119 PRESEJANJE ZA RAKA NA DEBELEM REVESU IN DANKI – PROGRAM SVIT ec Zakotnik in Povzetek. Po podatkih Registra raka se incidenca raka na debelem niji od leta 1961 ve ili Evropskega vanja predrakavih sprememb in raka na debelem Svit. Pozitivni podana pravna osnova za razširitev starostne meje ajo Evropske smernice za kakovost presejanja raka na debelem UVOD Po podatkih Registra raka se incidenca raka na debelem najpogostejši novoodkriti rak pri obeh revesa odkrit v lokalno omejeni ili Evropskega sveta in Evropskimi smernicami za zago- odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem program Svit raka na debelem , brez enotnih standardov in navodil, eno ozaveš 120 PROGRAM SVIT Program Svit je organiziran populacijski preventivni zdravstveni program, namenjen odkrivanju predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka na debelem revesu in danki. S pomo jo presejalnega testa (test na prikrito krvavitev v blatu) in diagnosti ne kolonoskopije se v primeru pozitivnega presejalnega testa odkrivajo osebe, ki imajo predstopnjo ali za etno stop- njo raka. S pravo asnim odkrivanjem in odstranjevanjem predrakavih spre- iti ali povsem pozdraviti [6]. 50–69 let z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Po treh uspešno izpeljanih presejalnih krogih je leta 2015 Ministrstvo za zdravje dopolnilo Pravilnik o izvajanju preventive na primarni ravni [8]. S tem je bila podana pravna osnova za razširitev starostne meje ciljne populacije od 50 ajo Evropske smernice za kakovost presejanja raka na debelem revesu in danki [5, 8]. Program je centralno voden. Vabljeni v presejanje vsako drugo leto v mesecu rojstva prejmejo na dom pisno vabilo na pregled blata. Ker rak na debelem revesu in danki nastaja po asi in potrebuje ve let, da iz predrakave oblike napreduje v raka, je mogo e z rednimi pregledi vzorcev blata veliko ve ino nevarnih sprememb odkriti in zdraviti pravo asno [6]. Izvajalci programa so: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je nosilec organizacijske/ centralne enote programa Svit, ki koordinira, organizira in upravlja celotni program, centralno informacijsko-komunikacijski sistem, bazo podatkov, vabi ter testira ciljno populacijo, zagotavlja, spremlja in ocenjuje kakovost celotnega programa; noskopijo in aktivno skrbijo za vklju evanje opredeljenih pacientov v program; pooblaš eni kolonoskopski in histopatološki centri: izvedba preiskav; bolnišnice: izvajanje nadaljnje diagnostike in zdravljenja v primeru od- kritega raka. Klju ni cilji programa Svit so zmanjšati zbolevnost in umrljivost za rakom na debelem revesu in danki. Za doseganje klju nih ciljev je treba zagotavljati zadostno odzivnost v program in dosegati visoko kakovost v vseh postopkih programa [6]. Pomemben del vsakega organiziranega presejalnega programa so enotni postopki ter zagotavljanje in nadzor kakovosti, ne le pri presejalnem pregle- du, pa pa tudi pri nadaljnji diagnostiki ter zdravljenju v programu odkritih predrakavih sprememb in raka na debelem revesu ter danki. Pri vodenju 121 in izvajanju programa Svit se upoštevajo Evropske smernice za zagotav- ljanje kakovosti v presejanju za raka na debelem revesu in danki [5]. Kakovost v programu Svit se zagotavlja [6, 9]: s standardiziranimi obrazci: vabilo na presejalni pregled, informativna knji- revesu in danki, navodilo za odvzem vzorcev blata, laboratorijski izvid analize vzorcev blata, vprašalnik pred kolono- skopijo in po njej, napotnica za histopatologijo in izvid kolonoskopije; z enotnimi navodili za pripravo na kolonoskopijo (bolniki in osebni izbrani zdravniki); presejalnih kolonoskopij in histopatoloških izvidov; s strokovnim nadzorom v kolonoskopskih in histopatoloških centrih; z vklju enostjo histopatologov v britansko shemo zunanjega nadzora kakovosti; s spremljanjem in evalvacijo vseh postopkov v obravnavi pacientov, ki so sodelovali v programu presejanja ter so zboleli za rakom na debelem revesu in danki; z obveš anjem osebnih izbranih zdravnikov o bolnikih s pozitivnim in negativnim izvidom testa na prikrito krvavitev v blatu ter z obveš anjem o bolnikih, ki se v program niso odzvali ali niso vrnili vzorcev blata ali se ne odzivajo na vabilo na kolonoskopijo; s spremljanjem odzivnosti v program po statisti nih/zdravstvenih regijah dvakrat letno vse do ob inske ravni; s ciljno usmerjenimi komunikacijskimi intervencijami, ki pomagajo pre- moš ati objektivne in/ali subjektivne ovire pri sodelovanju razli nih skupin ciljne populacije v programu (kroni ni bolniki, invalidi, jezikovne manjšine, prebivalci obmo ij z razpršeno poselitvijo …); s centralnim informacijskim sistemom in zakonsko podlago za delovanje programa; z rednimi strokovnimi iz Le z rednim spremljanjem in nadzorom kakovosti presejalnega programa se lahko ciljni populaciji zagotovi kakovostna zdravstvena oskrba. e pro- gram ni kakovosten, lahko tveganja zaradi ezmerne diagnostike in zdrav- ljenja nenevarnih sprememb ali nezadostne prepoznave ter ukrepanja pri spregledanih patoloških spremembah prevladajo nad koristmi programa [5]. U inkovitost programa se spremlja z dolgoro nimi kazalniki bremena bolezni (incidenca in umrljivost) in dodatnimi procesnimi kazalniki. Sprem- ljanje procesnih kazalnikov omogo a centralni informacijski sistem programa, medtem ko kazalnike bremena bolezni spremlja Register raka RS [1]. 122 Vabljenje v program, presejanje in izvajanje kolonoskopij Pravico do sodelovanja v programu Svit imajo na osnovi 23. lena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (po spremembah in dopolnitvah zakona, ki so bile objavljene v Ur.l. RS, št. 9/92, 76/2008) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventiv- nega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur.l. RS, št. 83/07 in dopol- nitve) vse obvezno zdravstveno zavarovane osebe v Sloveniji v starosti od 50 do 74 let. Obseg ciljne populacije je okrog 600.000 oseb. Zakonska podlaga nosilcu programa zagotavlja obdelavo osebnih podatkov, pridobi- vanje podatkov o vabljenih osebah iz Centralnega registra prebivalstva ter pridobivanje podatkov o urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in podatke o osebnih izbranih zdravnikih od Zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije [6, 9]. Vabljeni iz centralne enote presejalnega programa po pošti prejmejo vabilo na in pojasnjuje, kaj je rak na debelem revesu in danki, kakšen je pomen presejalnega programa za zdravje posameznika ter motivira za sodelovanje. e sodelujo i v programu na izjavi o sodelovanju ozna ijo kroni no vnetno revesno bolezen (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), v preteklosti med kolonoskopijo odstranjene polipe na debelem revesu ali danki oziroma rak na debelem revesu ali danki, jih v program presejanja ne vklju imo. Bolniki z navedenimi bolezenskimi stanji imajo ve je tveganje za pojav raka in potrebujejo redne kontrolne preglede s kolonoskopijo. Spremljanje le s testom na prikrito krvavitev v blatu ni dovolj zanesljivo za spremljanje njiho- vega zdravja. ijo, da so opravili kolonoskopijo v zadnjih treh letih in je bil izvid brez prej navedene patologije, se za asno izklju ijo iz programa Svit. Vabilo v program ponovno prejmejo ez dve leti, saj je po mnenju slovenskih gastroenterologov varno obdobje od kolonoskopije do ponovnega presejalnega testa pet let [6, 9]. Osebe, ki nimajo trajnih ali za asnih izklju itvenih meril, na dom po pošti prejmejo testni komplet ter pisna in slikovna navodila za odvzem dveh vzorcev blata. Vzorci blata se analizirajo v centralnem laboratoriju, s imer je zagotovljena obdelava velikega števila testov hkrati, ob standardnih pogojih dela z zagotavljanjem visoke kakovosti. O izidih analize vzorcev blata sta preiskovanec in osebni izbrani zdravnik obveš ena po pošti. Pre- iskovance z negativnim izvidom presejalnega testa v program povabimo ponovno ez dve leti. Preiskovanci s pozitivnim izvidom presejalnega testa so napoteni na kolonoskopijo, ki se izvaja v 26 pooblaš enih kolonoskopskih pojasnjuje preiskavo in pomaga pacientu, da se pripravi na obisk osebnega izbranega zdravnika. Osebni izbrani zdravnik, pri katerem se bolnik oglasi 123 po prejetem pozitivnem izvidu presejanja, oceni, ali je bolnik primeren za kolonoskopijo. Zdravnik izpolni vprašalnik pred kolonoskopijo, na katerem revesu in danki, jemanje zdravil ter klini ni status preiskovanca. Poenoteni postopki priprave bolnikov na Svitovo kolonoskopijo so opisani v priro niku Ali moram res na kolonoskopijo? so priporo ila za kakovostno komuniciranje zdravnika z bolnikom, ki ga je ina bolnikov priprave na kolonoskopijo izvede sama doma, pri tistih, za katere osebni izbrani zdravnik presodi, da imajo zdravstveno stanje, ki zahteva pripravo v bolnišnici, pa se organizira hospitalna kolonoskopija. Termine in lokacije ambulantnih in hospitalnih kolonoskopij koordinira cen- tralna enota presejalnega programa. Podatki o poteku kolonoskopije, odkritih najdbah in histopatološki analizi bioloških vzorcev tkiva so vneseni v enotni informacijski sistem. Podatki se zbirajo v centralni enoti presejalnega pro- Komunikacijske intervencije pri podpori izvajanja programa Komunikacijske intervencije programa Svit se izvajajo skladno s strategijo, ki je bila zasnovana na podlagi teorije na podlagi tega teoreti nega modela so sporo ila in komunikacijska orodja zasnovana tako, da poleg podajanja dejstev nagovarjajo tudi vrednote, sta- liš a in ustva ter motivirajo ciljne skupine, ki so jim namenjena. S komuni- kacijskimi intervencijami se prizadeva izboljšati razumevanje problema bremena raka na debelem revesu in danki v javnosti, razumevanje presejanja kot pomembnega dela rešitve tega problema, hkrati pa se vpliva na klju ne dejavnike, ki prispevajo k odlo itvi za sodelovanje v presejalnem programu: stališ a, vrednote, prepri potrebnih korakov in ob Poleg osebnega izbranega zdravnika, ki mu pripada klju na vloga pri spod- bujanju pacientov za sodelovanje v presejalnem programu, pri pravilni pripravi medicinska sestra v ambulanti izbranega osebnega zdravnika, diplomirana medicinska sestra v referen ni ambulanti, kontaktna to ka programa Svit v zdravstveno-vzgojnem centru v zdrav- stvenem domu, kjer so na voljo informacije o programu, inštruktorstvo o vseh postopkih programa Svit (izpolnjevanje Izjave o sodelovanju, odvzem in pošiljanje vzorcev, priprava na kolonoskopijo, svetovanje za ljudi z motnjami vida ali sluha, za gibalno ovirane …), 124 lekarniški farmacevti (pojasnila o zdravilu za iš enje revesja pred kolonoskopijo), komunikacijske intervencije programa. Za zagotovitev ustreznosti komunikacijskih intervencij pri podpori izvajanja programa Svit se je v letih 2008–2011 veliko pozornosti posvetilo usmerjene- mu dodatnemu usposabljanju zdravstvenih delavcev na podro ju komunicira- nja. Za zagotovitev še uspešnejšega in kakovostnejšega delovanja programa Svit, za izboljšanje dostopnosti programa razli nim skupinam uporabnikov z zagotavljanjem ustrezne varnosti pacientov v vseh fazah izvajanja programa se je v sodelovanju z obmo nimi enotami NIJZ, zdravniki specialisti gastroenterologi, ki sodelujejo v programu Svit, in regijskimi odgovornimi zdravniki za preventivno zdravstveno varstvo v zdravstvenih ustanovah na primarni zdravstveni ravni v obdobju 2013–2014 izvajalo strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev na podro ju izvajanja programa Svit. Nujno je, da se s podrobnostmi algoritma izvajanja rograma Svit in s smernicami za izvajanje vseh dejavnosti, opredeljenih v Splošnem dogovoru, podrobno in temeljito seznanijo vsi osebni izbrani zdravniki, srednje in diplomirane medicinske sestre v njihovih timih, sodelavci Za zagotavljanje pravilnega izvajanja vseh potrebnih korakov in utrjevanje zaupanja v presejalni program je velikega pomena delovanje klicnega centra Svit, ki neposredno komunicira z uporabniki presejalnega programa po telefonu, elektronski pošti, faksu in klasi ni pošti. Pri vklju evanju javnosti v presejanje imajo poleg zdravstvenih delavcev aktivno vlogo tudi razli ne nevladne organizacije in mnenjski voditelji. V izvajanje strateško na rtovanih komunikacijskih intervencij je vklju nikov, ki zajema tako lokalne skupnosti kakor nevladne organizacije in vplivne posameznike. Med temi podporniki zlasti pomembno vlogo igrajo frizerski saloni in gasilske zveze, med posamezniki pa predvsem pacienti, ki jim je bil v programu Svit odkrit rak v zelo zgodnji fazi in so pripravljeni javno spregovoriti o svoji izkušnji [10, 11]. REZULTATI PRVEGA IN PRELIMINARNI PODATKI DRUGEGA PRESEJALNEGA KROGA V prvi presejalni krog, ki je trajal od aprila 2009 do marca 2011, je bilo v program povabljenih 536.709 oseb. V drugi presejalni krog, ki je trajal od aprila 2011 do decembra 2012, je bilo v program povabljenih 502.488 oseb (tabela 1). Odzivnost na vabila (oseba je vrnila podpisano izjavo o sodelo- vanju v programu) je bila v prvem krogu 56,9-odstotna in 57,8-odstotna v 125 jalnem krogu je bila odzivnost pr Tabela 1. Rezultati prvega in drugega presejalnega kroga 1. presejalni krog 2. presejalni krog Osebe z vro Osebe z izklju Število oseb z opravljeno kolonoskopijo inami se Svit itev v ra 126 Slika 1. Odzivnost na vabilo po ob inah, prvi presejalni krog Slika 2. Odzivnost na vabilo po ob inah, drugi presejalni krog Tabela 2. Presejanost oseb po spolu in starostnih razredih za prvi in drugi presejalni krog odzlvno), 2. dl