I "Proletarec" ]e delavski list n misleče atstdlc. mém OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE ~ J.S.Z. 7— NO. 1292. bUrtd m M«on4-cl«M manar. baaaml-ci «. 1»0T, at t h« i..>„t «fflc« •t Chtoga. IM.. vmém >W Ati >1 Oonmw of March »nI. 1ST». CHICAGO, ILL^ 10.JUNUA (JUNE lg.) 1932. PublUWd wttkly »I MM W. f th st LETO — VOL. XXVII. DENARNI MOGOTCI PRIPRAVLJAJO NASILNE ZAKONE S1RAH PRED DELAVSTVOM ZARADI VEČANJA GOSPODARSKIH POLOMOV Ntredbe proti tujerodcem.—Medvojni izjemni zakoni so še v veljavi.—Nezadovoljnost 8 kongresom Nezadovoljnost ljudstva raste f toliki meri, da postaja oblastnike strah. Obljubijano po-vračanje "proeperitete" se noče uresničiti. Tovarne kar naprej odslavljajo delavce in o-stalim ie vedno znižujejo plače. Toda vladajoči o tem dejstvu zelo malo govore, pač pa toliko več o prohibiciji. Kapitalistično časopisje po v svojem tsjnem sporazumu socialistično stranko kolikor največ more ignorira in ob enem delži za povzročiteljico gospodarske krize v Avstraliji, An-«Bji in v Evropi sptoh "socialistično politiko". Takozvane progresivne kongresnike in senatorje v Washingtonu zmerja z "rdečkarji", "socialisti" in "komunisti" ter jih dolži, da so največ krivi visokih davkov, bankrotov in krize, "ker se u-mešavajo v privatni biznis." Isto časopisje prinaša dolga poročila o komunistih, četudi včaai v resnih poročilih priznava, da ne tvorijo komunisti kot stranka "ameriškim instituci-jsm" nikake nevarnosti in da je njih stranka jako majhna. Ali kapitalistična propaganda porablja komuniste za straSilo, s katerim prebuja duh "ameriškega patriotizma" iz drema-vice. Ko ga enkrat zdrami in aahujaka, se bodo spet ponudili v aftotisočih, kakor so se med vojno, v pomoč vladi za zatiranje "prevratnih" elementov in "foreignerjev". Dalje se kapitalistični tisk po dogovorjeni taktiki zelo jezi nad kongresom, ker ni sprejel do pike take davčne predloge kakor jo je predlagal Hooverjev kabinet z odobritvijo kapitalistov, in ker se v bojazni za mandate zateks preveč poslancev h kritiziranju privatnih interesov. Zatem so začeli objavljati sugestije, da naj kongres nekaj časa prestane s svojim neodločnim postopanjem ter gre na počitnice, namesto njega pa naj dobi izjemno moč poseben koalicijski odbor, ki bi pod predsedstvom Hooverja uvajal nared-be, kakršne so deželi (s tem mislijo le kapitaliste) najbolj potrebne. To so prvi znaki, iz katerih je razvidno, da se bodo ameriški kapitalisti poslu-iili v svojo varnost odločnih fašističnih sredstev, ako se jim ne posreči ustaviti gospodarskih polomov in bo nezadovoljnost ljudstva naraščal». Medvojni izjemni zakoni, kot npr. espionažna postava je Še v veljavi. Istotako več drugih, poleg federalnih pa imajo Še posamezne države svoje anti-sindikalističfte ter druge reakcionarne zakone, katere se lahko prične strogo izvajati. Dne 6. junija je zbornica poslancev v Washingtonu sprejela brez kakega oglašanja ali večjega šuma postavo, ki je navidezno naperjena največ proti tujerodnim komunistom. Odložili so vse drugo in vzeli v razpravo Diesovo predlogo, katera določa, da sme vlada izgnati iz Zed. držav vse tujerodne komuniste. Te postave ne bi bilo prav nič treba, ker so slične naredbe že zdaj v veljavi, toda besedilo zakona je tako,-da zadene vse radikalce. Kadar se bi zdelo reakciji "potrebno", bi na podlagi take postave začela z velika sistematično "patriotično" propagando proti "rdečkarjem", kot je storila npr. med vojno in rušila socialistično stranko. Dieso-va predloga namreč določa, da je propagiranje za javno lastništvo "komunizem". Proti tej določbi, ki bi dala vladi moč provocirati vse nedržavljane radikalnega mišljenja in držati nad njimi Damoklejev meč deportacije, je govorilo več kongresnikov, najbolj še kon-gresnik LaGuardia iz New Yorka, toda je bila sprejeta z veliko večino. Da-li postane pravomočen zakon, je seveda drugo vpraianje. Socialistična stranka planira in že vodi veliko agitacijo, da zgradi v boju z 'reakcijo o-gromno delavsko politično in ekonomsko silo. Co je edino sredstvo, s katerim se ljudski interesi lahko zavarujejo pred grozečo s fašizmom navdano reakcijo. Prečitaite program socialistične stranke, priobč.n ▼ t«j številki na Lini. strani ŠELE PO DOLGEM ČASll -300 MILIJONOV V POMOČ BREZPOSELNIM Končno vendarle, prvič po treh letih krize, ja določil kongres kar tri sto milijonov v pomoč ljudstvu, ki je zaradi nezaposljenosti V bedi. Teh tri sto milijonov vlada na bo razdala za bohlonaj, nego so le na razpolago posameznim državam, Id si od te vsote lahko določani delež vzamejo na poaodo. Država Illinois lahko dobi od teh trni sto milijonov 18,000,-000 m druge države istotako proporc no po prebivalstvu. Vsaka bo morala vsoto vrniti m plačevali po 3% obresti. Vsak got—nas bo moral v aplikaciji za poeojilo dokazati, da ao državna sredstva pri kraju, občine brok m da ja posojilo nujno potrebno. Also se pomisli, da dolguje člkaški okraj JO milijonov dolarjev samo na plačah svojemu učiteljskemu oeobju in drugim mestnim delavcem, potem si lahko vsakdo predstavi, kako malo bo zaleglo posojilo osemnajstih milijo- ftAZUfCA HEP "HOBttJZAfrjO" t. ^711 IN UŠT] Program soc. stranke vkampanii 1932 Po vstopu Zed. držav v svetovno vojno m se ameriški možje in fantje tepli za demokracijo, samoodločevanje narodov, za odpravo vojen in take lepe stvari, drugip4so se vežbafi v kempah v enak namen. Vsaj tako je zatrjevala vlada. Govorniki so tem vo-jaltom pripovedovali, da jib dežela nikdar as pozabi. Obljubovali so jim gradove v oblakih in na zemlji. Po povratku so mnogi vojaki izprevideli, da je v teku vojne, ko so oni tvegali življenje na bojišču, postal marsikateri "patriot" na račun klanja bogataš, in da so milijonarji z dobavljen jem vojnih naročit o J ameriške in drugih vlad zelo pomnožili svoje milijone. Vojaki so se vsled tega jezili, a tolažili so jih s paradami, z bonusom in drugimi privilegiji, ki so se glasili več ali manj mikavni. V tej krizi je nemalo bivš% vojakov prislov težko pomanjkanje in spomnili ao se znova medvojnih obljub ter dvignili velik vik za bonus. Hočejo vsega takoj, ne šele čez nekaj let. Hoover je dejal, da to ne gre in veliki Usti trdijo isto. Bivši vojaki se niao dali odgnati. Zasedli so trnke m tovorne vlake in se napotili v tisočih v glavno mesto, da povedo kongresni kom svojo zahtevo ustmeno. O njihovem potovanju in sprejemu v Washing konji smo poročali v prejšnji številki. V tej ni k stvari česa dodati. Veterani čakajo^ gr ¿z* prišlo je že do malih prask med njimi in oblastjo, šef policije v Washingtonu jih sil i domov, a pravijo, da hočejo dočakati befens, ki pa ga ie ne dobe tako kmalu. Na tej sliki v »dite detroisko skupino bivših vojakov, ko je odšla v Washington. ZA MILITARIZEM SE TRK» VEDNO VEČ VZLIC KRIZI Za vzdrževanje armade in narice ni škoda milijonov, toda bilo bi j% Škoda za financiranje javnih del. Senat je dne 9. junija odobril nadaljnih 390 milijonov za nabavo potrebščin vojnemu de-partmentu in za financiranje njegovih aktivnosti, "katere niso vojaškega značaja". Dan pozneje je isti senat dovolil malo vsoto $300,000,000, od katere si posamezne države lahko vzamejo riir posodo v pomoč družinam nezaposljenih delavcev. To je vse, kar je odobril vés čas krize v.ta namen. • ' Za militarizem ni Škoda milijonov, toda za konstruktivna dela, pri katerih bi dobili zaslužek stotisočeri delavci, pa je po trditvi vlade in predstavnikov kapitalističnih interesov potrata denarja, dasi ne bi bil vržen proč, kakor so vrženi vsi milijoni, katere se troši v pripravah za ruéenje in klanje. Socialistična internacional la o Rusiji in Japonski Na eni svojih poslednjih sej je eksekutivk socialistične-de-, lavske intemacionale izdala manifest, v katerem svari pro-letarijat pred nevarnostjo nove svetovne vojne. Obsodila je z vso odločnostjo japonski militarizem in izjavlja, da v slučaju japonske invazije v sovjetsko Rusijo bo mednarodno socialistično delavstvo stalo na strani Rusije in ji pomagatóne le moralno nego na vse druge mogoče načine. v • . PAPIRNATA VREDNOST B0ND0V ZNIŽANA VEČ MDUAfiD DOLARJEV Špekulacijaka Amerika vča-si dvigne na svoji newyorški borzi vrednost delnicam in bon-dom za milijone in milijarde, kar je ¿torila v sanjavih dneh "prosperitete" pred nekaj leti, potem pa se dogodi krah, kakršen je v omotični, vratolomni špekulaciji neizogiben, in papirnata vrednost delnic se zniža za milijarde. Ljudem, ki so delnice pokupili po visoki ceni, skopne prihranki kar preko noči. Razliko spravijo velike ribe, ker je staro pravilo, da velike ribe iro majhne. Tudi raznim bondom je šla cena silovito nsvzdol. Meseca maja so se cene bondom na newyo'r-ški borzi znižale zopet za dve milijardi dolarjev. Thomas bo govoril na ra< d«618. junija Socialistični predsedniški kan didat Norman Thomas bo govoril o predmetu "Kaj je, in kaj ni socializem" v soboto 18. junija ob 6:30 zvečer, vzhodni standard čas, ali ob 6:30 zvečer, centralni standard čas. Njegov govor se bo čulo iz sledečih radio postaj: WJZ, New York; WBAL, Baltimore; WBZ and WBZA, Boston-Springfield I WHAM, Rochester; KD-KA, Pittsburgh; WGAR, Cleveland; WJR, Detroit; WLW, Cincinati; KWK, St. Louis; WREN, Lawrence, Kans.; KO-IL, Council Bluffs; KWCR, Cedar Rapids. POMOČ OBRAMBI I RUDARJEV V KY. NUJNO POTREBNA Iz polomov v nov ekonomski red. Kapitalistični sistem se kruši in gazi bolj in bolj v kaos. Socialistična stranka je to neizogibno razpadanje že dolgo prerokovala. V prošli kampanji je svarila ameriško ljudstvo pred rastočo nesigurnostjo in predlagala program, ki bi obvaroval milijone pred sedanjo agonijo, če bi ga bili sprejeli. Danes se v vseh ameriških mestih bori sto in stotisoče nezaposljenih s pomanjkanjem in bedo, medtem ko tovarne počivajo in živila ter druge potrebščine trohne v zalogah. MiH» joni iščejo delo brez uspeha, medtem ko so drugi milijoni lo deloma uposleni. ] Brezposelnost in beda sta neizogibno, zlo v sedanjem sistemu. Mala skupina lastuje industrije. Množice delajo. Mezd* ni delavec ia Iarmar sta prisiljena dati pretežni del svojega produkta tej mali skupini. Njima puste komaj tolifco, da s* preživljata, , , . _.J _ _______. Vzroki bogastev na eni ter bede na drugi strani. Moderna tehnika omogoča ogromno masno produkcijo. Blago zastaja v skladiščih, ker delavci in farmarji ne doba dovolj, da bi ga pokupili. To povzroča odslavljanje delavcev, nato še večje omejitve obratov in marsikateri docela prestane. Število nezaposljenih se veča. Ljudstvo je vrženo v paniko. S svojimi prirodnimi viri, mašinerijo in izvežbanimi delavci je ta dežela v stanju nuditi sigurnost in blagostanje vsemu pre- . bivalstvu, tada mesto tega se reži milijonom glad in obup v obraz. v Kapitalizem ne prinaša samo ogromne ekonomske polome, nego tudi silovit razredni boj. Vrhutega ima v sebi trajno nevarnost za vojne zapletljaje v lokaliziranem in svetovnem obsegu. Tekma kapitalističnega razreda za trge, na katerih bi razpečala odvišne zaloge, in za investicije, je bila temeljni vzrok svetovne vojne. Danes goji isto politiko in se opira na isti militarizem. Če se ga ne zajezi, je nova vojna neizogibna. Edino ako se delavci in farmarji organizirajo v unije, v kooperative in pred vsem v svoji politični gftranki, se lahko rešijo pred popolno ekonomsko katastrofo in se osvobode bede, nest-gurnosti, brezposelnosti, vojne in kapitalističnega sistema. Kapitalizem ne nudi ljudstvu nikake rešitve. Republikanska in demokratska stranka, obe pod kontrolo velikih vndustrialcev in finančnikov, nimata nikakega načrta za rešitev ljudstva iiz njunega poloma. Njun glavni namen in želja je, v sedanji krizi pomagati železniškim magnatom, bankirjem in insurance kompanijam. Socialistična stranka je danes ena stranka delavcev, katera program bi odstranil vzroke razrednega bgja, iztrebil razred- Defense Committee a-sa prispevke v pomoč in obtož arjevm v Ky. Plače rudarjev v Wyo. Premogarji v Wyomingu so sprejeli 20 odstotkov znižanja plač. Do 1. junija je bila u-nijska plača za dele v rovih 16.72. Premogarja Hightower in Jones, o>ba aktivna unijska odbornika, sta bila lani v Kentu-ckyju obsojena v dosmrtno ječo, ker ju je sodišče pod vplivom kompanij proglasilo krivim izgredov, katere so v resnici povzročili kompanijskj slu-gerji ne pa stavkarji. V bojih je bilo takrat par oseb ubitih in zato pride pred poroto nadaljnih 40 premogarjev. Za ene izmed obtožencev zahtev« državni prosekutor smrtno kazen. v Obrambo za vse te rudarje vodi General Defense Commit-tee z uradom v Chicagu. To je edina od obtožencev pooblaščena organizacija za nabiranje prispevkov v obrambni fond. Podpira tudi družine tistih rudarjev, kateri so v zaporu, in one, ki jih preganja lokalna oblast, dalje najema zagovornike in vodi propagando v obrambo obtožencev. General Defense Committee ima odobritev in sodelovanje socialistične stranke. Ker kolekta-jo v imenu rudarjev v Kentu-ckyju po raznih krajih Amerike tudi komunisti, je dobro, da delavci vedo, komu naj dajo svoje prispevke, da bodo v resnici porabljeni v prispevani namen. (Nadaljevanje na 3. strani.) NOMINACUSKI CIRKUS REPUBLIf KANSKE IN DEMOKRATSKE STRANKE Hoover spet nominiran.—Prodajanje sedežev.—Demokrat je iščejo Mojzesa.—Stekanje stotisocakov KAMPANJSKI FQND1. Kapitalist, ki prispeva demokratom ali republikancem sto-tiaočake v kampanjski fond, stori to radi svojih interesov. Ta teden ima v Chicagu nominacijsko konvencijo republikanska stranka, katero je sklicala z velikim pompom in s pomočjo kapitalističnega časo-I pisja obeh strank "vzbudila zanjo potrebno pozornost". Glede predsedniškega kandidata je bilo v najprej določeno, da se Hoovra ponovno nominira. Federalni uslužbenci, republikanski politični uradniki in pa tisti, ki žele postati, so napolnili konvenčno dvorano v tisočih in vpili svoji stranki in svojemu kandidatu "hura", godba je igrala in oratorji so se kosali, kdo bo imel lepši govor o veličini republikanske stranke, o njenem Lincolnu, in o Hoov-ru, ki je največji predsednik v največji krizi. Za ves ta cirkus so morali udeleženci razen delegatov in časniških poročevalcev ter povabljencev plačati visoko vstopnino. Vstopnice, veljavne za ves čas zborovanja, so stale od $17 do $22, vstopnice ca vsak dan posebej pa od $3.40 do $8. Poročali so, da so vse vstopnice prodali. Chicago Stadium, kjer se je konvencija vršila, ima 20,000 sedežev in tako je konvenčni odbor svoj cirkus dobro prodal, poleg tega pa so bogati Čikažani in mestna občina prispevali par sto tisočakov za pokritje stroškov. Dasi je ekonomski problem danes najvažnejši, in je že od-davna, je mašina republikanske stranke posvečala vso pozornost le vprašanju — prohi-bicije. Cemu —? Zato, da so s tem neuko arperiško ljudstvo odvrnili od razmišljanja, zakaj Hooverjeva stranka nič več ne govori o "pohani piški v vsaki ponvi" in o "brezprimer-ni prosperiteti". V svoji platformi republikanska stranka mnogo oblju-buje, ali vsaj besede se glase tako, kot da mnogo obljsbujs, ali obvezana ni storiti za ljudstvo ničesar in ne bo storila, kakor ni v prošlosti. Teden po tej konvenciji se cirkus ponovi v isti dvorani pod firmo demokratske stranke, ki pa bo živahnejši' vsled tekme za predsedniško nominacijo. Razen te je tudi za demokrate vprašanje prohibicije "najvažnejši problem". Taka je pač kapitalističns politika, in ljudstvo ceio plača vstopnino, da jo "gleda". Slabi časi in delavski tisk Medtem, ko je dobri dve leti na saj ie vse kapitalistično in lakajako časopisje lagalo o prosperiteti, "katere v t e j deželi ne more ničesar orna jati", je socialistični tisk ie leta 1928 SVARIL delavce, da naj ne nasedajo prašnim obljubam, da naj se ne dajo varati propagandi sa "pivo" in Hooverjevi "prosperiteti", nego naj glasujejo tako, kakor bo njfen v korist, kajti NA PRAGU JE KRIZA. Štiri leta je od tega. Glasovali so, kot so jim naročili s spretno kampanjo kapitalisti. Potrošili so v agitaciji sa Smitha in Hoovra nad dvajset milijonov dolarjev, in ker med republikanci in demokrati ni raslike, troiijo toliko milijonov sato, da sbegajo volilce in jih odvrnejo od stranke, ki resnično zastopa ljudske interese. Ljudje, ki trdijo, da ameriško delavstvo ne bo nikoli imelo SVOJE stranke, trdijo to, KAR ŽELE kapitalisti. Zato so deležni oglasov in podpor, sato morejo kakega svojega človeka spraviti po lestvi navsgor—vse NA STROŠKE NEMISLECEGA delavstva. Socialistični tisk je bil s delavstvom v VSAKEM slučaju—v "dobrih" in "slabih" časih. Povprečen delavec to selo slabo vrača. V "dobrih časih" se odreka delavskemu listu s izgovorom, da mu ni nič hudega in da je vsakdo "samo sase", v "slabih časih" pa se isgovarja na—slabe čase in zahteva, da naj mi kaj naredimo sanj—pa nam bo verjel itd. Ako ne bi bilo ie toliko stotisoč takih delavcev, ne bi kapitalistični tisk vodil vso deželo sa nos, ne bi bila mogoča korupcija kakršna je raspašena ▼ tej deželi, in Zedinjene države ne bi bile BREZ SOCIALNE ZAKONODAJE, ki so v tem osiru izmed vseh industrialnih dežel na svetu NAJBOLJ nasadnjaške. Delavci, negujte SVOJE liste! ClTAJTE jih, ker ne izhajajo radi pro-fita, kakor kapitalistični, nego radi va», in branijo vaše interese ▼ "dobrih" in slabih časih. Porabite vsako priliko sa širjenje "Proletarca". VELIKA P0V0DENJ V OKLAHOMI Reka Nortfc Canadian je v Oklahoeni na več krajih vsled velikih nalivov izstopil« poplavila vasi in mesta. Več ljudi je utonilo. Tiaoče jih jo moralo zapustiti domova. bi se sploh kaj pogovoril z menoj o vsebini mojih rdečih časopisov, drugi, mlajši, pa je argumentiral z menoj, da je bilo veaelje in špas in ms končno prosil, da mu dovolim vzeti s seboj The Socialist Cam- paigner. Prošnji aem kajpakda muniata. Vlada je isdala pro-ugodila, fant se znabiti še na^ffr*m- kakršen ta v 4a«ik Po zboru v Parkhill, Pa. — Milwaukee! Vaak zaveden ameriški delavec ali delavka naglasa s ponosom ime tega socialističnega meata in zborovanje JSZ se ni moglo vršiti v bolj primernem kraju. Z vidika agitacije so potrebe mogoče večje drugod, a v Milwaukeeju smo dobili zborovalci vtise, katerih ne bomo pozabili in kateri nam bodo v spodbudo v nadaljnem delovanju za delavsko stvar. Uvideli smo, da reprezentan-ti delavstva upoštevajo delav- Priredbe, ki so jih priredili sodrugi in sodružice v zabavo in počast delegatom in delega-tinjam so »zborno izpadle. U-speh banketa v soboto večer je bil sijajen. Dvorana polna občinstva, na odru pa zdaj Naprej evci s svojimi izvrstnimi glasovi, zdaj Hedgijev orkester s petjem in godbo, ki je kar pete privzdigovala in za nameček kupletarji in fotograf, ki bi bil rad slikal udeležence pa mu je hodil zmirom na pot kupletar, kar je možakarja u ueiavaiva uci«» - - - . c« in njihove organizacije ?rav PoSteno ujezilo, •ocialistična uprava mesta Mil-pveda fta se navsezadnje spo-«raukee nas je sprejela Uplo'razumela in si prav čvrsto stir . .. . «ni a Ha«m/»1 mi T)A »mO HA Ti&- in nam nudila ugodnosti kakršnih bi ne bili deležni v nobenem drugem mestu v deželi. Zborovanje samo je potekalo v dobrem redu in sprejeti so bili stvarni zaključki in sklepi. Jaz sem se počutila na tem snila desnici, mi pa smo se nasmejali da le kaj. Tudi govornikov je bilo, kot je na banketih navada, na koše, toda nekateri govori so bili izredno dobri, ker v Milwaukeeju imajo pač izvrstne socialistične go- jaz sem se pocuui» u» .« . . • j •i • »borovanju kakor na kaki lo-jvom.ke Vsi mesti» uradniki, kalni seji - skoro vse delegate' k» 80 bl1' n)avzoil «<> 'zraža" j i „„„ . .7l,ft|a „j svoje začudenje nad krasnim in delegatice «« | upehom večera. "Kdo bi bil aebno. na ne samo to, tudi mea r . „ pridnimi in točnimi kuharica-' Pr!fiako^ take«a" .Je r* "" " . . ¡„.i-1 vzkliknil šerif Benson preden m ltr«imc»mi ^ 2 je „.daljeval svoj ognjeviti go-precej prijateljic m xn«iK In reg( kdo bi bil pričako. "katerimi sem se srečala in spo ^ ^ Jepega upeha v teh znala za č«a krize. iit" V WS V nedeljo smo se najpr.J na- drugih znancev, od tu in tam. Rada bi se bila pogovorila s tem in onim, pa je bilo treba misliti na dolžnosti, kajti zborovalci SO hoteli. 4* se zabelil vsaj nekaj od njihovih razprav in argumentov in so to čast naložili s. B. Novaku in meni _ ko bi vedeli kako sva jim bila hvaležna! No, pa dobre volje vkljub temu nisva izgubila, ker kaj takega na zboru v Milwaukeeju ni bilo mogoče. Vzlic zaposljenosti skoz čas zborovanja sem vendarle opazovala potek vsega kar se je vršilo okrog mene. Čudila sem ae discipliranosti, s katero so ae odlikovali domači sodrugi in sodružice. Koliko dela in _ — - j « ruda je moralo vzeti preden primerno nagradilo z navduše-je bilo vse v pravem redu, pa nim ploskanjem. Naprejevci so «no videli kljub temu same za- enako bili deležni burnega ap-dovoljne, vesele obraze, ki so lavdiranja in so ga tudi zaslu-nam zatrjevali, da smo dobro- iili. došli v njih sredi. * Koncertnemu programu je delali in potem je spet sledila prijetna zabava. Popoldne izlet .po mestu pod vodstvom s. Frank Ermenca in šerifa Ben- sona in zvečer pa koncert, katerega pa žal radi zaposljenosti nisem imela prilike videti skoz in skoz. Ujela sem par točk, ko so pele pevke od "Planinske rože" in moški zbor, ter Puncerjevi dvojčki, ki sta s svojo "Naš maček je ljubco imel" popolnoma osvojili - občinstvo. Zeli sta za svoj ljubek nastop toliko odobravanje, da sta morali ob koncu programa ponovno nastopiti. Izvrstni dekletci in že zdaj dobri pevki! Tudi "Planinska roža" ima izborne glase in občinstvo jih je tudi bila pridodana tudi kratka komedija v angleščini, katero so predvajali selo dobro člani mladinskega odseka kluba št. 37. Po programu se je razvila domača zabava, jaz pa sem šla godit na tipkalni stroj, ker je bilo treba spraviti skupaj del zapisnika za prečitanje na seji naslednji dan. V pondeljek, zadnji dan zbora smo bili vsi "busy" cel dan do sedmih zvečer. V kratkih odmorih, ki nam jih je velikodušno privoščil predsed. Olip, smo se malo pogovorili med seboj in pa z raznimi znanci in prijatelji, ker mnogi smo bili pripravljeni za odhod domov še isti večer. Kuharice ta večer niso bile toliko zaposlje-ne, ko je bila enkrat večerja pri kraju in tako je bilo tudi njim mogoče nekoliko pokram-ljati z delegati in delegatinja-mi, za katere so tako imenitno skrbele ves čas zborovanja. Čas pa je bil vae prekratek, tistih par uric je naglo minilo in treba se je bilo raziti. — Jaz sem odšla z željo, da se vrnem kdaj med prijazne milwauške in west alliške rojake z manj o-mejenim časom kot sem ga imela na razpolago to pot — tedaj bi se hotela odzvati povabilom od strani rojakinj in nekaterih drugih • milwauških sodrugov in sodrViiic in bi skušala malce počitnikovati med njimi — tako pa vseeno, vsem najlepša hvala za izkazano prijaznost in gostoljubnost in posebno še Oblakovim, ki so mi nudili zares udobno in prijetno stanovanje. Pot proti domu je bila dolga, a ni pa bila dolgočasna. Iz Milwaukeeja sem vzela s seboj šop socialističnih časopisov, katere sem na vlaku spravila na dan in prečitovala, pa sta v bližini sedela dva businessme-na in se jima je zahotelo družbe. Vljudno sta me vprašala, če smeta pogledati moje časopise, kar sem z veseljem dovolila, ker sem bila radovedna kakšen bo vtis mojih časopisov. No, eden je prišel v tako zadrego, da ni vedel kako vduii sa socialisem, ker ga je, kakor je priznal kapitalizem precej zrahljal finančno. Torej sem agitirala kar na vlaku, ker drugega pač ni bilo kaj početi na tej dolgi, utrudljivi nočni vožnji. Za mbjimi družabniki mi je bilo skoro dolgčas, ko so nekje v Indiani in Ohiu izstopili, pa sem si dobila drugo tovarišijo v osebi neke Zidovke in sem spet malce po-agitirala. To pot je bilo dokaj lahko, kajti ženska se po svoje že dolgo za nima za radikalizem ozir. socialisem. Spoprijateljile sva se prav pošteno in zdaj ji dolgujem obisk, ako me kdaj pot zanese v mesto kjer živi. Tako je šel mimo deveti redni zbor. Ostavil je lepe vtise, poživil voljo do dela in dal zborovalcem priliko videti kaj vse zamore za delavce storiti in doseči socialistična administracija. Videli smo tudi, kako so po ameriških ozir. po milwauških sodrugih upoštevani naši delavni sodrugi in sodružice iz West Allisa in Milwaukeeja. Nekaj spodbudnega in razveseljivega je bilo na tem zborovanju z živim zanimanjem podano razpravljanje o združitvi in zbližanju slovenskih, srbskih in hrvatskih delavcev. Zelja s. Maslacha, KokotoviČa in drugih, da bi drugi zbor videl večjo repre-zentacijo od strani srbskih in hrvatskih delavcev se bo brez-dvoma vsaj delno izpolnila, če gremo na delo vsi in delujemo vsak po svoji moči in možnosti. Do naših skupnih, ciljev vodi stotero poti, izberimo si katerokoli, da le končno dosežemo naš skupen cilj — enotno združenje delavstva v svrho osvo-hoienia izpod kapitalistične mezdne sužnosti. Anna P. Krasna. Bpartakove beležke Milwaukoa, Wis. — Nova, socialistična vlada južnoameriške republike Cile ima glasom poročil 11 članov, izmed katerih so trije socialisti, dva pa ko- KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha? tdtr OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t «^a Zahvala klubov št. . 37 In 180 JSZ • Članstvo klubov št 37 v Milwaukeeju in 180 v West Allisu izreka vsem onim, kateri sp za časa IX. rednega zbora JSZ in v pripravah zanj pripomogli na kakršenkoli način k velikemu uspehu, najiskrenejšo zahvalo. Ta nepričakovani uspeh je bil mogoč le s pomočjo vseh teh številnih postrežljivih rojakov ter rojakinj, kateri so drage'volje priskočili našemu pripravljalnemu odboru na pomoč z delom, z uslugami, prispevki ali v kakem drugem o-ziru. Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, kateri so dali na razpolago svoje avtomobile za izlet delegatov, kakor tudi pri-spevaieljem za banket in kon-čnom vsem, ki so kakorkoli izkazali svoje sodelovanje. Članstvo klubov njihove naklonjenosti ter kooperacije ne bo pozabilo., Izkazali ste s tem delegatom in gostom staro gostoljubnost in složnost milwau-ške-westalliške naselbine. Konvenčni odbor klubov št. 37 in 180 JSZ. gram, kakršen j« v danih raz merah mogoč, toda ameriški komunisti so jo takoj proglasili za izdajalsko — "ker je izdala socialističen program". Fanatik predstavlja duševno nezrelega čleveka, toda ameriški komunisti ne zaslužijo niti tega imena, ker se delijo samo v dve rate — tepce in pa politične demagoge. Ameriški in angleški kapital imata v republiki Cile okrog dve in pol milijardi vloženega kapitala; ameriški kapital kontrolira ogromne rudokope za industrijo velevažnega nitrata. Senator Hiram Johnson je v svojem znamenitem govoru pred zbornico dne 15. marca o-menil tudi Čilske bonde, katere je pokupilo ameriško ljudstvo in plačalo zanj« 1296,112,000, dasi je njih vrednort znašala takrat aam0 še $34,929,653. Ameriški komunisti zahtevajo seveda običajno diktaturo in zaplembo vaega premoženja. Da bi imela ameriška vojna mornarica v takem slučaju zadnjo besedo, to jih ne briga, kakor jih ne briga dejstvo, da bi Wall street poskrbel za prav imenitno vlado nasilja, ako bi se hotelo vspostaviti proletar-sko diktaturo. Sedanja vlada je storila, kar je bilo v danih razmerah mogoče Storiti. Mora biti oprezna, da ne da ne Aineriki in ne Angliji povoda za običajno intervencijo. Tudi za tisto ameriško ljudstvo, ki še lastuje čilske bonde bi ne bilo prijetno izgubiti še ostalih 34 milijonov. • 00 Devetemu rednemu zboru J. S. Z. je bila predložena resolucija zahtevajoč, da se naj prihodnji zbor vrši štiri namesto tri dni. Zelo pametna ideja. Toda da bo prihodnji zbor Še uspešnejše, se mora obenem skrajšati čas govorov na pet minut. Marsikateri delegat ima to slabost, da rad izvaja svoj govorniški talent preobširno. Od mnogih strani se je slišalo na zadnjem zboru opazke glede lahko razumljive agita-torične literature. Seveda so potrebne tudi brošure globoke vsebine, predvsem za stare, v tem nauku že kolikor tolikd podkovane člane. Otroku v prvem razredu ne moremo dati druge ali- pete čitanke, temveč mu damo abecednik. Kdor še ne pozna socialističnega nauka, ne bo či-tal, še manj pa razumel Mark-sovo knjigo "Delo in kapital". Kdor še veruje v Adama in Evo, ne bo mogel prebaviti Dar winove teorije. • • • _____ Pred več ko enim letom je socialistični dnevnik Milwaukee Leader, v serijajnih člankih skozi več dni zahteval, naj vlada v Washingtonu čimprej izda za 6 milijard posebnih bondov za obširna javna dela in za direktno podporo brezposelnim milijonom. To pa je bil le glas vpijočega v puščavi. Sedaj je vlada potom izredno hitro sprejetega zakonskega načrta poslanca Gamerja storila tak korak in odobrila poldrugo milijardo. Ali zdaj je to že p/epozno, poleg tega pa je vsota veliko prenizka. Pred dobrim letom je bil položaj popolnoma drugačen in rešitev je bila še mogoča. Brezposelni, kateri bi dobivali redno podporo, bi oja-čili in dvignili nakupovalno moč naroda, na drugi strani bi se zaposlilo več ko en milijon delavcev, kar pa bi spet pomenilo štedenje denarja mest in okrajev, katerih dobrodelne blagajne so sedaj že izčrpane. Toda tako je — socialisti so sovražniki domovine in naših več ali manj svetih institucij, in njih program je neapiiseln, dokler ga vladajoči aami ne pričnejo izvajati. • • 0 Komunisti so za bonus, socialisti seveda so pa proti bo-nusu. Toda komunisti so bili titfti, ki so spravili bonus v nevarnost, ker so veteranom skušali vtisniti pečat svoje firme. Daily Worker je prinesel celo sliko voditelja "of the bonus army" nekega Levina ... In baš to je predstavljalo za sovražnike bonusa masten grižljaj. Amelia Gornik preminula V Chicagu je dne 12. junija umrla v starosti 64 let Ameli-ja Gornik na posledicah operacije na slepiču. Pokojnica zapušča v Chicagu moža, 3 sinove in 2 hčeri. Bila je vzorna žena in mati, priljubljena med vsemi, ki so jo poznali. Rojena je bila v Lešah na Koroškem. V Zed. države je prišla pred 22. leti. Pred priselitvijo v Chicago je živela z družino v Gillespie, 111. V Chicagu je bila Članica kluba št. 1, vsega skupaj pa je bila v JSZ 7 let. Klub št. .1 ji je v zadnji pozdrav poklonil lep venec. Družini pokojnice in drugim sorodnikom izreka članstvo kluba št. 1 iskreno sožalje. 1 ' iP. O. bo skušal izvršiti kar bo mogel vdanih razmerah!£ bo uapeh temveč ji j€ potrebno, da se mu pridruži vsakdo ki misli socialistično. Kolikor več nas bo toliko večjo SKitad-jo lahko zvršimo in naše delo bo toliko bolj uspešno. Kadi gmotnih razmer precej članov iz ostaja od klubovih*] kar ni prav. Biti brez denar^ ja ni prijetno ali v sedanjih razmerah ni sramotno. ClanL ki ne morejo svojih mesečnih 'prispevkov plačevati redno io vseeno dobrodošli na klubovi seji. Vsak član, ki ne more plačati, dobi izjemno znamko. Ii-gbvor, da ni kdo pri klubu, ker nima denarja; ne drži. Na zadnji seji je bilo skl* njeno, da se bodo klubov« se-je v mesecih junij, julij, avgust in september vršile vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani na Franklinu. Pri-hodnja seja bo v petek 17. juni-ja. Frank Podboy, tajnik. Razmere v Detroito -Piknik Svobode" Detroit, Mich. — Naše mesto je vsled nezaposlenosti delav-cev izredno zelo prizadeto. To poletje je začela le Fordova kompanija nekoliko gibati, tako da so nekatere uposlili nazaj; ni pa upanja, da bo te kaj dolgo trajalo. Mestna uprava je dozd^j podpirala nekaj družin, oziroma je njih posameznim členom dala priliko čistiti ceste po dan ali dva v tednu za plačo 40c nt uro. Bilo je malo, a v stiski je vsak cent dobrodošel. V začetku junija pa so še to odvse-li, ker .mesto nima ne denarja in ne kredita. Ubogo ljudstvo pa naj živi kakor zna in mort. Pred seboj imamo torej vprašanje, ki ga ni lahko rešiti Ako gre ta ali oni k skrajnemu sredstvu ter kaj ukrade, da se preživi, mu človek ne more zameriti. Sila kola lomi. Niti ne smatram, da je koristno sedeti doma in venomer premišljevati o križih in težavah, ki jih povzroča kriza. To človeku ne pomaga nič, lahko pa mu še škoduje. Vsled tega je dobro, da imamo večkrat tudi kako razvedrilo. - Soc. pevski zbor "Svobods" priredi v soboto 25. junijs ive-čer "moonlight" piknik ns znt-ni Travnikarjevi farmi, Dequin-dre, blizu 11 mile Rd. Zbor "Svoboda" se je vsbi-lom društev vedno odzval in sodeloval v programih. Ups-mo, da se bodo zdaj tudi rojaki odzvali in prišli na naš piknik. Vstopnina je samo 25c. Tudi do dobitkov imate priliko. Postrežba bo dobra, kar jamči odbor.—Rudolph Potochnik. Afitirajt« m ramürjMj« "Pral» larca". . Zdaj pa na Park Hill, Pa. — Delo za for-muliranje programa in platforme soc. stranke za letošnjo kampanjo je končano, zborovanje zaključeno in zastopniki spet doma vsak v svojem delokrogu. Sedaj je dolžnost vsakega socialista-in drugih razredno zavednih delavcev, da gredo na delo za uresničenje socialistične platforme. Časa imamo dovolj, nezadovoljnosti s sedanjimi razmerami pa še preyeč. Pogoji za naše delo so stoodstotno povoljni. Ne zamudimo prilike. Ce hočemo, da se nauk o socializmu razširi, moramo iti z njim med ljudstvo. Po mojem mnenju ima pisana beseda največ uspeha in je obenem tudi najcenejši način agitacije. Treba bo preskrbeti socialistično literaturo in jo razdeliti med ljudstvo — od hiše do hiše. Ljudje imajo čas, bodo čitali, in kar je glavno pričeli bodo misliti. Na ta način bodo spoznavali moč in potrebo organizacije ter pravi položaj v katerem se sedanja družba nahaja. V dosego tega rabimo organizacijo, v kateri naj vsak vrši svojo dolžnost. Socialista dolžnost je, da dela in agitira kjerkoli ima pri-* liko. Naš klub v Conemaugh KLUBOM JSZ V PENNfc POŠLJITE DELEGATE V READING, PA. Socialistična stranka drla* ve Pennsylvanije bo obdria-vala tvojo konvencijo das 2—3.-4. julija v Reading«, Pa. Vei klubi JSZ so bili povabljeni, da pošljejo delegate. Vemo, da je kriza in da jo pošiljati delegat« v tok časih združeno z velikimi finančnimi težkočami ter s žrtvami xa posameznika. Al potrebno je baš sedaj, da s« socialistične postojanke takih zborih dobro zastopane, ker le na ta način j« ssoš-no držati potrebne stik« * prenašati vtise s konvencije na članstvo. Apeliramo torej ne *** klube JSZ v Pa., da potij* jo delegate ako le mogoč* Dogovorite se med 'sabo sa skupno potovanje, č« jo i* vodljivo. Na konvenciji kost« čuli načrte za naše stranke m za oigs»"1* ran je kampanje, kaklae tm cialistična stranka v tej *• i«vi U ni videla. V 11» men je potrebno, d« P0** na konvenciji ¿imve¿ji- Sarah Limbach. tajoka. • V'Hi-i^^îfî^ippiiiJiiiiiJiiijiiii« »im'w ^ ■ -m J •no pri nas In drugod O. — Ko so vojni veterani na pohodu v Washington zahtevali, da jih vlak Pennsylvania železnice prepelje is Clevelanda v Pittsburgh, jim je železniška uprava prosto vožnjo odklonila ter apelirala ns mestno administracijo, da ji polije proti veteranom policijo. Millerjeva demokratska u-prsvs se je pozivu odzvala ter poskrbela, da je prišlo na Kinsman Yards 500 policajev. Veteranom so sporočili, da je njihovo nasilno zadrževanje prometa nepostavno, in da je tudi pitalistično vojno, katere zultai je kapitalistični mir. Kajzerjeva moč je le vedno velika, četudi žaga drva in mu raste brada gosta ko hosta. Kajzerju ni sile. Na razpolago ima grad, služabnike in vsakovrstno zabavo. Kajzer ima svoj 4i>onusu, bivši vojaki, ki so se tepli za "ahoot the "kaiser", pa se vlačijo po a-meriških tovornih vlakih kakor hoboti in demonstrirajo v zahtevah, da jim patriotična gospoda izpolni obljubo, v katerih so jim zagotavljali primerne nagrade, oskrbo in bonus. • > Če se dogodi, da se Zed. države jutri zopet zapletejo v izsiljevanje proste vožnje pro-j vojno, ali se bi ti fantje spet tizakonito. Bivšim vojakom odzvali? sdaj ne privoščijo niti tovornih vagonov. Predsednik Hpover ni vete- Stirinajst let nazaj so se vo- ranov v Waahingtonu prav nič lili vse drugače. J>M so jim | vesel. Predlogo za «takojšnji regularne in posebne vlake z lepimi, čistimi vagoni, z mehkimi sedeži ter drugimi udobnostmi. Povsod na poti so bili pozdravljam in postreženi. Saj so Šli v boj za blagor domovine, sa obrambo zvezdnate zastave, poleg tega pa še za demokracijo, za osvoboditev malih narodov in slične človekoljubne stvari. In pa kajzerja so šli strmoglaviti . . . V resnici so bili poslani v ka- bonus, če bo od obeh zbornic sprejeta, bo vetir*l. Ako pa bi kapitalizem zapletel to deželo spet v vojno, bo kongres v teku nekaj dni nakazal mi)ijar^ de dolarjev, če potrebno, in Hoover bo govoril o brezpri-mernem junaštvu in lojalnosti ameriških mož in fantov, . In spet hi jim vse obljubovali. * • Kdaj bo konec krize? To danes vsekrižem vprašujejo. Chas. Pogorelec je na to odgovoril še 1. 1930 na pikniku "Zarje" na Močilnikarjevi farmi. Dejal je med drugim: "Kriza, ki se je pojavila, je kroničnega značaja, s to razliko, da bo ta trajala stalno. kar bi jih dovedlo v socialistično gibanje. • . "Udarjati po današnjem režimu v Jugoslaviji v taki obliki ni priporočljivo," pravi Ma-rian Pfeifer v prošli številki Morebiti se razmere nekoliko ProleUrca Tonetu Podgortča-izboljšajo, a obrnile se bodo nu- spet kmalu na slabše. Edini G Pfeifer se v stvar ni za-izhod iz te stalne krize je, ako dosti poglobil. Ce bi se, bi ve-se ljudstvo izreče za sociali- del' da kl M b°J! krltik« Club. Pričakuje se, da se mu pridružijo tudi nekatere unije. Pod avspicijo Duluth progressive kluba se bo vršil piknik v Fairmont parku v West Du-luthu dne 19. junija, na katerem bodo nastopili sledeči kan-didatjs v kongresno zbornico: Lynn Thompson, A. G. Bastis, A. O. Devoid, Henry G. Tei-gan, Ernest Lundeen in Jacob OLfeterson. Letos imamo kar "DIREKTNA AKCUA" cijo in distribucijo na socialistični podlagi." Charles je govoril pravilno. Danes je kriza že tako daleč, da so tudi bankrotiranci za revolucijo, seveda ako jim bi prinesla nazaj izgubljena premoženja. S. Fr. Trebeč, znani čistilec oblek, in stari bojevnik Joseph Kunčič, sta odpotovala na obisk v stari kraj. Math Pishler je prevzel gasolinsko postajo od Avgusta Kabaja na St. Clair Ave. in 235. cesti. Na "državni univerzi v Day- poročljiv, še manj pa je vreden, da bi ga kdo hvalil. Mi opazujemo lahko drug na drugem in v splošnem,, da nas krilike, in včasi tudi "zabavljanja", izpopolnjujejo. Država ali .vlada, ki kritiko brezobzirno zatira, ni zdrava in je izboljševanju nedostopna. Frank Barbič. Program soc. stranke v kampanji 1932 (Nadaljevanje s 1. strani.) f* * * • f %» •. * na nasprotja in socialna zla, ki so svojstvo kapitalističnega sistema. V ta namen predlaga transferirán je vseh važnejših indu* artij iz privatne posesti ter avtokratične upnave v socialno po-aest in pod demokratično kontrolo. To je edina pot, ako hočemo organizirati industrialno življenje dežele na bazi planiranega, stalnega obratovanja, brez periodičnih polomov in kriz. V dosego pomoči za nezaposljene in za preuredbo sistema predlaga socialistična stranka sledeče svoje zahteve:, V pomoč nezaposljenim. IHJR ____________ 1. Za takojšnjo pomoč nezaposljenim in njih družinam la svobodo govora, tiska in zborovanja in določevala kazni pet milijard dolarjev iz federalne blagajne. 2. • Pet milijard dolarjev za javna dela, kot gradnjo cest, parkov, stanovanjskih hiš, pogozdevanje itd. 3. Nabava zemlje, poslopij in opreme za nezaposljene, ds bi za svojo rabo in potrebe obdelovali polje, ali si oskr-bovsli kurivo, izdelovali obleko itd. 4. Uvedba 6-urnega delavnika pet dni v tednu brez znižanja plač. 5. Ustanovitev posredovalnic za službe, ki bodo odgovar-jale namenu in bodo proste za delavce. 6. Obligatno zavarovanje delavcev proti brezposelnosti, ki bo nudilo v času nezaposljenosti zadostno podporo. V ta zavarovalninski sklad prispevajo delodajalci in država. 7. Starostna zavarovalnina, do katere bi bili zavarovanci apravičeni po 60. letu starosti. 8. Zdravstveno in materinsko zavarovanje. 9. Izboljšanje industrialnih odškodninskih zakonov. 10. Odprava otroškega dela v industriji. . 11. VSadna zaščita farmarjem in malim hišnim posestnikom v slučajih, kadar jim oblast grozi s prodajo imovine, ker ne morejo plačati davkov. ¡ 12. Zakonita uvedba minimalnih plač. v Socializacija industrije in prirodnih virov. Socialistična stranka ima obsežen, dobro proučen načrt za temeljito reorganizacijo ekonomskega reda, ki določa : 1. Socializacijo vseh temeljnih produktivnih in distributivnih sredstev. 2. Socializacijo prirodnih virov, kot rudnikov, gozdov, vodnih sil, oljnih polj, dalje socializacijo velikih javnih naprav (elektraren, plinaren, železnic, vodovodov itd.). 3. Socializacijo vsega bančnega sirftema. Edino v sistemu, v katerem bo industrija posest ljudstva, bo mogoče urediti planirano produkcijo in distribucijo in se iiogniti krizam, kakršne se pod kapitalizmom perijodično ponavljajo. Davki.—Kdo jih plačuje in kdo bi jih moral. Davki so v kapitalistični družbi tako razdeljeni, da padejo koncem konca izključno na delavce in farmarje. Ako dobi socialistična stranka moč, bo davčni sistem preuredila takoj da razbremeni revne sloje in naloži davke onim, ti posedujejo bogastva. V ta namen bo zvišala davek na večje dohodke in na ded-fcine ter prepise premoženj. To je en način, s katerim se j kapitalistom lahko zmanjša njihova ogromna bogastva in se |jih vrne ljudstvu, ki jih je spravilo skupaj. Farmarji*—P eforme, ki bodo v veliko pomoč. 1. Znižanje ali odprava davkov na farme, ki so danes j farmarju breme, namesto farm pa naj se obdavči profite in bo-I ïastva. 2. Gradnja cest in podvig, šolstva v farmarskih občinah Istroške države. Ustanovitev federalne farmarake agencije za kupovanje in razpečevanje poljskih pridelkov. 4. Okrepitev farmarskih zadrug in njih združenje v [efektivno centralo z neprofitarzko podlago. Sodelovanje farmskih zadrug z zadrugami konsumentov v mestih. Preku- ki podražuje živila ljudstvu v mestih in odira farmarje, » tem sistematično odpravljen. , 5. Socialno zavarovanje farmarjev, da dobe v slučaju, go jim uniči pridelke auša, povodenj ali kaki drugi naturni |el«menti, zadostno podporo. Reorganiziran je agrikulture v smislu modemih pnpo-in dognanj. Izboljševanje vodnih naprav. Pogozde-gle zemlje, ki je za obdelovanje neprikladna. Reguliranje ^^Jevanja žita ter vseh drugih živil z ozirom na faktične prebivalstva. zacijo industrije in za produk- ^ jo prepoveduje^ tudi ni pri- ft) kandidatov na Farmer-Labor listi in vsi kandidirajo na sploš-no(at large),in vsi voflilci bodo smeli glasovati za vseh devet do katerih je Minnesota deležna. Če bodo delavci pametni bodo vsi volili za omenjene kandidate v zvezno kongresno zbornico, kajti oni so skušeni v zakonodajah, so pošteni in tudi napredni in so pripravljeni boriti ae aa delavce in farmarje do skrajne meje. Kdor le more naj Jih pride 19. Junija poslušat v Fairmont park. Primarne volitve bodo 20. junija. Za podgovernei-ja na F.-L. tiketu kandidirata v primarnih volitvah, B. Ff Opsahl in K. K. Solberg Zadnji je priporočljiv naprednjak. T Za R. R. & Warehouse Commissioner kandidirata E. C. Johnson in Knudr Wefald. Priporočam slednjega, ker ima več sposobnosti;- Med kandidati, za kongreanike katere sem prej omenil, so F» H. Shomaker, A. O. Devoid,; i Lynn Thompson in * Albert: <*- Bastis, člani socialiatične . stranke in pravi stari bojevniki,, vredni, da vse delavstvo voli zanja. Jugoslovani, če vam je za resnično napredno stvar boste oddali svoje glaaove njim. Ne mislim komu diktirati za koga naj voli, ampak dolžnost me veže povedati, kateri kandidatje so vredni nase podpore in zaupanja. Imeli smo še malo takih prilik kot sedaj, torej posluži-mo se je. O kandidatih v legislature ne bom pisal, ker so porazdeljeni po distriktih in kdor se zanima bo gotovo poznal svojega kandidata. Pomnite, da je treba zahtevati Farmer-Labor ballot, če Volilna kampaa)* v Minnesoti Duluth, Minn. — Socialistično delo v Duluthu se je začelo. Organizirali smo Duluth So-tonu je graduiral Wm. A.Kun-1 cialist Central Committee, ka-cich, sin Gertrude in Josipa teri bo imel v svojem področju Kunčiča. Bil je tretji med naj- vso agitacijo za predsedniške-boljšimi učenci. Ata pravi, da gA kandidata Norman Thoma-se bo sin posvetil medicinstvu.' ga in James H. Maurerja. Te-Dober pofclic. Želeti je tudi, mu odboru se Je pridružilo že da se bi naši dijaki poglobili več organizacij, med temi klub tudi v študiranje socialnih pro- soc. strantfe, dve postojanki blemov in politične ekonomije, Workmens Circle in Progressive Spremembe v ustavi. _ . * Z ozirom na ustavo predlaga aocialiatična stranka sledeče spremembe: . . . 1. Proporcionalno reprezentacijo v zbornicah. 2. Predsednika in podpredsednika Zed. držav naj se voli direktno. 3. Uvedba, iniciative in referenduma. 4. Vrhovnemu aodišču naj se odvzame oblast odločevati o zakonih, ki jih sprejme kongres. Civilne svobodščine. 1. Socialistična stranka predlaga federalno legislacijo za uvel javi j en je prvega amendmenta k ustavi, ki bi garantirala B,t« •• «a potovanj« t WuU^to. prac.j raWM , • Mi * I. W. W. Okupirali mm J . „ A * TUk# in M~niiko ammbim prUilili, d« ji- Je ~m mm mspofef* V par kraj*, kjar m ji« odkloaUi. m m*. k x*7 T U t*~mrnim «-S» tudi potu ilk im «tako». Trn jih *iditat ko mmrmimjmjmjo mm Mftwrabljmm im mmplmimm mmHm vlak P«tn.ylra«tf. mo tako glaano, da bo reakcijo v Waahingtonu potreslo do mozga. Duh, katerega amo se naužili v Milwaukeeju ob času zbora JSZ je svež, držimo ga v tem stanju do zmage v jeseni, ko bomo glasovali za Nor-man Thomaaa in James H. Maurerja. Naprej do zmage 1 John KM. one uradnike, kateri omejujejo ali kršijo civilne svobodščine državljanom. 2. Odpravo sodnih prepovedi v stavkah, prepoved tako-zvanih "yellow dog" kontraktov in sprejem zakona, ki bi uveljavil pravico delavcev za organiziranje v unije. Piknik v prid kampanje Imparial, Pa. — Dela je malo, a časa dosti. Ker nam teh "počitnic" nihče ne plača, se težko rinemo skozi to krizo. Na seji kluba št. 31 JSZ smo razmotrivali, kako dobiti sredstva za socialistično volilno kampanjo in sklenili prirediti v ta namen piknik, ki se bo vršil v nedeljo 19. junija na M. Ušeničnikovem prostoru v Cliff Mine. Omenjeni prostor ima zdaj v najemu samostojno pod- boste volili to listo in ne vem porno društvo K. P. 3. Takojšnja odprava espionažne postave in drugih zati- zaka^ bi ne» ker reP*blikan-j Rojaki v tej in bližnjih na-ralnih zakonov, ki so bili sprejeti med vojno. Restavriranje ska stranka se Jako zaganja, Uelbinah so vabljeni, da pride-svobodščin onim, ki so bili pod temi zakoni krivično dbsojeni. da bi zopet Pr.išla na krmiIov jo na to delavsko prireditev. 4. Sprejem zakonov, ki bi protektirali tujerodce pred Držimo republikance in demo-! Gre se za našo skupno stvar, deportacijami radi njihovih političnih, socialnih ali ekonom- krate 8tran- °ni zastopaj o Letos ima delavstvo priliko po-skih nazorov, dalje radi pripadanja v organizacije, ki za dr- Hoovra in njegovo prospérité- kazati svojo moč pod okriljem žavljane niso prepovedane, ali zaradi aktivnosti, kakršne so to* katere 8te vsi delež- socialistične stranke. Dajte ji A »A «..1__J____1 •____m ■ ... . . m' I _: 1 ' -___t______1___j.. • 1 i. kako hitro se bodo zganili ▼ Washingtonu in v glavnih mestih posameznih držav z akcijami v pomoč nezaposljenim. Dokler pa te svoje sile ne pokažemo, kapitalistični interesi nimajo vzroka, da se naa bi bali. Na svidenje dne 19. junija. Pridite in povabite s sabo znance in prijatelje. Fr. Avguštin. "Javornikov" piknik Barberton, O. — V nedeljo 19. junija bo imel piknik pevski oktet "Javornik". Vršil aa bo na prijazni Petričevi farmi v Shermanu, 3 milje zapadno od Barbertona. V Shermanu je tudi zrakoplovni pristan. Tu krenite par sto korakov proti jugu, in ko vidite malo zastavo, ste na cilju. Oddaljeni gostje se lahko ustavijo pri dvorani društva "Domovina", kjer dobe kažipot. Občinstvo je vabljeno, da pride na ta piknik v obilnem številu. Vstopnina je prosta. Postrežbe in zabave bo dotfti za vse.—John Garbor. državljanom dovoljene. Izobčevanje tujerodcev od držav- nii ljanstva radi prej navedenih vzrokov naj se odpravi. | Dne 26- Junija se bo v Du- 5. Modifikacija imigracijskih zakonov, da bi dovoljevali luthu. nahaJa} podpredsedniški prihod članom družin, katere so sedaj vsled naseljeniških re- kandidat socialistične stranke, strikcij razkopane, in dovolitev priselitve onim, ki so na begu James H. Maurer. Ce bo mo-iz svoje dežele radi političnih ali verskih persekucij. ^^¡«h Amori- 6. Uveljavljenje ustavnih garancij za ekonomsko, politično in pravno enakost črncev. 7. Sprejme naj se strogo postavo in naredbe, ki bi zatrle linčanja. « , 8. Osemnajsti dodatek k ustavi naj se odpravi. Produkcijo in distribucijo alkoholnih pijač naj prevzame federalna vlada, posamezne države pa naj imajo pravico v svojih mejah prohibicijo ohraniti. Mednarodni odnoiaji. Socialistična stranka je načelno nasprotna vsaki vojni. Zaveda se, da je trajen mir nemogoč, dokler ne dobi svet socialistične uredbe. Dotlej bo afiranka podpirala vsa gibanja in akcije katerih smoter je negovati prijateljstvo med narodi, kot: 1. Zmanjšanje oboroževanja, ki naj dovede s pomočjo mednarodne pogodbe v popolno odpravo armad in vojnih mornaric, ako mogoče, če pa tak mednaroden sporazum ni še mogoč, naj Zed. države dajo svetu dober vzgled s tem, da same razpuste svoj militarizem. Vojake in mornarje naj se zaposli v javnih delih. Denar, prihranjen vsled odprave izdatkov za militarizem, naj se porabi v navedeni namen. Odprava mili-tarističnih organizacij in militariziranja v šolah. 2. Priznanje sovjetske Rusije ter negovanje medsebojnih industrialnih ter trgovskih odnošajev. 3. Brisanje vojnih dolgov in reparacij, pod pogojem, da se s tem prihranjeni denar ne porabi za oboroževanje. 4. Vstop Zedinjenih držav v mednarodno razsodišče. 5. Pristop Zed. držav v ligo narodov pod pogoji, da se jo napravi za efektivnejše mirovno sredstvo in da se jo s pomočjo drugih delavskih strank po svetu transformira iz lige imperialističnih sil v demokratično zbornico, ki bi zastopala aspira-cije preprostega ljudstva vseh dežel po svetu. * 6. Ustanovitev mednarodnih ekonomskih organizacij z zadostno delavsko reprezentacijo, katere bi se pečale s problemom sirovin, investicij, denarja, kreditov, carin in življenskega standarda s stališča blagostanja množic po vsem svetu. 7. Prenehanje vojnih intervencij Zed. držav v drugih deželah. Takojšen odpoklic ameriških čet iz Haitija in Nica-rague. 8. Odpoklic ameriških čet in vojnih ladij iz Kitajske in opustitev posebnih teritorijalnih privilegijev. 9. Popolna svoboda Filipinov in sprejem pogodbe z drugimi državami, s katero bi vzajemno garantirale samovlado teh otokov. 10; Prodajanje municije drugim državam se prepove. • To je program socialistične stranke, s katerim prihaja v imenu razuma, pravice, miru in svobode pred ameriške volilce. Je konstruktiven in* izvedljiv. Socialisti kličejo ljudstvo, da se strne v mogočno armado, ki bo odvrnila socialno katastrofo, deželi pa prinefcla mir in red ter resnično blagostanje. goče pridobiti Swedish Ameri can ligo, bo govoril tudi na njenem pikniku, ki se bo vršil ta dan v Lincoln parku v Duluthu. Zagotovo pa nastopi na javnem shodu pod avspicijo socialističnega centralnega odbora ali v soboto 26. ali pa v pondeljek 27. junija, in če vam je za vaše koristi ga boste prišli gotovo poslušat. Prostor >o objavljen v lokalnih časopisih. Delavstvo na plan! Pojdimo v boj za naše pravice. Letos je vrsta na nas, da se združimo v eno falango in glasuje- milijon glasov, pa boste videli, Phone Lawndale 4872 Dr. Otis M* Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop izvzemši nedelje. ■eeeeeeeeeessooesessseeeee : Dr. Andrew Fnrlan ! ZOBOZDRAVNIK ▼offal Crawford Ogden Ava. - (Ofdaa Baak ltdff.) Uradna ore: Od t. do lt. à •d 1. do S. pepokfo« in ed t ». mšer. Ob «redah od ». IS. dop., in od S. do • Tal Crawfard SIM. Tal. aa ¿mmm KidwiB Uli èeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeé Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastaft. 1724 S Sheridan Rd., Ne. Chicago, IH. ToL 6524. sahtovajte v U»«* krak ta na* JSZ izdala proglas v , hrvaščini JSZ je izdala proglas delavstvu v hrvatskem jeziku, v katerem vabi Hrvate in Srbe v socialistično stranko. Kdor bi mogel kaj teh letakov razpe-čati, naj piše ponje tajništvu JSZ. 1 • * i Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—8:30—6:80—8:80 Daily Tal. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:30—6:00 p. m. dally. Tal. Canal 0164. Wedneeday and Sunday by appointment« only. R»«i> leta IM0- Vri rokopisi in oglssl marajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljfcs popoldne sa prioMltev v itsvilki tekočega tedna. ______ "^ P ROLETAREC Publiahed erery Thursdsy by the Jogosls? Wortan«m» Publiakinf Co., Inc. Establishsd 1906. __ Editor Prank ZaRs Busk»ess Manager_ Charle» Pogorclcc 8UBSCR1PTION RATES: United State«, One Year $1.00; ^Sl* Monthi $1.7»; Three Monthi $L00.—Foreign Countries, Ons Ysar $8.50; SU Month» $» 00.. PROLETAREc| Mit W. SS* ST.. CHICAGO. ILJL Po končanih zborih Socialistična konvencija 21. maja v Mil-waukeeju znači preporod ameriške socialistične stranke. Vršila se je štiri dni. J&bor JSZ v istem mestu je pa?<*a) udeležence z novimi upi in jim bil v vzpodbudo sa povečanje aktivnosti. Kot konvencija socialistične stranke v Milvvaukeeju so tudi konvencije socialističnih organizacij v posameznih državah mnogo obetajoče — ne v smislu, da le nekaj oblju-bujejo, nego so znamenje jačanja aociaji-atične misli, rasti socialistične organizacije in determinacije članstva. Pred štirimi leti je Ha socialistična stranka v volilno borbo, ki je bila v naprej obsojena neuspehu. Ljudstvo je bilo pijsno špekula-«ljske prosperitete In je igralo s tvojimi prihranki uverjeno, da je dobiček neizogiben. Svarili smo ga — zamanj. Izgubilo je prihranke, bilo je ogoljufano in milijoni so izgubili zasluiek. Zdsj so spet dostopni socialističnemu nauku. • Na 1. in 3. strani v tej številki je priobčen program, s katerim prihaja socialistična stranka pred volilce. Ker je časopisje skoro vse v posesti kapitalističnegs razreda in ker so naša kampanjska sredstva majhna, se stranka zanaša na člane, članice in somišljenike, da se lote za ta program agitacije osebno kakor še nikdar poprej. • Gre se za rešitev ljudstva in socializem. Kapitalistični ekonomski sistem vidoma propada. Svojo zgodovinsko misijo je dovršil in zdaj je 2e v Stanju razkrajanja. Ako ne bo ljudstvo organizirano in pripravljeno, da na,njegovem mestu zgrsdi nov red, bo kaos čezdalje večji, beda bo naraščala in stotisoči bodo faktično umirali od glada. Naše konvencije so minule, program je začrtan, in zdaj je čas, da gremo na delo. in v borbo. Delavcem je treba predočiti, da se morajo odločiti ali za sedanji kaos in njega posledice, katerih ena bo fašizem, ali pa za blagostanje vseh, kar je izvedljivo le v socia lizmu. Ali za kapitalizem z njegovimi krivicami delavskemu razredu, ali pa za socializem. Srednje poti za delavce ni. Milijonarji In delavci Čemu multimilijonarji, kot so Mellon, Ra-skob, Rockefeller, Young, Ford, Morgan, Schwab in drugi ne glasujejo in ne agitirajo za delavske kandidate in ne prispevajo v delavske volilne fonde? Pač iz'enostavnega razloga, ker so razredno zavedni in vedo, da ni pametno pljuvati v lastno skledo. Cemu naj milijoni delavcev, med katerimi jih je danes nad polovico brezposelnih, ali pa le deloma zaposljenih, glasujejo za stranki, kateri rfia izraziti zastopnici kapitalističnih interesov? Kako more delavec opravičiti svoj glas, če ga odda zp iste kandidate, kakor prej navedeni milijonarji? Well, on svojega postopka ne opravičuje, pač pa se v svoji nevednosti z njim še ponaša. Glasuje za sovražnike Svojih koristi zato, ker je v temi, ker bere liste, ki jih financira kapitalizem, in ker sfe uči v šolah, ki so pod kapitalistično kontrolo. Vrhu vsega je še silno nezaveden in v tej svoji ignoranci mrzi socialiste, kateri se bore sanj, da ga osvobode iz teme. Navdušuje se sa demokratsko ali republikansko stranko v uverjenju, da je to njegova, ne pa milijonar-stranka. Pivo in kruh holetareC SUKA KATASTROFE NA MORJU Anglaški trgovski parobrod "Mahsud" j, bi) prvi, ki ja prilal na potno* gorečamu Phili prvi roloji katastrofalni poiar. francoskemu potniškemu parniku "Gaorge Philip par", m katerem sa ja dogodil dna 16 niofn*i prvi volnii katastrofah ^ P bife »a ladji. Vač sto ja bilo sajetih i plamene. Goreči maja bHsu Somalilanda v Afriki na Okrog a «H*aW!a* I w katerega moštvo jo rešilo fctrecej ljudi. Na pomoč 1 «o so Mi v blTini. Okrog ik jo bil - prišli a nog 700 potnikov so rsíÜi. drugi sa sgoèeti* ali pa A H ' G. Marian Pfeifar, «daj v New Yorku, je izvalil nasloviti name javno pismo, kf js bilo priobčeno v Proletarcu prošli tedtn. Pisec Izrecno poudarja, it's ni njegov nanan a tem pismom izzvati polestfko; če je to njegova iskrena fteAja, ne vem, vem pa, da kolikor ss tiče odgovora s moje Mani, na bo uslišana, i G. Pfeiferju ne ugaja očitek, da je prišel v Ameriko a posebno misijo, namraft da sbli-ža rojake to in onostran velike luže. Ta očitek je bil popolnoma na mestu; za to pričajo dovolj jasno vsi dosedanji članki g. Pfeiferja o ameriških slovenskih izseljencih, saj so prežeti z režimsko propagando prve vrste! Kdor bi se rad o tem prepričal, naj jih poišče v letošnjih izdajah Glasa Naroda, Glasila KSKJ in ljubljanskega Jutra! G. Pfeifer se zaradi tega lahko počuti užaljenega — nisem jaz pisal njegovih člankov 1 Cenjeni pisec omenjenega pisma ogorčeno izjavlja, da ni "režimski plačanec" in da je prišel "reševat" ameriške Slovence na lastno iniciativo. Res? Potem pa stoji pisec na dobrih finančnih nogah? Nu, pa to je končno njegova dtvar, ali "rešuje" ljtibe ameriške rojake na račun režima, kakšnega režimskega lista ali kar na svoj račun. Kar jas želim pribiti je to, da jo njegovo delo med ameriškimi rojaki popnlanms režimskega značaja— pa naj bo plačano aH za #t>ohlonaj"I Tega aro joga zaključka tudi nameravam spremeniti, do-g. Pfeifer z dejanji ne do-ssze, da sem v zmoti 1 Povem pa mu, da svojega prepričanja in odnosa do jugoslovanskega diktatorskega režima nikako ne mislim izpremeniti, pa če je to "priporočljivo" ali no. Pisec pravi, da hoče delovati na zboljšanju razmer, v katerih se nahajajo naši rojaki v Ameriki. Na kakžnem zboljšanju? V kulturnem pogledu? To ni potrebno; opravili bomo prav lahko brez g. Pfeiferja in vseh drugih režimskih propa-gatorjev, kakor smo lahko prebili brez njih doslej I Ako pa ima v mislih ekonomske razmere, tedaj mu moram pojasniti, da je kot posameznik brez moči in da bi lahko brez skr-bi resigniral svojo misijo; to je stvar države in mr. Pfeifer kot tak ne bo nič zboljšal stanja ameriških slovenskih delavcev, ki so v potrebi. Sicer pa to gotovo ni njegov namen, oz. namen njegove misije. Glede ponudbe g. Pfeiferja k sodelovanju v njegovem pravcu, njegovo vabilo prav tako prijazno odklanjam. Ne nameravam postati režimski a-gentt Seveda sem vedno pripravljen delati za dobrobit slo- bo to že kak "profeaor" ali karkoli! Toliko o fondu. O "balangiranju" v okvirju novinarske fci&ralt" se ne bomo dosti pregovarjali Kolikor je meni osebno znano, obstojajo v Jugoslaviji noviaar-ske "Šole", ki se precej razlikujejo od naših in ki imajo seveda svoja posebna "stična in moralna" načela in "načela". Zasledujem delovanje rasnih slovsnskih listov ie kakih pet-najst let in se precej dobro spoznam v. megli. G. Pfeifer meni, da ni priporočljivo udrihati po današnjem režimu v Jugoslaviji. Rad verjamem, da to ni priporočljivo za "svobodne" dr-žavljane v Jugoslaviji. Zlo-glasns "glavnjača" je še zmerom v obratu. Ce je g. Pfeifer res tako grozno človekoljuben človek, zakaj ni ostal v Jugoslaviji ter poskušal izboljšati te sramotne politične razmere ? Pravi da ni strankar: čemu pa sks sodišč s obsodila skupino delsvcev ns dolgoletno ječo, ker so baje raz peča vairkomu-nistično literaturo, dssi obstoji celo možnost, ds niti bedeli niso, kaj delsjo? Ali se mords strinja s to grdo, kruto gonjo proti političnim nasprotnikom, s to gonjo, ki je najgrši madež na čelu jugoslovanskega diktatorskega režima? Ali pa se morda istega — boji, se mu v strahu uklanja? G. Pfeiferju bodi povedano, da slovenski delavci v Ameriki ne vodimo nikake propagande proti JUGOSLAVIJI in jugoslovanskemu narodu, smo pa in bomo nasprotovali režimu, ki z vojaškimi ikornji gazi po vseh temeljnih pravicah državlja nov! Mi obsojamo režim, jugoslovanski narod, ali bolje, na-rode Jugoslavije, pa prav is srca poftnttnjenso, ker jih usoda tako grdo meče ispod onega absolutističnega kapa pod dni gega! Pomilujemo Slovence, Hrvate in Sibe, ki se ne cnajo organizirati ter otresti ras sebe diktaturo, ki jih tlačil Proti Jugoslaviji in njenim narodom pa nismo ke na bomo I To naj si zapomni g. Pfeifer, no» goče ga odslej ne bo vel «ako užalil vsak članek proti dikta torskemu režimu 1 C. Pfeifer praVi tudi, da kritizirati jo Itliko; zakaj pa on ne izvoli pokritizirati jugoslovanskega režima ? Kaj jč gluh in slep xa vse krivice, ki jih nanaša ta režim svojim državljanom? Ali pa se mogoče boji govoriti resnico? Tako. Na odgovor je odgo-vorjeno in zadeva ja na Toneta zaključena—"če bog da". H Tone Podgnrtčan. A. B. Fall spet svoboden Albert B. Fall je bil zvezni senator in v Hardingovem kabinetu tajnik za notranje zadeve. Svojim milijonskim prijateljem je šenkoval v izkorišča nje vladna oljna polja in v pro-tiuslugo pa je dobil malo "posojilo" kakih sto aH dve sto ti soč dolarjev. Ker js porta škandal tolikšen, da bi ga tudi s sentimentalnostjo ne bilo mogoče več potlačiti, so si zbrali Falla za glavno tarčo in ga obsodili na leto zapora. A še temu se je ogibal. Končno je do- ko ? G. Pfeifer ve, da je vsakdo v "svobodni" Jugoslaviji, ki se drzne izreči samo četrtinsko se poganja za diktatorsko Wir bil udoben ¿tsn v državni ječ v/New Mexico, kjer je prebiva nad devet mesecev. Od 9. maja je spet svoboden. Ima ve- resnico o političnih razmerah, i liko posestvo in bržkone mu ne izpostavljen takojšnji nevarno-jbo hudega. Sreča zanj, da ni sti neusmiljene prosekucije, to bil klerk v kaki štacuni ali ban- je: puškinim kopitom in ječi; zakaj se ne požene ca pravice teh zatiranih ljudi? Zakaj ni protestiral, ko so jugoslovan- ki. Ce bi tam vzel ne dve sto tisoč nego dvajset dolarjev, bi 9 mesecev zapora ne bilo zadosti. Ali sodelujete? Kjerkoli dobita aocmlisrifao peticije, nabirajte nanje podpise, da pridejo nasi kandidat je sigurno na glasovnico. Povej te ljudem, da se podpišejo venskih delavcev v Ameriki, toda pri tem sem odločen sode lovati samo z iskrenimi možmi, ki so jim na srcu interesi delavcev bolj, kakor interesi raznih diktatorskih režimov. Zdaj pa par besed glede "informacij". G. Pfeifer pravi, naj se obrnem na s. Etbina NOVI FRANCOSKI PREMIER pravilno, natančno tako, ka kor so njih imena m naslovi navedeni v registracijskih knjigah. Pridobite vse, ki so socialisti po mišljenju, da postanejo tudi člani socialistične stranke in aktivni v nji. Pomagajte pri oglašanju so- cialističnih shodov in razdelite J*™*11* za pojasnila glede kolikor največ mogoče stranki nih kampanjskih letakov. Jačajte klube JSZ, ker s tem jačate socialistično stranko. Širite Proletarca, ki ja edini be?e«a izseljenskega fonda" jugoslovanski socialistični list v v katerem bi bilo en milijon milijondolarskega izseljeniškega fonda", ker sem sam "slabo poučen". Jaz trdim: ameriški Slovenci nimamo no- Zod. državah. Homagajte pri zbiranju prispevkov v strankin kampanjski fond. Ker mora JSZ zbrati v ta fond določeno vsoto, ja dolarjev! Res, obstoja "mili-jondoiarski fond" J. R. U., ampak ta fond ni nikdar niti v sanjah dosegel prve desetinke milijona! G. Pfeifer mora to V vsaki volilni kampanji prihajajo "suha-in "mokrači" obeh itrank pred ljudstvo z argumenti o prohibiciji. Obojim je Vol-steadova postava le sredstvo, s katerim slepe volilce. S "prohibicijo" jih odvračajo od spoznanja, da je kruh najvažnejše vprašanje. Kajti ko hitro bi ljudstvo izpregledalo, bi u-videlo tudi, da je prohibicija le studenec, v katerem izvirajo dolarji, ki se iztekajo v žepe republikanskih in demokratskih graftar-jev. potrebno, da vsa prispevke po-1 vedeti, ali pa je on Cisti, ki je šljette skozi njen taiad, četudi »1*bo poučen. V Jutru od dobite nabiralne pole direktno 24./4. t. 1. g. Pfeifer izrecno iz kampanjskega urada v Wa- P»*e o "takozvanem izseljeni- sh mg tonu, ali is kakega drugega strankinega urada. Jugoslovanski d slavci, kateri so pred 4. leti glasovali za škem fondu, ki znaša približno milijon dolarjev"! Ali je g. Pfeifer vedel, da piše o "mili-jondolarskem fondu" J. R. U. Hoovra in Smitha, bodo letos in koliko denarja se je steklo oddali svoj glas sa socialistične kandidate in socialistični program, ako sa bodo Sodrugi in somišljeniki dovolj potrudili v tagitaciji, da jih pridobe. Torej vsi v akcijo. Naprej sa socializem t Proč S krizo in a kapitalizmom ! v ta fond? Ce je vedel, potem je s tem dokazal svojo neiskrenost in željo, ustvariti v slovenski javnosti v stari do-movini napačno mnenje napram slovenskim delavcem v Ameriki. Ce pa je pisal na podlagi napačnih informacij, tedaj naj se zahvali za blama ZgefariM delavskega ribanja u S lovent ken PRIREDIL ANTON KRISTAN ■ V- v«» «I 5Ä *o svojemu "informatorju", naj Edouard Harriot, ki vdaj krmari francoski »Udi T imanu roj» radi kalno socialistična «franka, j» d»jal, da bo nj»fo» kabla»! saslodoral prad-»•n taktiko ekonomskih in političnih spora»umor mod doiolami. Ob I ju bil >» tvdi sniiaAi irdaftko bo armado in pomatati (ibanju ma rasorolitor. Socialisti, ki ŠO drusa najjatja stranka v Franciji, h» ma odklonili «rojo •odoloran jo » kabino to, kar ni kotol aprojati n j ¡borih sahtor. Narodi! smo jih » projlnji itovilkL |Mnoffi pr4*akuja>o, da bo Horrftat pomirjeno rpliral na nap»«» odnoiaj» v Erropi in do b» proiil tudi Namčiji prijateljsko Spraro. Da-li bo uapol bolj nogo pri tsliinam obotonjo pokojni Briand, j» dromljiro, kor jo runanja kot notranja politika Francijo stroffo kapital!-stilna in no bo roda popuUala v srojih imporialistUnlh pridobitvah. (Nadaljevanje.) Zgodilo se je celo, da so i eni i druri fc r^ ~ V V8akem oziru pfedT m ^ k°.r moremo Presoditi, n Zt radikala" zelo nejasnih pojmov. Ne saT glede socijalizma in politike, ampak X? vseh temeljnih vprašanj. V8e skupaj iekS neko kvaaenje. Vriilo se je seveda l Jjudskih shodov, na katerih so nastonaii?' vorniki vseh smeri in pa tudi Kune ki l i akrat vodil la obrtniško politiko in se b^ stoti zoper socijalistično usmerjene obS N. pr. na ljudskem shodu 19. marca ikhT govorili o "položaju obrtnikov iD delavk govorniki: 2eleznikar, Schneider, T«!^ Kune, Sturm. — Kune je n. pr. očital 2ela*ni karju in njegovim, da ne znajo nič napra^ti ia "naj delajo za tem, da bodo delavci Z Dunaju kakšno zastopstvo imeli." Ljuddri glas (*t. 7,1. 1883) pravi o tem shodu -sdS nam jo pri tej prfliki nehote omenil, JTS gospod Kune, ki se Je vedno tiščal Narodove-ga urednika, s svojim govorom nekoliko pikro izrazil in nalašč pobijal nazore vseh svoi£ prodgovornikov brez temeljitega prepriia2T — Ljudski shod $6. decembra 1882 aTS končali s trikratnim "živijo*' pre^LZ cesarju v dokaz svojega "radikalizma^ (Glej "Ljudski gias*' 16. jan. \m) Nazore o delavskih zkhtevaK pa i] "poslano vevških delavk" v 2. it. I. II. skega glasa" proti neki notioi "Slov. da", ki je imenovala vevške delavce r ker delajo v toVarni za papir predolgo. D*! lavke pa pišejo; me delamo le po 12 ur ii le prostovoljne delamo kake dve ure čez ia se zato cenimo srečne, da moremo še kak krajcar posebej zaslužiti brez posebnega tra-da. • s s Sicer pa si vsakdo lahko iz razprave s "k*, vavcih" in iz komentarja "Slov. Naroda* zapravi svoje mnenje o tej dobi in ljudek. Ta-di "Ljudski glas" je dokument., Ns eni sto ni je včasih poveličeval vodHne može delt* skega izobraževalnega društva, ki so vodili "anarhistovsko propagando", na tirugi strni pa je prinašal slsvoapeve na habsburško hišo in v slavo Hsbsburianov... Tudi vodilni m je delavskega izobraževalnega društva so stopali čudno, često dvolično. 21. okt. 1888 jo praznovalo delavstvo i» braževalno društvo svojo 16 letnico. 4TJud-ski glas" je v št. 20, U. 1. z dne 8. nov. o nj poročal: "Iz Ljubljane (Delavaka svečanost v n-stavraciji Ljubljanske čitalnice). V nedelja 21. oktobra t L obhajalo je tukajšno dela* ako društvo svoj 15 letni obstanek v rssUvra-/ ciji Ljubljanske čitalnice. Uže ob 8. uri na! čer bile so vse dvorane napolnjene, in vifci smo med navzočimi mnogo odličnih mož ta-kajšnjega obrtnega stanu in razne zastopaike tukajšnjih društev. Veselica pričels se je» primernim govorom in pozdravom na došle goste od strani društvenega predsednika, f. Kriegl-a. Potem so pričeli pevci. Ne bi sicer omenil petja, ko bi resnično tukaj na mota ne bilo, ker s ponosom smem reči, da so ai naši delavci v petju izvrstno obnesli, pram-da je naše društvo komaj pred enim mesecem pevski oddelek vpeljalo. Ti delavski pevci so se pod izvrstnim vodstvom g. Justias v tem kratkem času tako izurili, da se društvo i njimi ponašati sme. Da bi le tako napredoval Tudi nam je ta večer iz kTajev n«d štirideset telegramov in ir ^aferiitii^hsS^ delavci iz tujih mest voščila in pozdravila pošiljali. Posebno obnesli so se češki delsvci, kajti samo iz Češke došlo nam je osemnajst pozdravilnih pisem in telegramov. Več po-zdravic došlo nam je tudi v slovenskem jeziku iz Celovca, Dunaja in iz Benetk. Vse to priča, da med delavci velika edinost vlsda. Ti telegrami in pozdravice so se glasno pr*-čitale in sprejete so bile od navzočih z ve" likim navdušenjem. Prav dobro svirals J« ta večer gledališka godba in si zadovoljno^ vseh navzočih pridobila. Dalje hočem še nekoliko izvrsten govor g-Stuima omeniti. Ta za delavske kroge jsko zaslužni gospod je tu ta večer pokazal, kako njegovo srce žalostni položaj delavcev občuti, koliko si prizadeva za zboljšanje in po-vzdigo delavskega stanu. Ne bom podrobneje ta govor razlagal, ker je g. Sturm itak W kakor izvrsten in resen govornik obče znsn. To, kar je on govoril, je gola resnics ia leti je, da bi se delavci po tem ravnali in ® posebno to zapomnili, da more mej delsvci in manjšimi obrtniki edinost vladati, ker i®* ta oba stanova enaka bremena. Ko Je * Sturm svoj govor končal, zadoneli so iivio-1 bravo-klici 1 . - V kratkem rečeno, veselica je bila velik** ska in veselilo nas bode, ako se prav km^ zopet enak prijeten večer priredi. Vn» w šim delavcem pa kličem: Na svidenje! (Dalje prihodnjič.) Bolnik, ki odklanja navodila škoduje sebi in svojim. Delavec, ki od* nja delavski list in njegove nauke, je wiCfB takemu bolniku. ' Pravi delavski list je DELAVSKI v ' Pr0 speriteti" in v paniki. IV. VUK» V žaru Juga PATRIOTIČNI VETERANI (Nadaljevanje.) . "Prosim," je rekla, nagnivši glavo, a tako tiho, da sem komaj slišal. "Danes sem zakrivil neprijetnost. Prosim, da mi odpustite, EospodičnaJ" Pogledala me je. Vprašujoče. Potem zganila z rameni. "Meni? ... Ne vera kedaj! Saj vas vidim sedaj prvič." Sedaj sem gledal vprašujoče. Pozabil sem hkrati, kaj sem hotel, in vprašal z zavzetim glasom: nPrvič?" Obrne se pol k meni in poki- ma. "Da. Prvič. Zakaj to vpra- šd^eT" "Danes ste se kopali v morju." "Kopala." "Tudi jaz," sam rekel in sa-ps mi je zastala v grlu. "Vraga, kaj je to," aem mislil. "Ne ve, aii noče vedeti?" »Tudi vi," je vprašala in sli« šal aem v njenem glasa začudenje. "Tudi vi," j% ponovila. Nate je pokazala a roko v smer kopaOMA in rekla: 44V tistem "V tistem," sem odgovoril. "In sem vss videL" "A", je rekla kratko. "In se vam ni zl j ubilo pokazati se". Smejala se je, užaljeno in prezirljivo. "Sedaj razumem." "Hotel sem se, gospodična, pozdraviti sam vas hotel, a vi ste me samo pogledali, rekli, "ppresttte" in odhiteli stran." "Sedaj pa ae razumem," je rekla vsa začudena in ae docela obrnila k meni. Videl sem, kako So njene lepe grudi napele svileno bluzo. "Padli ate na pesku," sem začel "Tudi to ste videli," je segla naglo v besedo in lahna rdečica je objela njeaa lica. "Ker sem jaz zakrivil padec," sem rekel. "Ležal sem zakopan v pesku. Vi ste se..." -To ste bili ri?" je vzkliknila in smeh ji je zagrnil ustni- ce. "Vi ste bili tist« glava, ki me je gledala?" Toliko začudenja je bilo v tem glasu, da sem čutil, kako mi greje nenavadna toplota arce. Ona pa je govorila: . "In čisto drugačna je bila tiata glava od one, ki je bila z menoj v vlaku;.. Mhm," je rekla tišje. "Sedaj mi je jasno." Hkratu je bilo pozabljeno vse. Moj mrzel pozdrav, njena nejevolja. Po mojih žilah je zopet plula toplota njene roke. Govorila ava «mm>*o, kakor stara znanca, seveda samo o dogodkih treh dni, kar sva se ločila in zopet arečala. Jaz, kake aem jo iskal ogledujoč si Kraljevico, ona, da je bila prepričana, ker me ni videla, da me ni tukaj. Njene oči so se potapljale v mojih... Mimo, po morju je pjaval čolnič. V belo Jadro je pihal veter in ga napenjal, dk je FILANTROPO JE POMAGAL ŽUPANU WALKERJU DO ČETRT MILIJONA čolnič pliil tiho in naglo. Drol ni valčki, vega krajta, so mu namakali boke. "Danes je pravljični večer, gospodična. Takrat, V vlaku ste rekli, da vas popeljem v čolniču z belim jadrom na iz-prehod. Hočete, gospodična, krasna je noč, da obljuba postane dejstvo?" "Ako vam ne bo neprijetno," je odgovorila počasi, "rada"... "Meni neprijetno," sem vzklikni! tiho in Čutil sem, da ae nisem vzdržal. Zakaj njene oči so blestele . . . * • • • Čolnič plava... Mirno, tiho, kakor na perutih... Meni nasproti sedi ona in življenje diha iz nje mameče, kakor vonj opojnih pomladanskih rož. Opravljal sem z jadrom. Bila sva daleč od obrežja, da so se svetilke na vrtu, kjer je igrala godba, videle kakor kresnice v grmu ležeče. . In je rekla: "Spustite jadro.i. Poveslam malo." Spustil sem ga in ga zvezal. Uredil sem vesla in pokazal, kako naj vesla. Prijela je zanje, jih pomočila v morje. Ni Šlo. Pregloboko so se ji pogrezala v vodo. Paul Block, lastnik časopisov, "Tako dovolite," sem govo-je' pripomogel newyorškemu prijel za njene roke, ki so županu J. Walkerju do vsote držale vesla in veslal. Ni jih $246,000, ne da bi bilo treba odmaknila. Po meni je pa plul županu tvegati en sam cent. ogenj in se mi ustavljal v očeh. "Ne znam," je rekla in spustila vesla, rok mi ni odtegnila. "V planinah ne veslamo." Kaj mi mar planine, kaj ve-sla in morje. Njene roke sem držal v svojih. "Na planinah izgine vsakdanjost. .. Na planinah velja svetost čustev. Kakor na morju ... Kakor na morju..." In moje ustnice so se dotikale njenih mehkih rok. Čutile so moje roke rahel odmik, a usta niso nehale piti vonj dekliške toplote in so šle za njenimi rokami. Moje čelo se je dotaknilo njenih prsi, čutilo sem v čolnu, pred boginjo svojo in objel njena kolena. Čoln se je močno zagugal, a nisem čutil. Ni čutila tega tudi ona. "Gospod...", je rekla tiho. "Gospod... in nič več. Jaz pa sem jo objel in njena usta so poiskusila njena rdeča, sočna. To so bili trenotki... Hipi... V hipu se je uresničilo to, kar sem jo objel in moja usta so jo iskal po Kraljeviči, nevede želel. Ljubezen... Kaj je to... Slast nebeških logov, nebeških livad... "Kaj delamo," je rekla na- PAUL BLOCK. To je prišlo na dan pri preiskavi grafta v newyorškem mestu. To ni edini denar, ki ga je župan Walker "zaslužil" na tak način. Komisija je poslala go-vernerju Rooseveltu svoje poročilo, v katerem med drugim zahteva, da župana vsled izrabljanja svojega urada odstavi. posled, skuša je se oprostiti. "Peljimo se nazaj!" "Ljubim vas, ljubim vas...", sem šepetal. "Ime vaše sladko, s katerim vas kličejo, povejte mi..." "Ni ime sreča," je rekla. "Čustvo je vse... ljubezen..." Tiha je bila zadnja beseda. Nekaj časg sva molčala. Opoj poljubov je bil tako silen, da je naju omamil docela. Čolnič se je gugal na mestu in prvi kraje« se je ogledoval globoko v morju. Slonela mi je v naročju. Božal sem njene lase in poljubljal njena ramena... . "Bodite moja... žena mi bodite!" - Tedaj se je počasi vzravnala. Prijela je za vesla. "Proza ne spada v poezijo," je .dejala. "Kaj je biti žena — proza?" Ni odgovorila. t 9 • Ko sem jo nekega večera, po vožnji s čolnom,, poljubil pred vrati hotela, mi je stisnila roko. "Ko me ne bo, nt imej me v slabem spominu I" "Ko ta ne bo?" sem vaklik-nii. "K#Ui*bo? Ali te kedaj nebo? Ali ne boš vedno?" "Kličejo me. Odhajam." Zdelo se mi je, da mi nekdo polaga težak kamen na ramena, pod katerega težo ae mi kolena šibe.. "Odhajaš?. .. Niti imena tvojega ne vam, ljubezen moja... a obhajaš?" "Ime... Izrekel si ga. Ljubezen r "To ni tvoje ime!" Pogledala me je. Globoko. "To ni moje ime? Torej hočeš ime ženske?" je vprašala počasi. "Ali ne pokvariš s tem vzduha najine sreče?" "Sreča ni popolna, ljubezen moja... 2ena mi bodi." "V pismu ti povem... Sedaj nočem... ne maram rušiti poezije s prozo. V pismu bom ženska../' Tisti poljub pred vrati hotela, ko mi je rekla, da mi pove v pismu, je bil, ki ga ne pozabljam. Bil je bog, ki je ustvaril v meni mogočen svet lepote in utripov, vse ustvarjajočih... Senca sicer zaide preko teh utripov, senca pisma, ki sem ga prejel drugi dan, ko je ona bila že daleč od morja. Ali tiata senca je le želja iz poezije napraviti prozo. "Ljubezen, ki jemlje in daje," je stalo v pismu, "je sreča. In v tej sreči sa čuti človek podoben velikemu bitju, v katerem ni trpljenja, a če je* je to trpljenje sladko. Ko pa se pojavi izkušnjavec, kakor nekoč v raju, in vstaja njegov izum, ki hoče obvladanje, tedaj nastaja vsakdanjost. Poezija se spreminja v prozo. Za ženo si me hotel. Ali veš kaj je to? To je obvlada-nje. To je tisto, kar se hoče c d Ženske v trenutkih, ko ni ljubezni, a je poželjenje. Zato moram od tebe. Zakaj jaz sem že poželjenje—drugega..." "Pismo mi je padlo iz rok... Nisem je več videl. Nisem izvedel, kd0 je bila kot žena. Tisti zadnji poljub pred vrat-mi hotela pa je, ki živi in v katerem živi ona. Večen spomin in mogočen cvet lepote in utripov, vse ustvarjajočih... (Konec.) r». Pogodbo s pogrebnikom F. [smo čuli koncert s lepimi toč-brmencem za moje kosti sem |kami, in videli igro, ki so jo shranil za ogledalo. Hrast vprizorili v angleškem jeziku, vem da je še hripav, Poličnik | Sodružice v Milwaukeeju so ginjen m Spartak žalosten, ker žele splošno priznanje vsled ni še selitve. Milwauški Fr. svoje kuharske spretnosti. Ni Zaitz se smehlja, ko zmerom, ¡čudno, če nas je mikalo ostati pesimist Radelj preklja, ker je v njihovem mestu. Poslovili ostal Proletarec v koritaškem smo se od njih na domači za ln raketirskem mestu, Barbič bavi in pri večerji v pondeljek Vataral fr vajae — * tvajfli sadnjfc _ _ 'aaoaeajaai pat riat Ifcam** 1» k fan Jett T* fr vwafc, da kaasanletišnn ekapia*. U fr gfaalela «mHti areata* aa —fr pi^mri» fr bcmae, ai "pabllcitate" kaj« f lavna bf Faster M»blk Drobne vesti — Nekaj o proslem zboru JSZ Bridgeport, O. — Stavka pre-mogarjev še traja. Nastalo je nekaj zmešnjave po nekaterih krajih od kar je governer su-geetiral 10 pogojev, pod katerimi naj bi se rudarji vrnili na delo. V Hocking Valley so vojaštvo zopet poslali in še v par drugih revirjev. Lepa vlada, ki pošilja namesto kruha bajonete in puške proti delkvcem. V nedeljo 19. junija ob 10. dopoldne bo poročal delegat kluba št. 11 e poteku in sklepih prošlega zbora JSZ. Pridite na to sejo vsi in povabite tudi somišljenike., Pomankanje je tukaj neznosno. Če se hoče revščino odpraviti, vam nudi pot soc. stranka. Socialistična platforma vsebuje določen n'aČrt, po katerem bo v slučaju zmage spremenila položaj iz sedanjega kaosa v razmere, ko bo kruha in dela za vse. Pristopite v klub št. 11 tudi vi, da bomo skupno delovali za odpravo krivic. • Socialistična !ista mor?, dobiti v Ohiu petintrideset tisoč podpisov, predno bo stranka priznana in njenim kandidatom prostor na glasovnici zasi-guran. Ker je časa dovolj, in ker dobiva soc. stranka čezda-lje več vpliva med delavci vseh narodov, upam, da bomo to nalogo izvršili. Potrebno pa je, da pomagate vsi. Katerim sem poslal peticije, so prošeni, da jih čimprej napolnijo ter mi jih vrnejo, da jih dam v potrdilo notarju in odpošljem na pristojno mesto. Ker smo včasi precej urni, smo poslali naš prispevek v soc. kampanjski fond direktno na upravitelja Marx Lewisa v Washington, in to še prodno smo dobili polo in obvestilo iz urada JSZ. Četudi je nezaposlenost splošna in beda velika, ae bp mprda za kampanjo še kaj nabralo. t Sto izvodov za dva dolarja V agitacij «k« nuMM poitjemo .to imdm "Pro-Utarc." s« dva dolarja. Naročite jih, kadar knata račjo »•jo, veaelico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, m jih razdelite med udeležence s priporoči-lom, de naj se nanj naroče. Pošljite naročile pro časno! I Preveč breskev Pridelek breskev v Califor-niji je letos preračunan na 300,000 ton. Ker pa smatrajo, da je zahteva na trgu le za kakih 150,000 ton breskev, jih bodo ostalo polovico uničili. VMMVWVVWVVVWVVVVVVVWVVVV FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 26H S. Lewndale Ato^ (Jhlcejo, 111. Tel, Crawford 1SSS. Prtetaa ia afcasae ¿m Pristopajte k SLOvENSKi NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročit« «i «lamik "PROSVETA" Stana sa cala lata SS.ee, »al lata SS.OS. Uetaaavljajte nova Deeet Uaeav(le) fr en društvo. Naalev mm Mal te sa tajništvo fri SSS7 ft. LAWN DALI AVK.. CHICAGO. ILL. Tukajšnji Komunisti imajo za prihodnje volitve svojo listo kandidatov, če dobe zanje dovolj podpisov. Pazite, da se dvakrat ne podpišete. Ni me bilo doma, ko so šli okrog s peticijami, in ne vem, kdo vse so njih kandkdatje. Za ene mi je znano, da jim ni zaupati, kar se načel in prepričanja tiče niti gumba s srajce. Danes tukaj, jutri tam — navadni pustolovci in kvarni delavski stvari. a Deveti redni zbor v Milwau-keeju me je navdal z novimi upi. Milwauški sodrugi in sodružice so res socialisti, kakršne moraš iskati. Dajejo ' dober vzgled vsemu našemu giba nju. Zbora ne bom opisoval, ker so to storili ali še bodo drugi mojstri, kot Barbič, Spartak itd. Člani in članice so vršili delo roka v roki, nič mrmranja, nego povsod dobra volja. Zato pa je bil zbor v vseh ozirih uspešen. Ta zbor bo imel v zgodovini delavskega gibanja med ameriškimi Jugoslovani neizbrisno častno poglavje.... • .-'* ^ *> Po delu je Človek upravičen tudi do zabave. MilwauČanje so nam jo oskrbeli v obilni me- pa kuje letake o ABC razlagi socializma, o pitanju svobodne ljubavi itd. Nič še nisem izvedel, kaj so rekle kuharice na Hrastovo ponudbo. Tako, vidite, smo imeli razen resnih ur na zborovanju tudi precej špasa. Upajmo, da bodo sklepi zbora rodiji dobre sadove. Če pride v JSZ tudi večje število hrvatskih in srbskih delavcev, kot so obetali, bo postala JSZ bržkone največja federacija v soc. stranki. Milwaučanje zaslužijo za vzorno aranžiranje priredb in drugega v zvezi z zborom vse priznanje—Jeaeph Sooy. Vtisi z IX. zbora JSZ Virden, III. — Deveti redni Zbor JSZ v Milwaukeeju mi ostane vedno v spominu. Nisem pričakoval tako iskrenega sprejema, ne tako navdušene ga zborovanja. Razprave so bile večkrat obširne, toda ves čas stvarne. Tikale so se največ našega dela v bodoče na podlagi dosedanjih izkušenj. c Na takih zborih imaš priliko, da se seznaniš s sodrugi in sodružieami iz raznih krajev, česar si jako vesel, ker so snidenja ne samo prijateljska nego iskreno sodružna. Razen veteranov srečavaš mlade so-druge, ki se navdušeno vežba-jo za agitatorično delo. Na zboru smo čuli mnogo govorov, ki so dali delegaciji ognjevito vzpodbudo. Pozdravili se nas tudi zastopniki mil-wauškea mesta ter wisconsin-skih socialistov. Našim milwauškim-westalli-škim sodrugom ter sodružicam gre priznanje za fino aranžiranje prireditve. V soboto, ko je bil v počast delegaciji prirejen banket, je bila S. S. Tura dvorana polna. Več sto ljudi je bilo pri omizju. Ne le dobro postrežbo, tudi dober koncertni spored so nam dali ob tej priliki. V nedeljo večer SODRUGOM IN S1KPATIČARJEM V CLEVZLANDU. Saja k I tika it. 27 JSZ. »e vrt« raak prvi patak * meseeu ab 7:3« «račer. Ženskega adsska prvi tarok ob S. svocor. Mladinski anglsiki od-aek vsak potok irren prvsga ob a treoer, vsa t klubovih prostorih a S. N. D. Sod rti f i ia sodruiice, agitirajt* ia pridobivajte novih članov Ia ¿Ia* aic klubu t ar novih naročnika* Pro-latarcu. V. orgainzaciji in tsobraabi fr naša moč. 30. maja zelo prisrčno, kajti njih gostoljubnost je napravila na nas najboljši vtis. Premišljajoč o tem zboru, želim, da bi JSZ napredovala za mnogo novih klubov in članov, in da dobi Proletarec par tisoč novih naročnikov. V osrednjem Illinoisu je polje naše agitacije skoro še nedotaknjeno. Več« sodelovanja in agitacijske volje, pa bo duh zbora zašel tudi v naše kraje in žel velike uspehe. • ! I S sodrugom Ocepkom sva premišljevala, kje bi še pre^ la par ur ,ki so nama büe dp odhoda na razpolago. Da bi se zamudila v Chicago, ni Mk)'časa, pa smo se napotili po končanem zboru z avtom v sprem-' stvu s. A. VWHča, ge. RuŽičeve in qjene prijateljice v Wauke-gan. Ogledali smo si Slov. narodni dom, zadružno prodajalno, in napravili nekaj obiskov. Med drugimi sem se seznanil tudi z Rudolfom Skalo. Ta naselbina ni velika, ima pa ustanove, na katere je lahk4 ponosna. Zavedni delavci, ki. so jih zgradili, so vredni priznanja za njihove zasluge.' Treba se je bilo posloviti tudi v Waukeganu. Odšli zm<* s prijetnimi vtiai proti domu. 3a gostoljubnost izrekam iskreno zahvalo. - Frank Ueraich. Shod Farmer-Labor Stranke v Chicagu Chicago, III. — V petek 17. junija ob 8. zvečer se bo vršil v Amalgamated Hali, 333 S* Ashland Blvd., kampanjski shod illinoiske farmarske-de-lavske stranke, na katerem bodo govorili William Cunnea, kandidat za državnega prav«}-nika; Roy Burt, socialistični kandidat za governerja; James Mullenbach; Sam Levin in več drugih. Predsedoval bo David McVey. Delavstvo je vabljeno, da se udeleži tega shoda v čimveč-jem številu.—P. O. SLOVENCEM P* I POROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Milini arada SNPJ P relataren.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, I »»»»»»»»»»»»»»»»»«»WW»»»»» Anton Zornik HERMINIE. PA Trgaeiaa g Pail la prakd «troji Tal. ffanalnia Sttl »♦»»asepesiwawwessweseea»» Vožnje cene v Evropo znižane. SAMO ^lOl*23 iz Chicaga do LJubljane. Kamor in kadar želite potovati vprašajte za informacije pri NATIONAL TRAVEL AGENCY 1664 BLUE ISLAND AVE., VOGAL 18th ST., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1233 Zastopniki vseh glavnih parobrodnih In ielesniikih družb. VINKO ARBANAS LOUIS DRNEK Baretindc & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tal. 1478. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee i John Metelko, 0. D. j ! Pre ¡Memo oU ia éoloéfc»« mirnim j 6417 St Clair Av*, CLEVELAND, O. ......................... SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sajo kluba it. 232 JSZ. ea vrla •ako drago nedelja a meeeca ak W ¿opoldno v d»or«ni druitv« "Demo* vina" na 14. aeetl. Sodrugi. priha-ja;.a ra da o aa —fr in pridobivajte klabn nenrfc ¿lanov, da aa ta aaike ustvarimo močno poetojenko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da — nam pridružijo. Socialistična stranka jo e ta j daiali edina delavska stranka e konstruktivnim programom, S kato-im si delavstva lakko pribori boljšo bodočnost ia končno aar ab editar i« maodna raimstl ; Vi' NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE I SLAN D AVENUE CHICAGO, ILL. m , Sloroaekma, kakor tad| v Nala pasebaaet sa ...........................M«........ POTEM KO TEMELJITO t prevdarite vae okolščine, boete prišli do zaključka, da je vaš denar rea najbolj vemo naložen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. I Li* P. ZOLA: RIM Poelovenil Etbia Kristan. (Nadaljevanje.) Naenkrat je Dario ceremoniozno pozdravil damo, ki se je le v družbi enega goapo-da v velikanski kočiji mimo peljala. "Moja mati," je enostavno dejal duhovniku. < <,<• 1 ; j To je Pierre poznal, vaaj vikont de la Choue mu je bil pripovedoval njeno povest: 'O njenem drugem zakonu a petdesetimi leti, po smrti kneza Onofrija Boccanere, o načinu, kako je vedno krasna ¿ena kakor mlado dekle?na korzu s pogledi vjela lepega, petnajst let mlajšega moža, ki ji je bil všeč. In kdo je bil ta mož, ta Jules Laiporte? — Nekdanji seržan švicarske garde, baje nekdanji trgovski potnik s svetinjami« ki se je bil v izrednem slučaju kompromitiral a krivimi relikvijami. Naposled je napravila iz njega markija Montefiorija, ki j^ imenitno izgledal -j- zadnji % i te z srečolovec v legendarni de-sšilo temno zelenje dreves videti kakor črne franže. Kazun tega ni bilo videti nič. Klanec se je razpenjal gol, umazan ,prašnosiv, potresen z nekaterimi grmovi zelenike, izmed katerih so se svetili deli starinskih zidov. To je bila opustoàenost, gnidava turobnost izkopavanju namenjenih tal, in le učenjaki so se mogli navduševati ob njej. "Tam gori so hiše Tiberija, Caligule in Flavijcev," je nadaljeval vodnik. "Ali te pustimo za konec, iti moramo po vrsti." Vzlic temu se je za trenotek obrnil na levo in se ustavil prea neko jamo, podobno brlogu v boku hriba. "To je Lupercale, kjer je volkulja dojila Romula in Rema. Prej je bila Še videti pri vhodu smokva Rominal, ki je čuvala dvojčka." Pierre ni mogel pritajiti smehljaja, ker je podajal stari vojak svoje razlage tako enostavno in s takim prepričanjem in ker je bil vrhutega tako ponosen na vso to staro slavo, ki je bila njegova last. Ali ko mu je ponosni možak pokazal poleg jame ostanke zidov, sledove, kjer je bila Roma quadrata, segajoča navidezno res do ustanovitve Rima, se je zbudilo njegovo zanimanje in srce mu je začelo utripati. Gotovo se to ni zgodilo, ker je bila prikazen čudovita, zakaj šlo je le za nekoliko sklesanih in brez cementa ali vapna nakupičenih kamnov. Ali tukaj je vstajala pretexiost sedemindvajsetih stoletij in to o-krušeno, očrnelo kamenje, ki je nekdaj nosilo mogočno stavbo krasote in sile, je dobilo na-ennrat nekaj veličanatvenega. Nadaljevala sta obhod in korakala zopet na desno, venomer od strani hriba Zadnji konci paiač so morali segati dotod : Ostanki portikov, polomljenih stebrov, še pokoncu stoječi stebri in Inzi so obrobljali grapovo pot, ki se je vila med zmršeno pokopališčno travo. Voanik, ki je tako dobro pravil, kar je znal, ker je ponavljal vse to že deset let uannaaan, je še vedno postavljal najdvomlji-vejše hipoteze ter je dajal vsa*emu kosu razvalin svoje ime, vsakemu pripisoval pomen in zgodovino. "Avgu&tova hiša," je nazadnje dejal kazoč z roko na kup prati. beoaj se je Pierre, ki ni videl absolutno ničesar, vendar upal vprašati ; "Kje pa?" "trn, gospod abbe, menda.se je koncem zadnjega stoletja še videlo pročelje. Vhod je bil z druge atrani, iz Via Sacra. Na tej strani je bil velikanski balkon, ki je gledal na Ciraus Maximus. Z njega je človek lahko opazoval igre, kakor da je v cirkusu. Sicer pa je palača, kar lahko konatatirate, še vedno zakopana pod velikim vrtom tu gori, pod vrtom vile Mills. Ali kdar bo dovolj denarja za izkopavanje, ga bodo našli, to je gotovo, prav kako Apolonov hram in kakor Vestinega, ki sta bila poleg." (Dalje prihodnjič.) Zdrava logika Najsvetejša prsvica vsakega človeka je pravica do življenja in njegovih dobrin. Kapitalizem pravico do dobrin odreka, in s tem odvzema milijonom tudi pravico do življenja. Socializem bo ta kapitalistični nazor strmoglavil. . V vašo korist je, da ste socialist SOCIALISTIČNO GIBANJE IN 2ENSTV0 Porociio Ane P. Krasne na IX. rednem zboru JSZ dne 28. - 30. maja 1932 (Nadaljevanje.) Naš ženski odsek v Cleve-landu šteje sedaj 47 članic, od katerih jih sedemnajat plačuje polno članarino, ostale pa prispevajo Običajnih pet centov z moškimi. Odsek je aktiven in je že precei pripomogel k gmotnemu inMoralnemu napredku kluba, mi natančno znano, kakšni so Odnošaji med moško in žensko skupino kluba, niti ne kako se razumejo sodružice med seboj, a vzlic temu skle pam, po tem kar mi je bilo po-ročano, da je med njimi dovolj dobre volje za napredek in bi bilo umestno dati tej dobri volji spodbude z organiziranjem nadaljnih sličnih ženskih skupin. Zs poživljenje agitacije med ženstvom v ta namen, bi vam priporočala sledeče: 1) Vsak klub, ki ima večje število aktivnih članic, naj bi skušal organizirati ženaki odsek. Na ta način bi se dobilo v gibanje marsikatero žensko, ki iz enega ali drugega vzroka nerada hodi na moške seje. Tudi politike se navadno manj obira v ženskih skupinah in zato je upati, da bi se v splošnem priključilo takim odsekom več žensk kakor pa jih moremo dobiti v mešane klube. 2) Naše konference naj bi sprejele v svoje pravilnike točko, ki bi določala izvolitev posebnega ženskega ali pa tudi mešanega odbora, kateri bi deloval nato, da bi se posamezni klubi res pobrigali za pridobivanje ženskih članic v klube, obenem pa bi ta odbor pomagal pri organiziranju ženskih skupin, kjerkoli bi to bilo mogoče. K temu bi še pripomnila, da bi bilo umestno organizirati ženski klub, kjer iz gotovih vzrokov ni mogoče organizirati moške skupine. Pridobiti ženske v gibanje in potem pozabili nanje, je zgolj potrata časa in energije. Vsi vemo, da je vzelo precej let, obilo truda in požrtvovanja preden je bilo mogoče pridobiti in obdržati v našem gibanju tisto število sodrugov, ki jih imamo danes v. zvezi. In ker nam je vse to znano, ne bomo pričakovali čudežev od strani Žensk, četudi je resnica, da kadar začne ženska hoditi pravo pot napredka, stopa hitreje naprej kakor moSki. Vkljub temu pa ni umestno pustiti žensk brez potrebne vsestranske spodbude, ki v delavskem gibanju veliko pomeni. Vspodbuda, bodrenje, medsebojno in od strani pristojnih mest mora biti. Kjer tega ni ne more biti pravega napredka. Tudi med ženstvom, ki se ali še bo v bodoče med nami udej-stvovalo ne bomo beležili posebnih uspehov, ako bomo ženske prepustili samim sebi in se brigali zanje in njih delovanje v naši skupni stvari le mimogrede. Vsem nam je znano, da se med nami ne priredi skoro nobena kulturna in tudi ne druga prireditev brez sodelovanja naših žensk, a če zasledujemo v splošnem odmeve iz našega kulturnega dtfovanja, dobimo nehote vtis, da je vse to v resnici le moško udejstvovsnje, ženske pa so poleg zs nekakšen potreben a ne posebno važen privesek. V delavskem gibanju opazimo isto napako — isti skoro nsizogibni in često takorekoč podzavedni nazor moških. V delovanju za socialistično stvar moramo aeve-da prijeti tak nazor krepko za vrat in ga izriniti iz svoje srede. — Mi se borimo za iste cilje in ideje in se moramo zato boriti tudi proti vsem ostankom našemu delovanju škodljivih tradicij. Ce bodemo torej kdaj v bližnji bodočnosti pridobili v naše vrste večje število sodružic, se bodo s tem pojavile tudi nove zahteve in dolžnosti. Ena naj-glavnejših zahtev ozir. potreb bo brezdvoma žensko glasilo v kakršnikoli obliki. Ta ideja je mnogim neljuba, a jaz mislim, da bi delavski list z žensko prilogo vlekel in istočasno bi vršil kar najboljšo agitacijo med ženstvom. Iz take priloge bi se naše ženske mogle poljud- KER NI DENARJA ZA VOŽNJO... no učiti socializma in spoznavale bi obenem veliko potrebo ženskega udejstvovanja v delavskem gibanju, vse to pa bi vodilo v pravo, smiselno žensko udejstvovanje med nami. Izdajanje primernih brošur, letakov itd. bi tudi veliko pripomoglo k boljši agitaciji med ženstvom — moškim se tolmači socializem na vse te načine že več desetletij in Čas je že, da se stori nekaj v tem oziru tudi za ženske. Ženska ima po svoji strani še tehtnejše razloge, da se navzame socialističnih idej kakor jih ima moški— te razloge pa ji je treba pre-dočiti v razumljivi in prepričevalni pisani ali živi besedi. Različne razprave, lahka predavanja po sejah ali ob posebnih ženskih večerih bi za-mogla precej koristiti, ker se na ta način čistijo pojmi in se obenem pridobiva na znanju. Sodružice, ki so količkaj zmožne v to smer bi se morale zavzeti za prirejanje takih razpravljanj, sodrugi pa naj bi nudili svoje sodelovanje t tem, da članice svojih klubov k temu spodbujajo in se tudi udeleže njih razprav kot poslušalci, obratno pa naj se sodružice u-deležujejo sličnih moških razpravljanj v svrho učenja in boljšega razumevanja naših skupnih idej. Glavni urad pa naj bi od svoje rftrani sodeloval in spodbujal, dajal nasvete in če potrebno tudi gradivo ali snovi za razpravljanja. Na ta način si bomo vzgojili in vsposo-bili med seboj marsikatero dobro agitatorico.—Gredoč po naših naselbinah sem opazila, da imamo Slovenci precej žensk, ki bi bile zmožne delovati u-spešno na enem ali drugem polju našega delovanja, toda nihče se posebno ne potrudi pritegniti take ženske med nas. Smo pač Še precej pomanjkljivi v tem oziru in se težko polotimo kake novosti, |. jnlij», AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik klaka It. 27 JSZ In odaokov v nad. I jo 7. "f««ta na Močilnikarjovi farmi. CHICAGO. ILL.—"Moonlight pik- "ILT** «hora "Sava" ▼ 13 avgu.». pri Kafia v Willow Springau. POWHATAN POINT, O. - ZU-rovanj« vakodnookijako konforaaaa JSZ končam avgusta. OKTOBER. CHICAGO. ILL. — V nadalj. 21 •ktokr. A-anmk. prmktav klub« a 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO. ILL. — V nodal jo 27. koncort "Savo" * dvorani CSPS. DECEMBER. CHICAGO. ILL. - Do. 31. dm. Silvostrova sabava kluba It. 1. (Dio SO prirodbo kluba it. 1 v prikodaji •«»•«it V nodal jo S. fob. dram. pmd- * SPS* Dn* 12. marca aa-»Wki program t dvorani SNPJ. Dm SNPj") k°"<*rt * dvorani (Tajnika ldabo>v p oaimo, d« nam •Poroda datum, .vojih prinadb, 'da JS» uvratkno v aaaaam.) IMPERIAL» PA KLUB ŠT. 31 J. S. Z. priredi v nedeljo-| 9. JUNIJA na Matevž Ušeničnikovem prostoru CLIFF MINE, PA. VELIK PIKNIK v prid volilne kampanje. Vabimo rojak* v tsj in bliinjih naeelbinah, da pridejo na to prireditev v prid dolarski stvari. Postrežba prvovrstna v vseh osirih. .....................t» * I Milwaukee Leader NajvW* astriiU mtkàUà-j [ lai duavBik.—Naroininn, $«.M 0 na WW. $100 «a p^ lata. $1.M sa «ri maaaco. 1 : Naslov: 540 Juneau Am MILWAUKEE, WIS. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA rJ CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po c«nik PROLETAREC | POMAGA lír1*' \*R' U*oj po otvontvi .li poubljeno „Meibino, »ko TOMINREPUB- Republikanci in demokratje so v kaši zaradi ekonomskega kaosa» v katerega so vrgli de-ielo. Ljudstvu so naložili nad »bora, ko je odbor podal sVo-se dokaže, da ista nudi boljše Je poročilo. fObzor" poroča,' pogoje za obstanek lista. Prav da je vzela ta debata eno tre- taka ideja je vodila cleveland-ijino časa, tp je, ves dan v so- ake sodruge v njih delovanju boto, kar pa je neresnična, ab-,za selitev lista. Mr. S. bi mo-surdna trditev. ral vedeti, da mi nismo kaka ro skoro dveurni debati, par buržoazna organizacija, v ka-.««^ UUUM .»u .„« minut pred peto uro je pisec'teri igrajo glavno vlogo vselej [numerous msgasine articles, inter-tega zahteval besedo k dnevne- le osebni interesi poedincev. Ce mu redu, povdarjajoč, da ima bi imela naša kluba, oziroma na rokah podrobnosti in doka- njuno članstvo, kake • "samo ze, potom katerih bo stvar re- milwaučanom razumljive cilje št na v nekaj minutah. Zborni- in namene", bi njih zastopniki — pa je takoj zaključila da ne predložili dokazov, radi ka- The Socialist National Standard Bearers clalist and labor movement in this country He if the author of a v ka- I number of books and pamphlets, and ca naj predsednik konvencije ime- terih je bilo nadaljevanje de nuje posebni odbor petih čla- bate, kar se tiče samo selitve nov, kateri naj o zadevi raz- lista nepotrebno, in bi ne delo- pravlja na svojem posvetova- vali na to, da se je razprava nju in poroča 0 zaključkih dru- zaključila, ko je bilo na go- j John D RockeftM/ER milijardo novih davkov in ob enem še vedno znižujejo plače ae le delavcem v industriji nego tudi javnim nameščencem. Ker za kapitalistično politiko m zdravo, da bi ljudstvo razmišljalo o nji, so v teh tednih dvignili republikanski in demokratski politiki s pomočjo svojega časopisja veliš dirndaj sa in proti prohibiciji. Za referendum o nji se je izrekel iz istega namena John D. Rockefeller ml., ki je bil dozdaj su-hač in pravi, da ne on, ne njegov oče in ne'njegov ded niso nikdar pokusili alkoholne pijače. Podpirali so suhaške or-| nobene vloge ganizacije in propagando denarno in moralno. Naravno, da kadar se tak človek izrazi v prilog Qd prave prohibicije in ia državno kontrolo produkcije in distribucije alkoholnih pijač, je to velika "novica" in z njo se ljudsko pozornost vsaj za nekaj časa odvrne od važnejših dnevnih vprašanj. gi dan. V odbor so bili imenovani sodrugi iz Milwaukeeja, Chicaga in Clevelanda. Drugi dan zjutraj je pisec tega dopisa podal svoje poročilo, preloženo s prejšnjega zasedanja in naznanil, da je vsaka debata glede selitve lista odveč in sicer enostavno zaradi mnogo višjih cen tiskarn, "troletarec" ima v Chicagu nižje cene za tisk, kot pa rta jih mogla nu diti s svojimi informacijami Cleveland in Milwaukee. Pt>-ročano je bilo nadalje, da je le z lastno tiskarno mogoče doseči nekaj nižje cene za tisk Ostali člani posebnega odbora so izjave potrdili, nakar je »bor sprejel predlog, da se zadevo prepusti upravnemu odboru Proletarca in eksekutivi, katera mora upoštevati vprašanje lastne tiskarne. Zadeva je bila rešena torej v dveh u-rah in pol in ne v enem dnevu, kakor tdi Obzor. To dejstvo jasno priča, da niso kaki* osebni "samo mil-waučanom znani cilji" igrali kot trdi v $vo-jem opisu g. S. Ko sta milwauški in west-ališki klub razpravljala o se- vorniški listi še 18 priglašen-cev. Vprašanje lastne tjskarne pa je bilo nemogoče rešiti na zboru in je bilo logično, da se je stvar dala v roke eksekutivi, katera jo bo končno predložila članstvu v rešitev. Fr. Novak. pre ting current American economic problem«. Mr. Thomas hat taken part in many free apeech fights on labor's behalf, twice submitting to arrest and both times winning vindication at the hands of the law He has been a candidate, on the Socialist ticket, with the Union Settlement ran one of the largest unemployment workroom, in the city. Mr. Thomas career as a Socialist *nd liberal laborite began 14 yean »So. Previous to that he had frequently taken sides with labor on controversial issues. Both on religious and economic grounds, he courageously opposed American'« entrance in the World War. He helped to organise the American THE story of James H. Maurer, named for the second time for Vice-President on the Socialist ticket, is a typical American success siory, but with s big difference. James Hudson Maurer was born in poverty, he lived face-to-face with dire poverty and degradation, he worked hard and he worked himself up by sheer merit and courage, but for Governor of New York State and again* Militarism and ^heTellowsZ Mayor of New York City, eSch time of Reconciliation. During the New litvi "Proletarca" je bilo za Naše delovanje je Ulo odkrito Milwaukee Wis. — V opisovanju devetega rednega zbora JSZ se je tukajšnji list "Obzor" poslužil svojega običajnega su-mničenja. 0 razpravi za selitev "Proletarca" v Milwaukee ali Cleveland piše S. v svojem poročilu: "S posebno vnemo, ki j« jasna «amo nam Milwaucanoai, se je potegovala za preselitev članstvo merodajno samo «no^ vprašanje in to je, izboljšanj^r?« gospodarskega stališča lista in ničesar druzega. V resoluciji, predloženih po obeh klubih se je izrecno povdarjalo, da je «članstvu vseeno, kje se list tiska ali kje izhaja in bo glasovalo tudi za najbolj oddaljeno čezdalje slabše! Waat Park, O. — Delavske razmere niso več "kot po navadi", ampak «z vsakim dnem slabše. Nihče ne ve, kako bo čez leto. Kapitalisti svojega gospodarstva ne planirajo, nego dirkajo z njim za profiti in od časa do časa v krizo. V Rusiji razvijajo gospodarstvo po določenem načrtu in ga predvidevajo za leta naprej. Pa je res čudno, kako je mogel primitivni^ kosmati mužik tako prekositi rafiniranega, veščega, civiliziranega Amerikanca I o W - Dne 31. maja smd tu imeli pod pokroviteljstvom kluba št. 6 javen shod, na katerem je bil ustanovljen angleško poslujoči klub 33. warde. Glavni govornik je bil Guy Strickend, ki se je veliko prizadeval, da smo dosegli ta cilj. Upamo, da se ovi klub razvije v močno strankino postojanko. Math Bizjak. polling s large vota. He was the Socialist candidate for president in 1928. Mr. Thomas was born November 20, 1884, in Marion« Ohio. His father was a clergyman, as was his grandfather. After attending the grammar and high «chools of Marion, Mr. Thomas entered Princeton where he was graduated in 1906 at the age of 20 with the degree of Bachelor of Arts. In 1911 he was graduated from the Union Theological Seminary with the degree of B. D. Before entering the Union Theological Seminary, Mr. Thomas made York municipal elections of 1917, he supported a Socialist—Morris Hill-quit, who made an historic race for Mayor. Mr. Thomas soon after the Hillquit campaign, severed his connections with the church. He joined the Socialist Party in 1918, and, in the short space of 10 years, has become one of iU outstanding leaders. Since then his record has been one of continuous fighting for better inter-national relations, civil liberties, municipal reforms, strike relief and trade unionism. When the famous Passsic textile rffrike of 1926 broke out, Mr. Thomas was one of its staunchest suppoters. This strike will be recnairibered for the violence against strikers and newspapermen practiced by the local police. Meetings had been forbidden. Thomas believed thi, action was illegal. Through the Civil Liberties Union, he hired a lot near Passaic. Ha mounted a tree and began addressing a large crowd of strfcen. He polled 181 votes for Controller. He was a working plumber at the time, end he was giving a great deal of time to Socialism. From that day to this every ounce of his energies was ghren to Socialism and the labor movement. He served sixteen year* as president of the State Federation of Labor, he served six years In the Pennsylvania Assembly and four years as Finance Commissioner of his cMy. He fathered the old age pension movement, he is s world-renowned expert on the subject of social legislation, he has traveled widely abroad as a student of labor conditions, and he is recognised as one of the ablest, the simplest and the sincerest men In pubiic life in this country. JAMES H. M AU R F R the difference from the usual cess'Mrtory is that he woifced himself up to a place of influence, of usefulness and of importance in the service of his fellow-workers. He never served himself, he gsve himself whoUy to his class snd in return he won their sdmiration, the devotion Ekonomsko napredovanje delavcev je v zadružništvu Kjerkoli iivi civilisiran človek, tam dobi svoja živila v prodajalnah. Večino, preveliko večino teh proda-jalen upravlja privatni business aa privatni profiti Zadruino gibanje je edino, ki nudi izhod iz privatnega is-koriičanja in vrne delavcu ves dobi Brat Chas. Pogorelca v Zagrebu umrl NORMAN THOMAS. a round the world tour during which he had an opportunity to familiarize himself with national and racial pro- had spoken but a few minutes, when his meeting was broken up and he was pieced under arrest. Thomas spent the night in Hackensack, New Jersey County Jail. Released on bail, he was never brought to trial. Mr. Thomas is now suing for false arrest, asking f100,000 " damages. During the earlier textile strike of (city. When he was a boy, "I liked 1919, the police turned off the lights to loaf around the cinder-bank", he in the hall where he was addressing once said, "and listen to the yarns the strikers. Undeterred, Mr. Thomas of the professional bums as they told read the Declaration of Independence me of their travels. My one great and their affection. Maurer is no longer a young man. He was born in Beading, the city that he has brought so much distinction to, April 15, 1864, and he is therefore now 68 years old. He is of Pennsylvania Dutch ancestry, the son !of the official lamp-lighter of the to them by can die-light. Mr. Thomas is a director of the ___ ______________League for Industrial Democracy, blems abroad. His church connections'mcmbcr oi Executive Committee of the Civil Liberties Union, member of the Executive Committee of the kept him in constant contact with so- { cial work on which be placed great emphasis. In 1908 sad 1907 he was a American Fund for Public Service, wo liter in the Spring Street Neighborhood House, a settlement in the heart of the New York tenement district He took up his residence in Chsirmsn of the Emergency Committee for Strikers' Relief, Associate Editor of "The Nation" and "The New Leader", author of "The Con- East Hsrlem there to become pastor «c^tious Objector" for which the late Senator Robert M. LaFollette wrote an introduction, author of the "Challenge of War", and "What Is of the East (Hsrlem Presbyterian Church and head of the Federated Vrr . . , Presbyterian agencies on the upper Zagrebu na Hrvatskem je. ^ £ide> at that time pouted by workers. He became s member of the locsl public school board and carried on widespread welfare activities for the poor and needy in his district. f. n* njegovem nakupu jestvin. Po-radi tega je umestna isjsva, da vsak wauška delegacija. Očividno jdober socialist bi moral biti odje-pa njeni argumenti na zborni- rn^lec katere si bodi zadruge v kraju _________ irior Sivi ' co niso napravili pričakovanega vtisa---" S tem hoče S. povedati, da »o igrali pri tem kaki osebni nameni glavno vlogo in previdno zamolči resnični potek te diskuzije, ker bi drugače ne imel povoda za nesmiselna natolcevanja. Da pa tudi v tem slučaju o- kjer živi. Slovenski socialisti in njih simpa-tičarji v Cleveiandu v tem osiru lahko veliko pripomorejo. Družin je precej, in ako gredo na delo, lahko organizirajo dnevno dostavljanje naročil na dom iz katerekoli treh trgovin zadruge. Skliče naj se sestanek vseh, ki se poslužujejo drugih trgovin, se zedinijo za dneve dovažanja in dostavljanja na dom, drugo pa uredi odbor zadruge. V Collinwoodu vržemo njegove neresnične tr-J^^1^ pa »»j »e poslužijo trgo-ditve, naj bo tukaj navedeno, kako se je v resnici končala do-tična razprava. Po čitanju obeh resolucij «lede selitve "Proletarca", to J« od klubov iz Clevelanda, Milwaukeeja in West Allisa, •e je razvila običajna debata v katero je poseglo okrog 20 delegatov in poročevalcev. De: JJ4 »e je pričela ob 3. pop., v **oto, in je bila zaključena vine na Waterloo in 168 cesti, ali pa naj naročijo dostavljanje na dom. Socialisti go vedno in povsod stali na strani zadruinega gibanja in gotovo hočejo to storiti 100% sedaj, ko je slovenski zadruga otvorila eno največjih kampanj za pridobivanje novih odjemalcev in delničarjev. Vabljeni so najvljudneje, da se pridružijo drugim odjemalcem in pri tem pomagajo odpraviti izkoriščanje delavstva pri nakupu iivil in drugih ftiv-ljenakih potrebščin, Kampanjski odbor Slov. Zadružno dne 13. maja umrl v starosti 64 let Josip Pogorelec, brat Chas. Pogorelca, tajnika JSZ v Chicagu. Pokojni Josip je živel v Zagrebu okrog 40 let, kjer je postal splošno znan veleti govec, zastopnik v mestnem svetu, élan nadzornega odbora mestne hranilnice itd. Zapušča soprogo, enega sina, dva brata v svojem rojstnem kraju v 2imaricah pri Sodražici, v Zed. državah pa brate Char-lesa v Chicagu, Mikea v Boone, Col o. ter Franka in sestro Fran-ces v Pueblu, Colo. Josip Pogorelec se je gibal v Zagrebu največ v trgovskih krogih in se asimiliral deželi in njenemu jeziku. Bil je priljubljen in spoštovan v • vseh krogitf. Njegovim sorodnikom naše sožalje. Industrial Democracy", and editor of the "New Tactics in Social Conflicts", and "Prosperity". More recently he has published "America's Way Out" and "As I See It". ambition was that some day I too might grow up to be a bum. In those days, there were no compulsory education laws, no truant officers, no child labor laws, no mother's pensions." Little Jimmie began his working career at the sge of six as a bare-foot newsboy. Then began a career of It Is About Time In this depression, governments all over the world are struggling with economic problems. Millions of men without jobs suffer from lack of food, shelter and clothing through no fault of their own. Many a strong mothers heart grows weak because their children, too, suffer from the pangs of hunger and want. Yet we live in the midst of plenty for sll if properly distributed. Industries have become paralysed because of the inadequate system of distribution. Neither of the two old parties, the Republicans and Democrats, have a constructive program that would take this country out of its present state of affairs. They have failed in everything, to relieve the workers from their miseries. It is time that the people re-slize that the capitalist system, »up-ported by the two old parties has collapsed and that they begin to think in terms of a new social order—Socialism. Labor unions should also do their part to cooperate with the Socialist movement. Arbitrary standards cannot hold. One dollar and 10c per hour may be right under some Conditions and also out of line for other conditions. In fact, arbitrary standards may stand in the way of progress at times. There must be cooperation in the responsibility and hasards of business. There are strik- . ing illustrations of cooperative industry, but where this principle is thoroughly tried it work« even on the environment of greed and competition under the present system. Away with the profit system 1 Let's replace it with Socialism and bring the spirit of cooperation into industries and labor until wages are work that included working in factor- as important as dividends and human les, cramping, even working as comedian on the stage. It was not until he was 16 years old that be learned to read and write. And on his 16th birthday he joined the lsbor movement In the Populist dsys he ran a paper called "The Kicker", and later he became a Socialist. In 1901 he ran or office for the first time, Alld About The JSF Convention Held in Milwaukee "Welcome Jugoslav Delegates," Campaign Picnic at Imperial is large number of workers and with continued effort we will be able to make good progress. We urge the assistance of the local Socialist Clubs in our movement Their co-operation will be greatly appreciated. Any person who can reason things ^................. Branch 31 JSF of Imperial, Pa. read ¿¡ sign ¡bovTthe entrance of sponsoring a picnic on Matt Usenick's the S. S. Turn Hall in which the JSF fsrm, Sunday, June 19, at Cliff Mine, out will see that without "planned" convention. Directions to this location: Take economy and stabilized industry, Route 22 and 80. About 800 yards which enables every workman to from where Route 22 branches from enjoy the benefits of American Route 30 (Quinn's Corner) take the Standards of Living, he will have to dirt road to your right. Follow continue suffering the effects of one that road and it will take you to the depression after another. Lets use picnic grounds. our brain« and pull together. Those going from Imperial should _ Fradaric Augustin*, meet at the Slovene Hall from where NAŠ PROGRAM Boj proti sedanjemu sistemu in sa socializem zmage. Večja socialistična stranka. . Več klubov JSZ z večjim številom članstva. Več aktivnosti v klubih. Več socialističnega miiljenja med socialisti. Več društev v Prosvetni matici. Več kulturnih druitev z delavsko ideologijo. Več delavske prosvete v delavskih organizacijah, "oostritev borbe proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja v delavcih, da •tane nepremagljivo. do po- "Socialistična" revolucija I v Čile V južnoameriški republiki Cile je bila 4. junija vržena vlada in prišla je na krmilo nova, ki je obljubila socialne reforme, brezposelnim uposli-tev, restrikcije nad tujim kapitalom in slično. Iz časniških vesti je bilo razvidno, da so vstopili v novo vlado liberalci, socialisti in komunisti. Ze iz tega je jasno, da je bila ta revolucija slična mnogim drugim v latinski Ameriki, kjer se vlade menjajo v revolucijah preko noči. Socialistična stranka v Čile je vprašala za pristop v soc. intemacionalo, toda ek-sekutiva o tej aplikaciji ni še definitivno sklepala, kot poročajo iz Zuricha. Poročila o premembi vladi in koaliciji so bila zelo konfuzna, ena vsled nepoznanja razmer, druga pa, ker jih je gotovo časopisje namenoma potvarjalo. Več o tem preobratu v republiki Čile bomo poročali v prihodnji številki. ZANESLJIV ZAGOVORNIK Delavski tiak je v vsakem •lučaju zanesljiv zagovornik In branitelj delavskega ljudstva. held its ninth regular Upon our arrival in Milwaukee we were greeted at the station by several comrades and delegates. Fortunate enough to be the delegate from branch 5 at this convention, it was all new to me, as I had never attended a convention before. It was a great experience nevertheless, to hear the different opinions of delegates on the various problems. It was a lesson that has made me think more of the present conditions than ever before. The functions of the Educational Bureau of JSF was also made more clear to me. Then too, it was interesting to note the number of young delegates present snd the attention given to the report on the Youth Movement which was represented with delegates from Illinois, Michigan, - Kansas, Ohio, Pennsylvanie and Wisconsin. The Milwaukee comrades can boa«t of the hospitality given us during our stay in their city. We had the banquet Saturday where several of the city officials and Slovene comrades spoke The following day, with Sheriff Benson in the lead, the elegates were taken for a sight seeing trip thru some of the interesting parts of the city. The police escorted us, passing up all red lights. If we would have been In any other city I hardly think we would have been sccorded the ssme privileges. Sunday evening a concert was given by the singing society Naprej, Ladies Chorus "Plsninsks Rois" psrticipsting and s one act English comedy staged by comrades of the English Section of branch 37. • The Puncer sister« in their solo number took the house by storm. Late Monday evening most of the delegates left Milwaukee, some stopping in Chicago. During my stay in Chicago, comrsde Oscsr God ins acquainted me with many friends and showed me different parts of the city. ,W« also visited offices of Proletarec, SNPJ and the Socialist Psrty Headquarters. I also had the opportunity of attending the meeting of the senior branch 1 and enjoyed the discussion on Socialism vs. Religion and the executive committee meeting of JSF held s week lster. Francos Lanff«rkolc, Johnstown, Pa. life is more sacred that money. American Industry must come to the place where it is not .a means of building large dividends for the few, but giving a good livelihood for the many. In other words, there must be for industry a government "of the people, by the people and for the people." Frank Boltoaar Jr., Pueblo, Colo. B B as MiBMSKiMBSlBSSMMMMMHS* ii J To broaden your knowledge | of the Socialist and Labor movement, road | The New Leader | OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. 1 One year $2, half year $1. thi $2, half ye. aseeths 75c. »ss«mt«innnnnnnt smut ««««»»» a truck is scheduled to leave at 2 P. M. daylight saving time. More trips will be made later. The entire proceeds of this picnic will be .contributed to the Socialist campaign fund. A good time for all is certain. Everybody welcome! Joaophino Yam nick. Imperial, Pa. VVVVVVWVVWVSAMMVMW Our Comrades Organize New English Local Woat Park, O. — On May 31st we had a meeting under the auspices of the Socialist Club No. 6 at the J. N. D. Hall, 12912 McGowan Ave. The principal speaker was Rev. Strickland, who spoke on Socialism or Starvation. The object of this meeting was to establish a new club composed of the younger generation. We had quite an attendance and, although the number of members enrolled was not very large, we have confidence in our ability to work up a powerful unit of the Socialist Perty._Our section consists of s Norman Thomas has just written another book which you mpst read AS I SEE IT *2.00 173 pp. BLUE CLOTH Sent postpaid from Socialist party, 549 RANDOLPH ST. CHICAGO Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action nc LITTLE LIBRARY 01 SOCIALISM ONLY $1 .OO' Socialism and the Fanne~r Problem.............ALGERNON LEE Socialism and Culture _ ____________________UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist ___________________________ HEYWOOD BROUN Socialism and the City _____________________Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The F*il of Wart______________DEVERE ALLEN Pioneers of Socialism------------------McALlSTER COLEMAN Incentives Under Socialism________________O. D. H. COLE Socialism and the Trade Unions________________JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered___JOHN M. WORE The Socislist <5oal ......._________ The Betrayal of the Workle*___ Can Socialism Prevail in America? Forces Making for Socialism Organizing the World for Socialism Socialism and the Individual________ Socialism and Women _________________________ The Practical Accomplishments of Socialism The Practical Program of Socialism ^ The Political Philosophy of Socialism Socialism and Communism --- FRED HENDERSON McALlSTER COL£MAN .............. JAMES ONEAL ---PAUL BLANSHARD -------CLARENCE SENIOR NORMAN THOMAS - MARION PHILLIPS ~ MÔRRIS HILLQUIT and NATHAN FINE HARRY W. LAIDLER — MORRIS HILQUrr NORMAN ANGELL ORDER FROM « PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. .........r.vfyvAvwvwwwuuwL A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. if Brulptarfrl I P^l V " OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, || COMMONWEALTH NO. 1292. PaMUM WmUt at 3«3» W. 26«k St. CHICAGO, ILL., JUNE 16, 1932. T.Uphon.i Rockw.ll «864. VOL XXVIL Income Tax Not Enough It would appear that the time has come for the Socialiste of America to consciously lead its adherents one step forward. What we have in mind at the present writing is this matter of an income tax. When President Hoover . and othetf opponents of the plan to tax big incomes for unemployment relief purposes warns that such a tax will kill private initiative and result in a shrinking of big incomes he is not entirely wrong. We believe it will do exactly that. And we likewise believe that it ahould he made quite plain that the time haa come when private initiative must be replaced by public planning. Not only the incomes, but the industries from which incomes are derived, murft be-ccmie the property of society. In reply to Hoover's warning, the correct answer should aot be a denial of the dangers of high taxation under Capitaliam, but the insistent assertion that Capitaliam itself must end. -¿The profit motive must cease to be the mainspring of human activity. Human welfare must become the driving force of industry. Taxing the rich appears to be the proper thing right now—as an emergency measure. But the problems which confront the world today will not be solved until the sources of wealth are owned collectively and operated collectively lor the benefit of mankind and not for private piofit. The thing wi tch must be said to the present master* of wealth is not: "Make money and give the government a portion of your profits," but "private ownership has failed to function, we will now conduct the business of life tor the public good." —Reading Labor Advocate. III'" ARCHLIGHT Donald LoTRiCH Ih«. Our Doings Here and There By JOHN ItAK What's a Million? • The three Mellon brothers control resources estimated at nearly $8,000,000,000. Of course there is a lot of guess work as to the actual amount. "They don't know how wealthy they are. . '» !§pme years age we asked a reputed millionaire how much wealth he had. "Two or three million dollars," was his answer. He wasn't just sure whether he was worth two or three million dollars. Besides, what is a matter of a million dollars anyway? You wotfld never miss it, would you, from among your belongings? It is not unusual for our very rich to forget a million or so. A few years ago the auditors of one of our big fortunes went over the accounts and found one and one-half million dollars depoaited in one of Chicago's banks that had been forgotten. The folks in fronft of the poormasters office in our courthouse and the folks who wait for their handout on South Wyznan street know just what it is to forget a million or so. Haven't we made an awful mess of this world? You can see the guilty one every time you look into a mirror. Jysti copie to think of it, the people who are jobless, broke and homeless, place into the hands of "Andy" Mellon and his two brothers an amount that if invested at 5 per cent would yield a yearly income of $1,308 for each of 305,521 persons. Aren't we good to "Andy" and his brothers while we let our own people stand in the breadlines?—The Labor News. . j v Where There's a Will v i There's a Way Just suppose that the president of the United States, the senatora and the members of the bouse of representatives were really in favor of bringing the depression to an end and establishing permanent prosperity for all the people. How easy it would be to do so! Of course, we do not mean to say that it would not entail a vast amount of work and planning, but we mean to say that it is easy to find the way to do it, and to begin the proceas. The way is to taike over the great industries and run them for the benefit of the people, instead of permitting them to continue to be run for private profit. Itching To See The Doukhoubors, a religious sect, parading naked in a British Columbian city, were sprinkled with itching powder by the police, then thrown in jail on charges of nudism. It's a shame to punsh people whose only crime waa pulling of an advance fashion show, ahowing how most of us will be dressed if this "temporary business depression" temporizes a few years longer. Down Eut in the State of Connecticut they have virtual slavery and they don't know it Young girl apprentice« are forced to work three weeks to ga&a their experience at 10 centa per week. After they *re P*id $S a week of 16 hour*. If that isn't slavery, what to? 1* it possible that such conditions exist in those United States, the frees and politicians are asking? Then they rush to change the law which permits capitalist« to exploit young girls. Is it any wonder so many girls go wrong? Whore is that liberal element that has tried to be fair and get the children out of the industries? What do those great magnates and their political henchmen have to say to this criminal exploitation? Today, when millions of idle hand« are urging for something to do, why not return the young children to school and replace them with unemployed men? But, if they did that, the greedy barons wouldn't be able to make their rotten millions because the men would expect more pay while the children are defenseless. • • • The mighty monarch of the Middle West'« Utilities has crumbled. Samuel Insull accummulated a vast fortune by plundering and gambling and lost most of it the same way to other gamblers who will, no doubt, continue to plunder and steal. Capitalist newspapers have lined up along the "wailing wall" and shed cloudbursts of soggy tears for the capitalist "who would rather bury himself than his fellowmen". And now the poor fellow is sailing for Europe to re-compose his bearings. And they didn t believe us all along as we've been saying that such fellows don't know what they are doing and what they expect to achieve. • • . • Insull has been responsible to a great extent for the development of The Socialist party of Cook sound and in good order. That de-1 county at a recent meeting has partment is the public waterworks [ Outlined plans to conduct more owned by the people of Chicago.— And no more than they discovered this avowed fact they can't bear to see It No, time;—it'« not fair to have a self sustaining project, much less a profit making one. So they propose to «ell our water works to a private concern patterned after Hoovers individualistic style. They claim this to be a good opportunity to redeem the city from its morass, to pay the school teachers, police, firemen and other pubHc employees. We have been humiliated soeogfi ky the scandals involving our public officials. We must not let then throw sot the only stable defaftaeat and if they propose to carry eet their plan« let us arouse so st*0*g a sentiment that it will rock the council chambers and city hall to the grevM. 0 0 0 This cruel world again despicta the symbol of dog eat dog. la the greed doomed to follow his final path. • • • street comer meetings during the summer months. Several branches have already sponsored such meetings at which large crowds gathered and listened to the speakers. The English Section of branch 1 JSF, at its meeting held last Thursday, decided to sponsor at least two open air meetings a monJh. Members will be notified of the date, place and time and are urged to be present and give all cooperation possible. The message of Socialism must be brought before the public and now is the time to do it. . Several comrades of the lor more money and power even those1 senior branch were present at who have succeeded Insull are the meetjng 0f OUT English | Section last Thursday. Con-Now, once more, a little about the siderable discussion in making prohibition question. By the time this unit a more active Section this appears in print the republicans 01f branch 1 was stressed by a will be holding their convention in majorjty 0f the members pre- our city and no doubt a plank to ■ ■ ------ place the wet question to a referend- Th*r> "The Road Ahead", a primer of Capitalism and Socialism by Harry W. Laidler, has recently been published. This book is illustrated and written in a language that can readily be grasped by younger readers, seeking for a simple account of our present industrial order the people and to bring them the _ , t -- various art« without a lot of adver- at Cliff Mine. All who will an(j 0f proposed roads out of Using announcements between «very attend will most surely enjoy our aociai disorder. The book themselves and our wish is that ^Hg f0r $1 and can be aecured number. I'll bet there's million« of Yankees who would be "tickled" to A street corner» meeting wil be held by the English Division of club No. 1 JSF Thursday, June 16, at Millard Ave. and 26th Street We urge our comrades to come out and assist us in gaining tha people to our cause. We will start at 8 P. M. they have a good attendance. The net proceeds of this affair will be contributed to the So- cialiat Party Campaign Fund. • The topic of religion and Socialism on which comrade Zait/< Times Hard, But Getting Still Good In the words of our esteemed colleague, Arthur Brisbane, don't gamble. If you have money to invest, see your bankers. You always can see your bankers even if you never see the money again. Moreover, only bankers know in what to invest There is the banking firm of Lee Higginson A Company, for instance. Along come8 a Swede by the name of Kreuger, who sells Lee Higginson A Company $60,000,000 of bonds in his match company. To secure the bonds, Kreuger deposits a little over sixty million dollars worth of "gilt-edged" government bonds of such well-known going concerns as Jugoslavia, Latvia, Poland, Ecuador, Greece, Rumania, France, Belgium, Prussia, and Hungary. Later on, Swede Kreuger switches these high grade government bonds to something still wone. In the meantime Lee Higginson 4 Company had sold Kreuger bonds to the American species of whom one is born every minute. When the craah came, it turned out that Kreuger's bonds were worth their price in paper. So were the high grade government bonds deposited for "additional s cerity". Lee Higginson 4 Company registered surprise and grief at the coased-ness of Swede Kreuger. Lee Higginson A Company's customers registered acute pain at the Toss of sixty million dollars. If you have any money ' to invest, don't gamble. Consult your banker. He knows. Anyhow, who said this wasn't any longer the land of unbounded opportunity!—The American Guardian. There's still hope for a land where decency is toe common to be mentioned in the headlinea. at the Socialist Party Head quarters, 549 W. Randolph Si. Chicago. People get tired standi] door listening to peddler* at tha So they lectured at the last branch buy € „^o ^ n^n in comfort THE StRAIN IS BEGMlflG TO TELL What Socialism Meant Ti You - 1MB Perhaps you are one of the favored few who has not been pinched by the depression, one whose bank is still solvent snd whose bond coupons are still promptly redeemd at the interest date. In which case, Socialism means but little to you. But if you are an average American citizen, if you are unemployed or live in daily fear of losing your job, if your little investments have been wiped out, if your bank is in the hands of a receiver, if you don't know where to turn for the family bread, then Socialism means much to you. It is your path, your way to salvation. For Socialism means, first of all, security. Security for the man who works, not security for the bloated profits of private enterprise, which piling up, unconsumed, choke ths commercial life of the country. Socialism means a planned and rational economy, one in which there will be no overproduction, no glut of goods to rot ii warehouses while hungry men walk the atreets with black despair tearing at their hearts. Socialism means a permanent job for every able worker and decent care and comfort for those who are unable to work. Socialism means the.banishment of depressions from the earth, for depression is ths natural child of greed. Greed which steps up production, knocks down wages an4 prices and knowing in advance the ha?oc it will create, says, "After me the deluge!" And Socialism means, finally, the end of the parasite, he who sucks the blood of his fellow men. It means that the folk of the world shall all live together in a sane, sober and decent society in which each shall shars in the benefits which he creates. Are yon with us?—Fred Warren. Empty Cradles More divorces, fewer marriages, and birth figures so low as to constitute a record ars the salient features of the forecast of the vital statistics for 1931. These reflect the tendencies of the tims. Many of the inhibitions against divorce ars crumbling, * There is an increasing recognition that marriages that have reached an incurable stage of unhappiness are better broken. This does not mean that there are mors marital misfits in this age than any other. Most marriages are happy and successful It is only the failures which publicity maksi conspicuous. The reluctance to enter into matrimony is, in aome considerable degree, attributable to economic stress. Unemployment, low wages, uncertain prospects are powerful auxiliaries to Mr. Punch's advice to those about to marry. And economic circumstances, also, ars among the most important factors in the decline in births. Most purents argue that it is better to bring up a small family properly than» large family in harum-scarum fashion. And who shall say them nay? —London Daily Herald. Tire Way Out of Barbartas There is one point at least on which we sgrss witk Henry Ford—that charity is a barbarous thii*. Charity cannot be avoided under the present cfr cumjftances. Many human beings would starve witkost it. But—in a land filled with the good thii«» of lift —it is a barbarous method of supplying human DS*k I hose now receiving charity should be connected * with jobs which would enable them to earn their living. We have no quarrel with temporary expedieafc «ri «makeshifts, to enable the unemployed to get by something better is achieved. But we shall not be satisfied until the rigl* tkal is done. We shall not be satisfied until every williag worker is supplied with the oppo 'unity to eerasft* »»ving and surround himself and his fsmily *Kfc abundance. How can that be done? We know of no way except for the people tfcuej selves, through their government, national, ststs e* looal, to take over the major industries and rus tk* for the co rata on good. These industries now shut down, or run oa time, and work such men as the*, do employ hours, because they are not run for the conanos go* but are run for the private profit of a few. So K as (they do not pay what are considered adefSI* private profits for the few, they are not permitted ti be operated to the full extent And, in so far sf tW do operate, they work the men too long and tbefwf fail to give employment to as many as covAd W employed. There is no escape for that kind of a situstlon private ownership. While it lasts—while csp larte—in spite of all makeshifts that may t^ people employment, there will have to be the " of charily. The law of struggle is the law of ltf* the dead caa stay put.