List 5.
Politični oddelek
Avstrija in Rusija.
Skoro ravno ob tistem času, ko se je v nemškem državnem zboru kancelar grof Bulow nekam prezirljivo izrazil o trozvezi in z neko pikrotstvo govoril o „ekstraturaha Italije, je prišel kot odposlanec ruskega čara polkovnik Bellegarde na Dunaj in je avstrijskemu prestolonasledniku nadvojvodi Franu Ferdinandu izročil distinkcije generala ruske konjenice, prav kakor bi bil prišel kot glasnik, da se liki Italiji tudi Avstrija vzlic trozvezi pripravlja na neko aekstraturott.
Mej monarhičnimi državami je že od nekdaj navada, da se vladarji mej seboj drug druzega odlikujejo in da odlikujejo tudi člane vladajočih hiš z dostojanstvi. Ta običaj se neguje seveda le tedaj, kadar je razmerje mej dotičnima državama vseskoz prijateljsko.
Odlikovanje, katero je ruski car podelil avstrijskemu prestolonasledniku je jako visoko in nekam nenavadno, kajti običajno se podeljuje princem le kak polk, ne pa generalstvo. Vrh tega je tudi upošte-števati, da je car po specijelnem odposlancu dal nadvojvodi Franu Ferdinandu vročiti generalske distinkcije, kar je zopet na sebi neko odlikovanje.
Vsled tega posebnega odlikovanja se pojde nadvojvoda Fran Ferdinand ruskemu carju osebno za hvalit. Obisk sledi skoro takoj odlikovanju, izvršil se bo z velikim sijajem in bo trajal cele štiri dni, kar je sicer pri tacih prilikah velika redkost. Oči vidno je, da se hoče s tem obiskom v najslovesnejši obliki počastiti ruskega carja.
Nadvojvoda Fran Ferdinand odpotuje dne 6 fe-bruvarja v Petrograd. Če tudi je povod temu potovanju zgolj oseben, v kolikor more pri prestolonasled-
niku sploh kaka stvar osebna biti, je vender brez dvoma, da ima potovanje znamenit političen značaj. Ta značaj mu ostane, tudi če potovanje nima druzega namena, kajti nadvojvodi podeljeno odlikovanje in nadvojvodovo zahvalno potovanje je v vsakem slučaju evidenten dokaz, da vlada mej Rusijo in Avstrijo prav prijazno prijateljsko razmerje in že to je velikanskega pomena.
Ne bomo posnemali tistih globokoumnih modrijanov, ki prelivajo povodom teh dokazov prijateljstva mej Avstrijo in Rusijo cele litre črnila ter popisujejo na dolgo in široko, kaj bi se vse moglo roditi iz tega sestanka avstrijskega prestolonaslednika z ruskim carjem in ki kar ves evropski zemljevid preminjajo, toda nekaj stvari naj vender če tudi povse suhoparno zabeležimo in sicer tele:
1.  Nadvojvoda Fran Ferdinand je od ruskega carja dobil odlikovanje, kakoršnega nima noben drugi nadvojvoda, tudi tistih nobeden, ki so starejši kakor Fran Ferdinand.
2.  Nadvojvoda Fran Ferdinand je znan, da mej člani cesarske rodovine zastopa z največjo vnemo ideje pokojnega nadvojvode feldmaršala Albrehta, torej staroavstrijske tradicije, ki imajo svoje korenine v časih Marije Terezije in kateri so v bistvu izraz antagonizma mej Avstrijo in Prusijo. Tudi ni bil nadvojvoda Albreht nikdar prijatelj trozveze, nego se je vedno zavzemal za kar največje približanje Avstrije k Rusiji.
3.  Nadvojvoda Fran Ferdinand je imel lani povodom prevzetja protektorata nad katoliškim šolskim društvom govor, ki je obudil občno pozornost. Mini-sterski predsednik Korber je sicer v parlamentu glede tega govora izjavil, da zanj ne prevzame nobene odgovornosti, ali iz tega še nikakor ne gre izvajati, da je nadvojvoda kar na svojo pest nastopil. V tistem govoru je nadvojvoda obsodil gibanje „Proč od Rima" kot gibanje „Proč od Avstrije0, a da je  imel njegov
Stran 42.
govor ost proti Nemčiji, je očitno iz tega, ker se gibanje nProč od Rima" podpira iz Nemčije z ogromnimi sredstvi.
4. Ko je nadvojvoda kmalu po onem govoru potoval v Berolin je bil sicer sprejet z vsemi častmi ki mu gredo, toda ko je takoj za njim prišel ruski prestonaslednik, je bil ta veliko sijajnejše in zname-nitejše sprejet, kar je bilo seveda vse namenoma prirejeno
5 Pred nekaj meseci je stric ruskega carja in najvplivnejši član ruske carske rodbine prišel v Pešto obiskat avstrijskega cesarja. Namen njegovemu obisku ni bil nikdar pojasnjen, a vsestransko se sodi, da je bil namen političen in da od tedaj datira neko čedalje očitnejše približevanje mej Rusijo in Avstrijo
6. Odkar je znan nemški carinski tarif, sta avstrijska in ruska diplomacija prišli do spoznanja, da bi se morali Rusija in Avstrija skupno braniti proti temu carinskemu tarifa, ker preti obema državama od tega tarifa velika gospodarska nevarnost. Storili so se tudi že konkretni koraki v ta namen in vse rusko časopisje jih odobrava ter priznava, da so interesi m^j Rusijo in Avstrijo glede novega nemškega carinskega tarif* identični.
To so okolnosti iz katerih pač očitno izhaja, da se Avstrija in Rusija druga drugi prav močno približujeta, in iz katerih se da sklepati, da hoče tudi Avstrija, posnemajoč izgled Italije, napraviti svojo „ekstratoura.
Ako gre nadvojvoda Fran Ferdinand kot nositelj avstrijsko-ruskega približanja in prijateljstva v Petro-grad, ga spremljajo najboljše želje vseh pravih Avstri-jancev, zlasti vseh Slovanov, ki vidijo v rusko avstrijskem prijateljstvu povratek k staroavstrijski tradiciji in najsigurnejše jamstvo za integriteto države in za ohranitev evropskega miru