničarska godba v Zidanem mostu.
31.	Železničarska godba v Mariboru.
32.	Delavsko godbeno društvo v Šoštanju.
33.	Tamburaški zbor »Svoboda« v Šoštanju.
34.	Pevski odsek »Svoboda« v Lescah.
35.	Tamburaški zbor v Lescah.
36.	Kovinarska godba Guštanj.
37.	Kovinarska godba Muta.
V nedeljo 5. junija zjutraj bodo delavske godbe na glavnem kolodvom sprejele delavce iz vseh krajev Slovenije. Potem se bo vršilo
manifestacijsko zborovanje,
na katerem jbodo spregovorili tudL inozemski sodrugi.
Popoldne se bo vršila
mednarodna športna tekma
med jugoslovansko in avstrijsko delavsko reprezentanco.
Zvečer bo velika proletarska veselica.
Častno predsedstvo zleta je bilo izvoljeno sledeče: ss. Jernejčič, Čohal in Kopač.
Vse ljubljanske strokovne, kulturne, zadružne, ženske in športne organizacije že pridno pripravljajo to največjo prireditev našega delavstva-v Sloveniji.
Živel vsedelavski zlet!
Zakaj sem strokovna organiziran?
Ker imam pogum, da se borim skupno z ostalimi delavci za pravice^ ki mi pripadajo!
Vsedelavski zlet v Ljubljani.
Glede nabave obleke za one, ki jo morajo sami nabaviti, se je sklenilo akoj pozvati osobje, da javijo do 15. marca 1927, kaj nameravajo naročiti v lastni režiji, nakar se bo definitivno sklenilo nakupiti blago in razpisalo delo.
Istočasno pa se bo od finančnega odelenja poizkusilo dobiti zagotovilo, kako in kdaj bo izplačala ono polovico, ki jo čin. III/2 za obleko od u-prave dobe.
Komisija, ki bo to stvar (nabava blaga etc.) uredila sestoji iz sodrugov Mravlje, Zadel in Osolin.
Glede sestave ranga prinesemo točno poročilo prihodnjič in istotako sklepe. — Odsek vlakosprem. osobja.
Vlakospremno osobje Pragersko.
Čudno je postopanje uprave,' ki v Pragerskem ne preskrbi niti male shrambe, kjer bi osobje lahko pustilo svoje službene stvari. Osobje mora danes nositi domov ne samo torb, ampak tudi signalne vrvi in razpočnike, pa magari, če stanuje še tako daleč. Ker je to proti vsem predpisom, da se nosijo inventarne stvari domov, zlasti pa razpočniki, zahtevamo, da se na Pragerskem takoj naredi shramba za te predmete. — Osobje iz Pragerskega.
Na letošnje binkošti, to je 5. in 6. junija se bo vršila v Ljubljani III. balkanska konferenca transportnih delavcev, katere se bodo udeležili poleg delegatov iz vseh balkanskih držav tudi sodrugi iz Nemčije, , Francije, Angleške, Nizozemske itd. Delavstvo Jugoslavije, zlasti pa Slovenije, mora pozdraviti goste na naj-svečanejši način.
Po posvetovanju z vsemi strokovnimi zvezami sta Strokovna komisija m plenarna seja ljubljanskih. zaupnikov soglasno sklenili, da se ob tej priliki zbere v Ljubljani delavstvo iz vseh mest in vasi
na vsedelavski zlet 1927,
ki naj bo v prisotnosti najodličnejših zastopnikov delavstva drugih držav sijajna impozantna manifestacija našega delavskega gibanja.
V čast delegatom se bo vršil 4, junija tl.
velik koncert
delavskih pevskih, tamburaških in godbenih zborov. Delavski pevci in godbeniki naj porabijo to priliko in prijavijo svoje sodelovanje na koncertu najkasneje do 15. marca tl.
Povabilo se je sledeča delavska pevska in glasbena društva:
1.	Grafičko pjevačko društvo »Sloga« v Zagrebu.
2.	Radničko pjevačko društvo »Jednakost« v Zagrebu.
3.	Radničko pjevačko društvo »Proleter« v Sarajevu.
4.	Radnička grupa »Abraševič« v Beogradu.
5.	Pevski odsek »Svoboda« v Maribor.
6.	Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« v Mariboru.
7.	Pevski odsek pekov v Mariboru.
8.	Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« v Mariboru.
9.	Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci pri Mariboru.
10.	Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju.
11.	Pevsko društvo »Bodočnost« v Štorah.
12.	Pevski	odsek	»Svoboda«
Hrastnik I,
13.	Pevski	odsek	»Svoboda«
Hrastnik II.
14.	Pevski odsek »Svoboda« Trbovlje.
Ker hočem, da ima vsak mož, vsaka žena, vsak otrok toliko dohodkov, toliko dobre hrane, toliko obleke in. toliko časa, da svojo hrano použije!
Ker se borim proti nesnagi in nezavednosti, toda za zdravje in zavednost.
Ker imam več spoštovanja do značajnega delavca v raztrgani obleki, kakor do izobraženega bedaka, ki razpolaga z bančnimi računi! Ker se strokovno organizirani^ delavec zaveda, da bo z vloženimi članskimi prispevki storjenega nekaj v njegovem interesu!
Ker se raje borim proti čredi mojih nasprotnikov, kakor da zapustim svojega brata pri delu!
Ker stremim po večjem koščka' kruha, boljšem življenju in za čim manjšim izkoriščanjem!
Ker lahko spremenim z delavstvom vsega sveta svet laži, prevare, krivic in nasilja v svet lepote, srečo in pravice! Svet, zgrajen na temeljih pravice in resnice je moj cilj!
Zahvala. Zahvaljujeva se železničarjem proge Ponikva prav prisrčno za darovano podporo, ki so jo nabrali za olajšanje naše bede in bolezni. — Ferdo in Marija Uranič.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Ivan Vuk v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj:	Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.