Domoznanstvo, knjižnice in javnost zbornik prispevkov Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 2024 Domoznanstvo, knjižnice in javnost: zbornik prispevkov 8. festival domoznanstva - Domfest, Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica, 25. oktober 2024 Izdala in založila: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, zanjo Damjana Vovk Uredniški odbor: Mira Petrovic (Knjižnica Ivana Potrca Ptuj), dr. Albert Halász (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota), mag. Nina Hriberšek Vuk (Mariborska knjižnica), Tomaž Miško (Mestna knji­žnica Ljubljana), Srecko Macek (Osrednja knjižnica Celje) Jezikovni pregled: Julijana Vöröš (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Za prevod izvleckov v anglešcino so poskrbeli avtorji sami. Slika na naslovnici: Mirko Bratuša, Rastoca knjiga Murska Sobota (detajl) Oblikovanje: Matej Koncan (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) in Tiskarna aiP Praprotnik d.o.o. Tisk: Tiskarna aiP Praprotnik d. o. o. Naklada: 150 izvodov Zbirka: Domfest; 8 Publikacija je brezplacna. Ljubljana, 2024 Izdajo zbornika je financno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 908:352(497.4)(082) 027:908(497.4)(082) FESTIVAL domoznanstva (8 ; 2024 ; Murska Sobota)     Domoznanstvo, knjižnice in javnost : zbornik prispevkov : [8. festival domoznanstva - Domfest, Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica, 25. oktober 2024] / [uredniški odbor Mira Petrovic ... et al.]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2024. - (Domfest ; 8) ISBN 978-961-6683-53-1 COBISS.SI-ID 212180739 KAZALO Uvodne besede ................................................................................................................................................5 Dr. Andreja Videc: Izvajanje domoznanske dejavnosti v luci izvajanja posebnih nalog OOK..................................................................................... ..........................7 Mira Petrovic: Ucinki koordinacije domoznanske dejavnosti v obdobju 2003–2023: rezultati vprašalnika ..................................................................................... ............ 15 Mag. Zoran Krstulovic: Digitalizacija knjižnicnih zbirk: znacilnosti dosedanjih prizadevanj in smeri razvoja ................................................................................... 29 Dr. Vlasta Stavbar: Domoznanska dejavnost UKM v luci koordinacije domoznanstva kot posebne naloge osrednjih obmocnih knjižnic................................................................39 Dr. sc. Dijana Muškardin: Medijski aspekti provedbe projekta „Implementacije zavicajne nastave u Istarskoj županiji - Regione Istriana“ ............................................... 47 Milena Antonic in Nataša Gorenc: Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kulturne dedišcine: vceraj, danes, jutri ......................................................................................... 53 Stane Kocutar: Stoletje radia na Slovenskem – stoletje domoznanstva na radiu: radio kot najmocnejša sistemska spodbuda dostopnosti slovenske besede po Primožu Trubarju .................................................................................... ....................61 Dr. Jerneja Ferlež: Dan Maribora kot koncept širjenja pogleda na mesto ...................................................69 Erika Marolt in Vesna Trobec: Domoznanski projekti MKL - Slovanske knjižnice in njihova prepoznavnost.............................................................................................................................. 75 Ana Cernuta Deželak: Domoznanska skupina Kufe klub.............................................................................. 85 Marjeta Gros: Promocija domoznanske dejavnosti med gorenjskimi srednješolci: Literarni natecaj Franceta Pibernika.................................................................95 O avtorjih..................................................................................... ................................................................102 Goropevškovo priznanje za obdobje 2023-2024.................................................................................... ......108 Goropevškova listina za obdobje 2023-2024 ............................................................................................... 109 Rastoca knjiga Murska Sobota ..................................................................................... ................................ 111 Spoštovane bralke in bralci, pred vami je zbornik, ki predstavlja bogato paleto domoznanskih dejavnosti in projektov slovenskih knji­žnic ter sorodnih institucij. Domoznanstvo, kot veda, ki se ukvarja s proucevanjem in ohranjanjem lo-kalne zgodovine, kulture in dedišcine, igra kljucno vlogo pri oblikovanju naše kolektivne identitete in razumevanju našega prostora v širšem kontekstu. V casu globalizacije in hitrega tehnološkega napredka postaja vloga domoznanstva še pomembnejša, saj nam omogoca, da ohranimo in cenimo edinstvene zna-cilnosti naših lokalnih skupnosti. Zbornik se odpira s prispevki, ki se osredotocajo na sistemske vidike izvajanja domoznanske dejav­nosti v okviru osrednjih obmocnih knjižnic. Dr. Andreja Videc, dr. Vlasta Stavbar in Mira Petrovic nam ponujajo vpogled v izzive in dosežke koordinacije domoznanske dejavnosti v zadnjih dveh dese­tletjih. Njihove analize in ugotovitve so dragocen vir informacij za nadaljnji razvoj ter izboljšave na tem podrocju. Mag. Zoran Krstulovic pa nas seznanja s trenutnim stanjem in prihodnjimi smernica-mi digitalizacije knjižnicnih zbirk, kar predstavlja kljucni element za ohranjanje in širjenje dostop­nosti domoznanskega gradiva. V nadaljevanju zbornika se srecamo z raznolikimi projekti in pristopi k domoznanski dejavnosti. Od ino­vativnih pedagoških pristopov, ki jih predstavlja Dijana Muškardin iz Hrvaške, do promocije kulturne dedišcine, o kateri pišeta Milena Antonic in Nataša Gorenc. Stane Kocutar nas popelje skozi stoletje do-moznanstva na radiu, medtem ko dr. Jerneja Ferlež predstavlja zanimiv koncept Dnevov Maribora. Pri­spevki Erike Marolt in Vesne Trobec ter Ane Cernuta Deželak in Marjete Gros nam predstavijo inovativne pristope k promociji domoznanstva med razlicnimi ciljnimi skupinami. Verjamemo, da bo ta zbornik dragocen vir informacij in navdiha za vse, ki se ukvarjajo z domoznanstvom ali se zanj zanimajo. Obenem upamo, da bo spodbudil nadaljnje raziskave, projekte in sodelovanje na tem podrocju. Domoznanstvo ni le ohranjanje preteklosti, temvec tudi gradnja mostov med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo naših skupnosti. Naj bo ta zbornik korak na poti k še bolj živahnemu in pove­zanemu domoznanskemu podrocju v Sloveniji in širše. Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Izvajanje domoznanske dejavnosti v luci izvajanja posebnih nalog OOK Dr. Andreja Videc bibliotekarska svetnica Osrednja knjižnica Celje andreja.videc@knjiznica-celje.si Izvlecek Prispevek prikazuje kratek pregled izvajanja koor­dinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznan­skega gradiva kot tretje posebne naloge osrednjih obmocnih knjižnic. Osredotoca se na izvajanje na-loge pri aktivnih deležnikih NUK in OOK ter nudi pregled glavnih izvedenih aktivnosti, v okviru raz­iskave pa preverja stanje posameznih kazalcev us-pešnosti izvajanja te posebne naloge. Kljucne besede: splošne knjižnice, domoznan­stvo, digitalizacija, podatkovne zbirke Abstract The article provides a brief overview of the coor­dination in collecting, processing and preserving local heritage materials as the third special task of central regional libraries. It focuses on the im­plementation of this task by the active stakehold­ers NUK and OOK, and offers a review of the main activities carried out. The study also examines the status of individual performance indicators relat­ed to the implementation of this special task. Keywords: public libraries, local history, digitisa­tion, databasis 1.Uvod Bibliotekarski terminološki slovar (2009, str. 79) pojmuje domoznanstvo kot »raziskovanje, pro-ucevanje domacega kraja, pokrajine z razlicnih vidikov«. Prispevek se osredotoca na izvajanje koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva kot ene izmed posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic. Izvajanje domoznanske dejavnosti knjižnicam prvic poveri Zakon o knjižnicarstvu (1982), ki v zadnji alineji 15. clena doloca, da se »knjižnice na obmocju ene ali vec obcin dogovorijo, katera knjižnica bo v okvi­ru svoje dejavnosti zbirala in dokumentirala tudi domoznanska gradiva«. Kljub temu je po desetih letih od uveljavitve zakona dokument Domoznan-ska dejavnost v knjižnicnem sistemu Slovenije (1992) ugotavljal, da z izvajanjem domoznanske dejavnosti ni pokrito celotno obmocje Slovenije in da za posamezno obmocje zbira gradivo tudi vec knjižnic. Dokument je opredelil domoznan­sko gradivo glede na vsebino, funkcije in sistem domoznanske dejavnosti, financiranje, in defini­ral posebne zbirke (Kobe, T. et al., 1992). 2.Zakonske osnove Koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja do-moznanskega gradiva je uzakonil Zakon o knji­žnicarstvu (2001) kot eno od štirih posebnih na-log osrednjih obmocnih knjižnic (dalje OOK) v 27. clenu. V letu 2001 je Silva Novljan pripravila izhodišca za oblikovanje OOK v okviru dokumen­ta z naslovom Osrednje obmocne knjižnice, ki je opredelil namen, vzroke in cilje nove organiza­cije splošnih knjižnic, vseboval je tudi opis orga­niziranosti obmocnih služb, vrsto in naloge ob-mocnih služb, podrocja dela teh služb in njihovo vzdrževanje, podlago za organizacijo ter podlage za delo obmocnih služb. Predlog je vseboval tudi teritorialno razdelitev OOK, ki je temeljila na do-moznanski mreži, doloceni glede na upravno raz­delitev v letu 1992. V maju leta 2003 je bil ta pred-log dopolnjen s predlogi direktorjev in poslan na Ministrstvo za kulturo in vsem OOK-jem, ne pa tudi Narodni in univerzitetni knjižnici (dalje NUK), ki je osnovni predlog pripravila. Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah je bil objavljen 11. septembra 2003, veljati je pricel dan po objavi. Pravilnik (2003) je na podrocju koordinacije zbira­nja, obdelave in hranjenja dolocil vsaki OOK nas­lednje naloge: nacrtuje in koordinira pridobivanje domoznanskega gradiva na svojem obmocju1, zlasti gradivo, ki se pridobiva na osnovi obveznega izvoda. Izvaja informiranje zavezancev za obvezni izvod in posreduje nacionalni knjižnici informacije o zave­zancih s svojega obmocja. Prav tako seznanja upo­rabnike z drugimi domoznanskimi zbirkami (tudi v sorodnih kulturnih zavodih, zlasti muzejih in arhi­vih) na obmocju. Dolžna je tudi organizirati biblio­grafsko obdelavo vseh vrst domoznanskega gradiva s svojega obmocja v sistemu COBISS, tudi polpu­bliciranega gradiva, serijskih publikacij in clankov po kriterijih, dolocenih za potrebe Slovenske bibli­ografije, vendar se mora bibliografska obdelava teh gradiv izvajati v knjižnicah, ki to gradivo zbirajo. Naloga OOK je, da doloci prioritete in roke za biblio­grafsko obdelavo posameznih vrst domoznanskega gradiva v sistemu COBISS. Izvaja normativno kon­trolo in nudi pomoc drugim knjižnicam pri razreše­vanju identitete lokalnih avtorjev in gesel. Posebno pozornost posveca polpubliciranemu gradivu in ele­ktronskemu gradivu (Videc, 2020, str. 56). Pravilnik (2003) je NUK naložil strokovno koor­dinacijo izvajanja domoznanske dejavnosti tako, da evidentira zbirke domoznanskega gradiva v državi in jih statisticno predstavlja, izvaja nor-mativno kontrolo avtorjev in gesel, doloca krite­rije ter izbor publikacij in clankov za potrebe Slo­venske bibliografije, doloca kriterije za hranjenje gradiva in v sodelovanju z obmocnimi knjižnica-mi izobražuje zaposlene za potrebe izvajanja do-moznanske dejavnosti (Videc, 2020, str. 56). Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne javne službe (2023) je Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah (2003) razveljavil, ohranil le zakonsko podlago v 27. clenu Zakona o knjižnicarstvu, med-tem ko podrobnejše vsebine posameznih poseb­nih nalog ni dolocil. 3. Pregled dosedanjih raziskav Za potrebe raziskave je bila v okviru priprave dok­torske disertacije opravljena analiza porocil NUK in posameznih OOK glede izvajanja tretje poseb­ne naloge (koordinacija zbiranja, obdelave in hra­njenja domoznanskega gradiva) v obdobju 2003­2016. NUK je v proucevanem obdobju pripravila vec smernic in priporocila na podrocju izvajanja domoznanske dejavnosti.2 1 Obmocje ni geografsko ime, zato je NUK s Terminološko komisijo za bibliotekarstvo dosegla dogovor, da se knjižnicna obmocja piše z veliko zacetnico, pri cemer jih dosledno upo­rabljamo kot ime: Celjsko, Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Ko­roško, Obalno-kraško, Osrednjeslovensko, Pomursko, Spodnje­podravsko in Štajersko obmocje (Bon, 2013). Pripravili so: Smernice za digitalizacijo knjižnicnega gra­ 8 V okviru delovnih skupin so bili pod vodstvom ko­ordinatorice v NUK v okviru naloge koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva pripravljeni naslednji dokumenti (Ka-run in Kodric-Dacic, 2007; Bon, Karun in Vodeb, 2010; Bon, Trplan in Videc, 2015): • Smernice za izbor in bibliografsko obdelavo gradiva za domoznansko zbirko (2005), • Priporocila za bibliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov (2006), • Smernice za pridobivanje domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah (2007), • Vizija in poslanstvo domoznanske dejavnosti (2008), • Materialno varovanje knjižnicnega do-moznanskega gradiva v Sloveniji: ocena depo­jev v OOK in Univerzitetni knjižnici Maribor (2012) ter • Strokovna izhodišca in metodologija za popis (bibliografijo) serijskih publikacij od 1991 do 2013 (2014). V letih 2007 (stanje 31. 12. 2006), 2010 (stanje 31. 12. 2009) in 2017 (stanje 31. 12. 2016) so bile iz­vedene ankete o stanju domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah in UKM. Vprašalnik je bil popravljen leta 2009 in 2016. Po vsakem popisu je bila izdelana analiza stanja, ki je bila poslana vsem splošnim knjižnicam, analiza podatkov sta­nja konec leta 2009 pa je bila objavljena tudi v Knjižnicarskih novicah (Lujic et al., 2011). V okviru delovne skupine za domoznanstvo, Sekci­je za domoznanstvo ZBDS in v sodelovanju s koor­dinatorico v NUK oziroma od leta 2018 Knjižnico Ivana Potrca Ptuj, je bilo izvedenih sedem festiva­lov domoznanstva - Domfest. Prvi je potekal 21. 5. 2009 v OOK Koper. Poudarek programa je bil na predstavitvi opravljenega dela skupine, to je smer­nic za izvajanje domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah, analizi stanja domoznanstva in viziji ter poslanstvu domoznanstva v slovenskih knjižni­cah (Bon, Karun in Vodeb, 2010). Drugi je potekal 21. septembra 2012 v OOK Ravne na Koroškem, kjer je bila predstavljena publikacija Materialno varo­vanje knjižnicnega domoznanskega gradiva v Slove­niji: ocena depojev v osrednjih obmocnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Tretji je potekal 26. septembra 2014 v OOK Nova Gorica. Na njem je bila predstavljena Bibliografija serijskih publikacij po obmocjih osrednjih obmocnih knjižnic od 1991 do 2013. Cetrti Domfest je potekal 20. maja 2016 v OOK diva (2010), Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje naci­onalno pomembnega domoznanskega knjižnicnega gradiva v splošnih knjižnicah (2012), Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika (2012) ter Smernice za zajem, dolgotraj-no ohranjanje in dostop do kulturne dedišcine v digitalni obliki (2013). Ptuj na temo Ucinek sodobne informacijske tehnolo­gije na domoznansko dejavnost v knjižnicah na Slo­venskem. Peti Domfest je potekal 19. oktobra 2018 na temo Domoznanstvo v lokalni skupnosti, prostor sinergije in sodelovanja, v Mestni knjižnici Ljublja­na. Šesti Domfest je potekal oktobra 2020 preko spleta, organizirala ga je Mestna knjižnica Kranj na temo Posebne zbirke: izzivi in priložnosti. Sedmi Domfest je potekal 17. oktobra 2022 v Osrednji knji­žnici Celje na temo Domoznanstvo za vse generacije. Od leta 2018 domoznansko dejavnost koordinira Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, ki je v letu 2022 postala tudi kompetencni center za domoznanstvo. V letih 2003 in 2004 so koordinacijo zbiranja, ob-delave in hranjenja domoznanskega gradiva price­le izvajati vse OOK. Vecina OOK je izvajala vecji del vsebinskega dela naloge, dolocene v pravilniku. Kot kljucna podrocja delovanja je potrebno izpostaviti projekte digitalizacije s skupnimi portali, krepitev povezovanja med obmocji in na obmocjih, povecanje števila splošnih knjižnic, ki bibliografsko obdelujejo domoznansko gradivo itd. (Videc, 2020, str. 110-119). Ob tem je potrebno omeniti posebnost Štajerskega obmocja. Mariborska knjižnica izvaja koordina­cijo zbiranja in obdelave domoznanskega gradiva kot eno od posebnih nalog OOK od leta 2004. OOK Maribor do leta 2007 ni bila prejemnica obvezne­ga izvoda niti ni imela domoznanske zbirke, saj je domoznansko dejavnost za obmocje in tudi širše izvajala Univerzitetna knjižnica Maribor (dalje UKM). V obdobju 2004-2007 je OOK Maribor pri-cela s pogovori s knjižnicami na obmocju in UKM o izoblikovanju stališc glede izvajanja koordinacijedomoznanske dejavnosti na Štajerskem obmocju, na podlagi katerih so v letu 2013 sklenile dogovor o sodelovanju. Dogovorjeno je bilo vzajemno obvešca­nje o domoznanski dejavnosti obeh ustanov. Mari-borska knjižnica tako zbira gradivo, drobne tiske in podobno gradivo tudi za zbirko UKM, obe pa skrbita za analiticno obdelavo serijskih publikacij po dogo­vorjenem seznamu naslovov (Bon, Trplan, Videc, 2015, str. 82). Na ravni letnih dogovorov, glede iz­vajanja digitalizacije in višine odobrenih sredstev, prihaja tudi do delitve sredstev, namenjenih digita­lizaciji med OOK Maribor in UKM. UKM prav tako vnaša digitalizirano gradivo in zgodbe na portal Ka­mra (osebna komunikacija A. Rogina, 11.9. 2024). V okviru priprave disertacije je bila izvedena tudi anketa med direktorji splošnih knjižnic, katere namen je bil ugotoviti, katere posebne naloge so po mnenju direktorjev najpomembnejše. Anketiranje je bilo izvedeno med 29. majem in 19. junijem 2018 med direktorji vseh slovenskih splošnih knjižnic s pomocjo spletnega orodja 1ka. Ankete je izpolnilo 9 od 10 direktorjev OOK in 31 direktorjev od 48 direk­torjev osrednjih knjižnic (dalje OK). Na tem mestu so uporabljeni le odgovori na vprašanja, ki so vse­binsko vezani na izvajanje koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva in so del doktorske disertacije avtorice. Analiza ankete je pokazala, da se vsa podrocja izvajanja tretje naloge zdijo direktorjem OOK vsaj srednje pomembna, v vecini primerov pa so pomembnost ocenili z zelo pomembno in po­membno. 6 direktorjev OOK je menilo, da sta najpomembnejši podrocji nacrtovanje in koordi­nacija pridobivanja domoznanskega gradiva ter organizacija bibliografske obdelave vseh vrst do-moznanskega gradiva s svojega obmocja, v sistemu COBISS v knjižnicah, ki to gradivo hranijo. Med-tem ko je bila vecina direktorjev OK mnenja, da sta najpomembnejši podrocji naloge seznanjanje uporabnikov z drugimi domoznanskimi zbirkami na obmocju ter organizacija bibliografske obdela­ve vseh vrst domoznanskega gradiva s svojega ob-mocja v sistemu COBISS v knjižnicah, ki to gradi­vo hranijo. Vecina knjižnic je pri izvajanju naloge sodelovala vsaj enkrat mesecno. Respondenti so v anketi ocenjevali tudi izvajanje tretje posebne na-loge s strani OOK. Lestvica ocen je bila pretvorjena v številcne oznake od 1 – zelo slabo do 5 – zelo dob-ro. Povprecje ocen pri respondentih iz OOK je zna­šalo 4,2, pri respondentih iz OK pa 3,7. Direktorji OK so bili mnenja, da bi naloga morala obsegati predvsem še: sistematicen pristop in sodelovanje vseh knjižnic obmocja pri izgradnji domoznan­skih zbirk; pomoc pri izdelavi bibliografij in bibli­ografski obdelavi predvsem clankov s strani OOK, pogostejša strokovna srecanja in vecjo izmenjava izkušenj po obmocjih (Videc, 2020, str. 169-274). 4. Raziskava Vrednotenje merjenja uspešnosti izvajanja po­sebnih nalog OOK se prvic omenja v porocilu Iz­vajanje dejavnosti posebnih nalog osrednjih obmo-cnih knjižnic – porocilo za obdobje 2007-2009. Bon, Karun in Vodeb (2010) so za vrednotenje tretje posebne naloge predlagali tri kazalce: šte­vilo objavljenih digitalnih dokumentov z meta-podatki na dLib za obmocje, število objavljenih digitalnih dokumentov z metapodatki na Kamri za obmocje in prirast domoznanskega gradiva (upoštevajo se tudi bibliografsko obdelane enote na sekundarnem nivoju npr. clanki). Analiza prvih dveh kazalcev zahteva pregled vseh letnih porocil vseh OOK vsaj za obdobje 2010-2023, ki pa na vecini spletnih strani OOK niso na voljo za celotno obdobje. Spremenjena metodologija zbira­nja statisticnih podatkov o delu splošnih knjižnic 9 za BibSiSt je pricela veljati za vprašalnik za leto 2021. Podatki iz BibSiSt omogocajo pregled števila novih zapisov po posameznih podatkovnih zbirkah na podrocju domoznanstva s strani splošnih knji­žnic (Kamra, Digitalna knjižnica Slovenije, Obrazi slovenskih pokrajin), zato je v raziskavi izvedena analiza teh treh kazalcev za obdobje 2021-2023. Tretji kazalec, Obseg bibliografske obdelave do-moznanskega gradiva, je bil v statisticno spremljanje uveden v letu 2013 za izvedbo meritev za leto 2012. Tudi ta kazalec je bil dodan v analizo. Center za razvoj knjižnic je v letu 2018 nekoliko spremenil metodolo­gijo merjenja digitalizacije in pricel spremljati kaza­lec število digitaliziranih strani3 izvorno analognega gradiva, ki je bil tudi vkljucen v raziskavo, s ciljem preveriti obseg izvedene digitalizacije po obmocjih. 5. Rezultati analize kazalcev V raziskavi so analizirani naslednji kazalci po obmocjih OOK: število digitaliziranih strani iz­vorno analognega gradiva za obdobje 2019-2023; 5.1 Število digitaliziranih strani izvorno analognega gradiva Slovenske splošne knjižnice so v obdobju 2017-2023 digitalizirale 1.169.534 strani izvorno analognega gradiva, kot so rokopisi, knjige, serijske publika­cije, slikovno gradivo in zemljevidi. Preglednica 1 obseg letnega prirasta števila zapisov na portalih Digitalna knjižnica Slovenije, Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin za obdobje 2021-2023 in rea­liziran obseg bibliografske obdelave domoznan­skega gradiva za obdobje 2012-2023 po obmocjih. Vsi podatki so pridobljeni iz portala BibSiSt, razlog za razlicna obdobja analize so omejitve, ki izhajajo iz sprememb v metodologiji zbiranja podatkov. Omeniti je potrebno tudi specificnostŠtajerskega obmocja pri izvajanju domoznanske dejavnosti, kot je že opisano. Statisticni vprašal­nik BibSiSt za visokošolske knjižnice ne vkljucu­je zbiranja podatkov za spremljanje obsega bibli­ografske obdelave domoznanskega gradiva, zato je v analizi zajeto le število zapisov splošnih knji­žnic Štajerskega obmocja, brez UKM). UKM je v proucevanem obdobju porocala o številu digita­liziranih strani izvorno analognega gradiva, ni pa mogoce spremljati podatka, kolikšno število strani je bilo financiranih s sredstvi OOK, prav tako UKM v proucevanem obdobju ni porocala o obsegu števila zapisov na portalu Digitalna knji­žnica Slovenije. kaže, da je v proucevanem obdobju digitaliziralo najvec strani izvorno analognega gradiva 208.813 strani Osrednjeslovensko obmocje, sledita Go-renjsko (179.725 strani) in Celjsko (143.123 strani). Preglednica 1: Število digitaliziranih strani izvorno analognega gradiva v obdobju 2019-2023. (Vir: BibSiSt, 2024) Obmocje 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Skupaj Celjsko 18.124 20.141 20.291 16.613 14.810 23.977 29.167 143.123 Dolenjsko 128 252 18.719 16.092 11.220 16.233 27.663 90.307 Gorenjsko 56.297 55.739 0 7.645 22.962 20.135 16.947 179.725 Goriško 28 0 15.927 21.537 7.434 32.173 59.026 136.125 Koroško 0 68.534 16.311 9.400 13.258 17.810 12.990 138.303 Obalno-kraško 1.658 3.028 13.359 30.648 21.497 19.353 16.268 105.811 Osrednjeslovensko 1.619 5.729 40.849 63.538 11.077 44.009 41.992 208.813 Pomursko 170 0 5.752 3.489 8.256 16.036 11.022 44.725 Spodnjepodravsko 0 0 0 10.919 7.514 45.941 11.327 75.701 Štajersko – brez UKM4 342 362 7.813 4.786 18.000 7.259 8.339 46.901 Skupaj 78.366 153.785 139.021 184.667 136.028 242.926 234.741 1.169.534 3 Digitalizirana stran je za potrebe vprašalnika vsaka digitalizirana stran dokumenta oziroma vsak posamicen postopek pretvorbe analognega dokumenta ali dela dokumenta v digitalno obliko (BibSiSt, 2024). 4 S sredstvi OOK izvajata projekte digitalizacije Mariborska knjižnica in Univerzitetna knjižnica Maribor, vendar se podatek število digitaliziranih strani izvorno analognega gradiva v obdobju 2019-2023 ne zbira glede na vire financiranja. 10 5.2 Obseg števila zapisov na portalu Digitalna knjižnica Slovenije V obdobje zacetka izvajanja posebnih nalog OOK velja izpostaviti zacetke digitalizacije v sloven-skih splošnih knjižnicah. Ministrstvo za kulturo je pricelo projekte digitalizacije v okviru progra-ma izvajanja OOK financirati v letu 2008 ob po­goju, da se digitalizirane kopije gradiva objavijo na spletnih straneh knjižnic oziroma na skupnih portalih Digitalna knjižnica Slovenije in Kamra. Analiza prirasta novih zapisov5 na portalu Digital-na knjižnica Slovenije na podlagi podatkov BibSiSt kaže, da so v obdobju zadnjih treh let najvec zapi­sov prispevale knjižnice Obalno-kraškega in Osre­dnjeslovenskega obmocja. Zanimiv podatek je, da v zadnjih treh letih splošne knjižnice dveh obmocij (Goriško in Pomursko6) niso prispevale vsebin v to podatkovno zbirko. Glede na podatke iz porocila OOK Nova Gorica za leto 2021 gre verjetno za na­pako pri vnosu podatkov v statisticni vprašalnik, saj iz podatkov o digitalizaciji izvorno analognega gradiva in letnih porocil knjižnice v tem obdobju izhaja, da je knjižnica digitalizirala in objavljala gradivo v Digitalni knjižnici. (Letno, 2024, str. 67). 5.3 Obseg števila zapisov na portalu Kamra Portal Kamra je polno zaživel v letu 2006, od leta 2011 z njim upravlja, ureja in skrbi za njegov razvoj Osrednja knjižnica Celje. V letu 2023 je stran zabe­ležila 4.045.129 obiskov strani). Na portalu Kamra je bilo konec leta 2023 objavljenih 56.686 digitali­ziranih objektov (MME), ki so povezani v 1051 di­gitalnih zbirk. S Kamro sodeluje 459 partnerskih organizacij, ki na portal bodisi objavljajo vsebine v obliki zgodb ali novic ali pa predstavljajo svojo de­javnost (Kamra, 2023). V zadnjih treh letih so naj­vecji prirast zapisov7 na portalu prispevale knjižni­ce Dolenjskega, Osrednjeslovenskega in Celjskega obmocja, najmanj pa knjižnice Pomurskega, Gori­škega in Spodnjepodravskega obmocja. 5 Šteje se število objavljenih gradiv na portalu dLib.si v iz­branem letu. 6 Zadnje objavljeno letno porocilo Pokrajinske in študijske knji­žnice Murska Sobota, na spletnih straneh knjižnice, je za leto 2021. 7 Zapis na portalu Kamra je vsak nov vnos digitalne zbirke, podzbirk, multimedijskih elementov, novic, organizacije ali pri­spevka v Album Slovenije. Preglednica 2: Prirast zapisov na portalu Digitalna knjižnica Sloveni­je po obmocjih OOK v obdobju 2021-2023. (Vir: BibSiSt, 2024) Obmocja 2021 2022 2023 Celjsko 393 4 842 Dolenjsko 339 193 372 Gorenjsko 106 109 1.311 Goriško 1 0 0 Koroško 907 1.285 549 Obalno-kraško 5.753 10.704 8.426 Osrednjeslovensko 124 2.877 2.862 Pomursko 0 0 0 Spodnjepodravsko 525 1.532 661 Štajersko brez UKM 400 23 289  Skupaj 8.548 16.727 15.312 5.4 Obseg števila zapisov na portalu Obrazi slovenskih pokrajin Portal Obrazi slovenskih pokrajin je najmlajši skupni portal, ki je združil vecino obmocnih in krajevnih biografskih leksikonov. Razvija in upravlja ga Mestna knjižnica Kranj. 31. decembra 2023 je vseboval 5.931 biografij. Prirast novih zapisov8 na portal v zadnjih treh letih kaže, da je v povprecju najbolj aktivno vnašalo bibliografije Gorenjsko obmocje. V letu 2023 je potrebno omeniti tudi razlog prirasta na Osrednjeslovenskem obmocju, saj je ta prirast posledica pridružitve leksikona Obrazi srca Slovenije, ki ga upravlja Knjižnica Litija. V okviru prikljucitve je bilo na portal preneseno 235 gesel (Obrazi slovenskih pokrajin, 2024). V zadnjih treh letih so bile najmanj aktivne pri vnosu zapisov na portal knjižnice Štajerskega, Koroškega in Obalnokraškega obmocja. 8 Zapis na portalu Obrazi slovenskih pokrajin je vsak nov vnos biografije. 11 Preglednica 3: Prirast zapisov na portalu Kamra po obmocjih OOK v obdobju 2021-2023. (Vir: Statistika Kamra, 2021-2024)t Obmocja 2021 2022 2023 Celjsko 1.059 1.249 592 Dolenjsko 3.503 857 674 Gorenjsko 614 576 104 Goriško 509 185 98 Koroško 656 598 336 Obalno-kraško 634 408 303 Osrednjeslovensko 875 943 1.195 Pomursko 28 11 161 Spodnjepodravsko 393 243 331 Štajersko9 786 197 537  Skupaj 9.057 5.267 4.331 5.5 Obseg bibliografske obdelave domoznanskega gradiva Slovenske splošne knjižnice so v obdobju mer-jenja kazalca (2012-2023) zabeležile skupaj 344.668 bibliografskih obdelav domoznanskega gradiva. Slika 1 prikazuje obseg bibliografske obdelave domoznanskega gradiva po obmocjih.Podatki za Štajersko obmocje so pomanjkljivi, ker v statistiki niso šteti bibliografski zapisi za domoznansko gradivo, kreirani v UKM, saj viso­košolske knjižnice o tem kazalcu ne porocajo. Iz ostalih podatkov je razvidno, da so najvecji obseg bibliografske obdelave v proucevanem obdobju izvedle splošne knjižnice Osrednjeslovenskega obmocja (81.996), sledijo splošne knjižnice Go-riškega obmocja (44.920) in splošne knjižnice Dolenjskega obmocja (43.725). Najmanjši obseg so dosegle splošne knjižnice Pomurskega in Spo­dnjepodravskega obmocja. Preglednica 4: Prirast zapisov na portalu Obrazi slovenskih pokrajin po obmocjih OOK v obdobju 2021-2023. (Vir: BibSiSt, 2024) Obmocja 2021 2022 2023 Celjsko 25 30 21 Dolenjsko 34 32 31 Gorenjsko 53 43 56 Goriško 17 13 27 Koroško 13 7 5 Obalno-kraško 14 16 15 Osrednjeslovensko  0 1 243 Pomursko 19 31 25 Spodnjepodravsko 34 23 3 Štajersko11 8 2 4  Skupaj 217 198 430 6. Zakljucek Vecina OOK je domoznansko dejavnost izvaja-la pred uveljavitvijo Pravilnika o osrednjih ob-mocnih knjižnicah (2003), kot eno izmed nalog študijskih knjižnic. Izjemi sta OOK Ljubljana in OOK Maribor, ki v letu 2003 domoznanskih zbirk nista imeli in do leta 2007 in spremembe Zakona o obveznem izvodu publikacij (2007) tudi nista bili prejemnici obveznega izvoda. Za OOK Lju­bljana je po združitvi v Mestno knjižnico Ljublja­na domoznansko dejavnost prevzela Slovanska knjižnica, OOK Maribor pa si je delo na podrocju domoznanstva skladno z dogovorom razdelila v sodelovanju z UKM. Kot izhaja iz porocil koor­dinatorice v NUK in posameznih porocil OOK, so vse OOK izvajale vsa podrocja tretje naloge. Pomembno podrocje, ki ga Pravilnik (2003) ne doloca, je digitalizacija, ki jo glede na rezultate raziskave izvajajo vse OOK in tudi aktivno obja­vljajo digitalizirano gradivo na skupnih porta­lih, katerih prirast variira iz leta v leto glede na obseg sredstev za digitalizacijo, ki jo vecina knji­žnic izvaja ob pomoci zunanjih izvajalcev (npr. za objavo digitaliziranega gradiva v Digitalni knjižnici Slovenije). Prirast zapisov na portalu Kamra je odvisen od obsežnosti posameznih di­gitalnih zgodb, na portalu Obrazi slovenskih po­krajin pa tudi od odlocitev posameznih knjižnic, ki svoje lokalne leksikone še vedno prikljucuje­jo skupnemu portalu oziroma takšne odlocitve ne sprejmejo in raje vzdržujejo svoje biografske leksikone. Vsa obmocja OOK tudi bibliografsko obdelujejo domoznansko gradivo. Tovrstna ana­liza pa ima tudi svoje omejitve. Knjižnicna ob-mocja so si med seboj razlicna, tako po številu prebivalcev, za katere izvajajo svojo dejavnost, 11 UKM na portal Obrazi slovenskih pokrajin vsebin ne ob-javlja. kot po številu knjižnic svojega obmocja in uspo­ sobljenih zaposlenih za bibliografsko obdelavo raznih vrst knjižnicnega gradiva ter za pripravo vsebin in vnos na domoznanske portale. Poseben status ima tudi izvajanje domoznanske dejavno­ sti na Štajerskem obmocju, ki skladno z dogovo­ rom poteka v sodelovanju Mariborske knjižnice in UKM. Ker je UKM visokošolska knjižnica, ki v okviru statisticnih meritev izpolnjuje druga-cen vprašalnik, kot splošne knjižnice, so podat­ ki za to obmocje pomanjkljivi. Iz tega izhaja, da prispevek nudi omejen vpogled v izvajanje ko­ ordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja do-moznanskega gradiva po obmocjih. Dejstvo pa je, da so slovenske splošne knjižnice z digitalizacijo in ustvarjanjem novih skupnih domoznanskih portalov zagotovile vecjo dostopnost teh vsebin najširšemu krogu prebivalcev. Z aktivno promo-cijo domoznanske dejavnosti pa krepijo vlogo in pomen splošnih knjižnic v lokalnem okolju. 7. Viri in literatura BibSiSt: podatki o slovenskih knjižnicah. (2024). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https:// bibsist.si/Podatki-za-raziskovalce.html. Bon, M., Karun, B. in Vodeb, G. (2010). Izvajanje dejavnosti posebnih nalog osrednjih obmocnih knji­ žnic – porocilo za obdobje 2007–2009. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za ra­ zvoj knjižnic. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne stra­ ni: http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/do­ kumenti/2015/ook/OOK_2007-2009_porocilo.pdf. 13 Statistika prirasta zapisov na portalu Kamra za Štajersko obmocje vkljucuje tudi zapise , ki jih je v podatkovno zbirko prispevala UKM. 10 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko Bon, M. (2013). Od vizije do strategije 2003–2013: deset let osrednjih obmocnih knjižnic. V M. Am­brožic in D. Vovk (Ur.), Knjižnicni izzivi: vizija, strategija, taktika: 2003–2013–2023 (str. 127– 159). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Bon, M., Trplan, B. in Videc, A. (2015). Posebne na-loge osrednjih obmocnih knjižnic: porocilo o izva­janju dejavnosti za obdobje 2010–2013. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za ra­zvoj knjižnic. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne stra­ni:http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/do­ kumenti/2015/ook/Porocilo%20o%20izvajanju%20 posebnih%20nalog%20OOK_2010-2013.pdf. Kamra, statisticno porocilo za leto 2021. (2022). Celje: Osrednja knjižnica. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznica-celje.si/ images/Kamra_STATISTIKA_2021.pdf. Kamra, statisticno porocilo za leto 2022. (2023). Celje: Osrednja knjižnica. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznica-celje.si/ images/STATISTIKA_KAMRA_2022.pdf Kamra, statisticno porocilo za leto 2023. (2024). Celje: Osrednja knjižnica. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznica-celje.si/ images/STATISTIKA_KAMRA_2023.pdf. Kamra, vsebinsko in financno porocilo za leto 2023. (2024). Celje: Osrednja knjižnica. Prido­bljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www. knjiznica-celje.si/images/Kamra_vsebinsko_in_ finan%C4%8Dno_poro%C4%8Dilo_2023.pdf. Kanic, I., Leder, Z., Ujcic, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Knji-žnica,53 (3/4). Karun, B. in Kodric-Dacic, E. (2007). Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih obmoc­nih knjižnic v obdobju 2003–2006. Ljubljana: Na-rodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/ OOK_2003-2006.pdf. Kobe T., Krapež, V., Novljan, S., Petrov, N., Rajh, B., Sepe, M. in Wagner, L. (1992). Domoznanska dejavnost v knjižnicnem informacijskem sistemu Slovenije. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-IT5NQP0Q. Letno porocilo 2023: poslovno in financno porocilo Goriške knjižnice. (2024). Nova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.gkfb.si/images/doku­ menti/info_JZ/2023_Letno-porocilo.pdf. Novljan, S. (2003). Osrednje obmocne knjižnice (gradivo za pripravo pravilnikov/uredb o organizi­ranju in delovanju osrednjih obmocnih knjižnic). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Neobjavljeno. Obrazi slovenskih pokrajin: statisticno porocilo za leto 2023. (2024). Kranj: mestna knjižnica. Neob­javljeno. Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/ objava.jsp?urlid=200388&stevilka=4079. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne jav­ne službe. (2023). Uradni list RS, št. 28. Prido­bljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www. uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/ 2023-01-0538?sop=2023-01-0538. Videc, A. (2020). Vloga in pomen osrednjih obmo-cnih knjižnic v sistemu splošnih knjižnic. Doktor-ska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Zakon o knjižnicarstvu. (1982). Uradni list SRS, št. 27. Zakon o knjižnicarstvu (Zknj-1). (2001). Ura­dni list RS, št. 87/2001, 96/2002. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.uradni-list. si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-4446?­ sop=2001-01-4446. 14 Ucinki koordinacije domoznanske dejavnosti v obdobju 2003–2023: rezultati vprašalnika Mira Petrovic bibliotekarska specialistka Knjižnica Ivana Potrca Ptuj mira.petrovic@knjiznica-ptuj.si Izvlecek V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila opravljena ob 20. obletnici imenova­nja osrednjih obmocnih knjižnic in vzpostavitve njihovih mrež. Slovenske splošne knjižnice in Univerzitetna knjižnica Maribor so bili povablje­ni, da s pomocjo anketnega vprašalnika ocenijo ucinke koordinacije zbiranja, obdelave in hranje­nja domoznanskega gradiva kot tretje posebne naloge osrednjih obmocnih knjižnic v obdobju 2003–2023. Rezultati opravljene raziskave kažejo, da so knji­žnice zadovoljne z dosedanjim medsebojnim so-delovanjem in si ga v bodoce želijo še krepiti in nadgrajevati. Za lažje sodelovanje knjižnic in hitrejši razvoj domoznanske dejavnosti v prihod­nje pa bi bilo smiselno posodobiti oz. natancneje opredeliti vsebino tretje posebne naloge. Kljucne besede: splošne knjižnice, osrednje ob-mocne knjižnice, domoznanstvo, Slovenija Abstract This paper presents the results of a survey condu­cted 20 years after central regional libraries were designated and regional library networks were esta­blished. Slovenian public libraries and the Universi­ty of Maribor Library were sent a questionnaire to evaluate the effects of coordinating the collection, processing and preservation of local studies materi­als in the period 2003–2023, which is the third spe­cial task of central regional libraries. The results of the survey show that the libraries are satisfied with the collaboration so far, and are keen to strengthen and develop it further in the future. However, in order to facilitate further col­laboration between libraries and to promote the development of local studies, it would be useful to update or better specify the third special task. Keywords: public libraries, central regional li­braries, local studies, Slovenia 1.Uvod Domoznanska dejavnost je pomembna dejav­nost v slovenskih splošnih knjižnicah, ki prica o identiteti lokalne skupnosti in jo predstavlja navzven. Prav na podrocju domoznanstva ima­jo knjižnice izjemne možnosti sodelovanja s sorodnimi kulturnimi ustanovami (muzeji, ar­hivi, društva itd.), domoznanske vsebine pa so tiste, s katerimi se približujejo svojemu lokal­nemu okolju in jih uspešno ponujajo na spletu. K izvajanju domoznanske dejavnosti vse splošne knjižnice zavezuje tudi knjižnicna zakonodaja. 2. Zakonske podlage Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) ima zakonsko podlago v veljavnem Zakonu o knjižnicarstvu (2001) ter podzakonskih aktih1. Zakon (2001) formalno uvaja tudi osrednje obmocne knjižnice (OOK), ki opravljajo štiri posebne naloge: zagotavljanje povecanega in zahtevnejšega izbora knjižnicnega gradiva in informacij, strokovna pomoc knjižnicam obmocja, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva in usmerjanje izlocenega knjižnicnega gradiva s svojega obmocja. Mreža splošnih knjižnic je bila uvedena leta 2003 s sprejetjem Pravilnika o izvajanju knjižnicne dejavnosti kot javne službe. Dolocenih je bilo deset OOK in obmocja, za katera opravljajo 1 Domoznanskadejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah je opredeljena v Zakonu o knjižnicarstvu iz leta 2001 (Zaknj-1), ki v 16. clenu doloca, da splošne knjižnice zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Domoznansko dejavnost lahko skladno s 29. clenom zakona opravljajo tudi vi-sokošolske in univerzitetne knjižnice. Pri strokovni obdelavi in hranjenju nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva knjižnice upoštevajo navodila nacionalne knjižnice (cl. 24 in 33). 15 štiri posebne naloge. Obseg posebnih nalog je podrobneje opredelil Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah (2003). Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) je naložil nalogo, da usmerja strokovno delo svetovalnih služb v OOK in koordinira izvajanje domoznanske dejavnosti. Oba pravilnika sta prenehala veljati s sprejetjem Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne jav­ne službe (2023). Skladno s 41. clenom tega Pra­vilnika se usmeritve za izvajanje posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic za obdobje petih let pripravi v okviru nacionalne koordinacije poseb­nih nalog osrednjih obmocnih knjižnic. Nacional-no koordinacijo na podlagi izhodišc ministrstva, pristojnega za kulturo, tako odslej zagotavljajo osrednje obmocne knjižnice same. Za obdobje 2023–2025 je bila med Goriško knjižni-co Franceta Bevka Nova Gorica in devetimi osre­dnjimi obmocnimi knjižnicami ter Združenjem splošnih knjižnic dogovorjena in sklenjena Po-godba o izvajanju storitev nacionalne koordinacije obmocnosti, pri cemer je naloge nacionalne koor­dinatorice prevzela strokovna delavka, zaposlena v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica. Strokovno koordinacijo domoznanske dejav­nosti od leta 2018 po dogovoru med OOK izvaja Knjižnica Ivana Potrca Ptuj. Komisija za kompe­tencne centre pri Združenju splošnih knjižnic je 10. februarja 2022 ptujski knjižnici podelila sta­tus kompetencnega centra za domoznanstvo (za 3-letno obdobje). Cilj kompetencnega centra je vsebinska koordinacija in poenotenje izvajanja domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah, vpeljava novih strokovnih rešitev in dvig kakovo­sti izvajanja domoznanske dejavnosti na nacio­nalnem nivoju (Petrovic, 2024, str. 2). Dodatna osnova za domoznansko dejavnost v splo­šnih knjižnicah so Strokovna priporocila in stan­dardi za splošne knjižnice za obdobje 2018–2028 (2018), ki domoznansko dejavnost definirajo kot eno od knjižnicnih vlog z namenom podpore razu­mevanju, raziskovanju lokalne skupnosti in gradnji njene identitete, spodbujanja zanimanja za lokalno okolje, zavedanja pripadnosti lokalni skupnosti in skrbi za ohranjanje vrednot lokalnega okolja. 3. Koordinacija izvajanja tretje posebne naloge – pregled objav Kot je bilo omenjeno, je koordinacija obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva tretja od štirih posebnih nalog, ki jih OOK opravljajo v skladu s 27. clenom Zakona o knjižnicarstvu (2001). Na ta nacin je bila na OOK prenesena skrb za sistema­ 16 ticen razvoj domoznanske dejavnosti, pri cemer knjižnice sodelujejo in se povezujejo tako znotraj knjižnicnih obmocij kot med njimi. Izvajanje koordinacije tretje posebne naloge in dosežene rezultate lahko spremljamo iz porocil posameznih OOK, porocil o izvajanju posebnih nalog OOK, ki so jih pripravili v NUK za obdob­je 2003–2006 (Karun in Kodric-Dacic, 2007), 2007–2009 (Bon, Karun in Vodeb, 2010) in 2010– 2013 (Bon, Trplan in Videc, 2015) ter iz porocil kompetencnega centra za domoznanstvo za leti 2022 (Petrovic, 2023) in 2023 (Petrovic, 2024). V okviru priprave doktorske naloge na temo vloge in pomena OOK je bila pred nekaj leti izvedena tudi analiza koordinacije zbiranja, obdelave in hranje­nja domoznanskega gradiva v obdobju 2003–2016 (Videc, 2020, str. 76-78). V okviru koordinacije obmocnosti je bila že leta 2005 ustanovljena delovna skupina za domoznan­stvo, katere clani so obmocni koordinatorji do-moznanstva iz desetih OOK. Skupina je pod vod­stvom koordinatorice iz NUK definirala glavne izzive na podrocju domoznanstva in za posame­zna vprašanja oblikovala ožje delovne skupine. Kot rezultat dvodnevne delavnice OOK je bil obli­kovan dokument Vizija in poslanstvo domoznan­ske dejavnosti (Karun in Kodric-Dacic, 2007 str. 12, 17). V naslednjih letih so OOK v sodelovanju z NUK pripravile razna priporocila,2 izvedle tri popise stanja domoznanstva (stanje 2006, 2009 in 2016), pripravile popis stanja domoznanskih depojev, izdelale bibliografijo serijskih publikacij (2014, z dopolnitvami 2020) in pospešeno izvaja­le projekte digitalizacije. Skladno s poverjenimi nalogami so v NUK pripravili Smernice za digita­lizacijo knjižnicnega gradiva (2010), Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno po­membnega domoznanskega knjižnicnega gradiva v splošnih knjižnicah (2012) in Navodila za ugo­tavljanje lastnosti kulturnega spomenika (2012). Leta 2009 so OOK v sodelovanju z NUK in Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS pricele z organizacijo bienalnega festivala do-moznanstva Domfest, ob katerem vsakic izide tudi zbornik. Od leta 2019 vsakoletna strokovna sreca­nja domoznancev potekajo tudi na Ptuju, priprav­lja jih Knjižnica Ivana Potrca Ptuj kot kompetenc­ni center za domoznanstvo v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS. 2 Delovne skupine v okviru skupine domoznancev OOK so v obdobju od 2005 do 2008 pripravile Smernice za pridobivanje domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah, Smernice za izbor gradiva za domoznansko zbirko in Priporocila za biblio­grafsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov. Izšle so v prvem zborniku Domfesta leta 2009 (Smernice delovnih skupin, 2009, str. 5-6). Kot najvecji dosežek OOK v prvem desetletnem ob-dobju je bila prepoznana digitalizacija domoznan­skega gradiva, možnost, da uporabnik do gradiva dostopa na daljavo, in hitro uvajanje novih infor­macijskih tehnologij, ki spreminjajo knjižnice v informacijska in kulturna središca (Bon, 2013, str. 8). V tem obdobju je nastal tudi portal Kamra kot osrednji domoznanski spletni portal. Vzpostavi­tev portala Kamra je bila zastavljena kot štiriletni projekt (2004-2008). Nosilec projekta je bila Zveza splošnih knjižnic, partnerji pa obmocne knjižni­ce in NUK. Zagon portala so financirale osrednje obmocne knjižnice s sredstvi, ki jih je Ministrstvo za kulturo namenjalo njihovim posebnim nalogam (Karun in Kodric-Dacic, 2007 str. 16-17). Od leta 2011 portal uspešno upravlja Osrednja knjižnica Celje ob tesnem sodelovanju ostalih OOK, kjer so regijska uredništva. Omenimo še najmlajši skupni portal, spletni biografski leksikon Obrazi sloven-skih pokrajin, ki je nastal leta 2020 z združitvijo biografij, objavljenih v regijskih leksikonih in ga upravlja Mestna knjižnica Kranj v sodelovanju z OOK. V njem najdemo biografije znanih osebno­sti slovenskih pokrajin ter Slovencev v zamejstvu in po svetu (Obrazi slovenskih pokrajin, 2024, str. 3). Z gradivom, digitaliziranim s sredstvi za izvajanje posebnih nalog OOK, splošne knjižnice pomembno dopolnjujejo tudi Digitalno knjižnico Slovenije – dLib.si. Osrednja knjižnica Celje in Knjižnica Ivana Potrca Ptuj sta bili skupaj z Uni-verzo v Ljubljani partnerici projekta Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si, torej soudeleženi v razvoju od samega zacetka delovanja portala dLib. si (Krstulovic, 2016, str. 48). Skozi delo v praksi so delovne skupine predstav­nikov OOK scasoma zaznale in izrazile potrebo po redefiniciji organiziranosti in izvajanju poseb­nih nalog OOK, tako v zakonodaji kot v praksi. Na osnovi pregleda dokumentov, mnenja fokusnih skupin in lastnih stališc je posebna delovna skupi­na predlagala vsebino prenovljene tretje posebne naloge. Podan je bi predlog, da bi se koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva preimenovala v »koordinacijo domoznan­ske dejavnosti« (Strokovna izhodišca, 2017, str. 22-23). Po tej definiciji predstavlja tretja posebna naloga koordinacijo zbiranja, obdelave in hranje­nja domoznanskega gradiva, izvedbo projektov digitalizacije, izgradnjo skupnih domoznanskih portalov (npr. biografski leksikoni), projektov nacionalnega pomena in promocijo domoznan­ske dejavnosti na obmocju. Naloga naj se izvaja v partnerskem sodelovanju med OK in OOK (npr. izmenjave gradiva in razstav, skupna promocija in izvedba dogodkov, izmenjava primerov dobrih praks…). Sestavni del koordinacije domoznanske dejavnosti je tudi svetovanje/sodelovanje, ki je si­cer predmet druge naloge (Strokovna izhodišca, 2017, str. 24). Pri podrobnejšem opisu vsebine tret­je posebne naloge so sledili dolocbam Pravilnika o osrednjih obmocnih knjižnicah (2003), ki pa je leta 2023 prenehal veljati. Zato so v letu 2024 OOK skladno z dolocili 41. clena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne javne službe (2023) pricele s pripravo dokumenta Usmeritve za izvajanje poseb­nih nalog osrednjih obmocnih knjižnic (OOK) za obdobje 2025–2029. Dokument pripravlja skupina koordinatorjev obmocnosti iz vseh OOK ob sode­lovanju drugih deležnikov iz stroke. Pri pripravi usmeritev za tretjo posebno nalogo bi po mnenju nekaterih OOK veljalo ohraniti nabor nalog, ki jih že izvajajo, in dolocene naloge posodobiti oziroma bolj natancno opredeliti. Dokument bo predvido-ma pripravljen do konca leta 2024. 4. Zasnova, potek in izvedba raziskave V okviru delovne skupine domoznancev OOK je bil v letu 2023 sprejet predlog, da bo ena od dveh izbranih tem 8. festivala domoznanstva Domfest pregled rezultatov koordinacije domoznanstva ob 20. obletnici vzpostavitve mreže OOK. Za orga­nizacijo dogodka in pripravo vsebin zbornika sta bila imenovana organizacijski in programski od­bor. Ta je sprejel odlocitev, da se izvede raziskava, s katero smo želeli preveriti, kakšni so po mne­nju knjižnic ucinki koordinacije domoznanske dejavnosti v obdobju 2003-2023. Anketa je bila pripravljena s pomocjo spletnega orodja 1KA in po uskladitvi ter uspešnem testiranju med clani odbora po e-pošti poslana clanom delovne skupi­ne domoznancev OOK s prošnjo, da jo izpolnijo in k izpolnjevanju povabijo tudi knjižnice na svojem obmocju. Anketo so knjižnice izpolnjevale med 13. majem in 14. junijem 2024. Sledil je pregled prispelih vprašalnikov, pri katerem se je pokazalo, da je precej vprašalnikov neustreznih, to pomeni, da knjižnice niso odgovorile na nobeno vsebinsko vprašanje. Zato smo jih preko mreže koordinator­jev domoznanstva v OOK ponovno pozvali k izpol­njevanju, rok za izpolnjevanje pa podaljšali do 13. avgusta 2024. Anketa je bila zastavljena tako, da v njej nismo zbi­rali osebnih podatkov. Ker pa smo želeli zagotoviti, da bo vsaka knjižnica odgovore posredovala samo enkrat, je bilo potrebo vnesti naziv knjižnice. V pri­meru, da so knjižnice vprašalnik izpolnile veckrat, smo upoštevali anketni vprašalnik, ki je vseboval najvec vsebinskih odgovorov, ostale pa izlocili. 17 5. Analiza rezultatov vprašalnika Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj z 41 spremenljivkami. Uvodna tri vprašanja so bila namenjena umestitvi knjižnic po obmocjih, do-locitvi tipa knjižnice (OOK, OK ali UKM) in identifikaciji posamezne knjižnice (vnesti je bilo potrebno naziv knjižnice). Sledil je sklop vsebin­skih vprašanj, pri cemer so bila vprašanja prila­gojena temu, ali so nanje odgovarjale OOK ali OK oz. UKM. OOK so odgovarjale na 10 vprašanj, OK in UKM pa na 6 vprašanj. Ob zakljucku ankete so anketiranci lahko zapisali tudi sporocilo priprav­ljavcem ankete. Obvezna so bila uvodna in 6 vse­binskih vprašanj, ostala so bila neobvezna, nanje so knjižnice odgovarjale po lastni presoji. K sodelovanju smo povabili vse slovenske splošne knjižnice (OOK in OK) ter UKM. Žal je bil odziv nekoliko pod pricakovanji, saj se je vabilu odzvalo 48 od 59 vabljenih knjižnic (Preglednica 1). Preglednica 1: Knjižnice, ki so sodelovale v anketi – število in delež po obmocjih Obmocja Št. vseh knjižnic Št. sodelujocih knjižnic Odzivnost na ob-mocju v % OOK OK/UKM Celjsko 12 1 7 66,70 Dolenjsko 9 1 7 89,00 Gorenjsko 5 1 4 83,30 Goriško 4 1 2 75,00 Koroško 4 1 2 75,00 Obalno-kraško 6 1 4 83,30 Osrednjeslovensko 9 1 5 66,70 Pomursko 4 1 2 75,00 Spodnjepodravsko 2 1 1 100,00 Štajersko in UKM 4 1 3 100,00 Skupaj 59 48 18 Ni sodelovanja Slabo Niti dobro, niti slabo Zelo dobro Dobro Slika 2: Zadovoljstvo OK/UKM s sodelovanjem z OOK na obmocju na podrocju domoznanske dejavnosti (n=38). Prvo vsebinsko vprašanje se je nanašalo na oceno uspešnosti sodelovanja med OOK in knjižnicami na obmocju (slika 1). 7 OOK je sodelovanje ocenilo kot dobro, 3 OOK pa kot zelo dobro. Nobena OOK ni sodelovanja s knjižnicami na obmocju ocenila z nižjo oceno. OK/UKM so kvaliteto sodelovanja na obmocju oce­nile s še nekoliko višjo oceno (slika 2). Od 38 knji­žnic, ki so odgovorile na vprašanje, je 18 knjižnic sodelovanje ocenilo z najvišjo možno oceno zelo dobro (47 %), 19 pa kot dobro (50%). Ena knjižnica je sodelovanje ocenila z oceno niti dobro niti slabo. Naslednje vprašanje se je nanašalo na zadovoljstvo knjižnic pri izvajanju posameznih domoznanskih aktivnosti (sliki 3 in 4). OOK so kot najbolj uspeš­ne projekte oz. aktivnosti izpostavile digitalizacijo Projekti digitalizacije domoznanskega gradiva Medsebojna izmenjava in pretok informacij, dobrih praks Skupni domoznanski projekti (prireditve, razstave, založniška dejavnost) Vnos vsebin na portal Kamra Vnos vsebin na portal Obrazi slovenskih pokrajin Skupna promocija domoznanske dejavnosti in zbirk Usklajevanje strokovnega dela (npr. pridobivanje in obdelava domoznanskega gradiva, itd.) Drugo domoznanskega gradiva in medsebojno izmenja­vo in pretok informacij ter dobrih praks. Nekoli­ko nižjo povprecno oceno so dobili vnos vsebin na portal Kamra, skupni domoznanski projekti in vnos vsebin v leksikon Obrazi slovenskih pokra­jin. Po mnenju OOK so bili na obmocjih najmanj uspešni pri usklajevanju strokovnega dela in skup­ni promociji domoznanske dejavnosti in zbirk. OK/UKM so kot najbolj uspešna projekta prav tako izpostavile digitalizacijo domoznanskega gradiva in vnos vsebin na portal Kamra. Sledijo medseboj­na izmenjava in pretok informacij, dobrih praks ter usklajevanje strokovnega dela, nižjo povprecno oceno (manj kot 4) pa so dobili skupna promoci­ja domoznanske dejavnosti in zbirk, vnos vsebin v leksikon Obrazi slovenskih pokrajin in skupni do-moznanski projekti. Slika 3: Ocena sodelovanja OOK s knjižnicami na obmocju pri posameznih aktivnostih (n=10). Primerjava povprecnih ocen pokaže, da so pro-jekte oz. aktivnosti, prepoznane kot najbolj us-pešne, OOK in OK/UKM ovrednotile s podobni-mi ocenami. To sta digitalizacija domoznanskega gradiva (OOK 4,6, OK/UKM 4,5) in medsebojna izmenjava informacij ter dobrih praks (OOK 4,2, OK/UKM 4,3). S sodelovanjem pri vnosu vsebin na portalu Kamra so bolj zadovoljne OK/UKM, saj so podale višjo oceno sodelovanja kot OOK (OK/UKM 4,5, OOK 3,9). OK/UKM so tudi neko­liko bolj zadovoljne pri usklajevanju strokovnega dela (OK/UKM 4,1, OOK 3,9) ter pri skupni pro-mociji domoznanskih zbirk (OK/UKM 3,9, OOK 3,3). S podobno oceno so OOK in OK/UKM oceni­le sodelovanje pri vnosu vsebin v leksikon Obrazi slovenskih pokrajin (OOK 3,8, OK/UKM 3,9). Vendar nas visoke povprecne ocene ne smejo za­vesti k prepricanju, da je sodelovanje na vseh obmocjih in pri vseh aktivnosti enako uspešno. Nekoliko drugacno stanje se nam pokaže, ko si pobliže pogledamo posamezne odgovore knji­žnic (preglednici 2 in 3). Ti odgovori kažejo, da na nekaterih obmocjih knjižnice ne sodelujejo pri vseh aktivnostih oz. kvaliteto sodelovanja ocenjujejo z nizkimi ocenami. Najmanjše oz. slabše sodelovanje so nekatere knjižnice iz sku-pine OK/UKM zaznale pri usklajevanju strokov­nega dela, pri skupnih domoznanskih projektih in promociji ter pri vnosu vsebin v leksikon Ob-razi slovenskih pokrajin. Slednje je posledica dejstva, da se OOK na Osrednjeslovenskem ob-mocju ni odlocila za prevzem uredništva leksi­kona za svoje obmocje, zato pri tej aktivnosti ni sodelovanja med OOK in OK (Obrazi slovenskih pokrajin, 2024). Kar 14 knjižnic iz skupine OK/ UKM je sodelovanje pri skupnih domoznanskih projektih ocenilo s oceno 3 ali manj, 10 knjižnic pa je skupni promociji domoznanskih zbirk na­menilo oceno 3 ali manj. Slika 5: Ocena rezultatov koordinacije domoznanske dejavnosti na nacionalnem nivoju v obdobju 2003-2023 – OOK in OK/UKM (n=43). Preglednica 2: Sodelovanje OOK s knjižnicami na obmocju pri posameznih aktivnostih – odgovori OOK (n=10) 1 - ni sodelovanja 2 - slabo  3 - niti dobro, niti slabo 4 - dobro  5 - zelo dobro  Usklajevanje strokovnega dela (npr. pridobivanje in obdelava domoznanskega gradiva, itd.) 2  0  3 3  2  Projekti digitalizacije domoznanskega gradiva 0  0  0  4 6  Vnos vsebin na portal Kamra 0  0  2  7 1  Vnos vsebin na portal Obrazi slovenskih pokrajin 1  0  2  4 3  Skupni domoznanski projekti (prireditve, razsta­ve, založniška dejavnost) 0  0  3  5 2  Skupna promocija domoznanske dejavnosti in zbirk 1  1  3  4 1  Medsebojna izmenjava in pretok informacij, dob-rih praks 0  0  2  4 4  Drugo: 0  0  0  0 0  Preglednica 3: Sodelovanje OK/UKM z OOK na obmocju pri posameznih aktivnostih - odgovori OK in UKM (n=38) 1 - ni sodelovanja 2 - slabo  3 - niti dobro, niti slabo 4 - dobro  5 - zelo dobro  Usklajevanje strokovnega dela (npr. pridobivanje in obdelava domoznanskega gradiva, itd.) 0 0 9 18 11 Projekti digitalizacije domoznanskega gradiva 0 0 4 11 23 Vnos vsebin na portal Kamra 0 0 3 12 23 Vnos vsebin na portal Obrazi slovenskih pokrajin 6 1 1 14 16 Skupni domoznanski projekti (prireditve, razsta­ve, založniška dejavnost) 5 2 7 17 7 Skupna promocija domoznanske dejavnosti in zbirk 1 0 9 20 8 Medsebojna izmenjava in pretok informacij, dob-rih praks 0 0 3 19 16 Drugo: 0 0 0 1 1 Knjižnice smo povabili tudi, da ocenijo rezultate koordinacije domoznanske dejavnosti na nacional­nem nivoju v obdobju 2003–2023, pri cemer so vse knjižnice odgovarjale na isto vprašanje (slika 5). Na vprašanje je odgovorilo 43 knjižnic. Najboljše rezul­tate so zaznale na podrocju organizacije strokovnih dogodkov, sledijo vzpostavitev skupnih portalov Ka­mra in Obrazi slovenskih pokrajin ter digitalizacija, široka dostopnost in trajno ohranjanje domoznan­skega gradiva; slednje se neposredno navezuje na prispevek knjižnic v Digitalni knjižnici Slovenije in nedavno vzpostavitev repozitorija za potrebe splo­šnih knjižnic. Slabše rezultate so knjižnice zaznale na podrocjih sodelovanja s sorodnimi ustanovami, projektnega sodelovanja na obmocjih in med obmo-cji ter mednarodnega sodelovanja. OOK so bile povabljene tudi, da ocenijo delo de­lovne skupine za domoznanstvo, ki deluje v okviru koordinacije od leta 2005 in vzpostavitev sistema kompetencnega centra za domoznanstvo. Kot smo že omenili, je do leta 2018 skupino vodila na­cionalna koordinatorica v NUK, od leta 2018 pa jo koordinira Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, ki je v letu 2022 pridobila status kompetencnega cen­tra za domoznanstvo. Mnenje vseh OOK je, da je skupina s svojim delom pomembno prispevala k povezovanju, razvoju in poenotenju domoznan­ske dejavnosti. V pokoronskem obdobju je delo skupine zelo olajšala tudi možnost srecevanja na spletni sestankih, v primeru sestanka v živo pa srecevanje v Ljubljani, namesto na Ptuju. OOK so podale tudi soglasno oceno, da ima oz. bo imela vzpostavitev kompetencnega centra za do-moznanstvo pozitiven vpliv na razvoj domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah. Prepoznana je bila proaktivnost delovanja kompetencnega centra, ki se po mnenju OOK izkazuje z organizacijo strokov­nih srecanj, izvajanjem projektov in aktivno skrbjo za naslavljanje relevantnih strokovnih vprašanj na nacionalnem nivoju. Izboljšal se je pretok informa­cij, povezovanje strokovnih delavcev in povecala izmenjava dobrih praks med knjižnicami. Eden od argumentov v prid vzpostavitve kompetencnega centra za domoznanstvo je tudi »širitev in specia­lizacija nalog na podrocju domoznanstva, ki smo ji prica v zadnjih letih, zaradi cesar je zelo dobrodošla organizirana koordinacija in skrb za izvajanje teh nalog na nacionalnem nivoju«. V raziskavi nas je zanimalo tudi, kakšne nacrte ima­jo knjižnice pri izvajanju domoznanske dejavnosti za prihodnjih pet let. Na vprašanje, ki ni bilo obve­zno, je odgovorilo 36 od 48 sodelujocih knjižnic. OOK nacrtujejo predvsem kontinuirano domoznan­sko dejavnost in nadaljevanje zastavljenih projek­tov in aktivnosti, pri cemer so posebej izpostavile 22 digitalizacijo in vzpostavitev digitalnega arhiva, nadaljevanje dela na portalih Kamra in Obrazi slo­venskih pokrajin, skupne projekte, promocijske aktivnosti, strokovna izobraževanja, krepitev so-delovanja s sorodnimi ustanovami in mednarodno sodelovanje. OOK Maribor nacrtuje vzpostavitev domoznanske zbirke v novi osrednji knjižnici, OOK Kranj pa novo literarno pot po Kranju. Tudi v OK/UKM nacrtujejo nadaljevanje izvajanja nalog, ki jih že opravljajo, kot so dopolnjevanje do-moznanske zbirke, digitalizacija gradiva, razstave in prireditve, skupni projekti na obmocju in sode­lovanje s sorodnimi ustanovami. V nekaterih knji­žnicah bodo posebno pozornost namenili trajnemu ohranjanju gradiva oz. vnosu v repozitorij dLib ter dopolnjevali in razvijali lastne portale (npr. Digital-ni repozitorij UKM, Jlib, Digidom, Šaleški biograf-ski leksikon). V OK Velenje nameravajo v digitalni knjižnici (šaleški filmoteki) vzpostaviti združeno enovito in celotno filmsko in video gradivo arhivske­ga znacaja in tudi vse nastajajoce nove vsebine. V dveh OOK in dveh OK bodo vecjo pozornost na­menili obdelavi zapušcin, kar lahko razumemo kot rezultat vecletnih prizadevanj za poenotenje bibliografske obdelave rokopisnega gradiva, zapu-šcin in tvorjenih zbirk v sistemu COBISS. V UKM nacrtujejo tudi vzpostavitev portala rokopisnega gradiva in zapušcin. Tri OK so zapisale, da nacrtov nimajo oz. da bo izvajanje domoznanske dejavno­sti okrnjeno zaradi kadrovske podhranjenosti. V anketi smo knjižnicam zastavili tudi vprašanje, kaj pricakujejo v prihodnje od izvajanja tretje po­sebne naloge; odgovorilo je 40 od 48 sodelujocih knjižnic. Tako OOK kot OK/UKM pricakujejo na­daljnje dobro sodelovanje, krepitev medsebojne izmenjave informacij in gradiva, skupne projek­te ter sodelovanje pri promociji domoznanskih in drugih posebnih zbirk na obmocjih. Prav tako pricakujejo nadaljevanje digitalizacije gradiva, pomembnega za celotno obmocje, razvoj portalov Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin ter izboljša­nje hranjenja in dostopnosti digitaliziranega gra-diva. Veliko si obetajo tudi od skupnih smernic za enotno izvajanje domoznanske dejavnosti, ki so trenutno v pripravi3, in bodo po pricakovanjih knjižnic pripomogle k bolj kvalitetnemu in enot­nejšemu izvajanju domoznanske dejavnosti. 3 Direktorica Knjižnice Ivana Potrca Ptuj Milena Doberšek je 6. 2. 2023 sprejela sklep št. 61/2023 o imenovanju clanov delovne skupine za pripravo smernic za domoznansko dejavnost. Naloga delovne skupine je oblikovanje enotnih smernic za izvajanje do-moznanske dejavnosti v slovenskem knjižnicnem sistemu. Naloge delovna skupina izvaja do 31. 12. 2024. V delovni skupini sodeluje 13 strokovnjakov iz slovenskih splošnih knjižnic, Univerzitetne knji­žnice Maribor in Narodne in univerzitetne knjižnice, vodi jo Mira Pet­rovic. Povzeto po: https://www.knjiznica-ptuj.si/aktualno-2/. Analiza vprašalnika pokaže, da so OOK in OK/UKM na podrocju domoznanske dejavnosti relativno za­dovoljne z medsebojnim sodelovanjem in ga želijo v prihodnje še krepiti oz. nadgrajevati. Nekateri odgo­vori knjižnic pa nakazujejo, da razumevanje obsega tretje posebne naloge ni povsem enoznacno. Ena od OOK je predlagala, »naj se natancneje definira, kaj naj bi tovrstna koordinacija sploh pomenila, kakšne so realne možnosti za njeno implementacijo, sesta-vi naj se nova vecletna strategija«. Po drugi strani pa si tudi nekatere OK želijo drugacno podporo s strani OOK. Predvsem gre za potrebo po strokovni pomo-ci tudi v obliki obdelave gradiva v vzajemno biblio­grafsko bazo, ceprav Zakon o knjižnicarstvu (2001) OOK obvezuje zgolj h koordinaciji te naloge. Vpra­šanje obdelave domoznanskega gradiva je perece zlasti za manjše OK, v katerih strokovni delavci ni­majo dovoljenj za vzajemno katalogizacijo vseh vrst domoznanskega gradiva (Videc, 2020, str. 331). Ne-katere OK z mocno domoznansko tradicijo in dobro kadrovsko zasedbo pa posebne podpore pri skrbi za domoznansko zbirko s strani OOK niti ne pricaku­jejo, niti si je ne želijo. To odraža odgovor ene od OK, kjer so zapisali, da »vsaka knjižnica zbira in obdelu­je svoje domoznansko gradivo; povezuje nas digita­lizacija, spletni portali in skupni projekti.« Dve OOK sta v odgovorih izpostavili, da si pri sodelovanju s knjižnicami na obmocju želitavec odzivnosti s strani OK. Šibka kadrovska za­sedenost v OK namrec neredko otežuje tesnejše sodelovanje, posebej ocitno se to izkazuje pri iz­vajanje nacrtovanih skupnih projektov, mdr. pri pridobivanju vnašalcev vsebin za knjižnicne do-moznanske portale Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin. Ena OK je zapisala, da si želi koordini­ranje kroženja zanimivih razstav in predavanj z domoznansko tematiko. Dve OK sta podali pred-log, vezan na digitalno domoznansko gradivo in sicer, naj se »razmisli o domoznanstvu v sple­tnem okolju« in »da vecji poudarek na e-zbiranju (domoznanskega) gradiva.« Zadnje vsebinsko vprašanje, ki smo ga zastavi­li knjižnicam, se je glasilo Kaj bi lahko po vašem mnenju v prihodnje še storili za napredek in ra­zvoj domoznanske dejavnosti v slovenskih splo­šnih knjižnicah in UKM? Odgovore je podalo 35 od 48 sodelujocih knjižnic. Vsebinsko se odgovori deloma navezujejo na podrocja, ki so jih knjižnice v svojih predhodnih odgovorih izpostavljale kot prioritetne in si želijo njihove nadgradnje oz. kre­pitve aktivnosti. Med njimi ni zaznati posebnih potreb po izboljšanju na podrocju digitalizacije in izgradnje domoznanskih portalov. Dodatne pri­ložnosti in možnosti za razvoj domoznanstva vidi­jo knjižnice predvsem pri mreženju s sorodnimi ustanovami doma in v tujini (knjižnice, druge kul­ 23 turne ustanove, šole), izpostavljajo tudi potrebo po koordinirani promociji domoznanstva, kar bi povecalo prepoznavnost domoznanske dejavnosti in zbirk v lokalnih okoljih in širše. Želijo si obsež­nejše skupne promocije domoznanskih vsebin na nacionalnem nivoju in vkljucitve domoznanskih vsebin v šolske izobraževalne programe. Še enkrat se je izpostavilo, da je za knjižnice po­membno tudi vprašanje bibliografske obdelave domoznanskega gradiva, zlasti neknjižnega, anti-kvarnega in rokopisnega gradiva ter zapušcin. Kljub temu, da so bili v preteklih letih narejeni koraki k vecjemu poenotenju obdelave tovrstnega gradiva, ostaja znaten delež gradiva še neurejen, neobdelan in posledicno tudi nedostopen javnosti. Po mnenju knjižnic je kljucen problem zagotavljanje zadostnih financnih, prostorskih in kadrovskih pogojev, kar bi omogocalo sistematicno in kvalitetno opravljanje domoznanske dejavnosti. Le pritrdimo lahko mne­nju ene od knjižnic, kjer so zapisali, da bi »v osre­dnjih knjižnicah morali zaposliti vsaj eno osebo, ki bi se namensko ukvarjala s to dejavnostjo, ki je vednobolj razvejana.« Žal v praksi to ni pogosto, saj imajo le redke OK za izvajanje domoznanske dejavnosti zaposlene strokovne delavce za polni delovni cas. V primeru, da so posamezne naloge razdeljene med vec strokovnih delavcev knjižnice, pa bi bilo smiselno imenovati enega zaposlenega, ki bi nacrtoval, pove­zoval in koordiniral vse te aktivnosti in bdel nad re-zultati (Petrovic, 2016, str. 92-93). Vec knjižnic je v svojih odgovorih izpostavilo tudi vprašanje statusa domoznanskega knjižni-carja v knjižnicarski stroki, ki je po njihovem mnenju neustrezen. Problematika vrednotenja opravljenega dela je zlasti pereca pri vrednote­nju avtorskih objav, potrebnih za napredovanje v strokovne nazive. 6. Razprava Rezultati opravljene raziskave kažejo, da so OOK v dvajsetletnem obdobju od vzpostavitve mreže OOK uspešno izvajale naloge v okviru tretje po­sebne naloge, torej koordinacijo zbiranja, hra­njenja in obdelave domoznanskega gradiva za svoje obmocje. Vecina OOK je domoznansko de­javnost opravljala že pred uveljavitvijo Pravilnika o osrednjih obmocnih knjižnicah (2003), razen na Osrednjeslovenskem in Štajerskem obmocju, kjer obe OOK do takrat nista imeli tradicije do-moznanske dejavnosti in domoznanskih zbirk, in sta po prevzemu posebnih nalog aktivnosti na podrocju domoznanstva zastavili na novo (Vi­dec, 2020, str. 294). Na Štajerskem obmocju je na podlagi dogovora pomemben partner Mariborske knjižnice pri izvajanju domoznanske dejavnosti Univerzitetna knjižnica Maribor, ki ima na pod-lagi tradicije razvejano domoznansko dejavnost in bogate zbirke za celo severovzhodno Slovenijo. OOK in OK so v glavnem zadovoljne z medseboj­nim sodelovanjem na podrocju domoznanske de­javnosti in si želijo okrepitve ter nadgradnje sode­lovanja. Medtem ko so OOK izrazile željo po vecji odzivnosti OK pri izvajanju skupnih projektov, je bila na strani OK veckrat izražena želja po doda­tni pomoci pri nalogah, ki jih zaradi kadrovskih in drugih omejitev same ne zmorejo opravljati. Ceprav so OOK zavezane le h koordinaciji zbira­nja, obdelave in hranjenja domoznanskega gra-diva na obmocju, si nekatere OK želijo njihovo pomoc tudi v obliki obdelave gradiva v vzajemno bibliografsko bazo. To velja zlasti za manjše OK, v katerih strokovni delavci nimajo dovoljenj za vzajemno katalogizacijo. Nekatere OOK v praksi tovrstno pomoc tudi nudijo, ceprav po mnenju ekspertov to zmanjšuje pomen domoznanske de­javnosti v splošnih knjižnicah, prenos dolocenih nalog, kot je obdelava domoznanskega gradiva, pa je tudi v nasprotju z Zakonom o knjižnicarstvu (Strokovna izhodišca, 2017, str. 24). Po drugi stra­ni pa se pojavljajo tudi mnenja, da bi OOK morale nuditi pomoc pri obdelavi domoznanskega gra-diva, predvsem antikvarnega slikovnega gradi­va, saj je ob pomanjkanju dovoljenj za vzajemno katalogizacijo to edini nacin, da se gradivo v OK bibliografsko obdela (Videc, 2020, str. 331).O nu-denju pomoci pri obdelavi gradiva se OOK seve­da lahko odlocajo same, vendar opravljenega dela ne morejo vkljuciti v svoje programe in porocila v okviru izvajanja nalog obmocnosti. Želja in potreb knjižnic je veliko, možnosti za njihovo izvajanje v okviru nalog obmocnosti pa so omejene. Ce si nekatere OK želijo, da bi OOK prevzele dodatne naloge, npr. skrb za restavracijo gradiva (Vidmar Ceru, 2023, str. 33), v OOK opo­zarjajo, da so se v dvajsetletnem obdobju delova­nja njihove naloge zelo spremenile in prilagodile razvojnim potrebam celotne knjižnicne mreže splošnih knjižnic in njihovim uporabnikom. Za­radi širitve nalog, ki jih OOK opravljajo ne samo za svoja obmocja, ampak za celoten nacionalni prostor (kompetencne vsebine in kompetencni centri, nacionalni knjižnicni portali…), višina fi­nancnega deleža, ki ga zagotavlja država za izvaja­nje posebnih nalog, že dolgo ne zadošca vec.4 Digitalizacija domoznanskega gradiva je nedvom-no podrocje, pri katerem so knjižnice v zadnjih Združenje splošnih knjižnic je v imenu OOK in nacionalne koordinatorice obmocnosti 12. 4. 2024 na Ministrstvo za kul­turo RS naslovilo dopis, v katerem opozarjajo na težave s finan­ciranjem nalog obmocnosti. 24 dvajsetih letih zabeležile najvecje uspehe, ceprav veljavne normativne podlage pri izvajanju tretje posebne naloge digitalizacije sploh ne omenjajo. Kljub temu je jasno, da je prav povezovanje knji­žnic na nacionalnem nivoju omogocilo koordini­rano digitalizacijo in vzpostavitev nacionalnih domoznanskih portalov, kot sta Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin. Vse OOK in tudi mnoge OK danes digitalizirano gradivo objavljajo na porta­lu Kamra in tudi na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. Konec leta 2023 je bilo na portalu Ka­mra objavljenih 56.686 digitaliziranih objektov (MME) oz. 1051 digitalnih zbirk (Kamra, 2023). Splošne knjižnice so do leta 2023 v dLib prispe-vale 220.000 digitalnih enot oz. 21 odstotkov vse­bine portala (Petrovic, 2024a, str. 72 ). Biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin je ob koncu leta 2023 vseboval 5931 biografij (Obrazi sloven-skih pokrajin, 2024a, str. 3). Ob uspešnih projektih digitalizacije pa v zadnjih letih v ospredje stopajo nova vprašanja. A. Videc je v svoji doktorski nalogi opozorila, da bi morali na nivoju Slovenije prioritetno vzpostaviti digi­talni repozitorij, sistemsko urediti digitalizacijo in izdelati strategijo digitalizacije na nacional­nem nivoju (Videc, 2020, str. 331). Aktivnosti za vzpostavitev repozitorija so se sicer pricele že leta 2017, ko je bila na sestanku tima OOK izražena skrb glede trajnega ohranjanja digitaliziranega gradiva. Po dolgih usklajevanjih je bil v letu 2024 koncno podpisan dogovor o trajnem hranjenju gradiva v repozitoriju Digitalne knjižnice Slove­nije z NUK, kar bo splošnim knjižnicam omogo-calo trajno hrambo digitalnega in digitaliziranega gradiva. Projekt financira Ministrstvo za kultu­ro, koordinacijo med OOK in NUK pa je prevze-la Knjižnica Ivana Potrca Ptuj v sklopu izvajanja nalog kompetencnega centra za domoznanstvo. OOK so izpostavile tudi željo po digitalizaciji av-torsko zašcitenih del, ki bi bilo predstavljeno v okviru dLib in dostopno na namenskih racunal­nikih v OOK, ki je gradivo digitalizirala. Pogovori še potekajo, pri iskanju tehnicnih rešitev sodelu­je delovna skupina sistemskih administratorjev OOK (Petrovic, 2024, str. 3). Zaradi vedno vecjih kolicin digitaliziranega gra-diva bo vedno bolj pomembna tudi koordinacija digitalizacije med knjižnicami, s cemer bi pre­precili podvajanje digitalizacije enakih gradiv. Koordinacija v praksi sicer poteka, vendar lah­ko prihodnje pricakujemo vec težav, zlasti, ce se bodo OOK lotile digitalizacije avtorskopravno še zašcitenih del. Posledicno bo potrebno boljše na-crtovanje in usklajevanje digitalizacije vsaj med OOK, morda pa bi veljalo ponovno razmisliti tudi o nacionalnem nacrtu digitalizacije. V Osrednji knjižnici Celje so se v okviru programa za izvaja­nje obmocnih nalog za leto 2024 lotili analize po­treb po digitalizaciji OOK v obdobju 2025-2030. Z raziskavo želijo preveriti, koliko posamezne OOK še nacrtujejo za digitalizacijo in ali obstajajo pot-rebe po digitalizaciji gradiva, ki je še avtorsko zašciteno in bi bilo prikazano na namenskih ra-cunalnikih v posameznih knjižnicah. Analiza bo predstavljala pomemben korak na poti k izdelavi usmeritev za digitalizacijo v prihodnje. Kot najvecji dosežek koordinacije domoznanske dejavnosti na nacionalnem nivoju so knjižnice v raziskavi prepoznale organizacijo strokovnih dogodkov, strokovnih srecanj in izobraževanj. Osrednji strokovni dogodek slovenskih domoznan­cev je vsekakor Domfest. Organizirajo ga OOK v sodelovanju z Sekcijo za domoznanstvo in kultur-no dedišcino pri ZBDS, vsakic ga gosti druga OOK. Prvi je potekal leta 2009, v letu 2024 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota gosti že 8. festival. Festival vedno spremlja tudi zbornik pri­spevkov, v katerem so predstavljeni dokumenti in rezultati dela na podrocju domoznanstva. Od leta 2019 vsakoletna strokovna srecanja do-moznancev potekajo tudi na Ptuju, pripravlja jih Knjižnica Ivana Potrca Ptuj kot kompetencni center za domoznanstvo v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS. Namen strokovnih srecanj je seznanitev z aktual­nimi projekti in novostmi s podrocja domoznan­stva, izmenjava dobrih praks, izkušenj in mnenj ter krepitev povezovanja v stroki. Prvo srecanje je potekalo leta 2019 na temo obdelave zapušcin in rokopisov v knjižnicah. Na podlagi zakljuckov srecanja je bil na NUK naslovljen poziv, da cim-prej pripravi smernice za enotno popisovanje zapušcinskih in rokopisnih fondov. Leta 2021 je Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga sprejela dokument Rokopisno gradivo, zapušcinski fondi in tvorjene zbirke: pravila bi-bliografske obdelave v vzajemnem katalogu, ki prinaša pravila in katalogizacijske rešitve za bolj enotno bibliografsko obdelavo tovrstnega gradiva v slovenskem vzajemnem katalogu. Zaradi epidemije Covid leta 2020 strokovno sre-canje na Ptuju ni bilo izvedeno. Od leta 2021 so srecanja redno organizirana kot enodnevni stro­kovni dogodek v mesecu juniju. Ob predstavitvi inovativnih projektov in dobrih praks v knjižni­cah so bile doslej predstavljene naslednje teme: obdelava domoznanskega gradiva (2021), dosto­pnost domoznanskih zbirk (2022), mednarodno sodelovanje knjižnic (2023) in pisna kulturna dedišcina v knjižnicah (2024) (Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, 2024). 25 Koncno se moramo dotakniti še vprašanja vred­notenja dela strokovnih delavcev v domoznanski dejavnosti, na kar so v anketi opozorile nekatere knjižnice in kar je tudi predmet razprav v stro­kovnih krogih v zadnjih nekaj letih. Problemati­ka vrednotenja opravljenega dela je zlasti pereca pri vrednotenju avtorskih objav, potrebnih za napredovanje v strokovne nazive. Enega od prvih poskusov za dogovor o priznavanju domoznan­skih objav so se lotili v uredništvu portala Ka­mra, kjer so želeli doseci, da bi se pri vrednotenju avtorskih objav za pridobitev strokovnega naziva upoštevali tudi domoznanski prispevki na por­talu Kamra (kot poljudni ali strokovni clanek). Kljub pogovorom s Komisijo za strokovne nazi­ve v knjižnicni dejavnosti in dopolnitvi Navodil za oddajo vloge in ocenjevanje strokovne uspo­sobljenosti v knjižnicni dejavnosti (2019) do vi-dnejših sprememb pri ocenjevanju vlog ni prišlo. Leta 2022 je bila v okviru 7. Domfesta v Celju iz­vedena tudi okrogla miza Je domoznanstvo še del knjižnicne stroke? Organizatorji (Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z osrednjimi ob-mocnimi knjižnicami in Sekcijo za domoznan­stvo in kulturno dedišcino pri ZBDS) so želeli na njej osvetliti delovno podrocje in naloge bi-bliotekarja domoznanca, opozoriti na potrebne kompetence za njegovo uspešno delo in ugotovi-ti, kakšne so njegove možnosti za napredovanje v strokovni naziv. Na podlagi zakljuckov okrogle mize je bil pripravljen in Komisiji za strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti v NUK poslan Jav­ni poziv za ustrezno interpretacijo Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnicni dejavnosti, ki bo omogocala primerno vrednotenje avtorskih ob-jav z domoznansko vsebino (Javni poziv, 2022). Komisija na poziv ni podala uradnega odgovora. Razmislek o primernem vrednotenju dela stro­kovnih delavcev v domoznanski dejavnosti bo potreben, ce želimo, da bodo tudi v prihodnje v knjižnicah vlagali velike napore v pripravo vse-bin na domoznanskih knjižnicnih portalih ter sodelovali pri projektih s sorodnimi kulturnimi ustanovami in z lokalnim okoljem. 7. Zakljucek Lansko leto je minilo dvajset let od imenovanja OOK in vzpostavitve njihove mreže. V tem casu so se OOK v okviru nacionalne koordinacije tesno po­vezale in dosegle dobre rezultate. Na osnovi tesnega sodelovanja, koordinirane izvedbe nacrtovanih ak­tivnosti in premišljenega nacrtovanja so bili realizi­rani pomembni skupni projekti splošnih knjižnic. Rezultati opravljene raziskave kažejo, da so OOK in OK zadovoljne z dosedanjim medsebojnim sode­lovanjem in si ga v bodoce želijo še krepiti in nad­grajevati. Preteklo obdobje sta zaznamovala zlasti koordinirana digitalizacija domoznanskega gra-diva in omogocanje njegove najširše dostopnosti, kar je pripomoglo tudi k tesnejšemu sodelovanju med knjižnicami ter njihovi vecji prepoznavnosti v okolju, kjer delujejo. Pri izvajanju koordinacije domoznanske dejavnosti si knjižnice v prihod­nje želijo aktivnosti za vecjo prepoznavnost do-moznanske dejavnosti in zbirk na lokalnem in nacionalnem nivoju ter vec medinstitucionalnega povezovanja in mednarodnega sodelovanja. Ob nacrtovanem kontinuiranem izvajanju do-moznanske dejavnosti ostaja v knjižnicah digitali­zacija ena od prioritet, pri tem pa se že nakazujejo novi izzivi, s katerimi se bomo na tem podrocju sre-cevali v prihodnje. Za lažje sodelovanje knjižnic in hitrejši razvoj domoznanske dejavnosti v prihodnje bi bilo smiselno posodobiti oz. še natancneje defini­rati tudi vsebino tretje posebne naloge. Nenazadnje je potreben tudi razmislek o možnostih, da bi kom­petencnemu centru za domoznanstvo poleg stro­kovnih zagotovili še zakonske podlage za delovanje, kar bi povecalo njegovo verodostojnost in možnost vpliva na razvoj domoznanske dejavnosti. 8. Viri in literatura Bon, M., Karun, B. in Vodeb, G. (2010). Izvaja­nje dejavnosti posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic – porocilo za obdobje 2007–2009. Ljublja­na: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 15. 8 2024 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/fi­ les/dokumenti/2015/ook/OOK_2007-2009_poro­ cilo.pdf. Bon, M. (2013). Osrednje obmocne knjižnice 2003– 2013.Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiž­nica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani https://www.nuk.uni-lj.si/ sites/default/files/dokumenti/2015/OOK_zgiban­ ka_2013_tisk.pdf. Bon, M., Trplan, B. in Videc, A. (2015). Posebne naloge osrednjih obmocnih knjižnic: porocilo o iz­vajanju dejavnosti za obdobje 2010–2013. Ljublja­na: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/fi­ les/dokumenti/2015/ook/Porocilo%20o%20izva­ janju%20posebnih%20nalog%20OOK_2010-2013. pdf. Javni poziv za ustrezno interpretacijo Pravilni­ka o strokovnih nazivih v knjižnicni dejavnosti, ki bo omogocala primerno vrednotenje avtorskih objav z domoznansko vsebino. (2022). Celje: Osre­dnja knjižnica, Ptuj: Knjižnica Ivana Potrca, Ljubljana: ZBDS, Grosuplje: Združenje splošnih knjižnic. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani https://www.knjiznica-ptuj.si/wp-content/uplo­ ads/2019/10/Delovno_srecanjePtuj-zakljucki_ KONCNI-pregledano.pdf. Kamra: vsebinsko in financno porocilo za leto 2023. (2024). Celje: Osrednja knjižnica. Prido­bljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://www. knjiznica-celje.si/images/Kamra_vsebinsko_in_ finan%C4%8Dno_poro%C4%8Dilo_2023.pdf. Karun, B. in Kodric-Dacic, E. (2007). Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih obmoc­nih knjižnic v obdobju 2003–2006. Ljubljana: Na-rodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/ OOK_2003-2006.pdf. Knjižnica Ivana Potrca Ptuj. Dogodki. (2024). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrca. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznica-ptuj. si/o-knjiznici/kompetencni-center/dogodki-2/. Krstulovic, Z. (2016). Digitalna knjižnica Slove­nije (dLib.si) - osrednja slovenska digitalna knji­žnica. V P. Štoka, M. Petrovic in S. Macek (Ur.), E- domoznanstvo: ucinek sodobne informacijske tehnologije na domoznansko dejavnost v knjižni­cah na Slovenskem (str. 47–56). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznice.si/ wpcontent/uploads/2021/02/Zbornik_DOMFE­ ST_4_E_domoznanstvo_2016.pdf. Obrazi slovenskih pokrajin. (2024). Kranj: Me-stna knjižnica. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https://www.obrazislovenskihpokrajin. si/o-leksikonu/. Obrazi slovenskih pokrajin: statisticno porocilo za leto 2023. (2024a). Kranj: Mestna knjižnica. Petrovic, M. (2016). Kadri v domoznanski dejav­nosti - pregled stanja. Knjižnica, 60 (4), 79-106. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https:// journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/13859. 26 Petrovic, M. (2023). Izvajanje aktivnosti kompe­tencnega centra za domoznanstvo: porocilo za leto 2022. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrca. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznica--ptuj.si/wp-content/uploads/2023/03/Porocilo-K-C-KIPP-2022-2.pdf. Petrovic, M. (2024). Izvajanje aktivnosti kompe­tencnega centra za domoznanstvo: porocilo za leto 2023. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrca. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://www.knjiznica--ptuj.si/wp-content/uploads/2024/03/Porocilo-K-C-KIPP-2023.pdf. Petrovic, M. (2024a). Zavicajna djelatnost u slo­venskim narodnim knjižnicama i u Knjižnici Ivana Potrca Ptuj.Knjižnicarstvo, 28 (1), 67-80. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https:// hrcak.srce.hr/315437. Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88/2003. Pridoblje-no 16. 8. 2024 s spletne strani: http://www.ura­ dni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200388&stevil­ ka=4079. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne de­javnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2003-01-3540. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne jav­ne službe. (2023). Uradni list RS, št. 28/2023. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/ 2023-01-0538?sop=2023-01-0538. Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osre­dnjih obmocnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knji­žnicah in UKM za leto 2007. (2009). Ljubljana: NUK. Pridobljeno 10. 8. 2024 s spletne strani: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC­ -CLMMARRZ. Strokovna izhodišca za spremembe izva­janja posebnih nalog OOK. (2017). Lju­bljana: Narodna in univerzitetna knjižni-ca. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: http://iris.nuk.uni-lj.si/media/fp/iris/studije/ strokovna_izhodisca_spremembe_ook.pdf. Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018-2028). (2019). Ljublja­na: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pri­dobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: http://www. mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Direktorat_za_kulturno_dediscino/ Knjiznicna_dejavnost/2018/NSKD_PRIPORO­ CILA_splosne_knjiznice_2018-2028_objava.pdf. Videc, A. (2020). Vloga in pomen osrednjih obmo-cnih knjižnic v sistemu splošnih knjižnic. Doktor-ska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127287. Vidmar Ceru, D. (2024). Pravna ureditev do-moznanske dejavnosti znotraj slovenske knji­žnicne mreže. Analiza trenutnega stanja in pre­dlogi sprememb. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Velenje: D. Ceru. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https://www.dlib.si/stream/UR-N:NBN:SI:DOC-B2YJYT99/8b60939d-74a1-46f­ 0-8840-7825f0c6bbfd/PDF. Zakon o knjižnicarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87. Pridobljeno 16. 8. 2024 s spletne strani: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni--list-rs/vsebina/33204. Digitalizacija knjižnicnih zbirk: znacilnosti dosedanjih prizadevanj in smeri razvoja Mag. Zoran Krstulovic nižji bibliotekarski svetnik Narodna in univerzitetna knjižnica zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si Izvlecek Prispevek obravnava vec kot tri desetletja trajajoc proces digitalizacije knjižnicnih zbirk v Sloveniji, pri cemer se osredotoca na dosežke, uveljavljene smernice ter izzive razvoja v prihodnosti. Digita­lizacija je postala kljucni element pri ohranjanju ter zagotavljanju dostopa do kulturne dedišcine. Prispevek izpostavlja pomen strateškega nacrto­vanja digitalizacije, ki vkljucuje tako tehnicne kot vsebinske vidike, kot so izbor gradiva, usklajeva­nje med knjižnicami in vzpostavljanje ustreznih pravnih okvirov za dostopnost digitaliziranih vse-bin. Prav tako se obravnavajo kljucni dokumenti na ravni Slovenije in Evropske unije, ki podpi­rajo digitalizacijo kulturne dedišcine. Kljub do-seženim rezultatom, kot sta široka dostopnost digitaliziranega gradiva in vzpostavitev digital-ne knjižnice, se Slovenija sooca z izzivi, kot so zmanjševanje financnih sredstev, kompleksnost avtorske, sorodnih in drugih pravic ter potrebe po koordinaciji med razlicnimi kulturnimi insti­tucijami. V prihodnosti bo kljucno zagotoviti traj­nostno financiranje, nadgraditi tehnicne rešitve in izboljšati dostopnost do digitaliziranih zbirk, da bi se omogocila širša uporaba za raziskovalne in izobraževalne namene. Digitalizacija bo ostala dolgorocen proces, ki bo zahteval stalno prilaga­janje, saj ponuja velike priložnosti za ohranjanje in promocijo kulturne dedišcine ter dostop do znanja za prihodnje generacije. Kljucne besede: digitalizacija knjižnicnih zbirk, smeri razvoja digitalizacije, digitalna knjižnica Abstract The paper discusses the more than three-decade­-long process of digitizing library collections in Slovenia, focusing on achievements, established guidelines, and future development challenges. Di­gitization has become a key element in preserving and ensuring access to cultural heritage. The paper highlights the importance of strategic planning in digitization, which includes both technical and content-related aspects such as material selecti­on, coordination among libraries, and the establi­shment of appropriate legal frameworks for the accessibility of digitized content. It also addresses key documents at the Slovenian and European Uni­on levels that support the digitization of cultural he­ritage. Despite the achievements, such as the broad accessibility of digitized materials and the establi­shment of a digital library, Slovenia faces challenges such as declining financial resources, the complexi­ty of copyright, related rights, and other legal issues, as well as the need for coordination among different cultural institutions. In the future, it will be cruci­al to ensure sustainable funding, upgrade technical solutions, and improve the accessibility of digiti­zed collections to enable broader use for research and educational purposes. Digitization will rema­in a long-term process that will require continuous adaptation, while also offering great opportunities for the preservation and promotion of cultural heri­tage and access to knowledge for future generations. Keywords: library collections digitization, digi­tization development trends, digital library 1.Uvod Digitalizacija knjižnicnega gradiva v slovenskih knjižnicah poteka že približno trideset let. V tem casu so se z razvojem tehnologije in pod vplivi informatizacije na družbo spreminjali pogledi na digitalizacijo knjižnicnega gradiva, hkrati so vedno bolj postajali opazni ucinki dostopnosti fizicnega gradiva v digitalni obliki na poslovanje knjižnic. Ustvaril se je povraten vpliv množice do-stopnih digitalnih vsebin na pricakovanja druž-be, ki je oblikoval drugacne potrebe uporabnikov do dostopnosti znanstvenih in kulturnih vsebin. Kljucno spoznanje, ki ga je prinesla evolucija po­stopkov digitalizacije je, da digitalna preobrazba knjižnic ni koncno stanje s fiksnimi kazalniki uspešnosti, ampak nenehna preobrazba, kjer se definicija uspešnosti razvija v skladu z vplivi pa-radigme casa. Že sam pojem »digitalizacija« je spremenil pomen v primerjavi s pomenom, ki ga je imel pred tridesetimi leti. Prvotno je oznace-val »pretvorbo podatkov in informacij v digital-no obliko« (Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), zadnja leta pa se pojem »digitalizacija«, paralelno s prvot­nim pomenom, vendar veliko bolj poudarjeno, uporablja v smislu uvajanja informacijske teh­nologije oziroma podpore delovnim procesom s programskimi orodji. Priporocilo komisije o sku­pnem evropskem podatkovnem prostoru za kul­turno dedišcino pa ohranja prvotni pomen, kot »pretvorbo gradiva iz analogne oblike v digital-no« (Priporocilo komisije o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dedišcino, str. 7). Od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja lahko digitalizacijo opazujemo in dojemamo kot ciklicno sprejemanje vedno novih strategij, kot prilagajanje razvijajocim se izzivom, vcasih kot stremljenje k ambicioznim ciljem, ki so zastav­ljeni, da usklajujejo dostopnost kulturne dediš-cine s širšimi gospodarskimi in družbenimi cilji. Ob tem je pomembno doseganje mejnikov, kot je vzpostavitev odprtih modelov dostopa do podat­kov kulturne dedišcine, podprtih z ustreznim li­cencnim okvirom. 1.1Zacetki Da bi lahko razumeli kam gremo, prepoznali mo-žne prihodnje razvojne poti, se je treba zazreti v preteklost in ozavestiti pot do tocke, ko pridoblje-no znanje in izkušnje moramo uporabiti za nacr­tovanje soocanja z izzivi, za katere predvidevamo, da nas cakajo na poti v prihodnost. Z digitalizacijo smo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) zaceli sredi devetdesetih let, leta 1996. Prenosa fi­zicnega gradiva v digitalno obliko se takrat nismo lotili sistematicno, npr. po letnicah izida mono-grafskih oziroma serijskih publikacij ali po vrstah gradiva, ampak smo digitalizirali posamezne zakljucene zbirke, za katere smo domnevali, da bodo uporabnikom (raziskovalcem, splošni jav­nosti) zanimive, da jih je treba cim prej prenesti v digitalno obliko in tako zašcititi, ali gradiva, ki jih ni bilo vec mogoce uporabljati v fizicni obliki. Take so na primer gramofonske plošce, izdelane iz šelaka, za katerih poslušanje je potreben gra­mofon, ki ima možnost vrtenja na 78 obratih. Do-stopnost do digitalnih razlicic je NUK zagotavljal tako, da je za vsako posamezno zbirko izdelal sple­tno mesto, ki je bilo namenjeno pregledovanju 30 zgolj tega gradiva. Tako so nastala spletna mesta Zemljevidi slovenskega ozemlja 1548-1924, Zbirka portretov znanih Slovencev, Stari zvocni posnetki in Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov. Danes so ta spletna mesta dostopna le še v Spletnem ar­hivu Narodne in univerzitetne knjižnice (https:// arhiv.nuk.uni-lj.si/). 2. Usmeritve nacrtovanja digitalizacije Od samega zacetka je bilo jasno, da je digitaliza­cijo treba nacrtovati, ne le financno, kadrovsko, tehnološko, infrastrukturno, ampak tudi strate­ško. Digitalizacija je bila kot ena izmed prioritet na podrocju razvoja NUK v »elektronskem oz. digitalnem okolju« uvršcena že v prvi strateški nacrt Narodne in univerzitetne knjižnice (Stra­teški nacrt NUK 2004-2008, 46-47). V tem doku­mentu so bili postavljeni temelji za nacrtovanje digitalizacije, na katerih gradimo še danes. Zave­zali smo se, da bomo: -knjižnicno gradivo digitalizirali nacrtno, -v skladu z vnaprej dolocenimi merili njegove­ ga izbora, -upoštevali možnost sodelovanja in dosežke drugih kulturnih javnih zavodov na podrocju digitalizacije, -si prizadevali za koordinirano digitalizacijo gradiv med slovenskimi knjižnicami, -vzpostavili možnosti enotnega dostopa do zbirke digitaliziranih gradiv. Tako zastavljene usmeritve so v naslednji fazi ter­jale premislek o širšem nacrtu digitalizacije. Zato je bil leta 2006 v Strategiji razvoja Digitalne knji­žnice Slovenije eden izmed strateških ciljev na­menjen izdelavi nacionalnega nacrta digitalizaci­je, ki naj bi »v prvi vrsti vseboval seznam gradiv (razvršcenih po prioriteti), ki jih je treba digita­lizirati v planskem obdobju«. (Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si 2007-2010, str. 48) Ob nacrtu digitalizacije je bila predvidena tudi izdelava tehnicnih meril, standardov in na­vodil, ki jih morajo upoštevati izvajalci digitaliza­cije. Zastavljeni cilj izdelave nacrta digitalizacije na nacionalni ravni žal ni bil uresnicen. Ministrstvo za kulturo se je raje odlocilo za izde­lavo dokumenta, ki naj bi usmerjal digitalizacijo na prakticni ravni, brez opredelitve konkretne vsebine oziroma seznama gradiva, ki naj bi se di­gitaliziralo. Torej, kako in ne kaj. Leta 2013 so na-stale Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dedišcine v digitalni obliki pod okriljem Ministrstva za kulturo. Za nacrtova­nje in uresnicevanje digitalizacije je pomembno predvsem poglavje »Smernice za zajem digita­liziranega gradiva«. Nujno izhodišce priprave slehernega projekta digitalizacije je dolociti po­stopke digitalizacije in merila za izbor gradiva za digitalizacijo. Odlocitev o tem, katero gradivo digitalizirati, je vedno odvisna od specificnih ci­ljev projekta in razpoložljivih virov. Kljub temu je pomembno oblikovati jasna merila, ki usmer­jajo proces izbire gradiva za digitalizacijo. Prav ta merila pomagajo odgovoriti na vprašanje »kaj in zakaj digitalizirati?«. (Smernice za zajem, dolgo­trajno ohranjanje in dostop do kulturne dedišcine v digitalni obliki, 2013, str. 16-26) Izoblikovanih je bilo šest skupin meril oziroma razlogov za izbor gradiva za digitalizacijo. V skladu z merili je pre-nos fizicnih vsebin v digitalno obliko temelj širše in boljše dostopnosti kulturne dedišcine. Prav tako nam digitalizacija omogoca zagotavljanje varstva izvirnikov, in tudi popularizacijo gradi­va. Fokus je v tem primeru na izboljšanju dosto-pa do neznanega ali malo uporabljanega gradiva (zbirk) ter na zagotavljanju reprezentativnosti gradiva. Pomembno je omogociti dostop do red-kega gradiva širši javnosti, ne le strokovnjakom. Digitalizacija lahko zagotovi tudi enostavnejše rokovanje s fizicnim gradivom, zato je kljucno prednostno digitalizirati posamezne izvode ali celotne zbirke, katerih fizicno stanje je obcutlji­vo, saj to omogoca manj obremenilno rokovanje pri njihovi uporabi. Na izbor gradiva za digita­lizacijo vplivajo razlicni dejavniki iz zunanjega okolja, vkljucno s pomembnostjo in uporabnostjo digitalne oblike gradiva za nadaljnjo obdelavo s programskimi orodji (podatkovno rudarjenje, strojno ucenje, jezikovne tehnologije itd.), po­trebami zunanjih uporabnikov knjižnice, knji­žnicnega razstavnega programa, zahtevami daro­valcev gradiva ter sodelovanjem v mednarodnih projektih. Pri ustvarjanju digitalnih zbirk se knji­žnice soocamo z razlicnimi zakonskimi ovirami, ki vplivajo na dostopnost digitaliziranih vsebin. Kljucna pravna podrocja, ki zahtevajo posebno pozornost, vkljucujejo avtorsko pravico, sorodne pravice, varovanje zasebnosti, pravico do ponov­ne uporabe in pravico do internetne pozabe. Di-gitalizacija vkljucuje tudi postopke izdelave me-tapodatkov, ki so pomembni za trajno hranjenje ustvarjenih digitalnih vsebin in možnosti nadalj­nje uporabe, ne le za zagotavljanje dostopnosti. Kakovost digitaliziranega gradiva je pomemben del nacrtovanja digitalizacije knjižnicnih gradiv, odvisna je od predvidene uporabe gradiva, kot je zgolj zagotavljanje dostopnosti, ali tudi trajno hranjenje, morda tudi uporaba digitalnih razlicic kot izhodišcnega materiala umetniškega obliko­vanja. Splošno priporocilo je, da mora proces di­gitalizacije cim bolj popolno zajeti informacije, vsebovane v fizicnem objektu. Zelo je pomembno, da pred digitalizacijo pregledamo stanje gradiva in preverimo potrebo po popravilih ali restavrira­nju. (Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dedišcine v digitalni obliki, 2013, str. 16-20) Tudi v iztekajocem se strateškem nacrtu 2020­2024 Narodne in univerzitetne knjižnice digita­lizacija zaseda posebno mesto. Gradnja digitalne zbirke in razvoj naprednih spletnih storitev je ena izmed strateških usmeritev. Prvi cilj je digitaliza­cija celotnega korpusa slovenike in je opredeljena kot projekt nacionalnega pomena. Projekt digi­talizacije slovenskih publikacij bo prednostno obravnaval gradivo glede na njegovo kulturno in znanstveno pomembnost, ogroženost, pogostost uporabe ter aktualnost z vidika raziskovalnih po­treb. Digitalizirana slovenika bo dostopna na por­talu Digitalne knjižnice Slovenije, zbirka pa bo dopolnjevana v sodelovanju s partnerskimi orga­nizacijami. (Strateški nacrt Narodne in univerzi­tetne knjižnice za obdobje 2020-2024, str. 27-28) 2.1 Usmeritve nacrtovanja digitalizacije v vladnih in dokumentih EU Leta 2019 je Ministrstvo za kulturo objavilo doku­ment Strategija kulturne dedišcine 2020-2023, v katerem naslavlja tudi digitalizacijo. Strategija kulturne dedišcine 2019 obravnava digitalizacijo kot kljucno za ohranjanje in promocijo kulturne dedišcine Slovenije. Dokument izpostavlja po-men digitalizacije kulturnih vsebin za zagotavlja­nje spletne dostopnosti, dolgorocne hrambe in ucinkovitega upravljanja kulturne dedišcine. To vkljucuje premicno, nepremicno in nesnovno de­dišcino. Strategija doloca vec operativnih ciljev, ki se nanašajo na digitalizacijo kulturne dedišci­ne. Med njimi je za nadaljevanje digitalizacije v knjižnicah pomemben cilj »spodbujanja digitali­zacije in spletne dostopnosti ter dolgorocne hram-be digitalnih dedišcinskih vsebin«. Izhodišce za uresnicevanje cilja so razvojni dokumenti Slove­nije in EU, ki poudarjajo pomen digitalizacije in novih e-storitev za sodobno družbo. »Dedišcinske vsebine imajo zaradi obcecloveških vrednot, ki jih utelešajo, visok komunikacijski potencial. Ce so v obliki odprtih podatkov, dostopnih vsem pod enakimi pogoji, objavljeni na javnih platformah, jih lahko ponovno uporabimo pri ustvarjanju no-vih znanj, storitev in blaga.« Avtorji dokumenta menijo, da mora zaradi zaostajanja za tovrstnim razvojem v Evropi in svetu Slovenija zagotoviti višjo stopnjo digitalizacije, splošne spletne dosto­pnosti in povezanosti ter omogociti dolgorocno hrambo digitalnih dedišcinskih vsebin. (Strate­gija kulturne dedišcine 2020-2023, 2019, str. 24). 31 Med naborom možnih dejavnosti najdemo kot ne­kakšen odmev Strategije razvoja Digitalne knji­žnice Slovenije iz leta 2006, sprejetje in izvedbo nacrta za digitalizacijo dedišcinskih vsebin. Tudi do uresnicitve tega nacrta ni prišlo. Strategija kulturne dedišcine 2020-2023 se je na­vezovala na evropske in mednarodne dokumente, ki spodbujajo digitalizacijo kulturne dedišcine. Na tem podrocju je pomemben dokument Pripo-rocilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitaliza­ciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi (20117711/EU). Ob upo­števanju doseženega na podrocju digitalizacije, digitalne hrambe in dostopnosti digitalnih vse-bin, je v dokumentu priporoceno, da države clani­ce še naprej razvijajo nacrtovanje in spremljanje digitalizacije, spodbujajo partnerstva med kul­turnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, da se zagotovijo novi nacini financiranja digitalizacije kulturnega gradiva in spodbujajo inovativni naci­ni uporabe gradiva, preucijo nacine za cim boljšo uporabo digitalizacijskih zmogljivosti, izboljšajo dostop in uporabo digitaliziranega javno dostop­nega kulturnega gradiva ter izboljšajo pogoje za digitalizacijo in spletno dostopnost avtorsko zaš-citenega gradiva. Vsi ti ukrepi, seveda, odražajo cas, v katerem so nastali. Leta 2018 je Evropska unija sprejela Novo evrop­sko agendo za kulturo. V tem dokumentu je digita­lizacija obravnavana bolj splošno, s ciljem izkori­stiti sinergije med kulturo in izobraževanjem ter okrepiti povezave med kulturo in drugimi podro-cji politike, in v tem kontekstu izkoristiti prilož­nosti, ki jih ponuja digitalizacija. Digitalizacijo vidi kot nacin odpravljanja umetniških in gospo­darskih meja. Komisija je v tem smislu kot ukrep opredelila ustanovitev mreže strokovnih središc po vsej EU, da bi z obsežno digitalizacijo ohrani-la poznavanje ogroženih spomenikov dedišcine (v letu 2019), in vzpostavitev vseevropske mreže digitalnih ustvarjalnih in inovacijskih vozlišc za podporo digitalizaciji (v letu 2020). (Nova evrop-ska agenda za kulturo, 2018, str. 2, 6, 9-10) Danes je v veljavi sodobnejši dokument: Priporo-cilo komisije z dne 10. 11. 2021 o skupnem evrop­skem podatkovnem prostoru za kulturno dedišci-no.Na podrocju digitalizacije in digitalne hrambe dokument spodbuja države clanice naj vzpostavi­jo in redno posodabljajo digitalne strategije za podrocje kulturne dedišcine na nacionalni ali regionalni ravni. Pri pripravi digitalne strategije naj bi sodelovali vsi zainteresirani deležniki, tudi državni organi, da bi se tako zagotovila sredstva, in podpora za njeno izvajanje. Te strategije mora­jo podpirati uporabo naprednih tehnologij in do­ 32 lociti jasne cilje digitalizacije, zlasti za kulturno dedišcino, ki je ogrožena ali digitalizirana v manj­šem obsegu. Do leta 2030 naj bi bili vsi ogroženi spomeniki in obmocja digitalizirani v 3D obliki, države clanice pa naj bi dosegle 40 % uresnicitev cilja že do leta 2025. Opažamo, da dokument daje veliko vecji poudarek 3D digitalizaciji (npr. digi­talizaciji spomenikov) kot doslej. Prav tako je po­membno uresniciti cilj že do leta 2025 in zagoto­viti digitalno hrambo vseh digitaliziranih vsebin. Dokument spodbuja partnerstva med kulturnim sektorjem in drugimi sektorji (npr. izobraževa­nje, turizem), ki so kljucna za inovacije. Poseb­na pozornost je namenjena vkljucevanju malih in srednjih podjetij v ta proces. Države clanice naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponu­ja trenutni okvir avtorskih pravic, in podpirajo strokovnjake pri usposabljanju na tem podrocju. Dokument prav tako spodbuja mednarodno so-delovanje za oblikovanje skupnih rešitev in izme­njavo dobrih praks. Zadnje priporocilo tega po­glavja, ki se nanaša na digitalizacijo in digitalno hrambo je, da naj države clanice v celoti izkoristi­jo vse možnosti financiranja na evropski in nacio­nalni ravni in tako pospešijo prizadevanja za digi­talizacijo in hrambo. (Priporocilo komisije z dne 10. 11. 2021 o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dedišcino, str. 7-9) V Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 se je država zavezala, da bo na podrocju knjižnicne dejavnosti nadgrajevala sistematicno digitalizacijo slovenike, ki jo izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica, ter spodbujalo dostopnost digitaliziranih knjižnicnih gradiv in povezovanje v enotno dedišcinsko platformo. (Resolucija o nacio­nalnem programu za kulturo 2024-2031, 2024, str.6241). Žal Akcijski nacrt 2024–2027 za Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 ne omenja digitalizacije v smislu prenosa fizicnih pu­blikacij v digitalno obliko. 3. Usmeritve digitalizacije in prihodnji izzivi 3.1 Digitalizacija Trend prenosa fizicnega knjižnicnega gradiva v digitalno okolje – digitalizacija – se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Vsaj iz razloga zašcite fizicnega gradiva (npr. casopisnega gradiva) in lažje mani­pulacije z vsebinami, za branje katerih so potreb­ne razlicne naprave (npr. za predvajanje zastare­lih nosilcev zvoka ali slike). Temeljna znacilnost izvajanja digitalizacije kul­turne dedišcine so ostre locnice med podrocji kul­ture, predvsem glede na vrsto gradiva. Podrocje knjižnicarstva in knjižnicnega gradiva je jasno opredeljeno na podrocju kulture in ohranjanja kulturne dedišcine. Knjižnice smo bile precej casa vodilne pri prenosu fizicnega gradiva v di­gitalno obliko, kar kaže kolicina digitaliziranega in javno dostopnega gradiva na svetovnem sple­tu prek Digitalne knjižnice Slovenije. V zadnjem casu se krepi digitalizacija tudi na drugih podroc­jih kulture. Spodbuja se predvsem digitalizacija objektov nepremicne kulturne dedišcine (Digi-talno inoviranje kulturne dedišcine, 2019), ozi­roma t. i. 3D digitalizacija. Zato bo za pridobitev financnih sredstev za digitalizacijo knjižnicnega gradiva vedno bolj treba tekmovati s projekti di­gitalizacije gradiv, ki jih hranijo druge institucije na podrocju kulture (muzeji, galerije, arhivi …). 3.2 Fizicna zamejenost podrocja Znacilnost objavljenega knjižnicnega gradiva je, da je fizicno zamejeno. Kolicina gradiva, ki bi ga mo-rali digitalizirati, ce sledimo merilom slovenike, je ogromna, ceprav gre za koncno število bibliograf­skih enot, ki ga je možno v dolocenem, presecnem, trenutku »prešteti«, razvrstiti po jasnih merilih ter digitalizacijo dokaj natancno nacrtovati. Z vsebinskega stališca predvidevamo, da bomo tudi v prihodnje po vecini digitalizirali sloveniko in kulturnozgodovinsko pomembno gradivo – in-kunabule in najstarejše knjige, ki jih knjižnice hranimo v svojih zbirkah. Prioriteta bo še naprej digitalizacija serijskih publikacij zaradi boljših možnosti pregledovanja gradiva v digitalni obliki, nenazadnje tudi zaradi slabe kakovosti papirja, torej zaradi ohranjanja fizicnih izvodov. Na podlagi strateškega nacrta 2020-2024 in dru­gih dokumentov EU je NUK pripravila Nacional­ni projekt digitalizacije slovenike in kulturnozgo­dovinsko pomembnega knjižnicnega gradiva (2021-2030), vecletni nacrt digitalizacije pisne kulturne dedišcine s ciljem, da v desetih letih digitalizira in zagotovi spletni dostop do celotne zbirke slovenike in starejšega knjižnega gradiva. Digitalizacija bo vkljucevala širok spekter gra-diva, vkljucno s srednjeveškimi in novoveškimi rokopisi, prvotiski, literarnimi zapušcinami, mo-nografijami, serijskimi publikacijami, kartograf-skim in slikovnim gradivom, glasbenimi tiski in zvocnimi gradivi ter drobnimi tiski. S prenosom slovenike in kulturnozgodovinsko pomembnega knjižnicnega gradiva v digitalno obliko želi NUK zagotoviti boljšo ohranitev fizicnega gradiva, širšo uporabo gradiv v novem kontekstu in lažjo uporabo vsebin za izobraževalne, raziskovalne in druge namene. Projekt digitalizacije temelji na razlicnih strokovnih in normativnih podlagah ter dokumentih, med katerimi so predvsem Za­kon o zagotavljanju sredstev za dolocene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, Strateški nacrt Narodne in univerzitetne knjižnice za ob-dobje 2020–2024, Digitalno inoviranje kulturne dedišcine in drugi. (Priporocilo komisije z dne 10. 11. 2021 o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dedišcino je objavljeno po zakljucenem dokumentu projekta, vendar kon­ceptualno sledi priporocilom). Po zakljucku pro-jekta bo v Digitalni knjižnici Slovenije dostopnih vec kot 110 milijonov strani digitalizirane nacio­nalne knjižnicne zbirke. Torej, s ciljem izdelati cim bolj podroben nacrt digitalizacije celotnega korpusa slovenike je NUK izdelal že omenjeni Nacionalni projekt digitaliza­cije. Kot casovni okvir je, sicer precej optimistic­no, doloceno obdobje desetih let. Projekt je hkrati prizadevanje kolicinske, financne in casovne oce­ne množice gradiva, ki naj bi bila digitalizirana v omejenem casovnem obdobju. Prednostni nacrt digitalizacije sledi starosti in ohranjenosti gradi­va. Starejše in slabše ohranjeno gradivo naj bi bilo digitalizirano najprej. Prav tako sta upoštevana kulturnozgodovinski pomen in vpliv posameznih korpusov gradiva, ki bodo prednostno uvršceni v proces digitalizacije. Prednostna merila za izbiro gradiva za digitalizacijo lahko strnemo v naslednje tocke: -pomembnostgradiva sstališca pretekle sloven- skekulturne inznanstvene ustvarjalnosti, -ogroženost gradiva, -pogostost uporabe gradiva, -aktualnost gradivaza potrebe raziskovanjain ponovne uporabe informacij. V skladu z zastavljenimi prioritetami bodo najprej digitalizirani kodeksi, prvotiski in naj­starejše knjižno gradivo, ki je izšlo do leta 1850. Primer takega korpusa so prvotiski (inkunabule). Trenutno poteka projekt »Incunabula Slovenica«, ki ga izvaja NUK ob sodelovanju in delnem sofi­nanciranju UNESCO Odbora za Spomin sveta, katerega cilj je prenesti v digitalni svet ne le prvo­tiske, ki jih hrani NUK, ampak tudi tiste inkuna­bule, ki jih hranijo druge institucije (npr. knjižni­ce, samostani …). V naslednji fazi, ki že poteka, se digitalizirajo monografske publikacije, ki so izšle do leta 1945. V kasnejših fazah pa bodo prišle na vrsto najnovejše publikacije, ki so izhajale po letu 1945 in po osamosvojitvi leta 1991 do danes, pri­oritetno kulturno in politicno najvplivnejši caso­pisi in monografske publikacije. Cisto na koncu pa je predvidena digitalizacija neknjižnega in drugega kulturnozgodovinsko pomembnega knji­žnicnega gradiva. 33 Zaradi priprave gradiva ter lažjega in ucinkovi­tega spremljanja procesov digitalizacije NUK iz­vajanje projekta bolj podrobno nacrtuje v okviru vsakoletnega Programa dela, v katerem se planira digitalizacija skladno z nakazanimi prednostnimi nalogami projekta. V tem kontekstu se izvaja digi­talizacija monografskih publikacij (knjižnega gra-diva), ki že poteka sistematicno po letih izida. Do zdaj so digitalizirane prakticno vse knjige do leta 1910. Ocenjujemo, da je kolicinsko do zdaj digitali­zirano približno 16 milijonov strani, kar je dobrih 15 % odstotkov celotnega korpusa slovenike. Sistematicna digitalizacija zapušcinskih fondov in rokopisov sploh je odložena za cas po dokonca­ni digitalizaciji tiskanih publikacij. Iz ohranjenih zapušcinskih fondov, zaradi obsežnosti le-teh ter obsega fonda rokopisnega gradiva bodo digitalizi­rana le posamezna dela ali skupine del pomemb­nih slovenskih ustvarjalcev v skladu s kasneje dolocenimi merili izbora. (Nacionalni projekt digitalizacije slovenike in kulturnozgodovinsko pomembnega knjižnicnega gradiva, str. 8). Na tem mestu je treba poudariti, da obstojece ka­pacitete, kadrovske in financne, ne zadostujejo za doseganje ciljev projekta. Digitaliziramo že tri­deset let, v tem casu smo digitalizirali približno petino slovenike in drugega kulturnozgodovinsko pomembnega gradiva. S tem tempom lahko zatr­dimo, da ce želimo doseci cilj, torej imeti celotno sloveniko digitalizirano, bomo potrebovali še to-liko ali vec casa, koliko smo ga porabili do zdaj. Zelo verjetno je, da bodo sloveniko digitalizirali še naši vnuki. Zato je nujno potrebno, da ohrani-mo vztrajnost pri izvajanju te dejavnosti. 3.3 Koordinacija digitalizacije Za ucinkovito in hitro digitalizacijo je zelo po­membna že takoj na zacetku vzpostavljena koor­dinacija med knjižnicami. Predvidevamo, da se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Pri nacrtovanju je že takoj pomembno prepreciti podvajanje digi­talizacije enakih publikacij. V projekt nastanka in zacetnega razvoja Digitalne knjižnice Sloveni­je sta bili že takoj vkljuceni dve osrednji obmocni knjižnici – Celje in Ptuj, kar je pri uresnicevanju projektnih ciljev že zgodaj omogocilo dialog glede nacrtovanja digitalizacije. Vsebinska razdelitev gradiva za digitalizacijo se je vzpostavila že pri digitalizaciji prvih gradiv. Za prenos v digitalno obliko domoznanskega gradiva skrbijo v splošnih knjižnicah, digitalizacija gradiv, ki tematsko za­devajo celotno obmocje Slovenije, in tudi publi­kacije Slovencev izven državnih meja, pa se izvaja pod okriljem NUK. Manifestacija take razdelitve 34 je zlasti razvidna pri digitalizaciji serijskih publi­kacij. Splošne knjižnice so sistematicno digitali­zirale lokalne oziroma regionalne casnike in ca-sopise, NUK pa serijske publikacije, ki so izhajale na celotnem narodnem ozemlju in izven državnih meja. Zato so tudi rezultati digitalizacije, ki so razvidni v številu dostopnih naslovov, zelo dobri: cez 90 % casopisov, ki so izhajali do leta 1945, je že digitaliziranih. Prizadevanja pri digitalizaciji se­rijskih publikacij po letu 1945 se tudi pocasi kre­pijo, vendar je pri gradivu iz tega casa treba biti zelo pozoren na stanje pravic. V prihodnje bi mo-rali biti bolj pozorni na kompletacijo gradiv pred digitalizacijo, predvsem serijskih publikacij. Do-gaja se namrec, da posamezna knjižnica digitali­zira nepopolno zalogo nekega casopisa, ceprav so manjkajoce številke ali letniki dostopni v kateri izmed drugih knjižnic. Omenimo še sodelovanje s fakultetnimi knjižni­cami na podrocju digitalizacije ucnih virov (pri­rocnikov, temeljne študijske literature ipd.). Tudi v tem primeru je potrebna koordinacija med knji­žnicami, ker so vcasih temeljni prirocniki skupni razlicnim študijskim smerem. Koordinacija digitalizacije je koncept, ki se je udejanjil po naravni poti, izhaja iz nalog, ki jih knjižnice izvajajo v fizicnem okolju. Konkretno, pri splošnih knjižnicah iz skrbi za domoznansko gradivo, pri nacionalni knjižnici pa za sloveniko. Ceprav koordinacija nikoli ni bila formalizirana, v praksi dobro deluje. V povezavi s koordinacijo je zanimivo porocilo IFLE o trendih na podrocju informacij in znanja za leto 2024. Edino omembo digitalizacije (digitisation) v dokumentu najde-mo, cisto na koncu porocila, v posebnem okvircku o »iztocnicah za razmislek« (Things to think about). In sicer v kontekstu razmisleka o trendu stremljenja k skupnim rešitvam in samopodobi posameznih organizacij, ki se vidijo kot del širše skupnosti. »Zakaj bi delali v izolaciji, ko pa lahko s sodelovanjem dosežete rezultate, ki so koristni za vse?« Digitalizacija je omenjena kot dejavnost, ki razblinja tradicionalne meje med organizacija-mi. (Dezuanni, Osman, 2014, str. 39) Kaže, da je bila odlocitev za koordinacijo digitalizacije pred leti pogled dalec v prihodnost. Morda bi koordi­nacijo digitalizacije veljalo okrepiti, predvsem s programsko podporo postopkom priprave tehnic­ne dokumentacije ipd. 3.4 Tehnicno izvajanje digitalizacije V prihodnje se bo gotovo nadaljeval trend izva­janja digitalizacije vecinoma pri zunanjih pod-jetjih. V manjši meri se bo digitalizacija izvajala tudi v posameznih vecjih knjižnicah, ki premore­jo ustrezno infrastrukturo in usposobljene kadre. Predvsem v NUK-u, v centru za digitalizacijo knji­žnicnega gradiva. Leta 2021 je v Pravilnik o not-ranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Narodni in univerzitetni knjižnici, pri Oddelku za digitalne vsebine dodano, da oddelek opravlja tudi naloge vodenja Centra za digitalizacijo pisne kulturne dedišcine. NUK trenutno premore štiri stroje za digitalizacijo, opremo za osnovno 3D di­gitalizacijo in štiri zaposlene (dva redno zaposle­na in dva zaposlena na dolocen cas do leta 2027), kar zadostuje za vzpostavitev infrastrukture za sistematicno digitalizacijo knjižnicnega gradiva. Namen je v prihodnje vzpostaviti Center za digi­talizacijo pisne kulturne dedišcine kot samostoj-no organizacijsko enoto znotraj NUK. Opažamo pa, da se z leti število usposobljenih podjetij za digitalizacijo knjižnicnega gradiva manjša. Na prvem javnem razpisu za digitaliza­cijo knjižnicnega gradiva, ki ga je izvedel NUK leta 2006, je bila usposobljenost priznana šti-rim podjetjem, na enem naslednjih razpisov pa še dvema. Danes pa lahko oddajamo narocila le še enemu zunanjemu usposobljenemu izvajalcu. Merila priznavanja usposobljenosti pa se v tem obdobju niso radikalno spremenila. Lahko rece­mo, da so le bolj natancno opredeljena glede na izkušnje s posameznimi izvajalci. Po drugi stra­ni je res, da poslovanje podjetij ne more sloneti le na digitalizaciji knjižnicnega gradiva, ker je teh projektov na letni ravni premalo. Zato je na zadnjem razpisu merila usposobljenosti prestalo le eno podjetje, ki se poleg digitalizacije za knji­žnice (tudi arhive) ukvarja še z drugimi dejav­nostmi, kot so programska podpora poslovanju, digitalno arhiviranje itd. 3.5 Financiranje digitalizacije Ugotavljamo, da se z leti sredstva namenjena di­gitalizaciji – prenosu publikacij iz fizicne oblike v digitalno – zmanjšujejo. Že deset let in vec di­gitalizacija knjižnicnega gradiva ni vec upravi-cen strošek mednarodnih projektov, kot je to bil v projektih, v katerih so knjižnice sodelovale v prvih desetih letih tega stoletja. Obseg financnih sredstev neposredno vpliva na letno kolicino digi­taliziranih gradiv, s tem pa na cas, v katerem naj bi fizicna gradiva postala dostopna v digitalni ob-liki. Zato se zakljucek prenosa celotne slovenike v digitalni zapis pomika v desetletja odmaknjeno prihodnost. Dodatno skrbi prenehanje izvajanja Zakona o zagotavljanju sredstev za dolocene nuj­ne programe Republike Slovenije v kulturi. Višina sredstev za digitalizacijo, ki jih je Zakon namenjal NUK-u so bila sicer za leto 2024 ohranjena, ven­dar brez zagotovila, da bo enako tudi v prihodnjih letih, vsaj do leta 2027, do katerega naj bi veljal omenjeni Zakon. 3.6 Podrocje pravic Že dolgo je jasno, da na spletno dostopnost digi­talnih razlicic knjižnicnega gradiva neposredno vpliva avtorska in sorodne pravice. Možnost sple­tne dostopnosti do digitaliziranih (tudi izvirno digitalnih) publikacij doloca pravica dajanja na voljo javnosti (Zakon o avtorski in sorodnih pra­vicah, clen 32.a), ki je izkljucna avtorska pravi-ca. Torej je za omogocanje spletne dostopnosti avtorskih del, ki so še pod zašcito potrebno pri­dobiti dovoljenje imetnika (imetnikov) pravic. Omejitev izkljucne pravice dajanja na voljo jav­nosti blaži izjema priobcitve za javnost na za­slonih, ki omogoca avtorsko zašcitenemu gradi­vu, da »za namene raziskave ali individualnega pridobivanja znanja lahko javno dostopni arhi-vi, knjižnice, muzeji ter izobraževalne ustano­ve prosto priobcijo javnosti dela iz svojih zbirk po temu namenjenih zaslonih, ki so v njihovih prostorih, ce s pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic ni drugace doloceno«. (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, clen 49.b) Obstaja tudi možnost, ki omogoca, da javne knji­žnice in druge javne ustanove s podrocja kulture na nekomercialni spletni strani dajo prosto na voljo javnosti dela izven pravnega prometa (t. i. razprodana dela), ki jih imajo trajno v svojih zbirkah, in jih za ta namen reproducirajo (Za-kon o avtorski in sorodnih pravicah, clen 50.e in 50.f). Ta možnost bo povecala število del, ki bodo lahko na voljo uporabnikom v spletnem okolju. Vendar, uporaba te možnosti ni samoumevna. »Po razumnih prizadevanjih« je treba preveriti oziroma ugotoviti, ali je delo dostopno javnosti v pravnem prometu po obicajnih trgovinskih kanalih. V naslednji fazi je treba namen zago­tavljanja javne dostopnosti do del, ki jih ni na trgu, objaviti na specializiranem portalu Evrop­ske unije za intelektualno lastnino, na katerem morajo biti vidna 6 mesecev (https://euipo.euro­pa.eu/out-of-commerce/#/). Namen tega ukrepa je, da se imetnik pravice lahko javi in ne dovoli digitalne objave svojega dela. Po preteku tega obdobja javna ustanova lahko na svojem portalu objavi delo(-a) v prostem dostopu. Posebno podrocje in nova težava so podatki, zapisi v publikacijah, ki se nanašajo na konkretne fizic­ne osebe. Digitalizacija casopisov in znanstvenih revij omogoca hitrejše in natancnejše iskanje ter 35 povezovanje podatkov, kar je bilo prej v fizicnem svetu skoraj nemogoce. Sodobne metode obdela­ve besedil omogocajo skoraj takojšnje odkrivanje vsebin, kar bistveno izboljšuje dostop do infor­macij. Z digitalizacijo publikacij postane možno iskati po celotnih besedilih, tudi poiskati in naj-ti vsebine, do katerih je težko priti z iskanjem po fizicnih gradivih. Namrec, pomemben del meta-podatkov se pridobi iz opticno prepoznanih bese­dil (OCR), kar povecuje vrednost digitalizacije, vendar hkrati lahko ustvari motece okolišcine za osebe, ki se pojavljajo v teh vsebinah (Z. Krstu­lovic, M. Kragelj, 2013, str. 148). Digitalizirane publikacije lahko razkrijejo pretekle dejavnosti, stanja, lokacije prebivanja ipd. konkretnih posa­meznikov, ti pa ne želijo, da so tovrstni podatki javno dostopni. Ni možno predvideti, kdaj se bo pojavila zahteva posameznika po umiku podat­kov, tudi ne zaradi katerih podatkov, prav tako ne, po kateri poti bo naslovljena na knjižnico (prek informacijskega pooblašcenca, neposredno ali kako drugace). Tudi rešitve oziroma nacini umika podatkov so prilagojene konkretnemu zahtevku. V vecini primerov gre za podatke v fizicni publi­kaciji, ki so bili objavljeni popolnoma legalno in s soglasjem posameznika (npr. intervjuji, reporta­že …). S prenosom na splet pa postanejo preprosto najdljivi in zato potencialno problematicni. 3.7 Formalizacija knjižnicne javne službe na spletu V zadnjih nekaj desetletjih je digitalizacija kore­nito preobrazila nacin, kako knjižnice poslujejo, organizirajo (digitalne) vsebine in zagotavljajo storitve uporabnikom. Ta trend je rezultat hitre tehnološke evolucije, sprememb v pricakovanjih in potrebah uporabnikov ter vse vecje dostop­nosti digitalnih virov. Digitalizacija knjižnicnih zbirk vkljucuje vec vidikov, od prenosa fizicnih publikacij in rokopisnega gradiva, trajnega ohra­njanja digitalnega gradiva do spletnih storitev in v zadnjem casu, o razmisleku, kako izkoristiti in v knjižnicno okolje integrirati orodja s podrocja umetne inteligence. Pred desetletjem smo že zapisali, da bi za zagota­vljanje stabilnega spletnega delovanja knjižnic potrebovali ustrezno formalizacijo strokovnih re-šitev v okviru podrocne zakonodaje (Krstulovic, 2013). V Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnic­ne javne službe (2023) so pri opredelitvah pogojev za nacionalno knjižnico vgrajene nekatere dolocbe glede izvajanja knjižnicne javne službe na spletu. Pri upravljanju knjižnicne zbirke je zapisano, da 36 nacionalna knjižnica gradi in upravlja Digitalno knjižnico Slovenije. Omogoca dostop do digitali­ziranega in izvorno digitalnega gradiva v skladu z zakonodajo, digitalne vsebine trajno hrani ter ima tudi opremo za digitalizacijo knjižnicnega gradiva. (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne javne službe, cleni 59, 62, 63-64). Gre za prvo omembo Digitalne knjižnice Slovenije v nekem formalnem aktu, ki oblikuje izvajanje knjižnicne javne služ-be. Zato pricakujemo, da bo to osnova za nadaljnji obstoj in razvoj digitalne knjižnice, prav tako tudi vseh dejavnosti, ki jo opredeljujejo (zajem podat­kov, trajno hranjenje, zagotavljanja dostopnosti), digitalizacija pa je ena izmed le-teh. 3.8 Uporabniki Dostopnost digitalnih razlicic vsebin, ki so izšle v fizicni obliki, je vplivala tudi na spremembo ve­denja uporabnikov knjižnice. Raziskovalci ved-no bolj želijo dostopati in preiskovati knjižnicno gradivo s programskimi orodji, takoj in v celoti, ne glede na izvirnik. Zato bi bila zakonska opre­delitev digitalnega izvirnika kot obveznega izvoda kljucna za zagotavljanje boljše dostopnosti fizic­nega gradiva v prihodnosti. In ne na zadnje, s tem bi prihranili veliko virov, cloveških in financnih, ki bi jih sicer v prihodnosti morali porabiti za di­gitalizacijo publikacij, natisnjenih iz digitalnih datotek. Pri uporabnikih raziskovalcih prav tako opažamo nejevoljo ob ovirah dostopa zaradi pra­vic (dostopnost na namenskih racunalnikih). V zadnjem casu prihaja veliko zahtev po velikih kolicinah podatkov za raziskovalno dejavnost in projekte, kar terja, po eni strani, preverjanje za­konitosti posredovanja dolocenih vrst podatkov (npr. zvocnih posnetkov) izven sistema digitalne knjižnice, po drugi pa tehnicno pripravo podat­kov za posredovanje tretjim osebam. Svoje »digitalne« potrebe ima tudi splošna popu­lacija uporabnikov starih med 13 in 40 let (genera­cija Z in milenijci). Za organizacijo ucinkovitega dostopa do digitaliziranega gradiva moramo ra­zumeti njihovo videnje in nacin, kako uporabljajo knjižnico. Mobilno racunalništvo je kljucni vidik vsakdanjega življenja generacije Z in milenijcev. Visoka stopnja branja na mobilnih napravah med temi skupinami je velik premik od prejšnjih gene-racij. Tisti med njimi, ki ne uporabljajo digitalne zbirke, pravijo, da ne razumejo, kako dostopati do digitalnih zbirk, kar kaže, da obstaja priložnost za proaktivno izobraževanje mlajših uporabnikov knjižnice o digitalnih knjižnicnih virih vkljucno z digitalizirano kulturno dedišcino. (Inman Be-rens, Noorda, 2023, str. 6) 4. Zakljucek Digitalizacija knjižnicnih zbirk v Sloveniji je pro-ces, ki se razvija že vec kot tri desetletja in pred­stavlja pomembno preobrazbo v knjižnicarstvu. Doslej so bili doseženi pomembni mejniki, kot so zagotavljanje spletne dostopnosti do številnih zbirk in vzpostavitev koordinacije med knjižnica-mi pri digitalizaciji gradiv. Kljub temu pa proces digitalizacije ni zakljucen, temvec se bo nadalje-val in razvijal v prihodnosti. Prihodnji izzivi vkljucujejo predvsem zagotavlja­nje trajnostnega financiranja, izboljšanje prav­nega okvira za dostopnost digitaliziranih vsebin in spremljanje ter posodabljanje tehnicnih zah­tev za izdelavo in ohranjanje kakovostnih digital-nih kopij. V prihodnje bo potrebno tudi nadalje­vanje in okrepitev koordinacije med knjižnicami in drugimi kulturnimi ustanovami, da bi prepre-cili podvajanje naporov in zagotovili ucinkovito uporabo sredstev. Digitalizacija v Sloveniji ostaja dolgorocen cilj, ki bo zahteval stalno prilagajanje in inovacije, vendar pa ponuja tudi ogromne pri­ložnosti za širšo dostopnost kulturne dedišcine in izboljšanje raziskovalne dejavnosti. Na koncu lahko sklenemo, da je digitalizacija knjižnicnih zbirk pomemben dejavnik pri ohra­njanju in promociji kulturne dedišcine ter zago­tavljanju dostopa do znanstvenih in kulturnih vsebin za prihodnje generacije. Proces bo zahte-val stalne napore in prilagoditve, a predstavlja kljucni element sodobnega knjižnicarstva, ki bo še naprej oblikoval prihodnost dostopa do infor­macij in znanja. 5. Viri in literatura Akcijski nacrt 2024–2027 za Resolucijo o nacio­nalnem programu za kulturo 2024–2031. (2024). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://e-uprava.gov. si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi--predpisov/predlog-predpisa.html?id=16450. Ambrožic, M., Šavnik, M., Krstulovic, Z., Katic, U., Svoljšak, S., Groznik, J. (2006). Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si 2007-2010. Lju­bljana: NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. Dezuanni, M. in Osman, K. (2024). IFLA trend re­port: literature review (initial edition). Brisbane: Digital Media Research Centre. Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU. (b. d.) Ljubljana: Inštitut za slo­venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridoblje-no 27. 8. 2024 s spletne strani: http://www.fran.si/. Inman Berens, K. in Noorda, R. (2023). Gen Z and Millennials: how they use public libraries and identify through media use: executive summary. American Library Association. Nova evropska agenda za kulturo. (2018). Bru­selj: Evropska komisija. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://eur-lex.europa.eu/le-gal-content/en-sl/TXT/?from=EN&uri=CE­ LEX%3A52018DC0267. Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov. (b. d.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https:// arhiv.nuk.uni-lj.si/wayback/20180225220804/ http://old.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/. Krstulovic, Z. (2013). Izvajanje knjižnicne javne službe na spletu: oris knjižnicne digitalne pokra­jine. V M. Ambrožic in D. Vovk (Ur.), Knjižnicar-ski izzivi: vizija, strategija, taktika: 2003-2013­2023: zbornik referatov (str. 289-309). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Krstulovic, Z. in Kragelj, M. (2013). Moc (meta) podatkov: problematika upravljanja in uporabe (meta)podatkov. Uporabna informatika, 21 (3), 147-153. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc­ -SPQSF3R3. Nacionalni projekt digitalizacije slovenike in kul­turnozgodovinsko pomembnega knjižnicnega gra-diva (2021-2030): razlicica 1.0. (2020). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://www.nuk.uni­ -lj.si/sites/default/files/2024/Digitalizacija_Slo­ venike_projekt.pdf. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne javne službe (2023). Uradni list RS, št. 28. Pridoblje-no 27. 8. 2024 s spletne strani: https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=PRAV12750. Priporocilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digi­talizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradi­va ter njegovi digitalni hrambi (2011). Uradni list Evropske Unije, št. L 283. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://eur-lex.europa.eu/legal­ -content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32011H0711. Priporocilo komisije z dne 10. 11. 2021 o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dedišcino. (2021). Uradni list Evropske Unije, št. L 401. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=CELEX:32021H1970. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031. (2024). Uradni list RS, št. 61. 37 Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dedišcine v digitalni obliki: razlicica 1.0. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne stra­ni: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/ pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/2013/ Smernice_za_zajem_dolgotrajno_ohranjanje_ in_dostop_do_kulturne_dediscine_v_digitalni_ obliki.pdf. Stari zvocni posnetki. (b. d.). Ljubljana: Naro­dna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://arhiv.nuk.uni-lj.si/ wayback/20110808104129/http://www.nuk.uni-lj. si/digitalizacija/posnetki/index_eng.asp. Strategija kulturne dedišcine 2020-2023. (2019). Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dedišcino. Prido­bljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://www. gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/ STRAT_KD_2019.pdf. Strateški nacrt Narodne in univerzitetne knjižni­ce za obdobje 2020-2024. (2019). Ljubljana: Naro­dna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://www.nuk.uni-lj.si/ sites/default/files/dokumenti/2020/NUK_Strate­ skiNacrt_2020-2024.pdf. Strateški nacrt NUK 2004-2008 (izhodišca, anali­za in planski cilji). (2004). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Straus, M., Starc Peceny, U. in Ilijaš, T. (2019). Digitalno inoviranje kulturne dedišcine: priroc­nik za turisticne destinacije. Nova Gorica: Arctur. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. (1995). Uradni list RS, št. 21. S spremembami in dopol­nitvami. Zakon o zagotavljanju sredstev za dolocene nujne programe Republike Slovenije v kulturi. (2019). Uradni list RS, št. 73. Zbirka portretov znanih Slovencev. (b. d.). Lju­bljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pri­dobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https://arhiv. nuk.uni-lj.si/wayback/20160225171853/http:// old.nuk.uni-lj.si/portretnazbirka/main.htm. Zemljevidi slovenskega ozemlja 1548-1924. (b. d.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 27. 8. 2024 s spletne strani: https:// arhiv.nuk.uni-lj.si/wayback/20170226041002/ http://www.nuk.uni-lj.si/zbirke/zemljevidi. Domoznanska dejavnost UKM v luci koordinacije domoznanstva kot posebne naloge osrednjih obmocnih knjižnic Dr. Vlasta Stavbar bibliotekarska višja svetnica Univerzitetna knjižnica Maribor vlasta.stavbar@um.si Izvlecek Prispevek prinaša predstavitev delovanja Eno­te za domoznanstvo in posebne zbirke UKM ter razloge, tako zgodovinske kot zakonodajne, za domoznansko dejavnost Univerzitetne knjižnice Maribor. Predstavljene so zakonske podlage in potek izvajanja domoznanske dejavnosti, katere zacetki segajo v leto 1903, kontinuirano in organi­zirano pa poteka od leta 1966. Specifika izvajanja domoznanske dejavnosti v primerjavi z drugimi osrednjimi obmocnimi knjižnicami v Sloveniji je na mariborskem obmocju drugacna in zato unika­tna. Z uveljavitvijo osrednjih obmocnih knjižnic v Sloveniji in njihovih posebnih nalog, med ka­terimi se ena izmed njih nanaša tudi na koordi­nacijo domoznanske dejavnosti na obmocju, sta Univerzitetna knjižnica Maribor in Mariborska knjižnica sprejeli dogovor o sodelovanju, ki je v tem prispevku tudi natancneje predstavljen. Av-torica postavlja domoznansko vprašanje tudi v historicni kontekst in ob tem ugotavlja, da pisci zakonov niso vedno upoštevali zgodovinskih dej­stev. Pri tem posebej postavi v ospredje zgodo­vinski pomen razvoja knjižnicarske oziroma ožje domoznanske dejavnosti. Zakljucuje s pogledom razvoja domoznanske dejavnosti v UKM v priho­dnost s poudarkom na digitalizaciji analognih virov za znanstveno obravnavanje, predvsem sta­rega in dragocenega gradiva, in na uvajanju nacel obcanske znanosti. Kljucne besede: domoznanska dejavnost, Uni-verzitetna knjižnica Maribor, historicni konte­kst, zakonodaja, Mariborska knjižnica, osrednje obmocne knjižnice Abstract The article presents the activity of the Local History and Special Collections Department within the Uni­versity of Maribor Library and its historical, as well as legal, reasons. It addresses the legal basis for and the general course of the department, which began in 1903, but became more organized and more re­gular in 1966. The specifics show that studying and overall approach to local history in Maribor differs from other central libraries in Slovenia, making it unique. When Slovenian central regional libraries and their special tasks – one of them being the coor­dination of local history within the area – were esta­blished, University of Maribor Library and Maribor Public Library agreed to cooperate, which is elabo­rated on in the article. The author places the questi­on of local history within the historical context and determines that those who wrote the legislation did not necessarily consider historical facts. She emp­hasises the historical importance of the evolution of libraries as well as local history. The conclusion is made from the point of view of local history wit­hin the University of Maribor Library and is aimed toward the future and emphasizing the digitalizati­on of sources for scientific use, especially older valu­able materials. Keywords: local history, University of Maribor Library, historical context, legislation, Maribor Public Library, central regional libraries 1. Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižnicarstvu Domoznansko dejavnost je treba postaviti v od-nos z dejavnostjo regionalnih splošnoizobraže­valnih (nekdanjih študijskih) knjižnic. Njihove domoznanske naloge je obširno razložil Janko Glazer v svojem klasicnem referatu na maribor­skem zborovanju slovenskih knjižnicarjev jeseni 1963: »Pokrajinska knjižnica naj zbira in hrani vse, kar je v zvezi z ozemljem, ki mu je knjižnica namenjena, bodisi da je na tem ozemlju nastalo ali izvira od avtorjev, ki so bili na ozemlju rojeni, bodi­si, da se ozemlja tice po vsebini … «. Ob navajanju vsega, »kar je z domaco zemljo v zvezi«, je Glazer 39 mislil na širino domoznanske tematike. Glazer vseskozi govori o domoznanstvenih tradicijah in nalogah pokrajinskih (študijskih) knjižnic, ven­dar ne omejuje domoznanske dejavnosti zgolj na znanstveno delo, ampak s tem izrazom opozarja na pomembnost dejavnosti, namrec na omogocanje (domo)znanstvenega raziskovanja (Glazer, 1963). Tako opredeljena domoznanska dejavnost regi­onalnih knjižnic izvira iz statusa teh knjižnic. Študijske knjižnice v Sloveniji so leta 1968 usta­novile svojo skupnost in na ustanovnem sestanku razpravljale o zbiranju gradiva (Kos, 1969) in po­udarjale dvojno vlogo teh knjižnic, in sicer izobra­ževalno in domoznansko. Knjižnicarska zakonodaja je le pocasi sprejemala in uvršcala domoznansko dejavnost kot pomembno dejavnost v knjižnicarstvu (Kurnik, 1998). Sredi osemdesetih let 20. stoletja je bil priprav­ljen medknjižnicni elaborat o domoznanski de­javnosti v slovenskem knjižnicnem informacij­skem sistemu (Krnel-Umek, Rajh, 1985), ki je dolocil domoznansko dejavnost v Univerzitetni knjižnici Maribor, predvsem pa nakazal sodelo­vanje z drugimi domoznanskimi knjižnicami v Sloveniji, zlasti ob uvedbah novih tehnologij, ki so pripomogle k vecji in širši dostopnosti infor­macij. In kot so zapisali ob vpeljavi velikih spre­memb, kot so bile avtomatizacija in nove tehnolo­gije, sta v domoznanski dejavnosti ostala namen in potreba enaka kot pred stotimi leti – zbiranje in dokumentiranje domoznanskega gradiva, ki nudita uporabnikom dolocene regije raznolike informacije o življenju, delu, dogodkih regije v preteklosti in danes (Stavbar, 2003). Zakon o knjižnicarstvu iz leta 2001 je uvedel osrednje obmocne knjižnice s posebnimi nalo­gami, med njimi je tudi naloga, ki je vezana na domoznanstvo: »koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje ob-mocje« (27. clen). Dve leti pozneje je Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah (2003) opredelil tudi njihove naloge s podrocja koordinacije zbi­ranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gra-diva. Hkrati pa je Zakon o knjižnicarstvu naloge, vezane na domoznanstvo, umestil tudi pri viso­košolskih knjižnicah: »Univerzitetne knjižnice opravljajo v okviru javne službe iz 2. clena tega zakona in nalog visokošolskih knjižnic še nasled­nje naloge: lahko opravljajo domoznansko dejav­nost« (28. clen). Razvoj slovenskega knjižnicarstva je prinesel nove organizacijske oblike, vendar je domoznanska de­javnost glede na tradicijo, gradivo, kadre … ostala znotraj nekdanjih študijskih, regionalnih in danes 40 osrednjih obmocnih knjižnic. Tako je Univerzite­tna knjižnica Maribor, ki se je razvila in preobli­kovala iz študijske oziroma regionalne knjižnice na štajerskem obmocju v Univerzitetno knjižnico Maribor ter postala ena od ustanoviteljic maribor­ske univerze in danes njen del, ohranila tako v pra­ksi kot tudi v zakonodaji status domoznanske knji­žnice, opredeljen v Zakonu o knjižnicarstvu (2001) ter Statutu Univerze v Mariboru (2012, 2017, 2024). Specificno situacijo na obmocju med Univerzite­tno knjižnico Maribor in Mariborsko knjižnico kot osrednjo obmocno knjižnico pojasnjuje tudi skle­njen dogovor med ustanovama iz leta 2013 in že prej. Kot posledica zakonodajnih sprememb Od­lok o ustanovitvi Mariborske knjižnice iz leta 2005 prenaša izvajanje domoznanske dejavnosti v celoti na Univerzitetno knjižnico Maribor. Kljub temu leta 2013 ob 10. obletnici osrednjih obmocnih knjižnic med opravljenim delom, ki je bilo predstavljeno na razstavi, zloženki in plaka­tu, in so ga te namenile domoznanski dejavnosti in njeni koordinaciji, ni navedena UKM, ki je na povabilo ves cas sodelovala pri aktivnostih OOK.1 UKM je sodelovala v delovni skupini osrednjih obmocnih knjižnic za domoznanstvo v okviru Centra za razvoj NUK (Cezar), kar je izhajalo iz dogovorov z domoznanskih posvetovanj OOK v Celju in Kopru. Z imenovanjem osrednjih obmo-cnih knjižnic konec leta 2003 se je sistemsko ure­janje domoznanskih vprašanj preneslo nanje, pri cemer osrednje obmocne knjižnice sodelujejo z NUK, Univerzitetno knjižnico Maribor in Sekcijo za domoznanstvo pri ZBDS. Obmocne knjižnice so ustanovile delovno skupino za domoznanstvo, ki si je zadala nalogo postopnega reševanja pe­recih problemov, s katerimi so se srecevale knji­žnice pri izvajanju domoznanske dejavnosti. V delovni skupini je sodelovala tudi predstavnica UKM in Sekcije. UKM je sodelovala pri pripravi Vprašalnika za popis domoznanske dejavnosti v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM, Analizi stanja domoznanske dejavnosti in pripravi stra­tegije domoznanske dejavnosti, Smernicah za bi-bliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov, Strategiji in viziji domoznanstva, Domfestih in pri Združenem biografskem leksikonu. 2. Predstavitev Enote za domoznanstvo in posebne zbirke UKM že od svojih zacetkov leta 1903, organizira-no pa od leta 1966, izvaja znanstveno opredelje-no domoznansko dejavnost. Rezultat tega je bo­gata domoznanska zbirka vseh vrst knjižnicnega 1 https://www.nuk.uni-lj.si/nuk/ook-03-13 gradiva, ki predstavlja vir izobraževanja in raz­iskovanja. Domoznanska dokumentacija obsega skoraj 830.000 domoznanskih zapisov za Mari-bor in severovzhodno Slovenijo ali Štajersko, in sicer za obdobje 175 let. Domoznanska zbirka vsak dan raste in se dopolnjuje. Razvoj domoznanske dejavnosti v UKM je kon­tinuiran in izhaja iz nastanka in zgodovinskega razvoja knjižnice, njenega poslanstva, vizije in seveda potreb uporabnikov. Ni vezana na trenu­tne in spreminjajoce se zakonske podlage. Pri­speva k védenju in poznavanju Maribora in seve­rovzhodne Slovenije v preteklosti in danes. Njeni bogati domoznanski katalogi, skrbno in nacrtno pridobivanje domoznanskega gradiva, njegovo hranjenje in nudenje informacij ter promocija domoznanske dejavnosti z razstavno dejavnostjo, raziskovalnim delom in izdajateljstvom ter digi­talizacijo so »dragocena zakladnica informacij«. Enota deluje: -Lokalno in mestno – mariborenzija. -Subregionalno – pokriva obmocje mariborske širše okolice in primestje. -Regionalno – pokriva regijo – SV Slovenijo oz. historicno deželo Štajersko. -Nacionalno – z nacionalno pomembno kultur-no dedišcino vstopa v nacionalni prostor. V okviru Enote za domoznanstvo delujejo posebne zbirke: Zbirka drobnih tiskov, Glasbena in filmska zbirka, Rokopisna zbirka, Zbirka raritet in stare periodike, Kartografska zbirka ter Glazerjeva knji­žnica in Maistrova knjižnica, ki ima status kultur­nega spomenika državnega pomena. 2.1 Kaj nudi uporabnikom? -bogat domoznanski fond vseh vrst knjižnic­nega gradiva, ki ga je UKM nacrtno, kontinu­irano pridobivala, obdelovala in hranila vse od leta 1903 naprej ter ga po enakih kriterijih pridobiva, obdeluje in hrani še danes; -analiticna obdelava clankov iz casopisja, zbor­nikov in monografij – nastanek 829.832 do-moznanskih zapisov za Maribor in historicno deželo Štajersko od leta 1850 do danes, doseg­ljivih v listkovnih ali racunalniških katalogih2 (podatek za leto 2023); Mariborski biografski leksikon – biobibliografski podatki o Mariborcanih – 161 gesel v Maribor­skem biografskem leksikonu: https://ukm.um.si/ mariborski-biografski-leksikon; 2 Letno porocilo o delu 2023 Enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor. Pripravila: dr. Vlasta Stavbar. Maribor: 2024. -uporabnik dobi na enem mestu informacijo in gradivo, kar mu omogoca raziskovalno delo; -posebne zbirke s svojimi katalogi in gradivom (rokopisno gradivo, raritetno gradivo, drobni tiski, slikovno gradivo, glasbeni tiski, zvocni zapisi, videoposnetki, kartografsko gradivo) nudijo bogat vir za raziskovalno delo; -na osnovi domoznanskih zapisov in pripada­jocega domoznanskega gradiva ter same do-moznanske zbirke je omogoceno raziskovalno in znanstveno delo vseh vrst in razlicno zah­tevnim uporabnikom; -visoko izobražen in kvalificiran domoznanski kader razlicnih znanstvenih strok, ki se je izo­blikoval skozi kontinuirano delo v domoznanski dejavnosti in je podpora raziskovalnemu delu; -iz domoznanske zbirke UKM, njenih katalo-gov, s pomocjo strokovno usposobljenega do-moznanskega kadra, je nastalo veliko število raziskovalnih, diplomskih, magistrskih ter doktorskih nalog študentov Univerze v Mari-boru in širše; -promocija domoznanskega gradiva skozi znanstvenoraziskovalno delo domoznancev – objava znanstvenih in strokovnih clankov, iz­daja publikacij z domoznansko vsebino (zbir­ka Osebnosti), priprava razstav in katalogov; -domoznanske vsebine na portalu Kamra; -digitalizirano domoznansko gradivo v Digital-nem repozitoriju UKM. 3. Zakonske podlage za izvajanje domoznanske dejavnosti v UKM Pravne podlage za izvajanje domoznanske dejav­nosti v UKM: -Zakon o knjižnicarstvu (UL RS, št. 87/2001); -Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah (UL RS, št. 88/2003); -Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Maribor-ska knjižnica (MUV, št. 8/2005, 16/2006 in 17/2009); -Statut Univerze v Mariboru (UL RS, št. 46/2012); -Zakon o obveznem izvodu publikacij (UL RS, št. 86/2009); -Pravilnik o hranjenju, uporabi in izlocanju obveznih izvodov (UL RS, št. 90/2007); -Navodila za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor (št. N 6/2008 – BK); -Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika (NUK, 2012); -Navodila za strokovno hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva v splo­šnih knjižnicah (NUK, 2012); 41 -Zakon o varstvu kulturne dedišcine (UL RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, Odl. US: U-I-297/08-19, 90/2012); -Dogovor med Mariborsko knjižnico in Uni-verzitetno knjižnico Maribor o sodelovanju in koordinaciji pri izvajanju domoznanske de­javnosti (januar 2013); -Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do e-vsebin kulturne dedišcine (Lju­bljana, december 2013); -Strategija Univerzitetne knjižnice Maribor 2021—2025: pODPRImo USTVARJALNOST, Maribor 2021 (sprejel Strokovni svet UKM na 22. redni seji dne 9. 6. 2021); -Rokopisno gradivo, zapušcinski fondi in tvor­jene zbirke: pravila bibliografske obdelave v vzajemnem katalogu (Ljubljana 2021, sprejela Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemne­ga kataloga na seji 23. novembra 2021. Oznaka verzije: 1.0 (30. 11. 2021) – javna objava). Zakon o knjižnicarstvu (UL RS, št. 87/2001, 96/2002, 92/2015), v poglavju 1. Splošne knjižnice v 16. clenu doloca, da splošne knjižnice, ki izvaja­jo knjižnicno dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, v okviru javne službe iz 2. clena tega zako­na zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo do-moznansko gradivo. Za strokovno obdelavo in hra­njenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva splošne knjižnice upoštevajo navodila na­cionalne knjižnice (24. in 33. clen). Splošna knji­žnica posamezne naloge iz druge alineje lahko pre­nese na osrednjo obmocno knjižnico ali v soglasju z njo na drugo knjižnico s tega obmocja. Osrednja obmocna knjižnicaje splošna knjižnica, ki na pod-lagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kultu­ro, v soglasju s svojim ustanoviteljem opravlja za širše obmocje posebne naloge. Ena izmed njih je koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja do-moznanskega gradiva za svoje obmocje(27. clen). Zakon o knjižnicarstvu v poglavju 2. Šolske in vi-sokošolske knjižnice v 29. clenu pa tudi doloca, da univerzitetne knjižnice opravljajo v okviru javne službe iz 2. clena tega zakona in nalog visokošol­ skih knjižnic še dolocene naloge, med njimi lah­ko opravljajo domoznansko dejavnost.Na osnovi te podlage in zgodovinskega razvoja Univerzite­tna knjižnica opravlja domoznansko dejavnost za mesto Maribor in zgodovinsko tudi širše. Na teh podlagah temelji tudi 55. clen Odloka o ustano­vitvi Mariborske knjižnice iz leta 2005 (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mariborska knjižnica – MUV, št. 8/2005, 16/2006 in 17/2009); v katerem je Mariborska knjižnica prenesla celotno izvaja­nje domoznanske dejavnosti na UKM: »Dejavnost zbiranja, obdelovanja, varovanja in posredovanja domoznanskega gradiva iz druge alineje drugega 42 odstavka 10. clena tega odloka in varovanje knji­žnicnega gradiva, ki je kulturni spomenik, iz osme alineje prvega odstavka 10. clena tega odloka se do drugacne odlocitve obcin ustanoviteljic sporazum-no izvaja v Univerzitetni knjižnici Maribor.« V nadaljevanju sta knjižnici 2013 sklenili Dogovor med Mariborsko knjižnico in Univerzitetno knji­žnico Maribor o sodelovanju in koordinaciji pri izvajanju domoznanske dejavnosti »z namenom, da domoznansko gradivo cim bolj približamo raz­licnim ciljnim skupinam uporabnikov, okolje pa spodbudimo k cim vecji uporabi domoznanskih in-formacij in domoznanskega gradiva«. K Dogovoru je bila sprejeta tudi Priloga k dogovoru med UKM in Mariborsko knjižnico z naslovom Domoznan-ska dejavnost – podrobnejša predstavitev. 4. Sodelovanje 2003 S sprejetjem Pravilnika o osrednjih obmocnih knjižnicah (2003), ki je osrednjim obmocnim knjižnicam, tako tudi Mariborski knjižnici kot osrednji obmocni knjižnici na štajerskem obmo-cju, opredelil nalogo koordinacijo zbiranja, ob-delave in hranjenja domoznanskega gradiva, sta ustanovi zaceli z dogovori o sodelovanju. Glede na to, da uteceno, kontinuirano in organizirano izva­ja domoznansko dejavnost Univerzitetna knjižni-ca Maribor vse od leta 1966, ko je bil ustanovljen Bibliografsko-dokumentacijski oddelek in finan­ciran od leta 1972 s strani Mestne obcine Maribor, so stekli pogovori o dolocitvi nacina sodelovanja med obema ustanovama. 2005 Usklajevanje stališc med Univerzitetno knjižnico Maribor in Mariborsko knjižnico glede opravlja­nja koordinacije domoznanske dejavnosti na ob-mocju in za mesto Maribor je potekalo s financer­jem dejavnosti Mestno obcino Maribor.3 Preložen dogovor o sodelovanju med ustanovama je bil sprejet šele leta 2013. Sprememba Odloka o ustanoviti javnega zavoda Mariborska knjižnica v letu 2005 je prenesla izva­janje in koordinacijo domoznanske dejavnosti na UKM (MUV, št. 8/2005). Že pred sprejetjem odloka pa so tekli pogovori tudi o formalni ureditvi dejanskega stanja in izvajanja domoznanske dejavnosti na štajerskem obmo­ 3 Zapis sestanka z dne 9. 12. 2005 (Arhiv UKM, 13. 1. 2006/364). cju (zapisnik sestanka o problematiki opravlja­nja koordinacije domoznanske dejavnosti, ki je bil v sredo, 7. 12. 2005, z namenom predstavitve in usklajevanja stališc med UKM in Mariborsko knjižnico v zvezi s problematiko opravljanja ko­ordinacije domoznanske dejavnosti. 2006 V Mariborski knjižnici je bila leta 2006 ustanovlje­na Projektna skupina za obmocnost. V skupino je bila povabljena tudi UKM. Srecanja Projektne sku-pine za obmocnost so potekala od leta 2006 dalje. Iz zapisnikov je moc razbrati o pripravi usklajene­ga programa za leto 2006 in možnostih sodelova­nja na podrocju izvajanja domoznanske dejavnosti med Mariborsko knjižnico in UKM. Ustanovi sta si razdelili naloge, kot so pridobivanje obcinskih glasil na obmocju, priprava seznamov serijskih pu­blikacij in razdelitev njihove obdelave, zlasti anali­ticne, glede na lokacijo in vsebino, ter pridobivanje domoznanskega gradiva. Dogovorili so se, da bosta obe knjižnici enkrat letno pregledovali svoje baze serijskih publikacij in jih sproti ažurirali oziroma dopolnjevali. Nadalje so dorekli aktivnosti glede vzpostavitve in sodelovanja spletnega portala Ka­mra. Dogovorjeno je bilo tudi sodelovanje na po­drocju digitalizacije, in sicer prijave na projektni razpis Ministrstva za kulturo. Prvo sodelovanje na tem podrocju, ki tece vse do danes, je bila prijava na razpis za digitalizacijo mariborskih razglednic iz Zbirke drobnih tiskov UKM. V UKM so pripra­vili vsebinski del razpisa. Nanj pa se je prijavila Mariborska knjižnica, saj UKM zaradi formalne umestitve pod okrilje Ministrstva za visoko šolstvo sama ni mogla in še vedno ne more kandidirati na razpisih Ministrstva za kulturo (Zapisnik, 19. 4. 2006). Na naslednjem srecanju (Zapisnik, 24. 5. 2006) so bili predstavljeni rezultati usklajevalnih razgovorov in pogajanja glede koordinacije do-moznanske dejavnosti med Mariborsko knjižnico in UKM. Izpostavljena je bila »prednost, ki bi jih za obe knjižnici prineslo koordinirano, kvalitetno delo na podrocju zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva oziroma pri oblikovanju domoznanske zbirke.«(Zapisnik, 24. 5. 2006, toc­ka 2). V maju 2006 je bila tako tudi formalno ime­novana v Projektno skupino za obmocnost Mari-borske knjižnice predstavnica UKM, vodja Enote za domoznanstvo UKM. Sodelovanje je bilo dogo­vorjeno tudi na podrocju izobraževanja, usklaje­vanja dokumentov glede koordinacije, nabave in obdelave domoznanskega gradiva ter pretoku in-formacij. UKM pa je na teh srecanjih predstavljala aktivnosti glede razvoja in izvajanja domoznanske dejavnosti v UKM. Na naslednjih srecanjih Projektne skupine za ob-mocnost so sproti obravnavali izvajanje koordinaci­je, obdelave, hranjenja domoznanskega gradiva na obmocju Maribora in okolice. Zlasti je bil poudarek na obdelavi clankov (analiticna bibliografska ob-delava clankov z domoznansko vsebino) (Zapisnik, 26. 10. 2006, sklep 1, 2). S sprejetjem Zakona o ob-veznem izvodu (2006) sta se knjižnici na obmocju dogovorili glede koordinacije odpisa primarnega domoznanskega gradiva iz Mariborske knjižnice, in sicer na nacin, da bi odpisane primarne domoznan­ske dokumente/gradivo najprej ponudili UKM »za­radi razvoja domoznanstva na obmocju« (Zapisnik, 26. 10. 2006, sklep 7, 8). 2006—2013—2023 Sodelovanje je na zgoraj omenjenih segmentih teklo in številni poskusi sklenitve pisnega dogovora o sode­lovanju so se rezultirali šele leta 2013 s podpisom do-kumenta Dogovor med Mariborsko knjižnico in Uni-verzitetno knjižnico o sodelovanju in koordinaciji pri izvajanju domoznanske dejavnosti (2013). Razmeji­tev nalog obeh ustanov s podrocja domoznanstva, ki jih vsebuje Dogovor, so podrobneje predstavlje­ne v prilogi Domoznanska dejavnost – podrobnejša predstavitev (priloga k dogovoru med UKM in MK, 2013). Priloga vsebuje naslednja poglavja: -Izvajanje domoznanske dejavnosti (prido­ bivanje domoznanskega gradiva, oprema in restavriranje, hranjenje domoznanskega gra-diva in varovanje gradiva, ki ima status kul­turnega spomenika, izlocanje in obdelava do-moznanskega gradiva). -Gradivo posebnih zbirk – pridobivanje, obde-lava, hranjenje in posredovanje informacij. Predstavljene so le posebne zbirke UKM: Zbir­ka drobnih tiskov, Glasbena in filmska zbirka, Kartografska zbirka, Rokopisna zbirka, Zbirka raritet in stare periodike, Glazerjeva knjižni-ca, Maistrova knjižnica. Mariborska knjižnica nima posebnih zbirk s podrocja domoznanstva. -Posredovanje informacij in delo z uporabniki ter referalna dejavnost in izposoja. -Digitalizacija. -Promocija kulturne dedišcine, domoznanske prireditve in razstave. -Sodelovanje s kulturnimi inštitucijami v mes- tu in širše. -Raziskovalna dejavnost. -Izdelava bibliografij. -Mentorstvo dijakom, študentom in knjižni- carjem. -Izmenjava strokovnih znanj s posamezniki ter institucijami na obmocju Maribora. -Založništvo. Pri nekaterih navedenih dejavnostih knjižnici so-delujeta in se dopolnjujeta, in sicer, ce naštejem nekatere: -Pridobivanje domoznanskega gradiva: Mari- borska knjižnica v skladu z dogovori in mo-žnostmi posreduje gradivo s svojega obmocja UKM (odpisi, obcinska glasila …). Pojasnilo: UKM pridobiva domoznansko gradivo z obveznim izvodom, nakupi in darovi ter obve­znim izvodom Univerze v Mariboru; Mariborska knjižnica od leta 2006 prejema obvezni izvod, vendar ni zavezana k trajnemu hranjenju. -Bibliografska obdelava domoznanskega gra- diva: vsakoletni dogovor med ustanovama o izboru serijskih publikacij, ki jih bo obdelala posamezna knjižnica – Izdelani seznami. Pojasnilo: UKM letno »izcrpa« – bibliografsko obdela pribl. 2000 domoznanskih clankov iz se­rijskih publikacij, Mariborska knjižnica nekaj sto domoznanskih clankov letno. -Digitalizacija: na tem podrocju je bilo sodelo­ vanje najintenzivnejše, saj je UKM v okviru financnih sredstev Ministrstva za kulturo, ki jih je pridobila Mariborska knjižnica, digita­lizirala del fonda domoznanskega gradiva, ki je danes dostopno na dLibu in v digitalnem repozitoriju UKM. UKM pa sicer sama letno digitalizira s svojimi resursi (kadri, opremo) okoli 10.000 strani domoznanskega gradiva. Pojasnilo: na vsakoletni razpis Ministrstva za kulturo se prijavi Mariborska knjižnica. UKM pripravi nabor domoznanskega gradiva in izvede digitalizacijo, Mariborska knjižnica pa z naslova razpisa krije stroške. -Domoznanske razstave in domoznanske prireditve: sodelovanje poteka pri izposo­ji domoznanskega gradiva iz fonda UKM za nekatere domoznanske razstave, za katere Mariborska knjižnica nima gradiva, in sku­pna izvedba – skupne razstave, sodelovanje v predstavljanju kulturne dedišcine obmocja (Glazerjevi dnevi, Prešernovi nagrajenci …). -Kamra: UKM sodeluje s pripravo zgodb za Kamro iz svojega domoznanskega gradiva in tako prispeva na portal štajerskega obmocja. Mariborska knjižnica pa je kurator portala za obmocje. 2024 -Center za domoznansko dejavnost v Maribor-ski knjižnici Mariborska knjižnica je leta 2022 ustanovila Cen­ter za domoznansko dejavnost in s prihajajoco novo stavbo knjižnice se pricakovanja osrednje 44 obmocne knjižnice glede izvajanja in koordina­cije domoznanske dejavnosti vecajo. Morda bosta morali ustanovi poiskati nove možnosti sodelo­vanja ali umestitve v mestu. Tako se bomo znova spraševali in utemeljevali, kaj je potrebno za kon­tinuirano domoznansko dejavnost v regiji. 5. Namesto zakljucka Domoznansko dejavnost UKM danes izvaja na podlagi zgodovinskega razvoja in tradicije, do-moznanskega fonda, raziskovalnega potenciala, strokovnih sodelavcev za domoznansko dejav­nost in prostorskih pogojev (prostori enote, do-moznanska citalnica, prostori zbirk in domoznan-ski depoji) ter financni podpori s strani Mestne obcine Maribor. Knjižnica nacrtno od svojih za-cetkov do leta 1903 in sistematicno od ustanovitve samostojnega oddelka leta 1966 pridobiva, obde­luje posreduje, promovira, digitalizira in trajno hrani domoznansko kulturno dedišcino za mesto Maribor. Na podlagi 5. odstavka 16. clena Zako­na o knjižnicarstvu (UL RS, št. 87/2001, 96/2002, 92/2015) in 55. clena Odloka o ustanovitvi javne­ga zavoda Mariborska knjižnica (MUV 8/2005, 16/2006, 17/2009) se dejavnost zbiranja, obdelo­vanja, varovanja in posredovanja domoznanske­ga gradiva ter varovanje knjižnicnega gradiva, ki je kulturni spomenik, sporazumno na obmocju izvaja v Univerzitetni knjižnici Maribor. 6. V koraku z razvojem dejavnosti Enota za domoznanstvo in posebne zbirke pred­stavlja in ustvarja temeljno podstat za razvoj dveh pomembnih usmeritev UKM: digitalizaci­ja analognih virov za znanstveno obravnavanje, predvsem starega in dragocenega gradiva, in uvajanje nacel obcanske znanosti v zbiranje in preiskovanje védenja, nasploh in o mestu Mari-bor ter širšem obmocju, ki ga enota obravnava. Prav slednja, obcanska znanost, pri cemer o nje­nih pristopih UKM krepi zavedanje akademske skupnosti, je tudi za domoznanstvo izrednega pomena. Ker UKM in Enota za domoznanstvo in posebne zbirke hranita v svojih fondih izjemno zbirko starega in dragocenega gradiva, je grad-nja digitalnih zbirk pravzaprav nujnost. Za razvoj domoznanskega védenja za izobraževanje, znan­stveno obravnavanje in krepitev sodelovanja z lo-kalno skupnostjo je pomembno, da so dokumenti, raziskovalni dosežki, pisna in nesnovna kulturna dedišcina, tako lokalnega kot nacionalnega pome­na, dostopni v elektronski obliki – od koderkoli in kadarkoli. Digitalni repozitorij UKM (DR UKM) je repozitorij za pregledovanje digitaliziranih gradiv iz fonda UKM s poudarkom na odprtem dostopu do dragocene pisne kulturne dedišcine, ki jo hrani UKM, in s poudarkom na domoznan­skih zbirkah. Javnosti je v digitalizirani obliki dostopno v DR UKM (https://dr.ukm.um.si/). Z nadgradnjo funkcionalnosti je DR UKM kljucna infrastruktura za razvoj obcanske znanosti in za vkljucevanje laicne javnosti v znanstvenorazisko­valno delo in rast védenja o lokalnem okolju. Kljucni cilji: -organizacija znanja raziskovalcev UM v odpr­ tem dostopu; -digitalizacija analognih virov za znanstveno obravnavanje; -dostopnost do digitalizirane kulturne dedišci­ ne mesta. 7. Viri Dogovor med Mariborsko knjižnico in Univerzite­tno knjižnico Maribor o sodelovanju in koordina­ciji pri izvajanju domoznanske dejavnosti(2013). Interno gradivo. Glazer, J. (1963). Domoznanska tradicija in na-loge pokrajinskih knjižnic. Knjižnica, 7 (83-4), 111–119. Krnel-Umek, D. in Rajh, B. (1985). Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižnicnoinformacijskem sistemu. Maribor-Koper. Kos, S. (1969). Zbiranje gradiva v študijskih knji­žnicah. Knjižnica, 13(1-4), 58–63. Kurnik Zupanic, S. (1998). Domoznanska dejav­nost v knjižnicarskih zakonih. Referat za okroglo mizo Sekcije za domoznanstvo na Strokovnem posvetovanju in skupšcini ZBDS »Normativni po­ložaj knjižnicarstva, Celje, 7. –9. 10. 1998. Mari-bor: UKM. Letno porocilo o delu 2023 Enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Mari-bor. (2024). Pripravila: dr. Vlasta Stavbar. Mari-bor: UKM. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mariborska knjižnica. Medobcinski uradni vestnik, št. 8/2005, 16/2006, 17/2009. Pravilnik o osrednjih obmocnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88. Stavbar, V. (2003). Enota za domoznanstvo. V. Stavbar, V. in Kurnik Zupanic, S. (Ur.), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor. 1903–2023: ju­bilejni zbornik (str. 151–159). Maribor: Univerzi­tetna knjižnica. Zakon o knjižnicarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002, 92/2015. Zapisnik, drugo srecanje Projektne skupine za obmocnost, Mariborska knjižnica, 19. 4. 2006. Interno gradivo. Zapisnik, tretje srecanje Projektne skupine za obmocnost, Mariborska knjižnica, 24. 5. 2006. Interno gradivo. Zapisnik, cetrto srecanja Projektne skupine za obmocnost, Mariborska knjižnica, 26. 10. 2006. Medijski aspekti provedbe projekta „Implementacije zavicajne nastave u Istarskoj županiji - Regione Istriana“ Dr. sc. Dijana Muškardin prof. povijesti i hrvatskoga jezika, dipl. bibliotekar Srednja škola Mate Blažine Labin dijana.muskardin@gmail.com Sažetak Autorica ce ovim radom prikazati na koji nacin se implementirala Zavicajna nastava u obrazovne institucije Istarske županije. Institucionalizacija zavicajne nastave u Istarskoj županiji - Regione Istriana jedan je od najvažnijih i najuspješnijih projekata u posljednjih 10 godina koji se provodi u vrticima, osnovnim i srednjim školama Istarske županije. Cilj je projekta bio formiranje institu­cionalnog oblika ocuvanja istarskog zavicajnog identiteta, a sama ideja o zavicajnoj nastavi kre­nula je iz šarolikog multikulturalnog istarskog identiteta, od bogatstva sadržanog u Istri koja cuva i njeguje tradiciju, obicaje, narjecja, floru, faunu i svekoliku povijesnu baštinu. Zavicajna nastava realizira se tijekom školske go-dine za koju se dobiva i financijska potpora, a u travnju i svibnju tekuce školske godine predsta­vljaju se na organiziranim festivalima zavicajnosti realizirani projekti. Veliku važnost u popularizaci­ji zavicajne nastave leži i u medijskoj popracenosti. Glavna je ideja projekta da se uz pomoc medija po­pulariziraju i aktualiziraju zavicajne teme, a time i informira i senzibilizira najšira javnost. Kljucne rijeci: zavicajna nastava, zavicajni identi­tet, popularizacija znanosti, medijska popracenost Izvlecek V prispevku bo avtorica prikazala, kako se je izva­jal domoznanski pouk v izobraževalnih ustanovah Istrske županije. Institucionalizacija domoznan­skega pouka v Istrski županiji - Regione Istria­na je eden najpomembnejših in najuspešnejših projektov v zadnjih 10 letih, ki se izvaja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah Istrske županije. Cilj projekta je bil oblikovanje institucionalne oblike ohranjanja istrske izvorne identitete, sama ide­ja domoznanskega pouka pa je izhajala iz pestre veckulturne istrske identitete, iz bogastva, ki ga vsebuje Istra, ki ohranja in neguje tradicijo, obi­caje, narecja, rastlinstvo, živalstvo in vse vrste zgodovinske dedišcine. Domoznanski pouk se izvaja med šolskim letom, za kar se pridobijo tudi financna sredstva, aprila in maja tekocega šolskega leta pa se realizirani projekti predstavljajo na organiziranih festivalih domoznanstva. Velik pomen pri popularizaciji domoznanskega pouka ima medijska podpora. Glavna ideja projekta je popularizirati in aktuali­zirati domoznanske teme s pomocjo medijev ter s tem informirati in senzibilizirati širšo javnost. Kljucne besede: domoznanski pouk, domoznan-ska identiteta, popularizacija znanosti, medijska pokritost Abstract In this paper, the author will show how Regional Teaching was implemented in the educational in­stitutions of the Istria County. The institutionali­zation of Regional Teaching in the Istria County -Regione Istriana is one of the most important and successful projects in the last 10 years, which is carried out in pre-school institutions, primary and secondary schools of the Istria County. The goal of the project was the formation of an institutional form of preservation of the Istrian regional iden­tity, and the very idea of Regional Teaching started from the colourful multicultural Istrian identity, from the wealth contained in Istria, which preser­ves and nurtures traditions, customs, dialects, flo­ra, fauna and all kinds of historical heritage. Regional Teaching is realized during the school year, for which financial support is also received, and in April and May of the current school year realized projects are presented at organized fe­stivals of regional identity. The great importance in the popularization of Regional Teaching lies in the coverage of media. The main idea of the pro­ject is to popularize and update regional topics with the help of the media, thereby informing and sensitizing the wider public. Keywords: regional teaching, regional identity, science popularization, media coverage 1. Uvodni dio Zavicajna nastava važan je aspekt ucenickog obra­zovanja i predstavlja izvrstan primjer ucenja i kri­tickog promišljanja o onome što nas okružuje jer ucenici direktno rade s izvorima i sadržajima koji se tematski odnose na zavicaj. Termin zavicajna nastava koristi se u Istarskoj županiji za naziv pro-jekta “Institucionalizacija zavicajne nastave u Is-tarskoj županiji - Regione Istriana” koji je zapoceo 2014. godine i ove se godine (2024.) obilježava de­seta godina od pocetka projekta. Zavicajna nastava podrazumijeva razlicite oblike i intenzitet rada, motiviranost nastavnog osoblja za zavicajne teme, specificnosti nekog podrucja u povijesnom smislu kao i specificnost dijalekta opcenito, kao i lokal­nog govora, materijalne i nematerijalne kulturne baštine.1 Sam je cilj projekta Istarske županije -Regione Istriana formiranje institucionalnog obli­ka ocuvanja istarskog zavicajnog identiteta. U de-set godina realiziralo se zaista pregršt aktivnosti. Trenutno za školsku godinu 2023./2024. program zavicajne nastave provelo je 25 predškolskih usta-nova, 46 osnovnih i 23 srednje škole Istarske župa­nije. I kad se pogledaju brojke, kod srednjih škola to je 100% ukljucenost, a tako je i za osnovne škole. Odmah 2014. na pocetku projekta, formirale su se i radne skupine za provodenje zavicajne nastave. Od 16. kolovoza 2023. nakon javnog poziva imeno-vane su i nove radne skupine s ciljem provodenja samog projekta. Radne skupine imenuje župan, a sve radne skupine djeluju pod Upravnim odjelom za kulturu i zavicajnost Istarske županije gdje ih koordinira procelnik Upravnog odjela za kulturu i zavicajnost Vladimir Torbica. Radi se o sljedecim radnim skupinama: -Radna skupina za implementaciju zavicaj­nosti u kurikulume predškolskih ustanova, -Radna skupina za implementaciju zavicajne nastave u osnovne škole, 1 MUŠKARDIN, Dijana. (2023). Smjernice za ukljucivanje zavi-cajne nastave u školski kurikulum za osnovne i srednje škole. Dijana Muškardin (Ur.), ISTRAživanje - prirucnik za implemen­taciju zavicajne pismenosti u vrtice, osnovne i srednje škole Istarske županije/ ISTRIAndo - manuale per l'implementazione dell'educazione alla territorialitŕ nelle scuole dell'infanzia e nelle scuole elementari e medie superiori della Regione Istriana. Istar-ska županija- Regione Istriana. Pula. 48 -Radna skupina za implementaciju zavicajne nastave u srednje škole, -Radna skupina za suradnju s javnopravnim ti- jelima, visokoškolskim i znanstvenim institu­ cijama te institucijama i udrugama u kulturi, -Radna skupina za predstavljanje i populari­ zaciju projekta institucionalizacija zavicaj­ nosti/zavicajne nastave. Radne skupine odnosno njezini clanovi imaju i obaveze koje se odnose na obavljanje sljedeceg: -predlažu i izraduju planove i programe rada za podrucja za koja su imenovane, -implementiraju planove i programe rada za podrucja za koja su imenovane, -evaluiraju predložene projekte za podrucje za koje su imenovane te prate njihovu implementaciju, -suraduju sa vanjskim strucnjacima za podru- cja za koja su imenovane, -suraduju s fizickim osobama, ustanovama i udrugama koje se bave zavicajnim temama, -suraduju sa jedinicama lokalne samouprave u cijim ce ustanovama biti implementirana zavicajnost/zavicajna nastava, -sudjeluju u predstavljanju i popularizaciji projekta istupima u medijima. Predstavljanje i popularizacija projekta u medijima temeljna je odrednica samog projekta. Sve ukljuce­ne predškolske, osnovnoškolske i srednjoškolske ustanove koje sudjeluju u projektu Zavicajne nasta­ve imaju obavezu propisanu i ugovorom i zadanim smjernicama medijski se predstaviti i svoje aktiv­nosti tijekom realizacije prijavljenih projekata iz zavicajne nastave objaviti u medijima, podignuti na mrežnim stranicama ustanove u kojoj se projekt provodi i na koncu rezultate projekta podignuti i na županijskim mrežnim stranicama na kojoj se prati sam Zavicajni projekt (www.za-nas.hr).2 Danas je trend sve cešceg korištenja medija u od­gojno-obrazovnim institucijama. Promicanjem razlicitih zavicajnih sadržaja, upravo obrazovni i odgojni dio sadržaja prikazan kroz medije omo­gucuje pojedincu upoznavanje s aktualnim i bu-ducim društvenim vrijednostima, pojavama i promjenama. Osim informiranja i obrazovanja, funkcija medija je svakako i na zabavan nacin pre­nijeti sadržaje ciljanoj publici.3 2 MUŠKARDIN, Dijana.; BOGEŠIC, Daniel, ŠIKLIC, Josip; KNEZ, Zlata; KALCIC, Marko. 2016./2017. Institucionalizacija zavi-cajne nastave u Istarskoj županiji - Implementacija zavicajnih sadržaja u srednjim školama. Vladimir Torbica (Ur.) ISTRAživa-nje-istarski istraživacki itinerari/ ISTRIAndo- itinerari di ricerca istriani. Istarska županije- Regione Istriana. Pula. 156. 3 Ciboci, L., Kanižaj, I. i Labaš, D. (2014). Media Education From the Perspective of Parents of Preschool Children: Chal­lenges and Trends in Free Time Media Use. Medijska istraži­vanja: znanstveno-strucni casopis za novinarstvo i medije, 20 (1), 53-69. Kako su uspješno realizirani svi temeljni ciljevi projekta Zavicajne nastave, u cilju daljnjeg razvoja projekta u kolovozu 2023. godine imenovano i novo strucno i savjetodavno tijelo župana Koordinacija za institucionalizaciju zavicajnosti/zavicajne na-stave u Istarskoj županiji.4 Zadaca Koordinacije bit ce sudjelovanje u pripremi i donošenju pro-grama kojima je cilj poticati zavicajnu nastavu u predškolskim ustanovama te osnovnim i srednjim školama na podrucju Istre; osmišljavati i predlaga-ti projekte za promociju istarskog zavicajnog iden­titeta putem kojih ce se djeci približiti specificnost odredenog podrucja Istre, odnosno njegova povi-jest, dijalekti, spomenici i nematerijalna baština; dati mišljenje i prijedloge te prati ostvarivanje pojedinih projekata koji promoviraju istarski za­vicajni identitet; informirati župana o pozitivnim propisima i drugim pitanjima koja utjecu na pro-vedbu institucionalizacije zavicajne nastave i dr. 2. Uloga medija u popularizaciji zavicajnih sadržaja Primarna je funkcija medija oduvijek bila infor­mirati, educirati, usmjeriti, potaknuti pojedin-ca i ukljuciti ga u društvo. Ono što je cilj samog projekta zavicajne nastave je ocuvanja istarskog zavicajnog identiteta na nacin da se edukacijom razvija zavicajna pismenost kod svih obrazovnih institucija, ali i da se kroz medijsku popracenost razvija u društvu senzibilitet prema zavicaju. Glavna je ideja da se uz pomoc medija popula­riziraju i aktualiziraju zavicajne teme, a time i informira i senzibilizira najšira javnost. Jer bo­gatstvo zavicajne baštine je nešto što je potrebno i njegovati i cuvati od zaborava. Osim što se škole i vrtici samostalno medijski promoviraju koristeci i tisak, televiziju i radio, glavna manifestacija za promociju zavicajnih projekata svakako je i Festival zavicajnosti. Fe­stival zavicajnosti je manifestacija kojoj je cilj približiti zavicajne teme javnosti, tijekom koje ucenici popularnim nacinom izlaganja, kroz štandove, predstavljaju svoje zavicajne projekte te na taj nacin daju doprinos popularizaciji za­vicajnih sadržaja i motiviranju mladih ljudi na istraživanje bogate zavicajne baštine Istarske županije i stjecanje novih znanja. Prateci održane Festivale zavicajnosti za pred­školske, osnovne i srednje škole vidljiv je odaziv svih sudionika projekta koji na festivalima pred­stavljaju svoje projekte te i velika posjecenost samih festivala. Obzirom da Festivali se orga­niziraju na otvorenom, na gradskim trgovima, dostupni su svima. 4 Koordinacija za Institucionalizaciju zavicajnosti/zavicajne nastave u Istarskoj županiji. Pristupljeno 13. 7. 2024. https:// www.istra-istria.hr/hr/clanci/istarska-zupanija-novosti/14989/ konstituirana-koordinacija-za-institucionalizaciju-zavicajnosti­zavicajne-nastave-u-istarskoj-zupaniji/. Obzirom na cinjenicu da je moderno društvo pos­talo gotovo nezamislivo bez utjecaja medija, ko­rištenje razlicitih medija postalo je svakodnevna aktivnost i u Zavicajnom projektu. Mediji zapravo oblikuju svakodnevnicu ljudi kroz upoznavanje s medijskim sadržajem stoga je i sama svrha pro-jekta Zavicajne nastave kroz medijsku poprace­nost razvijati zavicajnu pismenost. Iako analize i vrednovanje dosadašnjih zavicajnih projekata pokazuju kako ucenici radije posežu za korište­njem digitalnih alata u ostvarivanju zadanih ci­ljeva projekta, Festivali zavicajnosti osmišljeni su upravo s razlogom.5Festivalima se poziva uce­nike da kroz živu rijec predstave svoj zavicajni projekt. A pažljivo biranim mjestom realizacije - odlaskom na trgove, medu stanovništvo postiže se upravo taj efekt životnosti i vrijednosti zavicaj­nog identiteta koji se kroz projekt njeguje. 5 Dijana Muškardin, Evaluacija 6. festivala zavicajnosti, Porec, svibanj 2023. Pristupljeno 13. 7. 2024. https://www.za-nas.hr/ hr/srednja-skola-usavrsavanje. 50 3. Dosadašnja medijska popracenost projekta Zavicajne nastave Kao dio projekta Zavicajne nastave imenovane je i radna skupina za predstavljanje i popularizaci­ju projekta institucionalizacija zavicajnosti/za­vicajne nastave koja predstavlja i pokriva Radio Istru, Glas Istre, TV Nova Pula; županijski Odjel za odnose s javnošcu te medije na talijanskom je­zikuLa voce del popolo i Arcobaleno. Svake školske godine sve radne skupine daju prijedloge svojih planiranja za tekucu školsku godinu. Kako bi se projekt Institucionalizacije zavicajnosti i zavicaj­ne nastave što bolje promovirao te postigao vecu vidljivost na TV Nova svake godine emitiraju se reportaže odabranih zavicajnih projekata, prati se rad nastavnika i ucenika u provodenju zavicaj­ne nastave kao i svi dogadaji vezani uz Festival zavicajnosti. Primjerice projekt se prati i kroz emisiju koju pripremaju djelatnici TV Nova pod nazivom Zavicajnost u Istri.6 Prijedlog za novu školsku godinu je i dodavanje zavicajnih sadržaja u vec postojece emisije.7 Pri­mjerice Domaca besida, emisija koja prati kultur­ne manifestacije koje promoviraju istarski jezik i obicaje, zatim Mali svijet8, emisija o djecjim aktiv­nostima, školama, vrticima, ljetnim kampovima i dr. te dodavanje zavicajnih sadržaja u emisiju na talijanskom jeziku koja prati rad talijanske manji­ne Comunitŕ. Na Radio Istri trenutno postoji emi­sija Lipi naš kraj koja se emitira pred kraj školske godine predstavljajuci u zavicajnim minutama re-zultate nekih od projekata Zavicajne nastave. Glas Istre, hrvatske dnevne novine - nezavisni dnevnik iz Pule takoder redovito prati i objavljuje dogada­nja vezana uz projekt Zavicajne nastave.9 Razvojem društva i tehnologije razvijaju se i novi mediji. U 21. stoljecu ulogu novih medija zauzela su racunala i pametni telefoni te Internet koji je omogucio dostupnost digitalnih sadržaja. Danas je društvo vezano uz tehnologiju koja omogucuje stalnu dostupnost, izmjenu i dinamiku sadržaja te sveprisutnost informacija. Stoga je i županijski projekt omogucio otvaranje mrežne stranice www. 6 Zavicajnost u Istri. Pristupljeno 13. 7. 2024. https://tvnova. hr/zavicajnost-u-istri/. 7 Svake godine prijedloge daju sve radne skupine zavicajnog projekta. Kako bi se projekt institucionalizacije zavicajnosti i za­vicajne nastave što bolje promovirao te postigao vecu vidljivost dani su i prijedlozi Radne skupine medija. U radu su izdvojeni samo neki. Prijedlozi Radne skupine za predstavljanje i populari­zaciju projekta institucionalizacija zavicajnosti/zavicajne nasta­ve. (2023). Arhiva Upravnog odjela za kulturu i zavicajnost. 8 Mali svijet. Pristupljeno 13. 7. 2024. https://tvnova.hr/mali--svijet/. 9 Pristupljeno 13. 7. 2024. https://www.glasistre.hr/kazalis-te/2023/11/23/kroz-zavicajne-teme-razvija-se-i-zavicajna-pi­smenost-898059. za-nas.hr prvenstveno kako bi se na stranicama pronašle sve stranice o projektu, ali i podignuli svi materijali koji nastaju tijekom projekta, a mogu poslužiti svima koji se bave zavicajnim temama. Na mrežne stranice vezuje se poveznicom i zavicaj­ni prirucnik ISTRAživanje - prirucnik za imple­mentaciju zavicajne pismenosti u vrtice, osnovne i srednje škole Istarske županije/ ISTRIAndo – manuale per l’implementazione dell’educazione alla territorialitŕ nelle scuole dell’infanzia e nelle scuole elementari e medie superiori della Regio­ne Istriana koji je svoju promociju imao u stude­nom 2023. godine. Prirucnik je dvojezican i QR kodom povezan sa županijskom zavicajnom mre-žnom stranicom. Ono što je specificnost priruc­nika svakako je i njegovo poglavlje pod nazivom Izvori o Istri - cuvari istarske zavicajne baštine u kojemu je dan pregled svih institucija, knjižnica, muzeja, arhiva, raznih društva i zbirki privatnih osoba koje skupljaju, obraduju, cuvaju i prezenti­raju zavicajnu gradu.10 Svi oni predstavljaju izvr­stan izvor informacija te mogu pružiti strucnost, vještine, materijale i programe koji nisu dostup­ni u školi i/ ili dopuniti postojece. Ovo poglavlje donosi njihov pregled te kratki opis djelokruga njihovog rada, a više o zavicajnim zbirkama mo­guce je pronaci i na mrežnim stranicama koje su postavljene za svaku navedenu instituciju. 10 Gordana Peteh, autorica poglavlja Izvori o Istri - cuvari is-tarske zavicajne baštine/ autrice del capitolo Le fonti sull'Istria – custodi del patrimonio territoriale., ISTRAživanje - prirucnik za implementaciju zavicajne pismenosti u vrtice, osnovne i srednje škole Istarske županije/ ISTRIAndo - manuale per l'implementa­zione dell'educazione alla territorialitŕ nelle scuole dell'infanzia e nelle scuole elementari e medie superiori della Regione Istria­na. Istarska županija- Regione Istriana. (2023.). Voditelj projekta procelnik Ureda za kulturu i zavicajnost Vladimir Torbica, Pula. Mediji danas svakako nalaze široku primjenu. Mediji su dobili veliku važnost u svim podrucji-ma života. Oni su postali neizostavna poveznica s informacijama, ali i poveznica pri ucenju i po-ucavanja i stjecanju znanja. Veliku važnost u po­pularizaciji zavicajne nastave leži i u medijskoj popracenosti. Uloga medija u promociji projek­ta Zavicajne nastave Istarske županije razvija se iz godine u godinu o cemu svjedoci i postojanje radne skupine za medije koja obuhvaca i radio i televiziju, ali i digitalni svijet društvenih medija. Upravo pomoc medija populariziraju se i aktuali­ziraju zavicajne teme, a time i informira i senzibi­lizira najšira javnost. Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kulturne dedišcine: vceraj, danes, jutri Milena Antonic višja konservatorska sodelavka Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Maribor milena.antonic@zvkds.si Izvlecek Dnevi evropske kulturne dedišcine (DEKD), vse­evropski projekt in Teden kulturne dedišcine (TKD), nacionalni medresorski projekt, sta tesno povezana. Vsakoletni dogodki konec septembra in v zacetku oktobra so praznik dedišcine, ki združijo stroko, pedagoge, šolsko mladino, lokalne skup­nosti, društva in zainteresirano javnost v prepo­znavanju, odkrivanju, varovanju, domoznanstvu in širjenju pozitivnega odnosa do dedišcine. De-lujejo na vec podrocjih: spodbujajo strokovnjake s podrocja dedišcine, da predstavijo široko podrocje dedišcine; nagovarjajo vzgojitelje in ucitelje, naj kulturno in naravno dedišcino poglobljeno obrav­navajo v ucnem procesu; spodbujajo knjižnice, muzeje, galerije, arhive, in tudi društva, dapripra­vijo posebne programe za te razlicne ciljne sku-pine. Pomembno je, da dedišcino shranijo v svoja srca in zavest, saj je to kulturni genski zapis, ki ga morajo negovati in varovati, sicer bodo izgubili lastno svojstvo. To uspeva samo takrat, ko imajo vsi deležniki enak cilj in skupaj spreminjajo odnos do dedišcine! Izjemna predanost in pripadnost projektu ter pozitivna naravnanost vecine sodelu­jocih iz razlicnih institucij je zagotovilo, da se bodo DEKD in TKD razvijali in nadaljevali. Kljucne besede: kulturna dedišcina, Dnevi evrop­ske kulturne dedišcine, Teden kulturne dedišcine Abstract The European Heritage Days (EHD), an all-Eu­ropean project, and the Cultural Heritage Week (CHW), a national inter-departmental project, are closely linked. The annual events at the end of September and the beginning of October are a celebration of heritage, which unite heritage pro­fessionals, educators, pupils, students, local com­munities, non-governmental organisations and individuals interested in local knowledge, recogni- Nataša Gorenc svetovalka VII/2 Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije natasa.gorenc@zvkds.si tion, discovery, protection and spreading a positi­ve attitude towards cultural heritage. They operate in several areas: encourage heritage professionals to present the broad field of cultural heritage; urge educators and teachers to consider cultural and natural heritage in the learning process with gre­ater consideration; encourage libraries, museums, galleries, archives, and non-governmental organi­sations to prepare special programs for different target groups. Above all, it is important that they keep the heritage in their hearts and minds, as it represents a cultural genetic record that they must nurture and protect, otherwise their identity will be lost. This can be achieved when all stakeholders have the same goal and together change their atti­tude towards heritage! The exceptional dedication and commitment to the project and the positive attitude of the majority of participants from vari­ous institutions ensured that EHDs and CHW will develop and continue. Keywords:cultural heritage, European Heritage Days, Cultural Heritage Week 1. Kulturna dedišcina Kulturna dedišcina niso le neme ostaline prete­klosti (Menoni Muršic, 2021). Stari, razpokani in na pol porušeni zidovi, ki kazijo prostor, da tam ne more nastati kaj novega, sodobnega. Ali knjige in listine, ki se nikomur v korist zbirajo v zapraše­nih kleteh. So veliko vec, kot le to. So nosilci zgodb naše skupne preteklosti, ki odgovarjajo na vpra­šanja, kako so naši predniki živeli, kako verovali, kako doživljali svet in sveto, pa tudi lepo. Kako so se znašli z materiali, ki so jim bili dostopni, kakšno orodje so uporabljali pri delu, s kakšno tehnologijo so gradili, kako pokopavali bližnje, kako žalovali in se veselili. Ce zmorejo podedovanemu odstreti tancice pra­hu in prisluhniti zgodbam, ki jih dedišcina pripo­ 53 veduje, le-ta postane živa in lahko zacutijo njeno materialno in duhovno sporocilo. Ko se zavejo, da so v podedovanem korenine vsakega izmed nas, se vzpostavi intimna vez s preteklostjo, rodi se zave­danje, da so nas zgodbe preteklosti izoblikovale v to kar danes smo. Ostaline preteklosti postanejo naš skupen, kolektiven spomin, ki ustvarja družbo, v kateri živimo. Postanejo naša skupna identiteta, iz katere crpamo izkušnje, znanje, vrednote in skozi ponotranjeno razumevanje preteklosti oblikujemo sedanjost, ki predstavlja temelj prihodnosti. Ce poznajo svojo dedišcino, se skozi njo lahko ucijo o svoji identiteti, medsebojnem spoštova­nju, raziskujejo solidarnosti in lažje vzdržujejo strpnost ter medkulturni dialog. Ce na dedišcino, torej na tisto, kar so dedovali, pozabijo, pustijo propasti in jo zapišejo pozabi, postane družba kot clovek, ki ne pozna svoje družine, kot clovek brez spominov. Naša kulturna dedišcina namrec pred­stavlja kolektivni spomin družbe, našo zavest in podzavest, skupno krajino spominov. Zato je za­vedanje pomena podedovanega naloga prav vsa­kega izmed nas in ne le tistih, ki to pocnejo znot-raj institucij formalnega varstva. Kako pomembna je vloga posameznika, predstavlja primer mariborskega Vodnega stolpa. Leta1967je zelo malo manjkalo, da bi se za vedno izgubil, saj je bil zaradi dviga reke Drave, kot posledica zaje­zitev oz. gradnje hidroelektrarn, ogrožen celotni Lent, to je predel na levi strani Drave. Vec kot 500 let star Vodni stolp so rešili z izjemnim gradbenim podvigom. Okoli 1500 ton težek stolp so horizon-talno spodrezali in ga s pomocjo hidravlicnih dvi-gal dvignili za 2,60 m. Milimeter za milimetrom. Originalne kamnite zidove so podbetonirali. Nacr­te in izracune za dvig Vodnega stolpa je ob podpori Zavoda za spomeniško varstvo Maribor pripravil višji gradbeni tehnik Jože Požauko iz Maribora (Lešnik, 2017). Zanimiv je še podatek o casu, po­rabljenem za vsa dela, pripravljalna in izvedena. V gradbenem dnevniku je vpisanih 160 delovnih dni, v povprecju pa je delalo 16 ljudi na dan. Piclih 7 mesecev so potrebovali za ta izjemen podvig. Ta podatek in moc posameznikov navdušuje še danes. 2. Popularizacija dedišcine Prepoznavanje in popularizacija dedišcine, po­moc lastnikom in vsem zainteresiranim pri nje­nem ohranjanju, zagotavljanje dostopnosti de­dišcine za javnost in razvijanje kulturnih vsebin, strokovni nadzor nad posegi vanjo ter tudi izved­ba neposrednega zavarovanja in drugih dejanj, katerih namen sta ohranjanje in oživljanje dediš-cine, so osrednje naloge Zavoda za varstvo kultur­ne dedišcine Slovenije (ZVKDS). Popularizacija dedišcine se izvaja na vec naci­nov: s tiskanimi publikacijami, prek spletne strani, s potujocimi razstavami in posamicnimi dejavnostmi ob obnovitvenih uspehih ali drugih varstvenih projektih. Pri razvijanje pozitivnega odnosa do dedišcine so v prvi vrsti kljucni vzgoja in izobraževanje od družine, vrtca in šole naprej ter kampanje, kjer dedišcinske institucije na ši­roko odprejo svoja vrata, kot sta Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kulturne dedišcine. V nadaljevanju predstavljena projekta obravna­vata in povezujeta vse zvrsti kulturne dedišcine in nagovarjata širok krog sodelujocih. Med cilji je zapisano, naj vzgoja na podrocju kulturne dediš-cine in ucenje o njej postaneta vzgoja in ucenje za vse življenje. Tako s projektoma v praksi skupaj s tisoci zavzetih posameznikov uresnicujejo navezo kulturne dedišcine in vseživljenjskega ucenja. 2.1 Dnevi evropske kulturne dedišcine (DEKD) Pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije so pred vec kot tremi desetletji zaceli z domiselno akcijo, imenovano Dnevi evropske kulturne de­dišcine, s katero vsako jesen v evropskih državah s številnimi prireditvami in dogodki opozorijo na njen pomen. Najširšim krogom obiskovalcev omogocijo spoznavanje dedišcine, brezplacen obisk muzejev, galerij in morda manj znanih ali za javnost zaprtih kulturnih spomenikov. Hkrati pa s strokovnimi in drugimi srecanji ter s predavanji ljudi ozavešcajo o pomenu varovanja in ohranja­nja tovrstne dedišcine. (Batic, 2001). Slovenija se je od zacetka svoje državnosti pridružila Dnevom evropske kulturne dedišcine, ki jih je nadgradila s Tednom kulturne dedišcine. Namen Dnevov je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dedišcine in javno­sti predstaviti idejo o skupni kulturni dedišcini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope (Fairclo-ugh, 2009). DEKD so v Sloveniji od zacetka temat­sko zasnovani. Cilji, ki jih poleg skupnih evropskih uresnicujejo v praksi so: -spodbujajo sodelovanje laicne in strokovne javnosti pri prepoznavanju, promociji in iz­jemoma tudi pri obnovah kulturne dedišcine; -uporabljajo celovit pristop tako z vidika dediš-cine kot nedeljivega pojma kot tudi z vidika delovanja cloveka, ki za obravnavo dedišcine razvija svojo ustvarjalnost na vec podrocjih; -težijo k povezovanju slovenskega kulturnega prostora tudi onkraj meja Slovenije; -vkljucujejo etnicne skupnosti, ki živijo na ob-mocju Slovenije; -z medinstitucionalnim in medresorskim po­vezovanjem skušajo zapolnjevati vrzeli, ki jih med njih postavljajo okvirji institucionalnega delovanja. Pri Dnevih evropske kulturne dedišcine so po­membna tri nacela: dedišcina se obravnava kot nedeljiv pojem, demokraticnost interpretacije oziroma razlage dedišcine in že omenjeni temat-ski pristop. Vsa tri nacela so znacilna za slovenski DEKD od vsega zacetka. Skupne evropske teme so stalnica zgolj v zadnjih nekaj letih. Tematski pristop je spodbuda za vse, ki priprav­ljajo dogodke in omogocajo podporo varstvu de­dišcine. S temami posegajo širše, ne le na podro-cje nepremicne kulturne dedišcine, ki jo varuje Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Vsaka skrbno izbrana tema je pomembna pri popularizaciji dedišcine. Izpostavljajo temo Ne-snovna kulturna dedišcina. Obravnavali so jo leta 2005, dobro leto po sprejetju UNESCO-ve konven­cije o varstvu nesnovne dedišcine in dve leti pred ratifikacijo v Sloveniji. V strokovnih krogih je bil pojem neenoten, širše pa nepoznan. Prav dogodki v sklopu DEKD in izid knjige z naslovom Nesnov­na kulturna dedišcina, so bili prvi koraki varova­nja te zvrsti dedišcine pri nas v širšem okolju. Slovenski DEKD so v evropskem merilu posebni – tako po številu dogodkov na število prebival­cev kot tudi po številu sodelujocih vzgojno-izo­braževalnih zavodov so uvršceni v sam vrh 48-tih sodelujocih držav. Tretjina od 500 organizacij so vrtci, osnovne in srednje šole ter gimnazije. To je rezultat sistematicnega celoletnega pristopa in vsakoletnih regionalnih srecanj širom Slovenije, kjer podrobneje predstavijo temo Dnevov evrop­ske kulturne dedišcine in Tedna kulturne dedišci­ne. Sodelujoci iz preteklih let predstavijo primere dobrih praks, izmenjajo izkušnje, delujejo pove­zovalno in k temu spodbujajo tudi vse sodelujoce. 2.2 Teden kulturne dedišcine (TKD) Je nacionalni medresorski projekt Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije (ZVKDS), Ministrstva za kulturo (MK), Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI), Zavoda RS za šol­stvo (ZRSŠ) in Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS). TKD je vsebinsko (enaka tema) in terminsko (enak termin izvedbe) usklajen z DEKD. S TKD želijo doseci boljšo vkljucenost vsebin s podrocja ohranjanja kulturne dedišcine v vzgojno-izobra­ževalne procese in sicer v formalnem in nefor­malnem izobraževanju. Razvoj že uveljavljenega projekta DEKD, ki vkljucuje številne zavode, sta­novske in nevladne organizacije s podrocja de­dišcine, vzgojno-izobraževalne zavode, kulturne ustanove, lokalne skupnosti, turisticne organi­zacije, omogoca okrepitev in nadgradnjo mre­že sodelujocih. S tem zagotavljajo kakovostno in trajnostno izvajanje dedišcinskih vsebin v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter njihovo pre­poznavnost v širšem družbenem prostoru, zlasti pa med otroki in mladimi. Osnovna vodila projekta vkljucujejo: -dostopnost vsebin (dogodki so brezplacni); -kroskurikularno umešcanje vsebin s podrocja dedišcine; -odprto ucno okolje; -medpredmetno povezovanje; -povezovanje organizacij iz razlicnih podrocij (dedišcina, kultura, izobraževanje, turizem, šport, delovanje lokalnih skupnosti in nevla­dnih organizacij); -medgeneracijsko povezovanje; -nacela formalnega in neformalnega izobraže­vanja. Izvedba projekta vkljucuje: -izvedbo ciljnih delavnic; -popularizacijo projekta preko razlicnih predsta­ vitev s poudarkom na izmenjavi dobrih praks med kulturnimi ustanovami, društvi, lokalnimi skupnostmi in vzgojno-izobraževalnimi zavodi; -pripravo pedagoško-didakticnih orodij, ki bodo zagotovila precno umešcanje in izvaja­nje vsebin s podrocja kulturne in naravne de­dišcine, vse to po potrebi v virtualnem okolju z e-vsebinami. Delujejo na dveh podrocjih: nagovarjajo vzgojite­lje in ucitelje, naj kulturno in naravno dedišcino poglobljeno obravnavajo v ucnem procesu. Pri tem naj bodo ustvarjalni, naj popeljejo otroke iz­ven ucilnic, da jo zacutijo z vsemi cutili, se pove­zujejo medgeneracijsko in z dedišcinsko stroko pri skupnih projektih. Drugo podrocje aktivnosti pa je spodbujanje knji­žnic, muzejev, galerij, arhivov in tudi društev, da pripravijo posebne programe za te ciljne skupine. Vzgojno-izobraževalni zavodi v okviru TKD prip­ravljajo projektne dneve, celo tedne, posvecene kulturni dedišcini. Lansko leto je sodelovalo blizu 1200 uciteljev in vzgojiteljev. 2.3 DEKD in TKD danes in jutri Poznavanje in razumevanje dedišcine kot del življe­nja, identitete, je pomembno pri oblikovanju skup­nosti, povezovanju generacij in spoštovanju njihove skupne preteklosti. Raznolikost sodelujocih orga­nizacij in povezovanje med njimi govorita o tem, da sta projekta zares zaživela v pravo gibanje, kot so si organizatorji dolgo želeli, in so rezultat sistema­ticnega delovanja, saj vsako leto sodeluje okoli 500 organizacij, v dveh jesenskih tednih pa se zvrsti tudi do 450 dogodkov, vsako leto na drugo temo. S sode­lujocimi organizatorji dogodkov sta koordinatorki projektov povezani skozi celotno leto. Dedišcino soustvarjajo danes in spodbujajo k ak­tivnemu odnosu do dedišcine. Slika 5: Praznovanja, DEKD in TKD 2015, prikaz poroke društva Anbot v Piranu. (Foto: arhiv društva Anbot) S to mislijo pri obeh projektih sledijo preprostim smernicam, ki so se dodobra prijele: -vkljucevanje namesto izkljucevanja; -iskanje sinergij namesto tekmovanja; -vzpostavljanje dobrega odnosa; -pravocasne priprave. Jasne smernice so kljucne, da so prodrli v številna okolja in med razlicne generacije. Nadaljevali bodo z regionalnimi srecanji oz. posve-ti po Sloveniji, vsako leto med januarjem in mar-cem, kjer bodo razdelali temo, njim podali znanja in orodja ter prenesli izkušnje sodelujocih. Vsako leto na izbrano temo oblikujejo celostno graficno podobo, uredijo, objavijo in razdelijo ti-skani program dogodkov in brezplacna promocij-ska gradiva. Dneve in Teden zacnejo s slavnostnim odprtjem, ki se navadno razvije kar v celodnevni program dogodkov. Vsako leto na drugi lokaciji. Na koncu projekt vrednotijo z vprašalnikom in ker verjamejo v osebno komunikacijo, za vse so-ustvarjalce Dnevov in Tedna pripravijo zakljucno srecanje v istem kraju, kjer so jih zaceli (odprtje). Vsakdo, ki želi, dobi besedo, da lahko predstavi svoje izkušnje, pristop in pogled na dedišcino. Veliko je novih oblik sodelovanja, ki dajejo potrebno pestrost tej akciji (Kneubühler, Demir, 2020). Prid­ružili so se evropskemu natecaju Mladi raziskovalci evropske dedišcine (MRED), ki poteka pod okri­ljem Sveta Evrope in Evropske komisije in je name-njen skupinam otrok ali posameznikom. Osnovni namen natecaja je spodbujanje mladih k ustvarjal­nemu raziskovanju, odkrivanju, spoznavanju in ra­zumevanju kulturne dedišcine v lokalnem in širšem evropskem prostoru. V dveh starostnih kategorijah otroci in mladostniki sodelujejo na razlicne nacine: snemajo, pišejo, rišejo, išcejo ustvarjalne rešitve za predstavitev dedišcine. Dolgoletni trud je obrodil rezultate in opazna je vec­ja zagnanost pri mladih in najmlajših. Z navduše­njem brskajo po bogatem izrocilu in ga sestavljajo v svojevrstno zgodovino. Svežo, neobremenjeno. Prisluhnejo zgodbam, ki jih pripoveduje preteklost, da razumejo sebe in soustvarjajo lepšo prihodnost. Prihodnost, ki bo spoštovala vsak kamencek v mo-zaiku skupnega spomina kot pomemben gradnik strpne, cujece, do narave in kulture prijazne družbe. Vse aktivnosti DEKD in TKD potekajo pod ca-stnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne ko­misije za UNESCO (SNKU). Naj vse kulturna dedišcina na svojih krilih ponese v prekrasne svetove. Vceraj, danes, jutri! 58 Slika 7: graficna podoba DEKD in TKD 2024 3. Viri in literatura: Batic, J. (2001). Dnevi evropske kulturne dediš-cine v Sloveniji 1990-99. Varstvo spomenikov, 39, 227-240. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/ vs-039.pdf. 59 Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kultur­ne dedišcine. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2024 s sple­tne strani: https://dekd.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd. European Heritage Days. Strasbourg: Council of Europe. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: https://www.europeanheritagedays.com/. Fairclough, G. (2009). New heritage frontiers, He­ritage and beyond. Strasbourg: Council of Europe. Kneubühler, M. in Demir, H. S. (2020). Handbo­ok on the European Heritage Days for National Coordinators and Stakeholders (revised version). Strasbourg: Council of Europe. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: https://www.europeanhe­ ritagedays.com/sites/default/files/bba94ffb-9bb­ 8-4e01-9d32-5978ca514136.pdf. Kulturna dedišcina in kulturno-umetnostna vzgoja, Kulturna dedišcina. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: https://dekd.zvkds.si/ sl/gradiva/kulturna-dediscina. Kulturna dedišcina in kulturno-umetnostna vzgo­ja, Vodni stolp. Ljubljana: Zavod za varstvo kul­turne dedišcine Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: https://dekd.zvkds.si/sl/gradiva/ vodni-stolp-maribor. Lešnik, S. (2017). Vodni stolp v Mariboru in gradnja elektrarn na Dravi: 50 let od dviga Vodnega stolpa leta 1968: spominski zbornik. Maribor: Pokrajinski arhiv. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0F5WJCM6. Menoni Muršic, S., Antonic, M. in Mušic, D. (2021). Kulturna dedišcina: zgodbe preteklosti, temelj naše prihodnosti. V Cerar, I. (Ur.), Kulturoplov: prelet kulturno-umetnostne ponudbe za vrtce in šole (str. 46-49). Ljubljana: Cankarjev dom, kulturni in kon­gresni center. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne stra­ni:KUV-za-WEB_final.pdf (kulturnibazar.si). Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2024 s spletne strani: https://www.zvkds.si. Stoletje radia na Slovenskem – stoletje domoznanstva na radiu: radio kot najmocnejša sistemska spodbuda dostopnosti slovenske besede po Primožu Trubarju Stane Kocutar urednik oddaj RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, Radio Maribor stanislav.kocutar@rtvslo.si Izvlecek Približujemo se stoti obletnici zacetka delovanja prve radijske postaje, ki je oddajala v slovenskem jeziku in s tem zacetku obdobja, ko se je knjigi in casopisu pridružila nova možnost množicnega sprejemanja informacij. Radijski medij je bil že v izvirni zamisli namenjen tudi seznanjanju pos­lušalstva z domoznanskimi vsebinami. Takšne so bile želje dveh uglednih literatov, ki sta pospremi-la zacetek radijske dobe na Slovenskem, ta cilj pa je zasledovala tudi sicer skromna kadrovska za­sedba prvega obdobja, ki je širokemu obsegu do-moznanskih vsebin v radijskih oddajah namenja-la posebno pozornost. Zaradi tehnicno težavnega arhiviranja so iz prvega obdobja radijskega odda­janja na vinilnih plošcah ohranjeni zgolj nekateri glasbeni prispevki, o vsebini prispevkov, njihovih avtorjih in odmerjenem programskem casu pa lahko sodimo po ohranjenih radijskih sporedih, ki jih je radijska hiša objavljala v tedniku z naslo­vom »Radio Ljubljana«. Domoznanske vsebine so do današnjih dni ostale programska stalnica na­cionalnega radia – znotraj posameznih oddaj kot tudi v ponudbi dnevnega programa. Kljucne besede: radio, radijsko oddajanje, zgo­dovina radia, mediji, domoznanstvo Abstract We are approaching the centenary of the first radio station broadcasting in the Slovene language, and thus the beginning of an era when books and newspa­pers were joined by a new way of receiving informati­on on a mass scale. From its original conception, the radio medium was also intended to provide listeners with information on domestic topics. This was the wish of the two eminent literary figures who accom­panied the beginning of the radio age in Slovenia, and this aim was also pursued by the admittedly modest staff of the first period, who paid particular attenti­on to the wide range of local-oriented content in ra­dio broadcasts. Due to technically difficult archiving, only some of the musical contributions from the first period of radio broadcasting have been preserved on vinyl records, but the content of the contributions, their authors and the programme time allocated can be judged from the surviving radio schedules published by the radio house in a weekly newspaper entitled »Radio Ljubljana«. To this day, local studies content has remained a programming constant on national radio - both within individual programmes and in the daily programme offerings. Keywords: radio, radio broadcasting, history of radio, media, local studies 1.Uvod »Peroti duha ni mogoce porezati in ognja srca ni mogoce omejiti. Po Radiu Ljubljana pojde poslej slovenska beseda prek vseh mej …« Fran Saleški Finžgar 1. septembra 1928 ob 16. uri, na dan prvega poskusnega oddajanja Radia Ljubljana Dvajseto stoletje je cas zacetka in skokovitega razvoja radia, kot ga poznamo danes, ceprav je samo odkritje povezano s fizikalnimi odkritji ele­ktromagnetnih valov ob koncu 19. stoletja. Prve poskuse z brezžicno radiotelegrafijo je na Sloven-skem leta 1903 opravil fizik, seizmolog in izumi­telj Albin Belar, ki je kot profesor na ljubljanski realki sestavil žepni brezžicni sprejemnik za me-teorološke in seizmološke namene. Za tehnicnega oceta slovenskega radia velja Tr­žacan, inž. Marij Osana (Trst, 1880 – Ljubljana, 61 1958), ki je bil s sklepom Poverjeništva za promet Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 1. decembra 1918 imenovan za gradbenega komi­sarja pri ravnateljstvu Pošte in brzojava v Ljublja­ni.1 Kasneje je postal še tehnicni izvedenec in clan državne reparacijske komisije. Tako je kot naš naj­pomembnejši elektrotehnicni strokovnjak dobe po prvi svetovni vojni dolocal tehnicne pogoje za doba­vo razlicnih elektronskih naprav, med drugim avto­matskih telefonskih central, elektricnih central za jaki tok in brezžicnih postaj. V nemških tovarnah je kasneje nadzoroval izdelovanje opreme za Kra­ljevino SHS in jo tudi osebno prevzemal. Leta 1919 je zacel ustvarjati pogoje za vzpostavitev telefon­skega omrežja v Sloveniji in v drugih mestih kralje-vine. Ljubljana je tako po zaslugi Marija Osane že leta 1927 dobila avtomatsko telefonsko centralo, za njo pa v prvi fazi še Beograd, Novi Sad in Maribor. Vzporedno z razvojem tehnologije je razvijal tudi radijsko tehnologijo in kot univerzitetni ucitelj v svojem laboratoriju za radijsko tehniko izdelal ne le radijski sprejemnik, pac pa tudi prvi radijski od­dajnik, s pomocjo katerega se je že leta 1925 v etru slišala slovenska beseda. Tako je predlagal in po sklepu oblasti kasneje vodil gradnjo radijske posta­je v Ljubljani. 1 Marij Osana seje rodil 22. junija 1880 v Trstu. Po dokoncani nemški ljudski šoli in tržaški gimnazij se je leta 1901 vpisal na Tehniško visoko šolo na Dunaju in tam tudi diplomiral. Poklicno pot je zacel kot gradbeni pripravnik pri direkciji Pošte in tele­grafa v Trstu. Od leta 1908 do zacetka prve svetovne vojne je služboval pri sekciji za telegraf in telefon v Pulju. Od leta 1909 do 1912 je kot zastopnik avstrijske brzojavne uprave sodeloval pri polaganju kablov v Jadranskem morju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej tehnicni vodja telegrafske cete na vzhodnem bojišcu, potem pa ob Soci. Marij Osana velja za zacetnika izo­braževanja in raziskovalnega dela na podrocju telekomunikacij na Slovenskem, pa tudi za tehnicnega oceta Radia Ljubljana, prvega slovenskega radia, ki je zacel oddajati leta 1928. 62 O pomenu prizadevanj inž. Osane je urednik Radia Ljubljana prof. Niko Kuret ob prvi obletnici delo­vanja leta 1929 zapisal: »Toplo nam je pri srcu, ko nam ob besedah »slovenski radio« pohiti misel ne­hote k njemu, ki je s svojo voljo in svojim idealiz-mom sploh pripomogel, da je naš narod svoj lastni radio dobil. To je »oce slovenske radiofonije«, g. univ. prof. ing. Marij Osana. Ob obletnici se spomi­njamo zlasti njega, ki si je prizadeval vsa leta, ki je docakal realizacijo, ki pa še zdaj neumorno in z vso svojo ljubeznijo dela na izpopolnitvi našega radia. Ves slovenski narod mu izreka danes zahvalo in v slovenski kulturni zgodovini je tihemu delavcu oh-ranjeno castno mesto! Vsak dan pa ponaša sloven-ska kukavica glas njegovega dela v širni svet« ... 2. Prvi koraki in pomen radia na Slovenskem Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza, ki je bila organ Slovenske ljudske stranke (SLS), z drža­vo sklenila 15-letno pogodbo o najemu radioodda­jne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Lju­bljani. Neugledno, staro pritlicno stavbo, nekdanje skladišce soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Vinko Zor, prosvetni referent ljubljanskega radia: »Za nas Slovence je radio še posebne važnosti. Kot mal narod smo razdeljeni v tri države. Vez, katera naj druži in veže razdeljene dele v enoto in celoto, more biti edino le slovenski radio.« Leta 1929, ob prvi obletnici delovanja Radia Lju­bljana casnik Slovenec zapiše, da je bila »otvoritev slovenskega radia poleg ustanovitve naše univer­ ze najvecji kulturni dogodek in najvažnejša naša kulturna pridobitev po vojni« in še … da je »koncni cilj, da mora priti radio v vsako slovensko hišo, v vsako slovensko rodbino. Izdatkov za radio se nika­kor ne sme prištevati vec k luksuzu, temvec k pot-rebnim tekocim izdatkom, kakor ni obiskovanje osnovne šole vec luksuz temvec splošna dolžnost.« Ceprav za uradni zacetek delovanja Radia Ljublja­na – prve radijske postaje, ki je oddajala v sloven-skem jeziku – šteje 28. oktober 1928, ko so slovesno proslavili 10. obletnico prekinitve državno pravnih odnosov slovenskih dežel z Avstro-Ogrsko monar­hijo, se je oddajanje pod oznako »poskusno« zacelo 1. septembra tistega leta. Prve minute programa so bile zelo simbolicne in so v vsebinskem smislu na­povedale tudi odnos novega medija do domoznan­skih vsebin. Ob 16. uri je pred mikrofonom sprego­voril pisatelj Fran Saleški Finžgar in med drugim povedal, da je ta dan praznik slovenske besede, »praznik velik, dasi tihosvecan, kakor ga še ni doži-vela slovenska beseda.«Radijski valovi so takrat do poslušalcev ponesli tudi skoraj tisoc let staro slo­venšcino s 1. brižinskega spomenika. Finžgarju seje kmalu v studiu pridružil pesnik Oton Župancic, ki je bral odlomke iz Dume. 3. Domoznanske vsebine kot temeljni gradniki zacetkov radijskega oddajanja Tako lahko brez dvoma presodimo, da je bilo ob samem rojstvu novega medija izpostavljeno ne morda njegovo informativno, pac pa v svojem bi-stvu domoznansko poslanstvo, ki je, upoštevajoc definicije, do današnjih dni ostalo del vsakdanje programske ponudbe vecine radijskih, pa tudi preostalih organizacijskih enot nacionalnega sistema RTV Slovenija. Domoznanstvo, kot ga vecinoma definirajo slo­venske knjižnice je oznaceno kot posebna de­javnost, ki raziskuje, proucuje in opisuje do-loceno geografsko oziroma upravno obmocje; obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižnic­nega gradiva za obmocje, ki ga knjižnica pokriva in ki nam govori o zgodovinskem, geografskem, etnološkem ter družbenem in kulturnem utripu tega obmocja pa tudi o posameznikih, ki so v pro-storu pustili sledi dosežkov, ter ustanovah. Fran, slovenski spletni jezikovni portal, ki zdru­žuje slovarje, slovenisticne jezikovne vire in zbirke, ki so nastale ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, do-moznanstvo razloži kot raziskovanje, prouceva­nje ožje domovine, tisto, kar v nemškem govor­nem okolju poznajo kot die Heimatskunde oz. die Vaterlandskunde, v britanskem pa kot local studies. Radio Slovenija je osrednja slovenska radijska postaja in neposredni nadaljevalec ustanove, ki je kot Radio Ljubljana zacela z oddajanjem leta 1928, kot tretja radijska postaja v Kraljevi­ni SHS, po tistem, ko je leta 1924 zacel poskusno oddajati Radio Beograd in dve leti pozneje še Ra­dio Zagreb. V svojih pionirskih casih je imel prvi slovenski radio tri temeljne vsebinske usmeri­tve. Na prvem mestu je bila t. i. narodno-domo­vinska, ki se je uresnicevala skozi predavanja iz narodove zgodovine, neposredne prenose iz raz­licnih krajev s poudarki na zemljepisni in kul­turni podobi ter t. i. slovenske ure. Na drugem mestu je bila ljudskoprosvetna in izobraževalna usmeritev, ki je zajemala jezikovna izobraževa­nja, šolske, otroške in mladinske ure, s poudar­ki na pouku, vzgoji in zabavi, ter umetnostna usmeritev z literarnimi urami, zvocnimi igrami in glasbenim delom programa, s poudarkom na narodni pesmi ter slovenski vokalni in instru­mentalni glasbi. Radio Ljubljana je leta 1932 prvic oddajal glasbe­ni program za srednjeevropske postaje in radio v Chicagu v ZDA, leta 1938 pa je koncert znameni­tega otroškega zbora Trboveljski slavcek prenaša-lo 110 ameriških postaj družbe CBI.2 Program Radia Ljubljana je pred drugo svetovno vojno petkrat dnevno predvajal novice, ki jih je 2 Enciklopedija Slovenije, knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljublja­na 1996, str. 52. Slika 4: Radijski spored za cetrtek, 23. maja 1929. (Vir: casopis Radio Ljubljana, maj 1929) 64 65 urejala tiskovna agencija Avala, uredništvo pa je novice dobivalo tudi od dnevnega casopisja. Med pomembnejše oddaje je sodila Nacionalna ura, ki pa je zaradi integralno jugoslovanske pogosto tudi prosrbske naravnanosti pogosto vznemir­jala poslušalstvo. Tudi zato so njen koncept pred vojno spremenili in posamezne oddaje sorazmer-no razdelili med radijskimi postajami po državi. Radio Ljubljana je tako nacionalno uro za celotno državo pripravljal vsak torek zvecer. 4. »Radio simbol naše svobode, simbol naše kulturne dejavnosti ...« Se pa je tedanji prvi slovenski radio ukvarjal s problemom slišnosti. Ta je bila cez dan od Celja proti slovenskemu severovzhodu relativno slaba, zato si je mariborski župan dr. Alojzij Juvan pri­zadeval za izgradnjo relejne postaje in s tem za okrepitev radijskega signala. Ob desetletnici ra­dia je leta 1938 zapisal: »Nova (radijska) postaja je posebno potrebna z nacionalnega vidika. Naci­onalna propaganda potom radia je dandanes še bolj potrebna kot prosvetna. Vsem nam je znano, kako sistematicno sosedne države preko radia pro-pagirajo ideje, ki so škodljive za naše narodno in državno življenje. Dan na dan naš narod posluša to propagando in v duše naših ljudi prihaja strup tujine, tuje miselnosti in nepotrebno spoštovanje pred sosedi. Da prodre in se poglobi narodna in dr­žavna misel in zavest do zadnje vasi, je potrebno izlociti poslušanje tujih radijskih postaj in nuditi dobro domaco narodno propagando v lastni posta­ji v Mariboru.« Iz pionirskega obdobja prvega slovenskega ra­dia prakticno ni ohranjenih govornih vsebin, do današnjega dne so se ohranili nekateri glasbeni posnetki, ki so bili posneti na vinilne plošce, kar je bil v tistem obdobju najbolj pripraven nacin trajnega ohranjanja zvoka. Zelo dober pricevalec o radijskih vsebinah tistega casa je tednik za ra­diofonijo »Radio Ljubljana«, ki je izhajal od leta 1929 do 1941 in je poleg radijskega sporeda pri­našal tudi podrobnejše zapise o programskih vse­binah. Tako lahko v prvi številki preberemo zani­mivo oceno prvih osem mesecev delovanja Radia Ljubljana in v njem tudi uresnicevanja njegovega temeljnega poslanstva: »Osem mesecev poteka, odkar je prvikrat zadonel v etru ta klic. Oglasila se je v vsemirju slovenska be-seda, ki jo je, negodnico, Primož Trubar dvignil, France Prešeren povelical, Ivan Cankar v ljubezni oplemenitil; naša beseda, ki je od Franceta Finžgar­ja zdravo kremenita, od Otona Zupancica opojno bo­gata, od Ivana Preglja trpko socna... V vsem bogastvu in lepoti je, dolgo ponižana in celo od bratov zataje­na, šla v svet enakopravna besedi velikih narodov! Zapela je po vsem svetu slovenska pesem, tista, ki je v njej bogastvo naše besede in vsa globina naše duše, ki je naših ocetov dedišcina, naših mater spomin in vaških vecerov odmev... A tudi naših mojstrov pesem: od najstarejših do najmodernej­ših, preko Adamica do Kogoja in Osterca. Beseda in pesem slovenska hodita v ves svet, išce­ta pa predvsem slovenskega cloveka: od slovenske krajine do kocevskih gozdov, od triglavskih gora do zadnje dolenjske bajte. Išceta pa še dalje in posebej še do trpecega slovenskega cloveka v Goriški in ob Jadranu, v Koroški in ob Gospe sveti. Temu clove­ku sta v presladko uteho in v pogum do zadnjega ... Hodita do tistih, ki jim domovina kruha ni mogla dati: do bratov na jugu, na Kosovskem in Ovcjem polju in drugod, do bratov v Westfaliji, Franciji, Belgiji in Nizozemski. Išceta do njih, ki v daljni Ameriki nosijo v srcih misel na dom ... Vsem sta v blagoslov po teži dneva: enim v sladko zavest domovine, drugim v topel sen o njej. Hodita pa še do vsakogar: da pricata vsak dan o našem narodu in naši kulturi, ki ju doslej skoraj nihce ni poznal. Posebno pa še do naših bratov, s katerimi smo zaživeli pod eno streho, a nas še loci razlicna usoda dolgih stoletij, da se ne poznamo tako, kot bi se morali. Kakor naša Univerza, je naš Radio simbol naše svobode, simbol naše kulturne dejavnosti, simbol tistega, kar nam je sveto, cesar tisoc let sužnosti ni moglo ubiti in cesar še toliko izdajic ni moglo uni­citi, — simbol slovenstva! Kukavica našega Radija oznanja pomlad: sloven-ski narod je stopil v tvorni krog družine narodov. Napocil je dan, ki ga je sanjal Ivan Cankar. Naš Radio ima pri tem svoje veliko poslanstvo!«3 Vpogled v radijski spored nam pove, da je npr. 22. maja 1929 ob 18.30 uri botanicarka Angela Pi-skernik govorila o »tajnem življenju rastlinstva«, uro pozneje zgodovinar Silvo Kranjec »o zgodo­vini naših prednikov«, dan kasneje ob 19.30 Ju­rij Kunaver – znani poznavalec naravnih krasot Slovenije – »o caru Cerkniškega jezera«, v petek 24. maja je teolog dr. Lambert Ehrlich govoril »o veroslovju« ... Tako so se iz dneva v dan vrstile zanimive teme, pred radijskim mikrofonom pa so se – v živo v ljubljanskem studiu – zvrstili domala vsi vodilni strokovnjaki posameznih podrocij tedanje dobe. 3 Prva številka casopisa »Radio Ljubljana, 19. maj 1929, uvo­dniški zapis. Ni oznake avtorstva, najverjetneje je to urednik Niko Kuret. 66 5. Radijske domoznanske vsebine med nekoc in danes Na pragu druge svetovne vojne, leta 1939, je Radio Ljubljana pripravil 3022 oddajnih ur programa (leta 1929 – 2370 ur). O zavesti vodstva ustanove med drugim govori tudi podatek, da Radio Lju­bljana ni hotel predvajati Hitlerjevih govorov; za tako ravnanje je bila potrebna dobršna mera po­guma. V Zagrebu in Beogradu so govore prenašali brez zadržkov in moralnih pomislekov, na Radiu Ljubljana pa so to jemali kot izrazito poniževanje narodnostne zavesti, pokoncnosti in narodnih cu-stev, zato so prenose Hitlerjevih govorov zavrnili. France Koblar4 je kot vodja radijske uprave s svo­jimi argumenti le stežka preprical bansko oblast v Ljubljani in državo v Beogradu, da je ravnal prav.5 Med drugo svetovno vojno je bil oddajnik v Dom-žalah, ki je prenašal program Radia Ljubljana, unicen, postajo so prevzele italijanske okupacijske oblasti. Narodno-domovinsko tradicijo Radia Lju­bljana sta, kolikor je bilo v vojnih razmerah mo­goce, prevzeli radijski postaji Osvobodilne fronte (OF), Radio Kricac in Radio OF.6 Radio Ljublja­na se je z rednim oddajanjem spet oglasil 9. maja 1945, ko se je zacel razvijati v moderno ustanovo, primerljivo in enakovredno tujim. Povojni razvoj bi si zaslužil posebno obravnavo, te­meljna znacilnost radijskega prehoda v demokra-ticno družbo je programska uvrstitev verskih vse-bin, kar se je zgodilo prvic po letu 1945. Pomemben premik na programu Radia Ljubljana je bil prenos polnocnice iz ljubljanske stolnice leta 1988, ki je v celoti potekal na tretjem in delno na prvem ra­dijskem programu. Poslušalci so prenos sprejeli s simpatijami, tedanji ljubljanski nadškof in sloven-ski metropolit dr. Alojzij Šuštar se je zahvalil za to programsko potezo, medtem ko se je ostro odzval tednik Mladina in zaradi prenosa zahteval odstop glavnega urednika RTV Ljubljana.7 Ob tem manj znanem utrinku, ki oznacuje prehod v novo dobo, je treba poudariti, da je nacionalni 4 France Koblar (1889–1975) je bil literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik. Doktoriral je na ljubljanski uni-verzi leta 1941 na podlagi ureditve Kettejevega Zbranega dela in monografske študije o pesniku, in bil med letoma 1919 in 1945 profesor na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1929 do 1932 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, od leta 1935 do 1941 pa je bil vodja radijske uprave in progra-ma. Od leta 1964 je bil redni clan SAZU. ES 5, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, str. 171. 5 Brojan, Zacetki radia, str. 84. (Povzeto po: France Koblar, Moj obracun, 1978). 6 Glej tudi: Jože Javoršek, Radio Osvobodilna fronta, Partizan-ska knjiga, Ljubljana 1979; Sonja Reisp, Kricac, Radio Osvobo­dilne fronte 1941–1942, Partizanska knjiga, Ljubljana 1975. 7 RTV bo pomembno prispevala k razvoju demokraticnega di­aloga, Kricac, št. 9/1989. radio oblikoval bogat arhiv govornega in glasbe­nega programa. Zgodovinskih raritet je relativ-no malo (npr. prenos koncerta zbora Trboveljski slavcek v ZDA), pomemben napredek se zgodi z zacetkom rabe magnetnih trakov sredi petdesetih let 20. stoletja. Trakove s posnetki je bilo mogoce arhivirati in kadarkoli uporabiti za ponovno pred­vajanje. Tako se je zacel oblikovati radijski arhiv. V okviru 1. programa Radia Slovenija so danes domoznanske teme zajete v rednih programskih pasovih, specializirano pa znotraj Uredništva izo­braževalnega, otroškega in mladinskega ter doku­mentarno-feljtonskega programa. To pripravlja vec tematskih oddaj, ki najpogosteje zajemajo do-moznanske vsebine. To so tedenske oddaje »Sledi casa« – oddaja namenjena najrazlicnejšim zgodo­vinskim temam, »Nedeljska reportaža« – oddaja s široko sprejemljivimi možnostmi avtorskega re-portažnega pristopa do razlicnih tematik, »Raz­košje v glavi« – portretna oddaja, in dnevna rub-rika »Na današnji dan«. Slednja je na sporedu vsak dan po opoldanskih porocilih ob 12. uri in 5 minut in prinaša zapis o štirih dogodkih in / ali osebah, ki so povezani s konkretnim datumom. Veliko posameznih sklo­pov je opremljenih s krajšimi ilustrativnimi ar­hivskim posnetki avtenticnega govora ali glasbe. Skozi koledarsko leto se zvrsti okoli 1460 predsta­vitev tem ali osebnosti, dolžina posamezne dnev­ne rubrike pa variira v povprecju od 5 do 8 minut. Nabor tem za posamezni dan je tudi do 25 dogod­kov / osebnosti, v letnem koledarju pa tako beleži-mo vec kot pet tisoc zapisov, v seznamu arhivskih odlomkov za ilustracijo posameznih prispevkov pa vec kot 1200 posnetkov. Prva oddaja »Na današnji dan« je bila na sporedu 17. oktobra 1966 in je poleg porocil in radijskega dnevnika najstarejša govorna oddaja Radia Slove­nija, ki je na sporedu prav vsak dan – tudi nedelje in prazniki niso izjema. Oddajo v celoti objavlja tudi Radio Agora v Celovcu, vsak cetrtek pa tudi porabski Radio Monošter. 6. Zakljucek Radijski medij na Slovenskem se približuje 100 obletnici delovanja in do današnjih dni ohranja tudi domoznansko poslanstvo, ne da bi se veci­na ustvarjalcev vsebin tega posebej zavedala. Ob mnoštvu najrazlicnejših informacij predstavlja del v celoti medijske ponudbe, ki še nikoli ni bila tako raznolika kot je danes. Ugodni odmevi, pripo-rocila, izražene želje po poglobljenih prispevkih pa govorijo, da sij poslanstva, zacetega 1. septembra 67 1928, ni pojenjal – nasprotno, dobil je druge po- Dan Maribora kot koncept širjenja pogleda javne oblike, stopil v polje digitalnega, kjer ponuja novice, aktualne informacije pa tudi zanimivosti iz preteklosti domacega okolja. Posebna nagrada za delo pa ima praviloma dve pojavni obliki in se glasi: »Tega pa nisem vedel, ceprav sem tam doma,« ali pa »O tem v šoli nismo nic slišali ...« 7. Viri in literatura Brojan, M. (1999). Zacetki radia na Slovenskem. Ljubljana: Modrijan. »Halo! Radio Ljubljana!« (1929, 19.-25. maj). Ra­dio Ljubljana, 1, str. 1-2. Kocutar, S. (Ur.). (2005). Spomincice: zbornik ob 60-letnici Radia Maribor. Maribor: RTV Sloveni­ja, Regionalni center, Radio. Kricac: casopis javnega zavoda RTV Slovenija. (Vec letnikov). Mastnak, J. (1995). Univerzitetni profesor inženir Marij Osana: 1880-1958: življenje in delo. Ljublja­na: Elektrotehniška zveza Slovenije. Pisna zapušcina inženirja Marija Osane. Zasebna zbirka. na mesto Dr. Jerneja Ferlež bibliotekarska višja svetnica Univerzitetna knjižnica Maribor in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani jerneja.ferlez@um.si Izvlecek Skupina raznolikih ustvarjalk na podrocju kultu-re je na pobudo Mestne obcine Maribor in v ko­ordinatorstvu Muzeja narodne osvoboditve Mari-bor, ki ga je takrat vodila dr. Aleksandra Berberih Slana, leta 2022 zasnovala enega od dveh delov obeleževanja Dneva Maribora. Koncept je imel nekaj osnovnih izhodišc – mešcane je nagovarjal k spoznavanju predmestij, ki so najveckrat manj izpostavljena od mestnega središca, še zlasti pa je želel ob spoznavanju preteklosti mestnih obrobij poiskati in izpostaviti tudi živo ustvarjalnost in življenje v teh delih mesta. Povezal je raznolike kulturne institucije in druge akterje v mestu ter z najbolj znanih mestnih obmocij pogled usmeril na tista, ki jih pogosto spregledamo, a so za mesto kot celoto nadvse pomembna.  Program, ki je leta 2022 polno zaživel in naletel na velik odziv mešcanov, je bil poimenovan Z avtobusi v predmestja. Mešcani so se na povabilo na avtobu­sne vožnje v manj znane predele mesta množicno odzvali in do zadnjega koticka napolnili skoraj vse linije. Postali so tako rekoc turisti, pa tudi vodici v predmestjih lastnega mesta, nekateri pa so na ino­vativen dogodek prišli tudi iz drugih krajev. Kljucne besede: Dan Maribora, predmestja, pretek-lost, sodobna ustvarjalnost, participativni pristopi Abstract On the initiative of the Municipality of Maribor and under the coordination of the Museum of National Liberation Maribor, then headed by Aleksandra Berberih Slana, a group of women in the field of cul­ture conceived one of the two parts of the commemo­ration of the Day of Maribor in 2022. The concept had a few basic premises – it encouraged citizens to get to know the city suburbs, which are often less expo­sed than the city centre, and in particular it wanted to find and highlight the living creativity and life in these parts of the city, while learning about the their past. The event brought together the diverse cultu­ral institutions and other actors in the city, it turned it's gaze to those that are often overlooked, but are of great importance to the city as a whole. The programme, which came to full life in 2022, was called Buses to the Suburbs. Citizens respon­ded in large numbers to the invitation to take bu­ses to the lesser-known parts of the city, filling al­most all the bus routes to the brim. They became tourists and guides in their own city's suburbs, and some of them came from other places to take part in this innovative event as well. Keywords: Day of Maribor, suburbs, past, con­temporary creativity, participative approaches 1. Uvod: mesto vabi mešcane Sklop praznovanja mestnega praznika pod krov­nim naslovom Dan Maribora, z imenom Z avtobu­si v predmestja, je prvic1potekal v sredo, 19. in v cetrtek, 20. oktobra 2022. Mestna obcina Maribor je dogodek napovedala takole: »Skupaj praznujmo Dan Maribora! 20. oktobra be-ležimo dan prve pisne omembe Maribora, zato je ta dan tudi praznik Mestne obcine Maribor. Z željo, da bi pripeljali cim vec dobre volje, svetlobe in se kot mesto povezali, že drugo leto zapored skupaj z javnimi zavodi in podjetji organiziramo številne brezplacne aktivnosti za obcanke, obcane mesta in obiskovalce« (MOM, https://maribor.si/mestni--servis/kultura/dan-maribora-2022/izobrazeval­ni-zavodi-ob-dnevu-maribora-2022/) 1 Praznovanje Dneva Maribora je prvic potekalo že leto prej, leta 2021, a takrat le s koncerti na mestnih gricih. Mešcani so jih odlicno sprejeli in množicno obiskali. Drugi del praznovanja prvo leto še ni bil del dogodka. Leta 2023 je Dan Maribora po­novno potekal z obema segmentoma, v drugem delu sicer z is-tim imenom, a s precej spremenjeno vsebino. Koordinator do-godka je ostal Muzej narodne osvoboditve Maribor – z novim vodstvom in brez sodelovanja z delovno skupino iz leta 2022 ter brez omembe njenega avtorskega prispevka. 2. Zasnova Mestna obcina Maribor je leta 2022 takratno di­rektorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor dr. Aleksandro Berberih Slana povabila k sodelo­vanju pri oblikovanju koncepta dela obcinskega praznovanja s skupnim naslovom Dan Maribora. Prvi del koncepta je bil že oblikovan in je temeljil na organizaciji koncertov na gricih, ki obdaja­jo mesto. Drugi naj bi v praznovanje prinesel še drugacne kulturne vsebine. Dr. Berberih Slana je avtorico prispevka, dr. Jernejo Ferlež, povabila, da skupaj oblikujeta delovno skupino in koncept dogodka. Nastala je ustvarjalna skupinica, ki sta jo sestavljali še novinarka Petra Vidali (Vecer) in arhivistka Mojca Horvat (Pokrajinski arhiv Ma-ribor). Za koordinacijo z obcino je bila zadolžena predstavnica Mestne obcine Maribor Tjaša Trin­ko. Zamisli so rasle na nekaj srecanjih, na kate­rih so se clanice skupine odlocile za oblikovanje izrazito vkljucujocega dogodka, ki bi po eni strani odpiral teme mariborske preteklosti, po drugi pa bi jih navezoval na manj znano, manj izpostavlje-no sodobno ustvarjalnost mesta in mešcanov. Po-vezal naj bi ne le obiskovalce, ampak tudi široko paleto razlicnih organizatorjev. 3.Koncept: obrobnost in vkljucevalnost Sodobni interdisciplinarni dedišcinski študiji vse pogosteje izhajajo iz vkljucevalnih, na vrednostih temeljecih pristopov (Cebron Lipovec, 2021; Mad-gin, Lesh, 2021)), opušcajo pa take, pri katerih strokovnjaki s pozicije vsevednosti in znanstvene vzvišenosti podajajo enoznacne interpretacije pre­teklosti (in sodobnosti). Novi pristopi upoštevajo široko razplastenost dojemanja sveta, izkušnjo po­sameznika in spomin skupnosti, da bi dale enakov­reden glas tudi tistim, ki najveckrat niso slišani ali sploh ne pridejo do besede. V takšni paradigmi so pomembni obcutki, spomini in vrednotenja vsa­kogar, preteklost in sodobnost pa skozi svoje oci predstavljajo tudi ljudje, ki v nicemer ne izstopajo in najveckrat niso izpostavljeni. Enak pomen kot izstopajoci, v spominu skupnosti kanonizirani do-godki, ima vsakdanje življenje. Pri oblikovanju koncepta praznovanja, ki je na­menjeno mešcanom v najširšem smislu, se je tak koncept zdel vec kot primeren. K organizaciji do-godka je bila povabljena široka paleta razlicnih akterjev, kot sogovorniki in vodici po lokalnih okoljih pa so bili v dogajanje vpeti tudi domaci­ni. Ob organizatorjih so stopili v vlogo tistih, ki predstavljajo svoje okolje – torej kraje, ki jih sami najbolje poznajo in imajo do njih poseben odnos. Ob pripovedih iz preteklosti so bile v središce 70 postavljene tudi trenutno dejavne tocke povezo­vanja skupnosti, ki naj bi kot nekakšne nosilke sodobnega utripa postale enakovredne soustvar­jalke programa. Njihova vkljucenost naj bi pri­spevala tudi k širšemu sprejetju dogodka. Dogo­dek naj bi bil, skratka, od vseh – za vse. Kategorije kot so zaslužnost, pomembnost, osrednjost in po­dobne, ki pogosto spremljajo tovrstna praznova­nja, so bile tokrat postavljene ob stran. 4. Kam: v predmestja Življenje mesta je, kot izkušnje ljudi, izredno pisano in razplasteno. Dogaja se v mestnem sre­dišcu, kamor se iz razlicnih razlogov vsaj obcas-no stekajo poti vseh, vsakodnevno dogajanje pa je vpeto zlasti v nesredišcne prostore, ki lahko do neke mere živijo svoje lastno notranje življe­nje. Prav te, umaknjene, nesredišcne prostore je koncept praznovanja želel postaviti v ospredje. Somešcani so bili povabljeni, da jih spoznavajo in predstavljajo, pa naj gre za preteklost njihovega lastnega mikrookolja ali za njihov sodobni utrip. Mnogi mešcani preteklosti, prostorov in življe­nja cetrti in predmestij domacega mesta, ki jih, ker pac nismo vpeti v njihov vsakdanjik, skoraj ne poznamo. Koncept mestnega praznovanja je v tem pogledu torej zacrtal nekakšno spontano, po­vezovalno in vkljucujoce spoznavanje manj zna­nih delov lastnega okolja. Vsakdanji utrip mariborskih (in sploh vseh) predmestij se do neke mere razlikuje od utripa mestnega središca. Ljudje se bolj poznajo med seboj, marsikje pa tudi dlje prebivajo na istem mestu, zato stkejo gostejšo mrežo poznanstev. Prebivalci iste ulice ali predmestja se pogosto obi-skujejo, skupaj preživljajo del prostega casa, so-delujejo pri obdelavi vrtov, drobnih opravkih ali razlicnih oblikah medsebojne pomoci, pogosto je druženje otrok in odraslih. Razvije se mikrolokal­na identiteta – »Pobržanarji« (prebivalci Pobrež­ja), »Prundorfovci« (Studencani), »Tezencani«, »Košacani« in drugi gojijo skupne spomine na prostore in dogodke, mnogi, predvsem starejši, znajo od hiše do hiše našteti sedanje in pretekle stanovalce in njihove življenjske usode, ponekod prirejajo lokalna srecanja. Nekateri so med sabo poklicno, sorodstveno ali generacijsko povezani. V prvi polovici 20. st. jih je družil podoben soci­alni izvor, v delavskih kolonijah so se mnogi poz­nali že iz delovnega okolja – v Hutterjevi koloni­ji, denimo, iz tekstilne tovarne, v Železnicarski iz železnicarskih delavnic. V predmestjih so bile ob neformalnem druženju v domacem okolju v prostem casu priljubljene tudi veselice in izleti v mestno okolico, obcasno pa, kot nekakšni kraj­ši izleti, tudi sprehodi v mestni park v središcu mesta. Tesnejši odnosi so se razvili tudi v povoj­nih strnjenih naseljih, ki so jih za svoje zaposlene urejala podjetja ali tovarne, denimo v naseljih vr­stnih hiš ali ob delavskih blokih in celo barakah. Tudi v povojnih blokovskih soseskah je skupno prebivanje temeljilo na skupnem delu, denimo v TAM-ovih blokih na Teznu. Ljudi iz istega okolja so pogosto povezovali javni prostori – lokalne go-stilne, bifeji ob trgovinah, kinematografi, prosto­ri za rekreacijo ali posebni dogodki, pa tudi orga­nizirano družabno življenje v podjetjih. Nekatere prvine družabnega življenja predmestij bi lahko primerjali s tistim v ruralnih okoljih, seveda pa nikjer ne beležijo zgolj prijaznega pola družab­nosti kot so medsebojna pomoc, varovanje otrok sosedov in posojanje reci, ampak tudi prepire, pretepe, spopade tolp z razlicnih koncev mesta in sosedske prepire (Ferlež, 2022). Ob takem pogledu na nesredišcnost so bile kot koncne destinacije praznovanja naposled izbrane konkretne destinacije in poti. Skupina se je osre­dinila na ožji izbor, vendar z namenom, da ga ob naslednjih izdajah dogodka zamenjajo z novim naborom lokacij. V prvi sezoni so bili izbrani Me-lje in Pobrežje, Tezno, Studenci, Košaki in Tabor. 5. Z avtobusi Za izvedbo dogodka, za katerega je bilo pricakova-ti, da se ga bo udeležilo vecje število obiskovalcev, je bilo treba domisliti ustrezno logistiko. Obcina je prek podjetja Marprom omogocila posebne av-tobusne prevoze, zamisel skupine je bila, da bi to ne bili turisticni, ampak klasicni mestni avtobusi, ki bi še poudarili izkušnjo spoznavanja vsakdanji­ka. Posamezni organizatorji so pripravili progra-me, postanke in natancne poti, po katerih naj bi avtobusi nato vozili. Te so seveda odstopale od kla­sicnih linij mestnega prometa. Predvideni sta bili po dve vožnji na dan – z istimi organizatorji in v iste smeri, z zacetkom na isti skupni lokaciji – na mariborski glavni avtobusni postaji. To je mešcanom omogocalo, da so lahko, ce so to želeli, v dveh dneh obiskali štiri od petih poti. 6. Organizatorji poti Kot organizatorji in avtorji posamicnih poti so bile k pripravi dogodka povabljene razlicne orga­nizacije, glavnino so predstavljali mariborski jav­ni zavodi s podrocja kulture,2 ena od pomembnih izhodišcnih zamisli je namrec bila tudi – spod­ 2 Po prvotni zamisli naj bi bile vkljucene tudi nevladne organi­zacije in drugi akterji. buditi razlicne akterje k sodelovanju pri pripravi dogodka in tudi v tem pogledu vzpostaviti pozitiv-no vzdušje med organizatorji in posledicno med organizatorji in udeleženci. Tudi v tem delu je koncept temeljil na vkljucevalnosti, sodelovanju in sokreativnosti. Organizatorji, ki so se povabilu odzvali, so med predvidenimi petimi izbrali lokacijo, ki jih je najbolj nagovorila. Oblikovali so se pari, ki so se ujeli v podobnem izboru. Prepušceno jim je bilo, da oblikujejo vsebine, ki bodo predstavljale pre­teklost izbranega okolja, posebej pa jim je bilo priporoceno, naj poišcejo zanimive sogovornike in sodobne akterje lokalnega utripa v predmestju, ki ga bodo predstavljali. V zakljucni fazi so orga­nizatorji za svojo smer pripravili natancno pot s predvidenimi postanki, ki je morala upoštevati izvedljivost avtobusnega prevoza in gibanja mo-rebitne vecje skupine udeležencev. Mestna obcina je prevzela koordinacijo s prevo­zniki, Muzej narodne osvoboditve Maribor pa re-zervacije udeležencev. Rezervacijski sistem se je zaradi nakazovanja velikega zanimanja zdel smi­seln, ceprav je nekoliko okrnil spontanost dogaja­nja. Kot organizatorji so se v skupinah, vecinoma v parih, povezali Mariborska knjižnica, Pokrajin-ski arhiv Maribor, Univerzitetna knjižnica Mari-bor, Lutkovno gledališce Maribor, SNG Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Muzej narodne osvo­boditve Maribor, Sinagoga Maribor, Umetnostna galerija Maribor in ZVKDS-OE Maribor. Avtorica prispevka je pripravila vzorcno vožnjo za smer Košaki in s tem pripravila nekakšen vzorec tudi za druge smeri. V prispevku je v nadaljeva­nju zato natancneje predstavljena prav izvedba te poti, ki jo je koordinirala Univerzitetna knjižnica Maribor. Sicer pa so kratki opisi vseh poti v fazi vabila strnjeno napovedovali naslednje vsebine in pos­tanke na posamicnih smereh (MOM, 2022): 1. Košaki: podružnicna šola v Košakih, košaške vile, opekarna, lokalni gledališki oder in dru-go; 2. Melje in Pobrežje: Hutterjeva tovarna, ca-rinski kolodvor, »stolpersteini« na Pobrežju, Hutterjeva kolonija; 3. Studenci: Železnicarska kolonija, Delavnice Južne železnice/SŽ VIT, Koroški kolodvor, KIBLA portal; 4. Tabor – Nova vas: arhitektura 20. stoletja, be-ton, Forma viva, moderna umetnost; 5. Tezno: Metalna, TAM (Cona Tezno) in poko­pališce Dobrava. 71 Slika 3: Predstava na podružnicni šoli v Košakih. (Foto: Jerneja Ferlež) jih pripravili knjižnicarji Borut Gombac – tudi Bojan Maroševic pa je v šolski ucilnici, kjer ucenci sam prebivalec Košakov, Nino Flisar, dr. Vlasta pogosto igrajo gledališke predstave, izvedel kraj- Stavbar, Dejan Kac in dr. Jerneja Ferlež. šo monodramo.3 Obiskovalcem z avtobusa so se tu 6.1 Smer Košaki pridružili tudi obiskovalci iz lokalnega okolja, zlas-V dogajanje se je imenitno vkljucila šola v Koša-ti sorodniki in znanci otrok podružnicne šole. Mešcane so v Košake skupaj peljale Univerzite­kih, podružnica Osnovne šole Franca Rozmana tna knjižnica Maribor ter Lutkovno gledališce Staneta Maribor. Obiskovalci so ob prvem postan-Maribor in SNG Maribor. V knjižnici – sodelo­ 3 Ob drugi izvedbi je bila tocka izvedena na vhodu v vežo vile ku spoznali nekdanji in sodobni utrip te zanimi­ na obmocju nekdanje opekarne. Igralec Uroš Kaurin je svoji valo je pet sodelavcev – je bil pripravljen pro­ve predmestne šole z dolgo in pestro preteklostjo. kratki lutkovni predstavi izvedel med avtobusno vožnjo, ki se gram, ki je odkrival nekaj plasti preteklosti tega Ucenci in uciteljice so pripravili kratko predstavi-ji je pridružil spotoma, kakor nakljucno in na presenecenje obi- mestnega predela – nastanek in delovanje Ope-tev, prisrcno gledališko tocko in sprejem, igralec skovalcev. karne Košaki, Tovarne mesnih izdelkov, nekda­njih predmestnih vil mariborskih mešcanov,življenjsko pot uciteljice Antonije Štupca, pre­teklost in sedanjost košaške podružnicne šole, lokalno rokovsko, mladinsko in literarno sceno sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja in gradnjo železniške proge ter zlasti starega in no-vega tunela pod košaškim klancem. SNG Maribor in Lutkovno gledališce Maribor sta k dogodku povabila igralca Bojana Maroše­vica in Uroša Kaurina, ki sta oblikovala krajša gledališka dogodka. Deloma sta ju izvajala že na avtobusu, deloma pa na izbranih postankih in sprehodih po Košakih. Z lokalnim okoljem je bilo najtesneje povezano dogajanje na terenu. Deloma je bilo pripravljeno vnaprej, nekaj pa se ga je spontano zgodilo na po­samicnih postankih. Kot izvrsten vodic po svo­jih domacih Košakih se je izkazal Zvonko Babic Kurbus, ki je z zgodbami, izkušnjami, spomini in anekdotami oblikoval zanimivo ogrodje dogod­ka. V mikrolokalnem govoru izvedeno vodenje je odlicno povezal z zgodbami iz preteklosti, ki smo Drugi postanek je bil na obmocju nekdanje ope-karne, kjer so ob kratkih predstavitvah nastan­ka in obstoja opekarne in obeh železniških tune-lov udeleženci spoznavali še pripovedi, ki so se spontano odpirale kar sproti, saj so jih prispe­vali domacini, ki so se dogajanju prikljucili ob sprehodu po obmocju. Nekateri so za dogodek vedeli vnaprej, drugi pa so se sredi dogajanja znašli nenapovedano. Veliko informacij, zgodb, spominov in vtisov so prispevali tudi obiskoval­ci z avtobusa, med katerimi se je znašlo nekaj sedanjih ali nekdanjih prebivalcev Košakov ali njihovih potomcev. 7.Sklep Dan Maribora 2022 – Z avtobusi v predmestja je ob podpori in promociji Mestne obcine Maribor vzbudil veliko zanimanje Mariborcanov in tudi velik odziv obiskovalcev od blizu in dalec. Neka­tere smeri so bile polno zasedene v vseh štirih terminih, prav vse pa so beležile lepo udeležbo. Na sicer kratkih avtobusnih vožnjah se je med so-potniki – organizatorji in obiskovalci – vzposta­vilo prijetno, zelo sprošceno vzdušje. Zdi se, da je posebno draž dogodku prinesel kon­cept, ki je enakovredno vkljucil razlicne akterje, zlasti pa se je dobro posrecilo sodelovanje z gosti iz lokalnih okolij kot poznavalci mikrolokacij, ki so drugim prebivalcem mesta, ceprav le streljaj od njihovih vsakodnevnih poti, pogosto domala neznane. Dogajanje je bilo neke vrste poklon nji­hovemu okolju, ki je fizicno in mentalno redkeje v ospredju, pa tudi njim samim in njihovi na vsak­danje okolje vezani identiteti. Izredno posreceno je bilo tudi spontano dodatno dogajanje, ki je mar-sikje preseglo tok in rok vnaprej predvidenega. Dogodek je uspel tudi zaradi enakovrednega so-delovanja razlicnih akterjev, zaradi povezova­nja in zaradi njihovega lastnega navdušenja nad terenskim delom, ki ga ob vsakdanjem delu ne prakticirajo prav pogosto. Ce so mnogi vajeni, da mešcani in drugi obiskovalci prihajajo k njim, so se tokrat sami podali mednje. Praznovanje Dneva mesta se je v deloma po­novljeni, deloma novi obliki ponovilo tudi leta 2024, vendar je pri tem izgubilo precej prvin iz­vornega koncepta. Koordinacija je bila pod vod­stvom Muzeja narodne osvoboditve Maribor iz prvotne avtorske skupine prenesena na skupino direktorjev mariborskih javnih zavodov s pod-rocja kulture in je tako na nek nacin prešla v or-ganizacijski pristop – od zgoraj navzdol. 8. Navedeni viri Cebron Lipovec, N. (2021). Etnografske metode in ohranjanje stavbne dedišcine. Glasnik SED, 61 (1), 17–28. Ferlež, J. (2022). Predmestja – ogrodje za razstavo Hvala za družbo. Maribor: MNOM. Neobjavljen tipkopis. Madgin, R. in Lesh, J. (Ur.) (2021). People-cen­tred Methodologies for Heritage Conservation: Exploring Emotional Attachments to Historic Ur­ban Places. New York: Routledge. Praznik Mestne obcine Maribor 20. oktobra – dan povezovanja ljudi in predmestja s središcem mes-ta. (2022). Maribor: Mestna obcina. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://maribor.si/ wp-content/uploads/2022/10/Zavodi-ob-Dnevu--Maribora-2022.pdf. 74 Domoznanski projekti MKL - Slovanske knjižnice in njihova prepoznavnost Erika Marolt višja bibliotekarka Mestna knjižnica Ljubljana erika.marolt@mklj.si Izvlecek V prispevku je predstavljena promocija do-moznanskih dogodkov Mestne knjižnice Ljublja­na v klasicnih in digitalnih medijih. Podrobneje je razdelan in ovrednoten nacin oglaševanja pri kljucnih domoznanskih projektih, ki jih izvajajo v Slovanski knjižnici, Centru za domoznanstvo Mestne knjižnice Ljubljana, tj. ciklu dedišcin­skih srecanj Ljubljana v gibljivih slikah, ciklu do-moznanskih pogovorov Ljubljana moje mladosti in literarnem natecaju Zgodbe mojega kraja, ki ga v MKL organizirajo v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije. Podan je tudi razmi­slek o možnostih za izboljšanje popularizacije do-moznanskih prireditev in zbirk. Kljucne besede: knjižnice, domoznanstvo, do-godki, promocija, prepoznavnost, splošna javnost Abstract The article presents the promotion of Local history events organized by the City Library of Ljubljana in both traditional and digital media. It provides a detailed analysis and evaluation of the advertising methods used for key Local history projects orga­nised by Slovanska Library, the Center for Local Studies of the City Library of Ljubljana, including the series of heritage meetings »Ljubljana in Mo­ving Images,« the series of Local history discussions »Ljubljana of My Youth,« and the literary compe­tition »Stories of My Place,« which is organized by the City Library in collaboration with libraries of the Central Slovenia region. Additionally, it offers refle­ctions on ways to improve the popularization of Lo­cal history events and collections. Keywords:libraries, local history, local studies, events, promotion, visibility, public Vesna Trobec višja bibliotekarka Mestna knjižnica Ljubljana vesna.trobec@mklj.si 1.Uvod V Slovanski knjižnici, centru za domoznanstvo in specialne humanisticne zbirke Mestne knji­žnice Ljubljana že vrsto let pripravljamo prire­ditvene in bibliopedagoške dejavnosti ter izda­jamo publikacije, namenjene razlicnim ciljnim skupinam, s katerimi populariziramo in promo-viramo domoznanstvo in domoznanske zbirke. Otrokom in njihovim družinam je namenjena publikacija Kulturna dedišcina za družine.Z brezplacnimi knjižicami, ki izhajajo enkrat le­tno in obravnavajo razlicne domoznanske teme, najmlajšim približujemo domoznansko tema­tiko. Knjižica je dostopna v vseh osrednjih eno­tah Mestne knjižnice Ljubljana, pri pravljicnih uricah pa jih uporabljajo tudi naše pravljicarke. Z ogledi knjižnice in bibliopedagoškimi urami, ki smo jim nadeli naslov Raziskujmo skupaj, domoznansko gradivo, pa tudi nacine iskanja le-tega približujemo osnovnošolskim in srednje­šolskim skupinam. Nekoliko zahtevnejšim od­raslim bralkam in bralcem je namenjena naša poljudno-strokovna publikacija Ljubljana med nostalgijo in sanjami. Zanimive prispevke, ki se dotikajo ljubljanske kulturne dedišcine, prip­ravljajo sodelavci naše knjižnice ter zunanji strokovnjaki razlicnih podrocij. V pricujocem prispevku se bomo podrobneje posvetili dvema cikloma dogodkov, ki sta name-njena odrasli publiki ter domoznanskemu nate-caju, v okviru katerega lahko ustvarjajo starejši nad šestdeset let. Cikel Ljubljana v gibljivih sli­kah obravnava kulturno dedišcino prestolnice in njene okolice. Na dogodkih si je mogoce ogledati starejše filmske posnetke, prisluhniti vabljenim predavanjem in prelistati razstavljeno gradivo naše knjižnice. Lansko leto smo oblikovali nov cikel domoznanskih pogovorov z naslovom Lju­bljana moje mladosti v sodelovanju z novinarka-ma Majo Cakaric in Klaro Škrinjar, ki ustvarja­ta podkast Strašno hudi. Domoznanski natecaj Zgodbe mojega kraja smo v sodelovanju s knji­žnicami osrednje slovenske regije zasnovali leta 75 2018. Sodelujoci lahko na razpisane teme opisu-kjer nagovarjamo lokalno ciljno publiko. Ucinko­jejo zgodovino svojega lokalnega okolja ter oseb-vite so predvsem pri starejši populaciji, saj številne ne življenjske izkušnje. raziskave kažejo, da ljudje, starejši od petdeset let, gledajo televizijo in berejo casopise veliko pogoste- Zaradi bogastva domoznanskih vsebin, ki se na­ je kot mlajše generacije (Koleša, 2022). vezujejo na doloceno geografsko podrocje ter zgo­dovinski in kulturni utrip posameznega obmocja, Promocija preko digitalnih medijev se je v zad­skušamo z dogodki in knjižnicno zbirko vzbuditi njih letih hitro razvila in razširila. Je bistvenega vecje zanimanje v lokalnem okolju. Uspeli smo pomena za vsako organizacijo in ponuja ogromno vzpostaviti vecjo prepoznavnost projektov na ne-možnosti, predvsem pa najhitrejše širjenje ka­katerih komunikacijskih kanalih in redno pribli-teregakoli sporocila na vse tiste konce sveta, ki žujemo vsebine tako obiskovalcem knjižnice kot imajo dostop do svetovnega spleta. (Koleša, 2022) splošni javnosti. Vsebine je mogoce predstaviti na številne atrak­ tivne in zanimive nacine, ki pritegnejo pozornost. Ceprav imata oba nacina promocije tako pozi­ 2. Promocija dogodkov v Mestni knjižnici tivne kot negativne lastnosti, ima digitalno v Ljubljana primerjavi s tradicionalnim nacinom informira-Promocija domoznanskih in drugih vsebin je nja vec prednosti. Med nje sodi možnost iskanja vkljucena v splošno promocijo Mestne knjižnice oziroma dolocanja ciljne publike, hitre povratne Ljubljana, s katero uporabnike in clane knjižnice informacije o dosegu dolocenega promoviranega seznanjamo o knjižnicnih dejavnostih, storitvah produkta ter nižji financni vložek. in dogodkih ter si s tem gradimo vecji obisk in prepoznavnost. Pri tem uporabljamo naslednja orodja in kanale: 3. Uporaba Facebooka in Google oglasov -spletno stran (v obliki novice in koledarja do- Socialna omrežja so pomembno orodje promo-godkov) viranja storitev in dejavnosti Mestne knjižnice -socialna omrežja kot so Facebook, Instagram, Ljubljana, pridobivanja novih uporabnikov in TikTok, X, LinkedIn clanov ter komuniciranja in pridobivanja mnenj -YouTube kanal MKL (posneta predavanja) (Fleimisch Bezlaj, 2021). Med njimi je najpo--novicnik ali newsletter (tedensko ali mesecno membnejši Facebook, ki omogoca nagovarjanje obvešcanje o novostih v organizaciji). Preje­širokega kroga ljudi razlicnih starosti in intere­majo ga narocniki. sov, objavljanje povezav, fotografij, informacij, -tiskani in spletni napovednik dogodkov (izha­aplikacij, dogodkov, itd ter promocijo knjižnicnih ja mesecno) storitev skozi manj formalne vsebine. -lepake, letake, plakate v naših knjižnicnih enotah Hkrati pa je bistveno tudi redno spremljanje -spletne in audio placljive oglase na Facebo-trendov in novo vzhajajocih družbenih omrežij, oku, Instagramu ter Google ter radiu kjer se je še mogoce predstaviti. Poleg FBja v Me­-e-pošto za obvešcanje rednih obiskovalcev stni knjižnici Ljubljana pogosto koristimo tudi prireditev Instagram in TIKTok. -tiskane ter audio in vizualne medije (nacio­ nalni casniki, radio, televizija, lokalna obcin-FB stran Mestne knjižnice Ljubljana smo ustvari-ska glasila) li leta 2012. Zaradi vecjega obsega vsebin, dejav--zunanje oglaševanje (plakatna mesta v Ljubljani) nosti in dogodkov, ki jih izvajamo v knjižnicah v -druge spletne strani (prireditveni portali, mreži Mestne knjižnice Ljubljana, so se osnov-Kulturnik, Ljubljana Info, ljubljana.si etc.) ni FB MKL strani pridružili še profili knjižnic -osebni pristop oziroma vabilo mestnega obmocja (Knjižnice Prežihov Voranc, Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Šiška, Knjižnice Za promocijo razlicnih projektov je mogoce izbrati Jožeta Mazovca in Potujoce knjižnice) ter Slo­vanske knjižnice. Prav tako smo odprli tudi In- tradicionalne ali digitalne medije. Tako pri eni kot drugi vrsti je zaradi poplave razlicnih vsebin, ki že-stagram profile omenjenih KMO in Slovanske lijo vplivati na nas, potrebno najti drugacen/inova-knjižnice v letu 2023. tiven nacin, da lahko sploh pritegnemo pozornost. Najvec sledilcev beležimo na profilu FB Mestne Med tradicionalne/klasicne metode promocije šte-knjižnice Ljubljana, ki ima okrog 11.000 sledil­jemo tiste, ki jih je mogoce uporabiti brez svetov-cev, profil Slovanske knjižnice ima okrog 1.100 nega spleta. Aktualne so lahko v lokalnih okoljih, sledilcev in pocasi narašca. Kot je razvidno iz spodnje tabele, je najvec uporab­nic in uporabnikov naših FB strani v starosti med 35 in 44 let. Prihajajo iz obmocja Ljubljane. Sledijo jim obiskovalci v starosti med 25 in 34 let ter sku­pina v starosti med 44 in 54 let. Nekoliko manj je zastopana skupina v starosti nad 55 let, ker pa so osebe iz te starostne skupine na naših prireditvah velikokrat prisotne, predvidevamo, da poleg FB promocije uporabljajo tudi naš tiskani ali spletni napovednik prireditev ter druga družbena omrež­ja, kjer promoviramo tovrstne dogodke. Preglednica 1: Podatki o sledilcih FB strani Mestne knjižnice Ljubljana FB Mestna knjižnica Ljubljana sledilci 10.993 povprecni mesecni doseg 11,7 tisoc povprecna starost 18-24 let: 2,5% 25-34 let: 24,3% 35-44 let: 32,9% 44-54 let: 22,5% nad 55 let: 17,8% spol 79,9% žensk, 20,1% moških Že peto leto zapored smo v Mestni knjižnici Lju­bljana prejemniki štipendije, ki jo podeljuje Go­ogle za neprofitne organizacije in javne zavode s podrocja kulture, kot pomoc pri oglaševanju. Google Ad Grants je subvencija, ki neprofitnim kulturnim ustanovam tovrstno oglaševanje omo­goca brezplacno in na ta nacin pridobimo ogla­ševalski prostor v višini 120.000 dolarjev na leto. Namen oglasov in marketinških kampanj je pove-canje števila tako spletnih kot fizicnih obiskoval­cev. Spletni oglaševalski program Google Ads je namenjen objavam spletnih oglasov med Googlo­vimi rezultati iskanja.To pomeni, da se naši oglasi lahko prikazujejo, ko ljudje vtipkajo dolocene be-sede v Googlov iskalnik. Googlovi oglasi so tretji najpomembnejši vir obi-skov naše spletne strani. Uporabnik v povprecju preživi 2 minute in 33 sekund na spletni strani MKL in obišce vec kot dve strani. V letu 2022-2023 so bili oglasi prikazani 285.000 krat, nanje so kli­knili 57.800 krat. Razmerje med prikazi in kliki (CTR Click Through Rate) je 20,3%, kar je zelo do-ber rezultat. Povprecje CTR je 5% glede na Goog-love standarde. Vse dogodke Slovanske knjižnice promoviramo z vecjim številom kljucnih besed (MKL najdemo s pomocjo 524 kljucnih besed) in s tem dosežemo vec potencialnega obcinstva, ki sicer morda dogodka ne bi opazil. 78 4. Domoznanski cikel Ljubljana v gibljivih slikah Eden izmed pomembnejših sklopov domoznan­skih prireditev v naši knjižnici je cikel dogodkov Ljubljana v gibljivih slikah, na katerih s pomocjo starejših filmskih zapisov, predavateljev in pri­ložnostnih tematskih razstav gradiva Slovanske knjižnice z najrazlicnejših vidikov osvetljuje Ljubljano, njene prebivalce in njeno zgodovino1. Cikel, ki ga izvajamo od leta 2012, zajema tri pri­reditve letno. Izhodišce posameznega dogodka so krajši doku­mentarni filmi, ki jih vsebinsko pojasnjujejo in dopolnjujejo izbrana predavanja priznanih pre­davateljic in predavateljev. Nekatera izmed njih v pisni obliki objavimo tudi v reviji Ljubljana med nostalgijo in sanjami. S socasnimi razstavami gradiva, ki si jih je mogoce ogledati v casu dogod­ka, pa knjižnica ponuja vpogled v zapisane odtise mestnega utripa ter v druge strokovne, znanstve­ne in kulturnozgodovinske publikacije, ki se te­matsko navezujejo na posamezno prireditev. Dogodke iz cikla Ljubljana v gibljivih slikah smo sprva oglaševali pretežno med obiskovalkami in obiskovalci naših knjižnic in tudi objavljali krat­ke najave v osrednjih casopisih. Za posamezen dogodek smo pripravili plakate, letake in zgi­banke, na katerih so bili zbrani podatki za vse tri dogodke posamezne sezone. Zgibanke s progra-mom smo nato razdelili na prvih dveh dogodkih iz posameznega cikla in tako vse udeležence po­vabili na naslednje prireditve. Najava dogodkov je bila objavljena v tiskanih napovednikih Mestne knjižnice Ljubljana, ki so bili na voljo v vseh enotah naše knjižnice, na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana in na strani Kamre. Pošiljali smo e-vabila ter se povezali s predavatelji in sodelujocimi organizacijami, da so preko svojih kanalov delili novico o dogodku. Obiskovalce smo skušali privabiti s skrbno izbranimi predavatelji, ki znajo na strokoven in zanimiv nacin predstavi-ti temo ter tudi v sodelovanju s Slovenskim film-skim arhivom ter TV arhivom in dokumentaci­jo RTV Slovenije, ki so nam priskrbeli ustrezne filmske in dokumentarne prispevke. V sezonah, ko smo se posluževali klasicnega oglaševanja, je najvec zanimanja zbudil cikel dogodkov na temo družabnega življenja nekoc, ki smo ga pripravili leta 2018. 1 Pregled preteklih tem in predavanj iz cikla LGS je na voljo na naslovu: https://www.mklj.si/ljubljanske-zgodbe/dogodki/ ljubljana-v-gibljivih-slikah/. S FB oglaševanjem smo aktivneje zaceli leta 2019, ko smo vzpostavili FB stran Slovanske knjižnice. V letu 2020, ko je bila osrednja tema cikla grad nad mestom, smo se povezali z Zavodom ljubljan-ski grad, ki nam je podaril brezplacne vstopnice za ogled grajskega kompleksa. Na FB strani MKL smo nato pripravili dve nagradni igri, za nagrado pa podelili vstopnice za ogled gradu. Obe nagra­dni vprašanji sta bili povezani s temo predavanja, zato smo v objavi, v kateri smo zastavili vprašanje kot tudi v objavi, v kateri smo razglasili nagrajen-ca, povabili k udeležbi na predavanju. Objave o dogodku je na svoji FB strani delil tudi Ljubljan-ski grad. Kljub temu, da so bile vse naštete obja-Z oglaševanjem dogodkov iz cikla Ljubljana moje mladostismo zaceli na spletni strani Mestne knji­žnice Ljubljana. Pripravili smo klasicno novico, ki se je prikazovala v rubriki aktualno, v njej pa so bile predstavljene vse potrebne informacije o novem ciklu ter program za posamezno sezono. Pripravili smo tudi plakate z datumi posameznih dogodkov in letake, ki smo jih izpostavili v obeh knjižnicah, kjer so se dogodki kasneje odvili. Do-godke smo oglaševali tudi v tiskanem napoved­niku mesecnih prireditev, ki so uporabnikom na voljo v naših enotah ter na spletnih portalih ter v tiskanih medijih. Oglaševanje vseh dogodkov smo nato izvedli tudi preko FB strani MKL in FB strani Slovanske knji­žnice ter na Instagramu. Dva domoznanska vece­ra (pogovor z Darinko Kladnik in Silvo Cušin) pa smo posebej izpostavili tudi s placano objavo na FB strani MKL. Po podatkih s FB strani so imele objave novic o pogovornih vecerih s posamezni-mi gosti naslednje število ogledov: Jurij Soucek: 676 ogledov; Ivo Daneu: 1280 ogledov; Dušica Ku-naver: 2010 ogledov; Viki Grošelj: 1600 ogledov; Darinka Kladnik: 898 ogledov; Peter Krecic: 1250 ogledov; Silva Cušin: 5300 ogledov. Promociji na družbenih omrežjih sta se pridruži­li tudi obe voditeljici pogovorov Maja Cakaric in Klara Škrinjar. »Za promocijo uporabljava pred­vsem družbena omrežja, na katerih “domujejo” Strašno hudi, obenem pa o posameznih dogodkih osebno obvešcava tudi tiste bližnje ali bolj oddalje­ne znance, za katere se nama zdi, da bi jih posa­mezen sogovornik lahko zanimal - ker recimo živi­jo na istem obmocju kot on, ali pa ker ga zanima podrocje, s katerim se ukvarja. Poskušava pa tudi z drobnimi promocijskimi eksperimenti - na do-godek na družbenih omrežjih povabiva v kratkem, spontanem videoprispevku, ali posnameva foto­grafijo, takšno, brez olepšav, ki naju postavlja v ra­hlo neresen kontekst. Doslej so se takšne sprošcene objave izkazale za uspešne.« Dogodke iz cikla smo oglaševali tudi preko sple­tne strani Kamra v rubriki novice. Ob zakljucku sezon pa smo na Kamri pripravili tudi digitalni zgodbi, kjer so zbrane informacije in fotografije s pogovornih vecerov2. Objave vsebujejo tudi vse povezave na podkast Strašno hudi, kjer je mogo-ce prisluhniti pogovorom z dosedanjimi gosti. Glede na število obiskovalcev posameznih do-godkov iz cikla Ljubljana moje mladosti lahko zakljucimo, da je bila najvecja udeležba na tis-tih pogovorih, na katerih so nas obiskali gostje, ki so v javnosti že znani ter so dovolj atraktivni, da pritegnejo pozornost: Ivo Daneu, Jurij So-ucek, Viki Grošelj in Dušica Kunaver. Ne gle­de na zanimive pogovore in deljenja spominov znanih posameznikov, pa ne pritegnemo dovolj pozornosti osrednjih medijev, da bi o posame­znih dogodkih tudi porocali in s tem povecali 2 Objave na Kamri je mogoce najti na naslovih: https://www.ka­mra.si/digitalne-zbirke/ljubljana-moje-mladosti-2/ ; https://www. kamra.si/digitalne-zbirke/ljubljana-moje-mladosti-2-sezona/. ve med Facebook uporabniki zelo dobro sprejete, se predavanj ni udeležilo veliko obiskovalcev, kar lahko pojasnimo s sovpadom epidemije koronavi­rusa, ko so knjižnice beležile velik upad obiska na vseh vrstah dogodkov. 5. Cikel domoznanskih pogovorov Ljubljana moje mladosti Jeseni 2023 smo v Mestni knjižnici Ljubljana pripravili nov cikel pogovorov z domoznansko te­matiko, ki smo mu nadeli naslov Ljubljana moje mladosti. Z znanimi Ljubljancankami in Lju­bljancani smo se pogovarjali o njihovem otroštvu in mladosti v našem glavnem mestu. Pogovore vo­dita novinarki in avtorici podkasta Strašno hudi, Klara Škrinjar in Maja Cakaric. Skupaj z gostjami in gosti sta se sprehodili sko­zi njihove spomine in plast za plastjo odkrivali, kako so se šolali, preživljali prosti cas, se zabavali in kako so v njihovih vsakdanjikih odzvanjali ta­kratni aktualni dogodki. Nekateri so svoje spomi­ne dopolnili tudi s fotografskim gradivom. Na posameznih dogodkih smo k deljenju spomi­nov povabili tudi obiskovalke in obiskovalce in jih opozorili, da lahko tudi sami prispevajo zgod-be svoje mladosti ter jih delijo na Kamri. Obe­nem smo s vpisom biografij nekaterih gostij in gostov na Obraze slovenskih pokrajin opozorili tudi na ta portal. Obiskovalci so lahko pogovorom prisluhnili v živo na dveh lokacijah in sicer v Knjižnici Otona Žu­pancica in v Slovanski knjižnici za Bežigradom. Na spletni strani podkasta Strašno hudi so za vse, ki se niso uspeli udeležiti dogodkov, dosegljivi tudi zvocni zapisi. V knjižnici so nas do sedaj obiskali znani gostje z raznolikih podrocij delovanja (umetnost, šport, prosveta itd.), ki so nam pomagali mesto osvetli-ti z razlicnih zornih kotov: igralec Jurij Soucek; športnik Ivo Daneu; fotografinja in novinarka Meta Krese; zbirateljica ljudskega izrocila Dušica Kunaver; alpinist in pedagog Viki Grošelj; publi­cistka in novinarka Darinka Kladnik; umetnostni zgodovinar Peter Krecic in igralka Silva Cušin. prepoznavnost domoznanskih prireditev saj je kulturna ponudba v prestolnici res velika in se vsi borimo za pozornost obiskovalcev. 6. Domoznanski natecaj Zgodbe mojega kraja Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knji­žnicami Osrednjeslovenske regije vsako leto od 2018 dalje razpiše natecaj za najboljšo zgodbo. Natecaj je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let, nosi pa naslov Zgodbe mojega kraja. Tema natecaja, ki jo izkazuje podnaslov, je vsako leto drugacna, a vedno tesno povezana z zgodovino lokalnega okolja.3 K ustvarjanju oziroma pisanju želimo spodbudi-ti tudi starejše ljudi, ko hkrati zbiramo zgodbe o vsakdanjem življenju nekoc, ki se vse prepogosto izgubljajo. Skozi natecaj pa se splošne knjižnice povezujemo z lokalnimi skupnostmi. 3 Še vec informacij o natecaju lahko najdete na naslovu: https://www.mklj.si/zgodbe-mojega-kraja/. 82 Slika 8: Oddaja Storž Poslane zgodbe morajo najprej zadostiti splo­šnim pogojem: temeljiti morajo na resnicnih dogodkih, vsebovati domoznanske elemente, se držati predpisane dolžine, biti napisane v sloven-skem jeziku, avtorica ali avtor pa mora dopolniti vsaj 60 let. Zgodbe nato oceni triclanska komisi­ja, ki izbere najboljših deset. Zmagovalne zgodbe razglasimo in nagradimo na zakljucni prireditvi natecaja ter jih tudi objavimo na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana ter na portalu digita­lizirane kulturne dedišcine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Do sedaj je na natecaju sodelovalo 331 udeležen­cev. Najvecji odziv smo imeli leta 2020, ko so udeleženci pisali o pocitnicah, tesno za petami pa mu sledi lansko leto, ko so bila tema prevozna sredstva. Lani se je tudi prvic zgodilo, da je bilo med desetimi nagrajenimi zgodbami kar sedem gospodov/avtorjev. Natecaj oglašujemo na spletni strani MKL, Ka­mri, spletnih straneh sodelujocih knjižnic, na FB in Instagram profilu, s plakati in letaki, v napo­vednikih dogodkov, s spletnimi oglasi ter v naci­ 83 onalnih casopisih, na Radiu Slovenija, TV Slove­nija, v lokalnih glasilih ter na razlicnih spletnih straneh (knjižnic, obcin). Projekt je od vseh omenjenih ciklov požel najvec medijskega zanimanja. Od leta 2018, ko smo priceli s projektom, pa do danes, smo našteli kar 60 objav, napovedi in reportaž na temo literarnega natecaja. Clanki so bili objavljeni v nacionalnih casopi­sih kot sta Delo (Generacija plus, Ljubljana in Dnevnik (Ljubljana), Bukla, obcinskih glasilih osrednje slovenske regije ter na spletni strani Ljubljane. Prav tako smo natecaj promovirali v oddajah Dobro jutro na TV Slovenija, v katerih sta s predstavitvami sodelovala vodja projekta Anja Frkovic Tršan ter vodja Centra za koordinacijo storitev MKL Rok Dežman. Na Radiu Slovenija Prvi program smo vzpostavili odlicno sodelovanje z novinarko Lucijo Fatur pri oddaji STORŽ4, v kateri vsako leto kolegici Anja Frkovic Tršan in Erika Marolt predstavita temo projekta ter vse poslušalce povabita k sodelova­nju. Najbolj zanimivi del oddaje so polurni pogo-vori z nagrajenci literarnega natecaja, pri katerih lahko izvemo, zakaj so se odlocili za sodelovanje na literarnem natecaju in tudi njihove zanimive življenjske poti ter veselje do pisanja. Najbolj zanimiva nagrajenka je bila 79 letna go-spa Zinka Kosmac, s katero so naredili pogovor v Dnevniku. Gospa se je odzvala na lanskoletni natecaj Kako smo se nekoc prevažali in v zgodbi opisala, kako se je kot 13-letna vozila s Tomosov­im motorjem po Trzinskih poljih. Zaradi starej­ših bratov, ki so bili tehnicno bolj podkovani, se je zacela zanimati za motorje. Ker ji oce ni dovolili voziti motorja, se je je z gledanjem naucila sama voziti motor. Kot edino dekle v Trzinu je zacela vo­ziti svoje sošolke in sošolce, med njimi tudi bodo-cega veckratnega jugoslovanskega prvaka v moto­ciklizmu Janka Štefeta (Levicnik, 2024). 7. Kaj lahko še storimo za promocijo naših domoznanskih dejavnosti? Domoznanski dogodki pritegnejo obiskovalce, ki jih zanima lokalna kulturna dedišcina, zgodovina kraja ter sogovorniki, ki pripovedujejo, kako je potekalo življenje v preteklosti. 4 Oddaja STORŽ- Starejši v tretjem obdobju renesanse življe­nja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktiv­nosti starejših ljudi, njihove vkljucenosti v družbo, možnosti po­novne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekrea­tivnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Tedenska oddaja je na sporedu ob cetrtkih, na prvem programu Radia Slovenija. V Ljubljani je zaradi velikega števila kulturnih do-godkov in prireditev težko prodreti v nacionalne medije. Izkazalo pa se je, da so bolj zanimivi tisti kulturni dogodki, ki predvidevajo aktivno soude­ležbo clanov naše knjižnice, kot je npr. literarni domoznanski natecaj Zgodbe mojega kraja. Zato bomo tudi v prihodnje skušali oblikovati takšne dogodke, ki bodo privabili ljudi k sodelovanju ter na njih predstavljali najbolj zanimive knjižnicne zbirke s podrocja domoznanstva. Pri promociji bomo skušali vzpostaviti še tesnej­še sodelovanje z lokalnimi obcinskimi glasili (re-vija Ljubljana, Naš Bežigrad, Crnuški glas, Naša skupnost), se navezati na oddaje ter rubrike, ki so namenjene starejšim (Ah ta leta - TV Slovenija, Generacija plus - Delo, spletne stran kot so Penzi­onist.net, Magda, upokojenci.si, mojaleta.si etc.) ter vzpodbuditi pozornost z inovativnimi objava-mi na naših FB straneh, ki bodo obsegale: - kratke pogovore s sogovorniki iz cikla Ljubljana moje mladosti in nagrajenci natecaja Zgodbe mojega kraja ter njihovo povabilo k udeležbi, - objave kratkih izsekov iz nagrajenih zgodb na­tecaja, - objavo starejših fotografij ali razglednic s tiste­ga konca Ljubljane, o katerih se bomo pogo-varjali na posameznem dogodku. Pri objavah bomo omenili vse soorganizatorje in oznacili deležnike, ki bodo soustvarjali dogodek ter uporabili cim vec kljucnikov. Skozi humorne videe na socialnem omrežju Tik­tok pa bomo poskusili predstaviti razlicne zani­mivosti o kulturni dedišcini Ljubljane ter z nji-mi vzpodbuditi zanimanje za naše domoznanske projekte tudi pri mlajši publiki. 8. Viri in literatura: Fleimisch Bezlaj, I. (2021). Upravljanje družbe­nih omrežij v Mestni knjižnici Ljubljana. Ljublja­na: Mestna knjižnica. Koleša, A. (2022). Oglaševanje poletnega festivala Kamfest. Magistrsko delo. Maribor: Doba fakulteta. Levicnik, V. (2024, 18. januar). S tomosom po tr-zinskih poljih. Dnevnik, str. 8. Kaj pa vaša prva ljubezen? (2024). Oddaja STORŽ. Ljubljana: RTV SLO. Pridobljeno 13. 6. 2024 s spletne strani: https://prvi.rtvslo.si/podkast/ storz/2125127/175052796. 84 Domoznanska skupina Kufe klub Ana Cernuta Deželak višja bibliotekarka Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik ana.cernutadezelak@knjiznica-hrastnik.si Izvlecek Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik izvaja do-moznansko dejavnost za obmocje Obcine Hra­stnik. Knjižnicna domoznanska zbirka je majhna, a raznolika – obsega knjige, casopise, clanke, vi-deoposnetke, razglednice, fotografije. Knjižni-ca jo promovira na razlicne nacine – obiski šole, razstave, domoznanske prireditve, sodelovanje z razlicnimi društvi in organizacijami. Prav tako je aktivna vnašalka na portalih Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin. Leta 2018 je za upokojence oz. starejše ustanovila še domoznansko skupino, s katero skrbi za utrjevanje in širjenje domoznan­skih znanj in vedenj. Clani in moderatorka enkrat na mesec obravna­vajo osebnosti in dogodke, ki so bili nekoc ali so danes na kakršenkoli nacin povezani s krajem. Vsako srecanje popestri in dopolni razlicno gra­divo iz domoznanske zbirke. Udeleženci tudi do-bijo nalogo, da sami prinesejo kakšno gradivo iz domacega arhiva. Pretekle dogodke velikokrat povežejo z aktualnim dogajanjem in prostore knjižnice zamenjajo za obisk izven nje. Veckrat k sodelovanju povabijo tudi kustose iz Zasavskega muzeja Trbovlje ali lokalne ljubiteljske zgodovi­narje. Sodelujejo s hrastniškim Javnim zavodom za kulturo, šport, mladino in turizem, ki upravlja s hrastniškim muzejem, galerijo in drugimi zgo­dovinskimi objekti v obcini. Z delovanjem kluba je javna podoba domoznanske dejavnosti knjižni­ce postala prepoznavnejša v lokalni skupnosti in izven nje tako pri splošni kot strokovni javnosti, v medijih in na družbenih omrežjih. Kljucne besede: Knjižnica Antona Sovreta Hra­stnik, domoznanstvo, domoznanska dejavnost, domoznanske skupine, starejši, upokojenci, jav­nost, mediji, družbena omrežja, Hrastnik Abstract The Library of Anton Sovre Hrastnik carries out local history activities for the area of the Hra­stnik municipality. The library's local history collection is small but diverse – it includes bo­oks, newspapers, articles, videos, postcards, and photographs. The library promotes it in various ways – school visits, exhibitions, local history events and it cooperates with various societies and organisations. It is also an active contribu­tor to the Kamra portal and Online Slovenian Bi­ographical Lexicon. In 2018 a local history gro­up for retirees and older adults was established, with which they strengthen and spread local knowledge and awareness. Once a month, the members and the moderator discuss personalities and events that were once or are currently connected to the place in any way. Each meeting is enriched and supplemented by various materials from the local history collecti­on. The participants are also given the task of bringing some material from their home archi­ves. Past events are often linked to current ones and the library premises are exchanged for a visit outside. Curators from the Zasavje Museum Tr-bovlje or local amateur historians are often invi­ted to participate. They cooperate with the Public Institute for Culture, Sports, Youth and Tourism, which manages the Hrastnik Museum, gallery and other historical buildings in the municipali­ty. The club's activities have raised the public ima­ge of the local history activities of the library in the local community and beyond, both among the general and professional public, in the media and on social networks. Keywords: Library of Anton Sovre Hrastnik, local studies, local studies activity, local studies groups, older adults, retirees, public, media, soci­al networks, Hrastnik 1.Uvod Domoznanska dejavnost je dejavnost splošnih knjižnic, ki jo opredeljuje Zakon o knjižnicarstvu iz leta 2011. Vkljucena je v aktualna Strokovna priporocila in standarde za splošne knjižnice: za obdobje 2018 - 2028 (2018), ki domoznansko de­ 85 javnost prepoznava kot eno od enajstih knjižnic­nih vlog. Aktualna Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic (2022) kot poslanstvo knjižnic navaja domoznansko dejavnost, s katero se gradi kulturna identiteta in pripadnost skupnosti. Osnovo domoznanske dejavnosti predstavlja domoznanska zbirka - knjižnicna zbirka z do-moznanskim gradivom, tj. gradivom, ki je nas­talo v domacem kraju, pokrajini, oziroma se na­njo nanaša, ali so ga objavili domaci avtorji in je predmet domoznanske dejavnosti (Bibliote­karski terminološki slovar, 2009). Silva Novljan (2005) ugotavlja, da zbirka knjižnici omogoca kar najbolj naravno možnost vpetosti v ožje in širše okolje, saj je prav to okolje predmet njene­ga poglobljenega zanimanja in dejavnosti. Za­radi vsebine in namena jo lahko obravnavamo z vidika koristi za potencialne uporabnike in upo­rabnosti za knjižnicarja (knjižnico). Pri slednji uporabnosti ima izstopajoci pomen oblikovanje podobe knjižnice v javnosti, krepitev njenega položaja, ugleda v okolju (Novljan, 2005, str. 11). Potencialni uporabniki splošnih knjižnic so tudi starejši uporabniki. Staranje kot neizogi­ben biološki pojav vpliva na vse družbene skupi­ne in na odnose med njimi. Kakovostna starost je pogojena z razvitostjo družbe in družbeni-mi odnosi, med katerimi sta najpomembnejša medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko ucenje (Resman S., 2016). Z zagotavljanjem storitev za starejše splošne knjižnice spodbu­jajo pozitiven odnos do staranja in starosti, saj pripomorejo k boljšemu razumevanju teh dveh pojmov. Poleg tega starejšim omogocajo izo­braževanje in osebnostno rast ter vkljucenost v družbo. Podpirajo njihovo ustvarjalnost in jim nudijo možnost, da izkoristijo vse svoje poten­ciale. Zaradi vseživljenjskega ucenja se pri sta­rejših povecuje zmožnost ostati aktiven in ne­odvisen (Zadravec E., 2020, str. 24). Najnovejša raziskava o izvajanju domoznanstva za ciljne generacijske skupine (Kreže K., Planko M., Hren Medved A., 2022) je pokazala, da je med starejšimi prebivalci (starejšimi od 65 let) veliko zanimanja za aktivno in kakovostno preživljanje prostega casa. Precejšnje je tudi zanimanje za iz­obraževanja in dogodke s podrocja domoznanstva in spoznavanja Slovenije. Starejši lahko s svojim znanjem in vedenjem aktivno sodelujejo pri raz­licnih medgeneracijskih aktivnostih in tako po­membno obogatijo domoznanske vsebine (Kreže K., Planko M., Hren Medved A., 2022, str. 65). 2. Domoznanska dejavnost in starejši v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik opravlja do-moznansko dejavnost za obmocje Obcine Hra­stnik, kar pomeni da zbira, strokovno obdeluje in ustrezno hrani domoznansko gradivo, ki je nasta-lo ali se nanaša na njeno obmocje. Obcina obsega del Zasavja na obeh bregovih reke Save, meri 58,6 km˛ in ima 19 naselij. Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije je na dan 30. 6. 2024 v Obcini Hrastnik živelo 8.887 prebivalcev.1 Domoznanska zbirka je na dan 30. 6. 2024 obsega-la 1.443 enot gradiva, vnesenega v sistem Cobiss. Približno tolikšen del zbirke predstavlja tudi ne­obdelano gradivo. Gradivo je raznoliko – obsega knjige, casopise, clanke, videoposnetke, razgle­dnice, fotografije. Knjižnica nima samostojnega domoznanskega oddelka, a je domoznansko gra­divo loceno od ostalih delov knjižnicne zbirke in delno dostopno v prostem pristopu. Kot navaja strateški nacrt knjižnice (2024), je bila že v letu 2006 oblikovana zbirka 715 starih razglednic in fotografij z obmocja obcine ter 25 dokumentov domoznanske vsebine, ki se dopolnjuje vse do da­nes. V letu 2010 je nastala posebna domoznanska zbirka Sovretov koticek: dela rojaka, prevajalca, klasicnega filologa in humanista, akademika, profesorja Antona Sovreta, po katerem je knji­žnica poimenovana. Zbirka je urejena v posebni vitrini, v kateri je 122 enot knjižnicnega gradiva. Knjižnica domoznansko gradivo digitalizira v so-delovanju z Osrednjo knjižnico Celje, ki koordi­nira domoznansko dejavnost na obmocju, kamor spada tudi hrastniška knjižnica. Ta je celjski knji­žnici predlagala digitalizacijo razlicnih casopisov in publikacij, ki jih hrani: digitalizacijo glasila delavcev Steklarne Hrastnik – Steklar, obcinsko glasilo Naš barometer, Letopis Obcine Hrastnik avtorja Marka Planinca in v sodelovanju z ostali-ma zasavskima knjižnicama lokalni casopis Za­savc. Digitalni izvodi so za uporabnike dostopni na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si). S tem se je omogocila trajna ohra­nitev lokalne pisne kulturne dedišcine prihod­njim rodovom, njegova boljša prepoznavnost in lažja dostopnost. Regijski portal Kamra je sple­tno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s podrocja domoznanstva v knjižnicah in drugih lo-kalnih kulturnih ustanovah. Hrastniška knjižni-ca pri projektu sodeluje od leta 2011, ko je preko izobraževanj in usposabljanj v Osrednji knjižnici Celje postala ustvarjalka vsebin portala. Do danes 1 Podatek pridobljen s spletne strani Statisticnega urada Re-publike Slovenije https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/05V1006S.px dne 1. 7. 2024. je bilo objavljenih 6 digitalnih zbirk. V letu 2013 je zaživel Biografski leksikon celjskega obmocja in Zasavja (danes del Obrazov slovenskih pokra­jin), za katerega je knjižnica vnesla 47 biografskih gesel. Knjižnica domoznanske zbirke vseskozi do-polnjuje in promovira na razlicne nacine – obiski šole, razstave, domoznanske prireditve, sodeluje z razlicnimi društvi in organizacijami … Starejšim uporabnikom (nad 65 let) knjižnica nudi gradivo za slabovidne (knjige z vecjim ti-skom) ali uporabo elektronske lupe. Clanom knji­žnice, ki zaradi bolezni ali starosti ne morejo priti do knjižnice, se knjižnicno gradivo dostavi na dom brezplacno (storitev izposoja na domu). Knjižni-ca izvaja projekt bralni krožek za oskrbovance Doma starejših Hrastnik (skupina bralnega krož­ka se srecuje enkrat mesecno ob predhodni najavi v vecnamenskih prostorih Doma starejših Hra­stnik, kjer knjižnicarka bere kratko prozo, novele ali krajše zgodbe). Starejši se lahko udeležijo tudi bralnega krožka za odrasle (tema vsakega krožka so dela posameznega slovenskega pisatelja oz. pi-sateljice). Uporabljajo lahko gradiva iz posebne zbirke Lahko branje (namenjena ranljivim sku­pinam). Zanje knjižnica organizira racunalniške tecaje. Udeležijo se lahko prireditev, dogodkov in razstav, ki so namenjene odraslim uporabnikom. Leta 2018 je bila ustanovljena domoznanska skupi­na Kufe klub. S tem je bila starejšim uporabnikom ponujena nova oblika preživljanja prostega casa, združena s knjižnicno domoznansko dejavnostjo. 3. Domoznanska skupina Kufe klub Slika 1: Logotip domoznanske skupine. (Vir: arhiv Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik) Ime skupine je bilo izbrano iz zasavskega narecja in tudi dejansko se udeležencem na vsakem sre-canju postreže s kavo. Sprva je bila domoznanska dejavnost v klubu zamišljena kot ena od mnogih drugih – poleg nje še razvijanje bralne pismenosti in branja (npr. glasno branje v skupini), medgene­racijsko druženje, razvijanje zdravstvene pisme­nosti in urjenje spomina, sprostitev in druženje z organiziranjem tombole, igranjem družabnih iger … Toda že po prvem srecanju se je izkazalo, da bo domoznanstvo glavna dejavnost kluba. Vseeno je namen skupine ostal enak: starejši uporabniki knjižnice, ki imajo veselje do branja, pisanja, pri­povedovanja, poslušanja, raziskovanja, so vedo­željni, ustvarjalni, s sodelovanjem v klubu krepijo medsebojne odnose, premagujejo osamljenost in težave, ki jih prinaša starost. Clani obenem utr­jujejo in širijo domoznanska znanja oz. vedenja z obravnavanjem knjižnicnega gradiva (knjige, revije, clanki, razglednice …), domoznanskih e-virov (dLib, Kamra, Obrazi slovenskih pokra­jin itd.), z obravnavanjem lokalnih osebnosti ne­koc in danes, z raziskovanjem kulturnih in dru­gih znamenitosti Hrastnika in Dola, s spomini iz otroštva (igrace, osebne zbirke predmetov). Udeleženci tudi dobijo nalogo, da sami prinesejo kakšno gradivo iz domacega arhiva. Skupino vodi moderatorka, ki uporablja nasled­nje metode dela: predavanja, delo s pisnimi in spletnimi viri, ogledi. Srecanja popestri in do-polni razlicno gradivo iz knjižnicne domoznan­ske zbirke. Teme srecanj so predvidene vnaprej, vendar niso dokoncne in se lahko spremenijo. Pretekle dogodke veckrat povežejo z aktualnim dogajanjem in prostore knjižnice zamenjajo za obisk izven nje. Obcasno povabijo tudi goste, da doloceno tematiko predstavijo bolj podrobno. Srecanja se izvajajo enkrat na mesec od septembra ali oktobra do maja naslednje leto, kar znaša 8 sre-canj na sezono. Povprecno se jih udeleži 7 oseb na srecanje. Vecinoma se srecanj udeležujejo ženske. V obdobju 2018 – junij 2024 so se sestali 39-krat (število bi bilo vecje, ce ne bi bilo svetovne pandemi­je). Teme, ki jih je pripravila moderatorka, so bile: Pustovanje v Hrastniku in na Dolu nekoc, Spomin na otroštvo, Zgodovinski razvoj Podružnicne šole Dol, Anton Sovre – življenje in delo, tradicija in zgo­dovina novoletnih vošcilnic, literarni opus Franca Kozarja, Spomini na šolske dni, Maistrovi borci iz Hrastnika 1918–1919, Praznicni recepti knapovskih žena, Cesta 1. maja: zgodovinski sprehod, Villa de Seppi (140 let od izgradnje), Ernest Ackun – življe­nje in delo, Zametki knjižnic v Hrastniku in na Dolu do 1. sv. vojne. Pripravila je tudi predstavitve, ki so se jih udeležili znani Hrastnicani ali sorodniki zna­nih Hrastnicanov, kar je opisano v poglavju 4.1. 4. Sodelovanje z javnostjo v okviru domoznanske skupine Kufe klub Javnost so formalne in neformalne družbene sku-pine in posamezniki, ki vplivajo na organizacijo ali se odzivajo na njeno delovanje v okolju (Iršic, M., Milfelner, B. in Pisnik, A., 2016, str. 18). Javnost se najveckrat deli na notranjo in zunanjo javnost. Zunanje javnosti splošnih knjižnic predstavljajo splošne javnosti, financne javnosti, oblast, stro­kovne javnosti in množicni mediji. V nadaljeva­nju je predstavljeno sodelovanje s splošno in stro­kovno javnostjo ter mediji in družbenimi omrežji v okviru domoznanske skupine Kufe klub. 4.1. Splošna javnost Knjižnica dejavno sodeluje s posamezniki in or-ganizacijami oz. društvi, ki sooblikujejo vsakda­nje življenje v Hrastniku. To so npr. pevski zbori, glasbena šola, godbi na pihala, dramske skupine, pisatelji, pesniki, slikarji, fotografi, ljubiteljski zgodovinarji … Prav tako sledi delovanju Hrastni-canov v širši okolici. Tako so kot gostje Kufe kluba sodelovali ljubi­teljski zgodovinar in zbiralec Pavle Gole z zbirko starih casopisov (marec 2019), ljubiteljski zgo­dovinar in ob upokojitvi clan skupine Herman Donik (september 2021: Zgodovina hiše na na­slovu Prapretno 44; november 2023: Življenjska pot hrastniškega zdravnika Romana Vidmarja). Svoje življenje in delo so prestavili znani Hra­stnicani (januar 2020: pesnica in pisateljica Vida Bošnjak Logar, februar 2023: upokojena dolgoletna sodelavka za arhiviranje in doku­mentacijo na Televiziji Slovenija Jožica Hafner). V primeru pokojnih osebnosti Hrastnika so se predstavitev udeležili sorodniki (februar 2020: obisk Vere Drugovic, hcerke pokojnega steklar­ja Alojza Kneza, avtorja knjige Mobilizacija v nemško vojsko; oktober 2022: daljni necak Igor Gošte ob predstavitvi življenja in dela slikarja Leopolda Hocevarja). Clani kluba so bili vedno povabljeni, da se udele­žijo tudi domoznanskih vecerov – oktober 2021, Predstavitev knjige Maruše Stoklasa Drecnik: Kuoln, glažuna in še kaj; december 2022, Sreca­nje ob 30. obletnici sprejetja beguncev iz BiH v Hrastniku; marec 2023, Kalski priimki do zacet­ka 20. stoletja, september 2023, Domoznanski ve-cer z Jožetom Utenkarjem. 4.2 Strokovna javnost 4.2.1. Zasavski muzej Trbovlje (ZMT) V Strateškem nacrtu Zasavskega muzeja (2020) je navedeno, da Zasavski muzej Trbovlje (v nadalje­vanju ZMT) skrbi za premicno kulturno dedišci-no na obmocju Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi. Zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovi­na in druge vede, ki so zastopane v muzeju, se po­vezujejo za raziskovanje regionalne in nacionalne preteklosti 19. in 20. stoletja ter za uveljavljanje specificnega kulturnozgodovinskega karakterja Zasavja. Osnovno poslanstvo ZMT je zbiranje ma-terialne in nematerialne dedišcine iz zasavskega prostora, nadgradnja osnovnega poslanstva sta predstavitev in promocija ter priprava gradiva za širšo strokovno in laicno uporabo, ki se kaže pred­vsem skozi razstavno in publicisticno dejavnost ter širjenje pomembnosti in potreb te zvrsti kul­ture (Strateški nacrt, 2020). Te dejavnosti so sticne tocke sodelovanja med muzejem in knjižnico. Od leta 2018, ko je bil usta­novljen Kufe klub, je ZMT v hrastniški knjižnici postavil dve razstavi, katerih tematika se je (tudi) obravnavala v sklopu domoznanske skupine (maj – junij 2022: Razstava ob 130. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti ucitelja in šolskega upravitelja Alojza Hofbauerja; december 2023 – januar 2024: Slika 5: Clanice in moderatorka pred Mlakarjevim stanovanjem 25. oktobra 2023. (Vir: arhiv Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik) razstava Socialni realizem v Zasavju in pogovor z avtorjem razstave Gregorjem Jermanom in slove­nistom Alešem Gulicem). ZMT skrbi tudi za zbirke hrastniškega muzeja in iz­vaja obrazstavni program (upravljalec je KRC Hra­stnik – opisano pod naslednjo tocko). Clani kluba so si tako ogledali stalno razstavo Lutke in lutkarji ter Igrace avtorice Jane Mlakar Adamic (april 2019). Gre za posebnost, saj se je iz eksponatov nekdanje­ga lutkovnega gledališca ponovno vzpostavilo Dru-štvo Marionetno Gledališce Jurcek. Poseben obisk je bil tudi ogled priložnostne razstave Sava združuje (maj 2022 – ob dnevu muzejev). Kustosi muzeja so kot gostje kluba predstavili publicisticno dejavnost muzeja kot avtorji mono-grafskih publikacij: Nevenka Hacin Ženske tovar­ne v Zasavju (marec 2018), Irena Ivancic Lebar Poti in prevozna sredstva v Zasavju – s poudar­kom na reki Savi: od Argonavtov do Južne železni­ce (oktober 2019). 4.2.2 Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik (v nadaljevanju KRC Hrastnik) je prav­ni naslednik javnih zavodov Kulturno-rekreacijski center Hrastnik in Mladinski center Hrastnik, ki 90 je z reorganizacijo zacel delovati 6.1.2021. Osnovna naloga poslovanja je izvajanje kulturnih, športnih, dejavnosti za mladino ter turisticnih dejavnosti. KRC Hrastnik upravlja z muzejem, rudarskimMlakarjevim stanovanjem in Kašco v Šavni Peci, od leta 2021 pa še z objekti nekdanjih rudniških prostorov (Galerija Mašinhaus, Kompresorska po­staja) (Poslovno porocilo, 2024). Kulturne dejavnosti izvajajo tudi v galeriji Delav­skega doma Hrastnik (Hocijeva galerija), kjer se organizirajo razne razstave. Maja 2019 so si clani Kufe kluba ogledali panojsko razstavo pred ga­lerijo v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ce-lje Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes, avtorja Jožeta Rataja. V galeriji jih je pricakal Hrastnican Jože Tomažic, zbiratelj, ki jim je predstavil svojo razstavo stekla En glažek mi daj. Maja 2024 so si ogledali razstavo Likovne skupi­ne Mozaik z eno izmed clanic skupine. Turisticno dejavnost izvaja Turisticno-informacij-ski center (TIC), ki skrbi za turisticno ponudbo in aktivnosti v Hrastniku. Clanom Kufe kluba je sep­tembra 2020 turisticna informatorka predstavila delovanje novoustanovljenega TIC-a. Predstavitvi v knjižnici je sledil ogled novih prostorov na hra­stniški tržnici. Oktobra 2023 so si v sodelovanju s TIC Hrastnik ogledali nedavno prenovljeno Mla­karjevo stanovanje (v nekdanji rudniški koloniji v Resnici) in spoznali življenje rudarjev v koloniji. Slika 6: Z Janjo Jedlovcnik iz Osrednje knjižnice Celje 18. aprila 2018. (Vir: arhiv Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik) 4.2.3.Osrednja knjižnica Celje Aprila 2018 je bila na srecanje skupine povablje­na Janja Jedlovcnik, bibliotekarka iz Osrednje knjižnice Celje, ki je predstavila domoznansko dejavnost na obmocju celjske knjižnice. 4.3 Mediji in družbena omrežja Hrastniška knjižnica o svoji dejavnosti zunanjo javnost seznanja preko medijev (tiskani mediji, spletni portali, radio) in družbenih omrežij (Fa­cebook, Instagram, TikTok, YouTube). Objave na Radiu (Kum) Trbovlje (danes Radio Aktual Kum) so splošne narave (ob dnevu knjig, dnevu sloven-skih splošnih knjižnic), medtem ko so domoznan­ske tematike bolj zastopane v tiskanih medijih, na spletnih portalih in družbenih omrežjih. 4.3.1. Tiskani mediji Z vidika domoznanskih informacij so glavni vir objave v casopisju. Od leta 1991 do 2014 je v Za­savju izhajal casopis Zasavc – sprva mesecno, nato na 14 dni, od februarja 2012 do zadnje šte­vilke kot brezplacni casopis za vsa gospodinjstva v obcinah Hrastnik, Trbovlje, Zagorje v 21.000 izvodih. Leta 2014 ga je vsebinsko nadomestil casopis Zasavski tednik (izdajatelj Zavod Sa­vus), ki je sicer izhajal enkrat mesecno. Kasneje (2018) se je iz Zasavskega tednika preimenoval v Savus. Zadnja številka je izšla decembra 2023. Hrastniška knjižnica in ostale zasavske knjižni­ce so redno objavljale svoje dogodke v napoved­nik prireditev v Zasavju. Prispevki o izvedenih prireditvah, projektih, obvestila za bralce, no-vosti s podrocja knjižnic in knjižnicarstva ter domoznanstva (npr. akcije zbiranja gradiva) so se objavljale poljubno, knjižnice svoje rubrike niso imele. Ko je bil Zasavc v zatonu, je Obcina Hrastnik za-cela izdajati obcinski casopis Hrastov list. Prva številka je izšla decembra leta 2012. Je brezpla-cen, prejmejo ga vsa gospodinjstva v obcini. Sprva je izšlo 5 številk letno v 4300 izvodih, da­nes izidejo 3 številke v 4200 izvodih. Od junija 2019 ima knjižnica svojo rubriko, kjer obcane obvešca o knjižnih novostih, utrinkih s knjiž­nicnih dogodkov, svojih dejavnostih, projektih … Pomemben del so tudi novice iz domoznanske dejavnosti (npr. digitalizacija casopisov – Naš barometer, Zasavc, Steklar, digitalizacija Leto­pisa Hrastnik), domoznanski projekti in akcije (akcija zbiranja knjig – monografskih publika­cij, ki se vsebinsko navezujejo na Hrastnik, ak­cija zbiranja gradiva ob 60. obletnici knjižnice, akcija zbiranja gradiva ob 30-letnici samostoj­nosti Slovenije) in delovanje skupine Kufe klub. 91 Domoznanske teme so objavljene tudi v zgodo­vinski rubriki (do leta 2019 Zgodovinske cvetke in bodice Hrastnika). Tako so bili objavljeni do-moznanski prispevki Begunci iz zbirnega centra Hrastnik (v širši obliki objavljeno na portalu Kamra), Dvajset pohodov po Sovretovi poti … Utrinki iz domoznanskih vecerov so najveckrat objavljeni v rubriki Kultura (npr. predstavitev knjige Kuoln, glažuna in še kaj). V rubriki Obra­zi Hrastnika je bil objavljen življenjepis znane­ga Hrastnicana, ki je bil kot geslo vnesen v Obra­ze slovenskih pokrajin. 4.3.2 Spletni portali Leta 2014 sta v Zasavju pricela delovati portal Zasavske onlajn novice www.zon.si, ki ga izdaja Zavod Zon in kot spletni portal tiskanega casopi­sa Zasavski tednik (Savus) portal www.savus.si. Knjižnica ju uporablja kot medijsko pot do infor­macij o delovanju knjižnice, dogodkih in obvesti­lih, domoznanskih projektih in akcijah. Pri por­talu www.savus.si se v podrubriki Na današnji dan rubrike Zasavke in Zasavci od leta 2023 objavljajo življenjepisi znanih sedanjih in nekdanjih prebi­valcev Zasavja. Na pobudo hrastniške knjižnice so vir objav biografska gesla iz Obrazov slovenskih pokrajin. 4.3.3 Družbena omrežja Facebook profil je knjižnica odprla maja 2010. Prilagojen je bil fizicnim uporabnikom. Zaradi sprememb v poslovanju družbe Meta je profil od februarja 2023 v mirovanju, na novo se je uredila knjižnicna Facebook stran. Instagram profil je bil odprt pred obdobjem svetovne pandemije, vendar se intenzivno uporablja od lanskega leta (2023), ko je bil odprt tudi profil na družbenem omrežju TikTok. Knjižnica družbena omrežja uporablja za promocijo dogodkov, razstav, projektov, objav fotografij s prireditev oz. drugih dejavnosti, ki jih izvaja. Ena od teh dejavnosti je tudi promocija do-moznanske dejavnosti in aktivnosti Kufe kluba. V casu svetovne pandemije je knjižnica oktobra 2020 ustvarila kanal na spletni strani YouTube v želji ostati povezana s svojimi uporabniki, kjer je objavljala spletne dogodke. Uporabniki so lahko izbirali med pravljicami za otroke, ustvarjalni­cami, virtualnimi razstavami in drugimi posnet­ki, kjer so bile predstavljene tudi domoznanske vsebine. Posnetki se objavljajo še danes, ceprav v zmanjšanem obsegu. 5. Zakljucek Zadnji pregled domoznanske dejavnosti v sloven-skih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knji­žnici Maribor (stanje na dan 31. 12. 2016) je po­kazal, da vizija domoznanske dejavnosti temelji na nadaljevanju dosedanjega dela in opravljanju vseh nalog domoznanske dejavnosti, kar uporab­nikom knjižnic zagotavlja kakovostne informa­cije in prepoznavnost domoznanske dejavnosti v okolju (Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016, 2018). Hrastniška knjižnica je z ustanovitvijo do-moznanske skupine Kufe klub poskrbela, da je prepoznavnost njene domoznanske zbirke in domoznanske dejavnosti vecja. Vpliv skupine se opaža na dveh ravneh: s sodelovanjem starejših (še posebej tistih nad 65 let) je knjižnica poskr­bela za eno od ranljivejših skupin uporabnikov, ki utrjuje in širi domoznanska znanja in vede­nja, aktivno ali pasivno sodeluje pri oblikovanju domoznanske zbirke in ustvarjanju vsebin splet­nega domoznanstva (Kamra, Obrazi slovenskih pokrajin). Zaradi delovanja skupine se je v sed­mih letih povecalo sodelovanje z zunanjo jav­nostjo – posamezniki, društvi in organizacija-mi, muzejem, zavodi, mediji. Povecala se je tudi promocija domoznanskih vsebin na družbenih omrežjih. Promocija domoznanskih vsebin lahko namrec znatno obogati ponudbo knjižnice, kajti skozi te vsebine se kulturna dedišcina lokalne­ga okolja približa uporabnikom in obiskovalcem knjižnice iz domacega okolja kot tudi od drugod (Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016, 2018). 6. Viri in literatura Bibliotekarski terminološki slovar. (2009). Lju­bljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Dokumentacija Knjižnice Antona Sovreta Hra­stnik – interno gradivo domoznanske skupine Kufe klub (2018–2024). Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016. (2018). Pridobljeno 1. 7. 2024 s spletne strani: https://iris.nuk.uni-lj.si/ media/fp/iris/studije/domoznanska_dejavnost. pdf. Iršic, M., Milfelner, B. in Pisnik, A. (2016). Mar­keting: temeljni koncepti in njihova uporaba v praksi. Pearson Education. 92 Kreže, K., Planko, M. in Hren Medved, A. (2022). Domoznanstvo za vse generacije = Survey on the implementation of local studies for target age groups: izzivi in priložnosti: raziskava o izvajanju domoznanstva za ciljne generacijske skupine. V Domfest '22 : domoznanstvo za vse generacije : 7. festival domoznanstva: Osrednja knjižnica Celje (str. 47-67). Celje: Osrednja knjižnica. Novljan, S. (2005). Domoznanska zbirka: neizko­rišcene možnosti? Knjižnica, 49 (3), 7–37. Poslovno porocilo 2023: Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik. (2024). In-terno gradivo. Hrastnik: Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem. Resman, S. (2016). Smernice za oblikovanje stori­tev za starejše. Ljubljana: Mestna knjižnica. Pri­dobljeno 1. 7. 2024 s spletne strani: https://www. mklj.si/wp-content/uploads/2021/06/Smernice_ za_starejse.pdf. Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027.(2022). Pridobljeno 1. 7. 2024 s splet­ne strani: https://www.knjiznice.si/wp-content/ uploads/2022/08/ZSK_Strategija-razvoja-sloven­ skih-splosnih-knjiznic-2022-2027_oblikovano. pdf. Strateški nacrt Zasavskega muzeja Trbovlje za ob-dobje 2020–2025.(2020). Trbovlje: Zasavski mu-zej. Pridobljeno 1. 7. 2024 s spletne stani: https:// zasavski-muzej-trbovlje.si/images/2020/Stra­ tes%CC%8Cki_nac%CC%8Crt_ZMT_2020-2025_ koncna.pdf. Strateški nacrt 2024–2029:Knjižnica Antona So-vreta Hrastnik. (2024). Hrastnik: Knjižnica Anto­na Sovreta. Pridobljeno 1. 7. 2024 s spletne strani: https://hra.sik.si/wp-content/uploads/2024/01/ Strateski-nacrt-2024-2029.pdf. Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2018). Lju­bljana: Nacionalni svet za knjižnicno dejavnost RS. Pridobljeno 1. 7. 2024 s spletne strani: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja--ki-ni-na-PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/ Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne--knjiznice.pdf. Zadravec, E. (2020). Storitve za starejše v splošnih knjižnicah. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozof-ska fakulteta. Promocija domoznanske dejavnosti med gorenjskimi srednješolci: Literarni natecaj Franceta Pibernika Marjeta Gros samostojna bibliotekarka Mestna knjižnica Kranj marjeta.gros@mkk.si Izvlecek Mestna knjižnica Kranj je v letu 2022 prvic razpi­sala Literarni natecaj Franceta Pibernika. Name-njen je vsem gorenjskim srednješolcem. Sodelu­jejo lahko v dveh kategorijah: 1. in 2. letniki ter 3. in 4. letniki in se preizkusijo v pisanju eseja. Na-tecaj se vsako leto zacne 2. septembra in zaklju-ci 3. decembra. Izvedena sta bila že dva literarna natecaja. Ob zakljucku prvega natecaja, 3. decem-bra 2022, smo predstavili portret na steklu, pos-vecen Francetu Piberniku, z njegovo podobo ter podpisom. V uporabo smo ponudili tudi njegovo delovno mizo. Pri prvem natecaju smo mlade na­govarjali k pisanju eseja s Pibernikovo pesmijo v prozi iz zbirke Odzvok. Prejeli smo deset esejev, sedem iz prve kategorije in tri iz druge kategorije. Sodelovali so dijaki iz treh srednjih šol. V drugem literarnem natecaju smo dijake vabili k razmisle­ku o umetni inteligenci, o družbenih vprašanjih ter eticnih in filozofskih dilemah, ki jih danda­našnji odpirajo nove tehnologije. Tokrat so se na razpis odzvali dijaki petih srednjih šol. Zakljucni dogodek je bil vsako leto svecan in posvecen pred­vsem avtorjem in tudi mentorjem. Na slavnostni podelitvi smo sodelujoce avtorice in avtorje ese­jev in njihove mentorice predstavili in nagradili s priznanji in nagradami. Najboljše prispevke je interpretirala clanica igralskega ansambla Pre­šernovega gledališca Kranj. Poleg knjižne nagra­de so bili sodelujoci povabljeni na delavnico krea­tivnega pisanja, ki jo je vodil Jasmin B. Frelih. Kljucne besede: splošne knjižnice, Mestna knji­žnica Kranj, domoznanska dejavnost, France Pi-bernik, literarni natecaj first time. It is intended for all high school students from Gorenjska region. They can participate in the writing an essay in two categories: 1st and 2nd year students and 3rd and 4th year students. The competition starts on September 2nd and ends on December 3rd every year. Two literary competiti­ons have already been held. At the end of the first competition, on December 3, 2022, we presented a portrait on glass, dedicated to France Pibernik, with his likeness and signature. We also offered his work table for use. In the first competition, we invi­ted young people to write an essay with Pibernik's poem in prose from the collection Odzvok. We received ten essays, seven from the first category and three from the second category. Students from three high schools participated. In the second li­terary competition, students were invited to think about artificial intelligence, about social issues and ethical and philosophical dilemmas that today's new technologies open up. Students from five high schools participated. Every year, the closing event was dedicated mainly to the authors and also to the mentors. At the awarding ceremony, the participa­ting authors of essays and their mentors were pre­sented and rewarded with recognition and prizes. The best contribution was interpreted by a mem­ber of the acting ensemble of the Prešeren Theatre Kranj. In addition to the book prizes, the partici­pants were invited to a creative writing workshop led by Jasmin B. Frelih. Keywords: public libraries, Kranj City Library, local studies activity, France Pibernik, literary competition 1.Uvod Abstract Literarni natecaj Franceta Pibernika je obliko-In 2022, the Kranj City Library announced the vala Mestna knjižnica Kranj in ga prvic razpisala Literary Competition of France Pibernik for the leta 2022. Literarni natecaj je nastajal, se struktu­riral in dozoreval vec kot leto dni. V drugi sezoni se je natecaj dodatno posodobil in, tako kaže, bo tudi v prihodnje. Literarni natecaj je namenjen gorenjskim srednješolcem. Povod za oblikovanje natecaja je ohranjanje spomina na dolgoletnega profesorja in na njegovo pedagoško delo, zato je natecaj ne le literarno obarvan, ampak tudi do-moznansko, saj se navezuje na lokalno pomembno osebnost. Posebnost literarnega natecaja je v tem, da je celotna zgodba natecaja premišljeno vpeta in povezana z delovanjem knjižnice in lokalnega okolja. Velja poudariti tudi dejstvo, da je to prvi natecaj, ki je nastal pod okriljem Mestne knjižni­ce Kranj, od kar so se vsi trije oddelki nekdanje knjižnice (Pionirski, Splošni in Študijski) združi­li in leta 2011 preselili v Globus. 2. France Pibernik France Pibernik se je rodil 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Klasicno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, maturiral pa je na gim­naziji Kranj leta 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlil se je kot profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato pa je do upokojitve leta 1990 pouceval na gimnaziji v Kranju. Predvsem se je ukvarjal s pesništvom, z literarno publici­stiko in literarno zgodovino. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Osrednja tema njegovega preucevanja so bili za­molcani pesniki iz casa druge svetovne vojne in po njej, o cemer je napisal vec monografij. Za svo­je delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, Prešernovo nagrado za Go-renjsko, zlato priznanje obcine Kamnik, nagrado Mestne obcine Kranj, ter bil leta 2013 imenovan tudi za castnega obcana Mestne obcine Kranj, je navedeno v spletnem biografskem leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin (https://www.obrazi­ slovenskihpokrajin.si/oseba/pibernik-france/). Prav zaradi svojega raziskovalnega dela in nav­dušenja nad literaturo je bil Pibernik eden izmed najbolj prepoznavnih clanov naše knjižnice. Del svojega ustvarjalnega obdobja je posvetil na­šemu najvecjemu pesniku, Francetu Prešernu.Prijateljeval pa je tudi z vodjem Študijskega od­delka, profesorjem Francem Drolcem, prav tako raziskovalcem Prešerna (Vunšek, 2023, str. 5-6). France Pibernik je umrl 21. aprila 2021 in tak-rat je lokalna javnost spoznala, kako pomemb­na oseba na podrocju literature nas je zapustila. Mestna knjižnica Kranj je prejela vec pobud, naj ohrani njegovo ime. Težnje so bile, naj se knji­žnica preimenuje po njem in naj se ob knjižnici postavi doprsni kip. Ob tem predlogu se je direk­torica Maja Vunšek obrnila na vse zaposlene in 96 jih pozvala, naj zapišejo svoje mnenje o predlogu o preimenovanju knjižnice. Ime Mestna knjižnica Kranj je bilo namrec pre­mišljeno izbrano ob združitvi treh oddelkov ta­kratne Osrednje knjižnice Kranj in ob selitvi v nove prostore v Globusu. Ime knjižnice asociira na mestni znacaj najvecje gorenjske obcine ter nagovarja vse ljudi. Oseb, po katerih bi knjižni-ca lahko dobila ime, je kar nekaj, med prvimi je zagotovo Prešeren. Knjižnica deluje v Prešerno­vem mestu in hrani bogato zbirko, Prešerniano, ki je posvecena pesniku. Poklonili smo se mu z Gloso, ki je odtisnjena na vzhodni stekleni fasa­di. France Pibernik ni bil neposredno povezan z nastankom Mestne knjižnice Kranj, kljub temu smo se želeli, kot knjižnica, pokloniti profesor­ju in castnemu obcanu. Prvi predlog, ki smo ga podali na obcino, je bil, da bi pridobili del Pi-bernikove zapušcine in bi po njem poimenova­li citalnico, kjer bi lahko razstavili del zbirke. Direktorica Maja Vunšek se je na pobudo podžu­pana, Janeza Cerneta sestala s Pibernikovo hcer­ko, gospo Barbaro Theissen Pibernik. Skupaj sta razmišljali, kako ohraniti spomin na njenega oceta. Gospe Theissen Pibernik je pojasnila stali-šca zaposlenih in se pogovorila, zakaj v današnji dobi ni prakticno poimenovati javne ustanove po osebah, s cimer se je gospa strinjala. Prav tako je zavrnila postavitev kipa. Po konstruktivnem po­govoru sta sklenili dogovor, da je najboljši nacin za ohranjanje spomina v knjižnici in širše s konti­nuiranim prirejanjem literarnih/pesniških vece­rov, poimenovanih po pokojniku. Direktorica je kasneje predlagala, da bi nastal literarni natecaj, namenjen dijakom, ki jih je Pibernik med poklic-no potjo navduševal nad literaturo, branjem in pi-sanjem. Obe sta se strinjali, da je to prava rešitev. In tako se je leta 2022 zacel snovati prvi Literarni natecaj Franceta Pibernika. Zacetek natecaja je Pibernikov rojstni dan, 2. september, zakljucek pa Prešernov rojstni dan, 3. december. Sledi še za­kljucna prireditev s podelitvijo nagrad v zacetku naslednjega koledarskega leta. Gospa Theissen Pibernik se je ob tem odlocila knjižnici pokloniti pokojnikovo delovno mizo, za katero je ustvarjal dolga leta. Po ogledu študijske sobe v drugem nadstropju Knjižnice Globus pa se je porodila še skupna ideja, da se na del stekla velike študijske sobe namesti raster s Piberniko­vo podobo, z njegovim podpisom in stavkom ali verzom iz njegovega dela. S tem bi ohranili kon­cept Prešernove Glose na fasadi. Nastal je dolgo­rocni cilj, da se na steklenih površinah gorenjske sobe, študijskih sob in racunalniške sobe v Knji­žnici Globus v prihodnje promovira tudi druge pomembne kranjske literate, zato se citalnica ni poimenovala po Piberniku. 3. decembra 2022, ob zakljucku prvega literarnega natecaja, je knji­žnica na steklu citalnice predstavila Pibernikov portret, prvi v vrsti nastajajocega Kranjskega li­terarnega ozvezdja. Direktorica Maja Vunšek in gospa Barbara Thei­ssen Pibernik sta svoja razmišljanja, želje in obojestransko strinjanje tudi zapisali v pisnem dogovoru. Mestna knjižnica Kranj se tako vsako leto pokloni delu Franceta Pibernika in njegovi ustvarjalni poti. 3. Literarni natecaj Literarni natecaj lahko opredelimo kot tekmova­nje, kjer avtorji pošljejo svoje literarno delo, da bi ga ocenila strokovna žirija. Natecaji so pogos-to tematsko usmerjeni in imajo dolocene pogoje glede dolžine in oblike prispevkov. Zmagovalci pa so lahko za svoj prispevek tudi nagrajeni. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) redno organizira razlicne literarne na­tecaje, kot je »Mentorjev feferon« za najboljšo protestno pesem ali družbenokriticno satiricno poezijo (https://www.jskd.si/literatura/nateca­ ji_literatura/uvod_natecaji_literatura.htm). Slo­venski center PEN razpisuje literarni natecaj za najboljši srednješolski esej (https://www.penslo­ venia-zdruzenje.si/razpis-najboljsi-srednjesol­ ski-esej), natecaj je namenjen vsem srednješol­cem. Literarni natecaji so tudi stalnica v splošnih knjižnicah. Nekatere ga razpišejo samostojno, spet druge v sodelovanju z drugimi kulturnimi institucijami. Splošne knjižnice najveckrat raz­pišejo literarne natecaje za odrasle ali otroke, predvsem za kratke zgodbe ali pesmi. Literarni natecaji so najveckrat posveceni enkratnim do-godkom, nekateri so tudi domoznansko obarvani. 3.1 Izvedba literarnega natecaja 3.1.1 Ustanovitev delovne skupine Po sprejetju koncepta o literarnem natecaju, predstavitvi podobe na steklu in postavitvi pesni­kove mize se je zacelo snovanje, kako projekt izpe­ljati, koga vkljuciti, kako vse elemente povezati in umestiti v delovanje knjižnice in lokalnega oko­lja. Direktorica je želela vkljuciti bibliotekarke, ki so se ukvarjale z domoznansko dejavnostjo, ker gre za lokalno pomembno osebnost, hkrati pa je želela vkljuciti v delovno skupino tudi zaposlene z literarnimi izkušnjami. Ustanovljena je bila de­lovna skupina zaposlenih, ki vsako leto kuje nacr­te za izvedbo natecaja in bdi nad njegovo izvedbo. Tudi sama je od vsega zacetka skrbno sodelovala pri zasnovi in izpeljavi projekta. Veliko koristnih nasvetov smo prejeli od gospe Tanje Tuma, pred­sednice slovenskega centra PEN. Predvsem nas je opogumila, da smo natecaj pripravili za vse go-renjske srednješolce in ne le za gimnazijce, kot smo nacrtovali sprva. K sodelovanju in snovanju literarnega natecaja smo povabili profesorje z go-renjskih srednjih šol, ki so nam predali dragoce­ne informacije in usmeritve pri pripravi natecaja. 3.1.2 Dolocitev oblike literarnega natecaja in naslova Ceprav je profesor Pibernik predvsem pisal pe­smi, bil pa je tudi esejist in literarni zgodovinar, smo se odlocili za esej, ker je to oblika literarnega dela, s katerim se dijaki srecujejo pri pouku. Na Literarnem natecaju Franceta Pibernika lahko sodelujejo v dveh kategorijah: 1. in 2. letniki ter 3. in 4. letniki. Dijake smo povabili k pisanju ese­jev (od 3.500 do 6.000 znakov s presledki) v slo­venskem jeziku. Oddaja eseja poteka s pomocjo obrazca na spletni strani Mestne knjižnice Kranj. Avtorice/avtorji ob tem navedejo svoje osebne podatke in ime srednje šole, po želji pa tudi ime mentorice/mentorja. Podatki o avtorstvu esejev so kodirani. Natecaj se vsako leto zacne 2. sep­tembra in zakljuci 3. decembra. Datumi so skrbno izbrani, predvsem je bila želja slaviti rojstvo in ne smrt Pibernika. 2. september je bil torej Piberni­kov rojstni dan, 3. december pa rojstni dan Fran-ceta Prešerna ter praznik Mestne obcine Kranj. Bibliotekar Franci Sever je med literarno zapu-šcino Franceta Pibernika poiskal pesmi in verze, s katerimi bi lahko nagovorili srednješolce. Odlo-cili smo se za pesem V linastem stolpu iz zbirke Odzvok, iz katere smo vzeli tudi naslov literarne­ga natecaja, Samo odlociti se moraš. 3.1.3 Oblikovanje Želeli smo, da je ves material, ki bo vezan na lite-rarni natecaj, oblikovno dovršen, zato je bibliote­karka Petra Puhar poiskala graficno oblikovalko Aljo Herlah, ki se je specializirala za oblikovanje crkovnih vrst. Za zacetek smo izbrali logotip na­tecaja, na podlagi logotipa pa ostalo oblikovanje, barve, plakat in druge elemente graficne podobe. Želeli smo prepoznaven logotip, ki bo stalnica na­tecaja, zapomnljiv, preprost in hkrati unikaten. Logotip (slika 1) izhaja iz zacetnih crk imena F in P, kjer je odvzeta navpicnica in tako crki F os­taneta dve horizontalni crti, crka P pa je prezen­tirana s polkrogom, ki so mu dodani ostri robovi. Hkrati pa logotip ponazarja tudi strani iz knjige, 97 znak poleg imena natecaja pa imitira odprto knji-go. Crke spominjajo na crke tipkarskega stroja. Oblikovanje plakatov se skozi natecaj spreminja in posnema naravne pojave, do sedaj nebo vecer­ne zarje in nebo ob nevihti s strelo. 3.1.4 Sestava komisije Direktorica je k sodelovanju povabila mladega kranjskega pisatelja in prevajalca Jasmina B. Fre­liha in mag. Metko Lokar, lektorico za slovenski jezik na Univerzi v Pekingu, ki je prav tako Kranj-canka. Želeli smo, da je v komisiji tudi nekdo iz Mestne knjižnice Kranj, ker je to naš natecaj, zato je clan komisije postal tudi slovenist, dolgoletni bibliotekar naše knjižnice in pisec kreativnih te­kstov, Franci Sever. Pri ocenjevanju esejev se je komisija osredotocila na vsebinsko izvirnost, po­vezovanje s temo natecaja ter rabo jezika. 3.1.5 Dolocitev nagrad Pomemben vidik razmišljanja je bil tudi, kakšno nagrado podeliti srednješolcem, predvsem z že­ljo po spodbujanju njihovega ustvarjanja. Tako je nagrada povezana z literaturo, odraz naše ustanove in naše spodbude k ucenju in vseživ­ljenjskemu izobraževanju. Odlocili smo se, da avtorje/avtorice treh najboljših esejev v vsaki ka­tegoriji nagradimo s knjigo, nagrajeno z Rožan-cevo nagrado za najboljši esej v preteklem letu, z udeležbo na literarni delavnici, ki jo vodi Jasmin B. Frelih, ter z branjem nagrajenega besedila na zakljucni prireditvi. Vse eseje je knjižnica izdala v estetsko oblikovani knjižni obliki in jo podarila sodelujocim na natecaju. 3.1.6Promocija Pri promociji smo se osredotocili na družbena omrežja, na katerih so prisotni mladi, to so In­stagram, Facebook in TikTok. TikTok omrežje smo vzpostavili v letu 2023, zato smo ga za promo-cijo uporabili šele pri drugem natecaju, objavili smo dva filmcka. Za namen promocije so profe­sorji – mentorji gorenjskih srednjih šol prejeli tiskano gradivo (plakate, letake, posebno pismo za mentorje in posebno pismo za dijake). Enake plakate so prejele tudi vse gorenjske splošne knji­žnice, ki smo jih prosili, da so materiale o nate-caju namestile po svojih enotah. Na Radiu Kranj in Radiu Gorenc je natecaj predstavila direkto­rica Maja Vunšek. V Kranju in Škofji Loki so bili na oglasnih panojih TAM-TAM namešceni veliki plakati (slika 2 in slika 3). Clanki so bili objavljeni v Gorenjskem glasu in Kranjcanki. 4. Zakljucek Uspešno smo zakljucili dva literarna natecaja. Pri prvem smo mlade nagovarjali k pisanju eseja s Pi-bernikovo pesmijo v prozi iz zbirke Odzvok. Pre­jeli smo deset esejev, sedem iz prve kategorije in tri iz druge kategorije. Sodelovali so srednješolci iz Gimnazije Kranj, Gimnazije Franceta Prešerna Kranj in Gimnazije Škofja Loka. Ob zakljucku prvega natecaja, 3. decembra 2022, smo predstavili portret na steklu, posvecen Fran-cetu Piberniku, z njegovo podobo ter podpisom. V uporabo smo ponudili tudi Pibernikovo delovno mizo, ki jo je restavrirala Fundacija Vincenca Drak­slerja. Delovno mizo so cez cas dopolnili še prepro­ga, stol in lucka. Uporabniki, predvsem mladi, pa so jo vzeli za svojo, za njo se ucijo, berejo ... Zelo pomembno je, da se je s tem oblikoval nov priredit­veni prostor v Knjižnici Globus, kjer se srecujemo z uporabniki na prireditvah in dogodkih, posve-cenih branju in pogovorih o knjigah. Eden najbolj prepoznavnih takih dogodkov je Glasno branje. Ob Pibernikovem rojstnem dnevu nas vsako leto obišce gospa Barbara Theissen Pibernik in v spo-min na oceta, za vse uporabnike prinese piškote, ki jih postavi na njegovo delovno mizo (slika 4). Tako sporocimo dijakinjam in dijakom, da se je nova sezona Literarnega natecaja Franceta Piber­nika ponovno zacela. Slika 4: Pibernikova miza. (Foto: arhiv MKK) Prvi zakljucni dogodek je bil svecan in posvecen predvsem avtorjem in tudi mentorjem. Izdali smo prelep zbornik z vsemi prispelimi eseji, uvo­dnim nagovorom direktorice ter s komentarji in ocenami komisije. Zgodil se je 2. februarja 2023 v dvorani Knjižnice Globus. Na slavnostni pode­litvi smo sodelujoce avtorice in avtorje esejev in njihove mentorice predstavili in nagradili s pri­znanji in nagradami. Najboljša prispevka iz vsa­ke kategorije je na prireditvi interpretirala Živa Selan, clanica igralskega ansambla Prešernove­ga gledališca Kranj. Zbornik je dostopen tudi na spletni strani https://www.mkk.si/asset/fDJCC­ nxDi37JWG2wG. Poleg knjižne nagrade so bili sodelujoci povabljeni še na delavnico kreativnega pisanja, ki jo je vodil Jasmin B. Frelih. V drugem literarnem natecaju smo dijake vabi­li k razmisleku o umetni inteligenci, o družbenih vprašanjih ter eticnih in filozofskih dilemah, ki jih dandanašnji odpirajo nove tehnologije. Tokrat so se na razpis odzvali dijaki petih srednjih šol (Bi-otehniški center Naklo, Gimnazija Franceta Pre­šerna Kranj, Gimnazija Kranj, Gimnazija Škofja Loka, Srednja ekonomska, storitvena in gradbe­na šola Kranj). Prejeli smo 19 esejev, devet iz prve kategorije in deset iz druge kategorije. Izkušnje iz prvega natecaja so nas naucile, da potrebujemo nekaj casa, da komisija eseje pregleda in oceni, da oblikovalka oblikuje zbornik ter, da zbornik nati­snemo. Tako je zakljucek natecaja (slika 5) potekal 23. aprila 2024, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, udeležili so se ga tudi predstavniki Mestne obcine Kranj. Na zakljucni prireditvi smo predsta­vili in nagradili udeležene avtorice in avtorje ter njihove mentorice in mentorja. Tri najboljše pri­spevke iz vsake kategorije je prebrala priznana igralka Prešernovega gledališca Kranj, Vesna Sla-par. Ob tej priložnosti je Mestna knjižnica Kranj izdala zbornik vseh prispelih esejev na drugi lite-rarni natecaj. Dostopen je tudi na spletni strani https://www.mkk.si/asset/EbZdm3bSAXgm5oxgf. Slika 5: Zakljucna prireditev. (Foto: arhiv MKK) 100 Nagrajenci so ponovno prejeli knjižne nagrade in možnost udeležbe na literarni delavnici kreativne­ga pisanja, ki jo je vodil pisatelj Jasmin B. Frelih. Na delavnici, kjer so udeleženci preizkušali tudi zmogljivosti umetne inteligence, se je tako porodi-la ideja za novo temo eseja v letu 2024, vezana na našo zasebnost na spletu. Lahko recemo, da smo veseli, da so udeleženci obeh natecajev pokazali izjemno ustvarjalnost in literarno spretnost. Želimo, da se literarni nate-caj vsako leto širi in uveljavi med vsemi gorenj­skimi srednješolci. Tudi mentorji so prepoznali pomen spodbujanja srednješolcev pri pisanju in sodelovanju. S skrbno pripravljenim zbornikom esejev in zakljucno prireditvijo dajemo udeležen­cem pomen in natecaju vrednost. Želimo si, da se kdo od sodelujocih odloci za pisateljsko pot, vsi pa naj ostanejo ljubitelji pisane besede, literature in uporabniki knjižnice. Veselimo se prihodnjih na­tecajev in novih literarnih presežkov. 5. Literatura in viri Literarni natecaji. Ljubljana:Javni sklad Repu­blike Slovenije za kulturne dejavnosti. Pridoblje-no 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.jskd.si/ literatura/natecaji_literatura/uvod_natecaji_li­ teratura.htm. Literarni natecaj Franceta Pibernika. Kranj: Mestna knjižnica. Pridobljeno 5. 8. 2024 s sple­tne strani: https://www.mkk.si/asset/tXPEnFv­ 2BR4LCZsWK. Obrazi slovenskih pokrajin. Kranj: Mestna knji­žnica. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ pibernik-france/. Razpis: najboljši srednješolski esej. Ljubljana: Slovenski center PEN. Pridobljeno 5. 8. 2024 s spletne strani: https://www.penslovenia-zdruze­ nje.si/razpis-najboljsi-srednjesolski-esej. Vunšek, M. (2023). Prvi literarni natecaj Mestne knjižnice Kranj. V Puhar, P. et al., Samo odlociti se moraš: literarni natecaj Franceta Pibernika (str. 5-6). Kranj: Mestna knjižnica. Nataša Gorenc O avtorjih Je na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Slovenije zaposlena kot vodja projek­tov Dnevov evropske kulturne dedišcine. Od leta 2005, ko je prevzela vseevrop-ski projekt, se je njegov format vsebinsko in po obsegu bistveno spremenil. Uve- Milena Antonic Je zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Maribor (ZVKDS, OE MB). Njeno podrocje strokovnega delovanja je popula­ rizacija kulturne dedišcine. Uspešno je vzpostavila in uveljavila avtorski pro- jekt Spoznaj, Varuj, Ohrani (SVO), katerega vsebinski koncept in udejanjanje predstavljata pedagoško-andragoške predstavitve vrednot kulturne dedišcine. dla je letne regionalne posvete, celodnevne otvoritvene dogodke in zakljucna srecanja, sodelovanje slovenskih manjšin, medresorski projekt Teden kulturne dedišcine …, med leti 2005 in 2013 pa je bila urednica publikacij iz zbirke DEKD. V tem casu je s predstavljanjem slovenskih aktivnosti in dosežkov bistveno pri­ spevala k prepoznavnosti DEKD in TKD v evropskem prostoru. Veckrat je zaseda- Milena Antonic Ana Cernuta Deželak Doc. dr. Jerneja Ferlež la mesta predsednice in podpredsednice programskega odbora ter clanice sveto­ valnih odborov pri Svetu Evrope. Leta 2009 je bila med glavnimi organizatorkami Foruma evropske kulturne dedišcine pod okriljem Sveta Evrope in Evropske ko­ misije s tujimi in domacimi predavatelji, ki je gostil 160 vecinoma tujih udeležen­ cev. Je nacionalna koordinatorka podrobneje opisanega Tedna kulturne dedišcine (TKD) in evropskega natecaja Mladi raziskovalci evropske dedišcine (MRED). Aktivno sodeluje pri Kulturnem bazarju (KB), ki je nacionalni medresorski projekt kulturno-umetnostne vzgoje (KUV), ki ga organizirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod Republike Slo­venije za šolstvo. Je nacionalna koordinatorka za podrocje kulturne dedišcine, clanica koordinacijskega odbora in clanica programskega odbora Kulturnega bazarja. Sodeluje s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, pri UNESCO Marjeta Gros Je diplomirana bibliotekarka in inženirka naravovarstva. Od leta 2016 je zapo­mladinski platformi in UNESCO pridružene šole – Slovenska mreža ASPnet, ki slena v Mestni knjižnici Kranj. Svoje delo v knjižnici je zacela na oddelku za film vkljucuje vec kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov. in glasbo, kasneje pa kot knjižnicarka v Krajevni knjižnici Šencur. Od leta 2022 dela v Knjižnici Globus, na Oddelku za delo z uporabniki. Pridobila je licenco za katalogizacijo gradiva, prav tako se ukvarja z domoznanskimi vsebinami in je Ana Cernuta Deželak glavna urednica spletnega biografskega leksikona Obrazi slovenskih pokrajin. (roj. 1983 v Ljubljani) je po izobrazbi univerzitetna diplomirana bibliotekar­ka in profesorica zgodovine. Po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je leta 2009 zaposlila v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik, kjer ima trenutno naziv višja bibliotekarka. Poleg drugih zadolžitev (nabava, obdelava knjižnic­ nega gradiva, projekti, prireditvena in razstavna dejavnost, delo z bralci, ureja­ nje spletne strani in družbenih omrežij knjižnice) je njeno podrocje delovanja domoznanstvo. Od vzpostavitve vnaša vsebine na portal Kamra in piše gesla za spletni biografski leksikon Celjskozasavski (danes Obrazi slovenskih pokrajin). Moderatorka domoznanske skupine Kufe klub je od njene ustanovitve leta 2018. Pripravlja razstave in vecere z domoznansko tematiko ter skrbi za promocijo domoznanstva v hrastniški obcini. Od zacetka (2004) sodeluje pri izvedbi So- vretove poti v rojstno vas klasicnega filologa in prevajalca Antona Sovreta. Doc. dr. Jerneja Ferlež Bibliotekarska višja svetnica, je etnologinja in bibliotekarka, od leta 1993 zaposle­na v Univerzitetni knjižnici Maribor, od leta 2024 pa tudi na Oddelku za etnologi­jo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot etnolo­ ginja se ukvarja zlasti z etnologijo mesta, kot bibliotekarka je svetovalka za stike z javnostmi UKM. Je avtorica številnih clankov z obeh podrocij, vec knjig s pod- rocja etnologije, kolumnistka, avtorica literarnih besedil in producentka. Je tudi zunanja predavateljica na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Napisala je knjige Mariborska dvorišca, Stanovati v Mariboru, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor paralaksa (s Petrom Rezmanom) in druge ter scenarij za dokumentarni film Mariborska dvorišca (z Bojanom Labovi-cem). Kot producentka je vodila razstavni projekt EPK Maribor 2012 z naslovom Nemci in Maribor. Je prejemnica Glazerjeve listine, Murkovega priznanja in Co- Stane Kocutar Je na Univerzi v Mariboru koncal študij agronomije ter kasneje še zgodovine in geografije. Od leta 1992 je sodelavec Radia Maribor, ki je programska enota RTV Slovenija znotraj Regionalnega RTV centra Maribor. V delovnem okolju je op- ravljal razlicne naloge, od novinarskih do uredniških, skozi dva zaporedna man- data od 2010 do 2018 je bil odgovorni urednik regionalnega radijskega programa Radia Maribor. V zadnjem obdobju med drugim pripravlja radijske oddaje doku­ mentarnih vsebin tako v maticnem radijskem programu kot na 1. programu Ra- dia Slovenija, kjer je avtor rubrike »Na današnji dan«, ki je na sporedu vsak dan po opoldanskih porocilih, povzemata jo tudi celovški Radio Agora in Radio Mo-nošter. Obcasno objavlja zapise z domoznansko – zgodovinsko tematiko v prilogi V soboto casnika Vecer. Mag. Zoran Krstulovic Nižji bibliotekarski svetnik,vodi Oddelek za digitalne vsebine v Narodni in univer­ zitetni knjižnici Ljubljana, kjer je zaposlen od leta 1988. Do leta 1999 je bil bibliote­ kar v Glasbeni zbirki nacionalne knjižnice, med letoma 1999 in 2002 pa je deloval kot vodja bibliografske obdelave. Med letoma 2002 in 2019 je bil pomocnik ravna­ telja NUK za vodenje strokovnega dela. Vodil je tudi projekt zasnove in izvedbe Di- gitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si). Je avtor vec clankov in prispevkov s pod- rocja razvoja digitalnih knjižnic in glasbenih bibliografij. MarjetaMag. Zoran Erika Nataša Gorenc Gros Stane Kocutar KrstulovicMarolt pove diplome. Erika Marolt Je univerzitetna literarna komparativistka, na oddelku za primerjalno književ­nost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala leta 2005. V Mestni knjižnici Ljubljana se je zaposlila leta 2009, sprva kot izposojevalka, nato kot informatorka v Knjižnici Bežigrad. Od leta 2018 dalje je organizatorka kulturnih programov v Slovanski knjižnici. 102 103 Dr. Dijana Muškardin Je rojena leta 1978 v Pulju. Po koncani srednji šoli Mate Blažina Labin je leta Je clanica Sekcije za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS, leta 1997 je bila njena ustanovna clanica in jo je med letoma 2001 in 2009 tudi vodila. V 2002 diplomirala na Filozofski fakulteti v Pulju in pridobila naziv profesorice mandatnem obdobju 2017–2021 je bila clanica Komisije za Goropevškove nagra­ hrvaškega jezika, književnosti in zgodovine. Leta 2010 je diplomirala na Filo­ de. Dva mandata je bila clanica Nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost pri zofski fakulteti v Zagrebu na Oddelku za informacijske znanosti in pridobila na- Vladi Republike Slovenije. Od leta 2023 je clanica Komisije za strokovne nazi­ ziv dipl. bibliotekarka. V srednji šoli je napredovala kot profesorica zgodovine ve v knjižnicarski stroki. Je avtorica znanstvenih in strokovnih clankov s pod- in pridobila strokovni naziv profesorica svetovalka. Na Univerzi v Zadru je dok­ rocja slovenske zgodovine in bibliotekarstva, treh znanstvenih monografij in torirala iz zgodovine. Od maja 2014 je predsednica Delovne skupine za uvedbo razstavnih katalogov. Od leta 2005 je glavna in odgovorna urednica Casopisa za domoznanskega pouka za srednje šole Istrske županije – Regione Istriana. Je Dr. Vlasta Dr. Dijana Muškardin Mira Petrovic Stavbar ena od avtoric dveh domoznanskih prirocnikov ISTRAživanje-istarski istraži­ vacki itinerari (RAZISKOVANJE - Istrski raziskovalni itinerarji). Od leta 2014 je zaposlena kot zunanja sodelavka - naslovna asistentka na Univerzi Jurja Do-brile v Pulju, Oddelku za zgodovino ter predava pri dveh predmetih, Metodika pouka zgodovine I in II. V svojem dosedanjem delu je objavila vec znanstvenih clankov. Je avtorica ucbenika za ucitelje za tretji razred srednje šole (Tragovi 3, Školska knjiga, 2020) ter metodicnih prirocnikov za srednješolske ucitelje. Ob 500. obletnici rojstva Matije Vlacica je zasnovala tudi domaci izobraževalni prirocnik za dijake in ucitelje srednjih in osnovnih šol. Med svojim delom je so- zgodovino in narodopisje. V letu 2021 je pridobila raziskovalni naziv znanstveni sodelavec. Je prejemnica Copove diplome (2007), nagrade Univerze v Mariboru za stro­ kovno delo (2020) in priznanja Janeza Karlina s plaketo ZKD Maribor za opus raziskav in popularizacijo kulturne zgodovine Maribora. Vesna Trobec delovala pri številnih mednarodnih projektih, kot je Erasmus. Podrocje njenega Je diplomirala na Fakulteti za družbene vede, smer sociologija. Po diplomi se je zaposlila v Knjižnici Otona Župancica kot vodja maticne službe. Od združit­zanimanja je razvoj domoznanskega pouka in šolstva v Istri. V obdobju od 2019 ve leta 2008 je v Mestni knjižnici Ljubljana zaposlena kot strokovna sodelavka do 2023 je štirikrat prejela nagrado Ministrstva za znanost in izobraževanje za za stike z javnostmi. V MKL skrbi za stike z mediji ter sodeluje pri promociji najuspešnejšo vzgojno-izobraževalno delavko Republike Hrvaške. in v razlicnih projektih knjižnice. Je tudi clanica komisije za podelitev Copove diplome, Copovega priznanja ter Copove plakete pri ZBDS ter clanica delovne skupine za promocijo pri Združenju splošnih knjižnic. Mira Petrovic Univ. dipl. zgod, bibliotekarska specialistka, je vodja Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrca Ptuj. Je avtorica številnih samostojnih domoznanskih raz­stav s spremljevalnimi katalogi, urednica vec publikacij in avtorica prispevkov z domoznansko tematiko. Deluje kot koordinatorica domoznanske dejavnosti za spo­ dnjepodravsko obmocje, je vodja kompetencnega centra za domoznanstvo in koor­ dinatorica delovne skupine domoznancev slovenskih osrednjih obmocnih knjižnic. Aktivna je kot tudi kot clanica Društva bibliotekarjev Maribor. V mandatnem obdobju 2017-2021 je bila predsednica Komisije za Copove diplome, Copova priznanja in Copove plakete pri ZBDS. Vec mandatov je bila clanica izvršnega odbora Sekcije za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS, ki jo od leta 2023 vodi kot predsednica. Je tudi clanica Komisije za Goropevškove nagrade (mandat 2021-2025), ki jih Sekcija podeljuje za izjemne uspehe na podrocju do-moznanstva in kulturne dedišcine. Za svoje delo na podrocju kulture je leta 2015 prejela Copovo priznanje, v lokalni skupnosti pa oljenko Mestne obcine Ptuj (2013), priznanje Obcine Cirkulane (2014) in priznanje sveta obmocne izposta­ ve JSKD Ptuj (2018). Dr. Vlasta Stavbar Bibliotekarska višja svetnica, je doktorica zgodovinskih znanosti. Leta 1989 se je zaposlila v Univerzitetni knjižnici Maribor. Je bibliotekarska višja svetnica in predstojnica Enote za domoznanstvo in posebne zbirke v Univerzitetni knjižni­ci Maribor. Opravlja naloge s podrocja domoznanske dejavnosti ter vodi Zbirko rokopisov in raritet ter Rokopisno zbirko, hkrati pa je tudi skrbnica Maistrove knjižnice, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Pripravila je številne razstave z razlicnih podrocij (zgodovinski dogodki, osebnosti, do-moznanstvo). Kot redaktorica Digitalnega repozitorija UKM je zadolžena za upravljanje s kulturno dedišcino. Dr. Andreja Videc Bibliotekarska svetnica, je po osnovni izobrazbi profesorica zgodovine in ge­ ografije. V Osrednji knjižnici Celje je zaposlena od leta 2006, kjer je med leti 2008 in 2019 opravljala dela in naloge koordinatorice izvajanja posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic za Celjsko obmocje. V obdobju 2008-2016 je tudi vodila Oddelek za domoznanstvo Osrednje knjižnice Celje. Med leti 2018-2021 je bila strokovna vodja knjižnice. Leta 2020 je doktorirala na Oddelku za biblio­ tekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na temo vloge in pomena osrednjih obmocnih knjižnic v sistemu splo­ šnih knjižnic. V okviru izvajanja posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic je sodelovala v skupini koordinatorjev osrednjih obmocnih knjižnic in skupini informatikov. Bila je clanica vec delovnih skupin, ki so proucevale izvajanje posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic v Sloveniji in pripravljale izhodišca za izboljšanje stanja ter clanica vec delovnih skupin, ki delujejo v okviru Združenja splošnih knjižnic. Od leta 2006 je clanica Društva bibliotekarjev Celje, v katerem je bila v obdobju med leti 2008 in 2012 tajnica. Aktivno sodeluje tudi pri razvoju in ustvar­ janju vsebin za portal Kamra in je urednica in soavtorica vec monografij s podroc­ ja domoznanstva, ljubiteljsko pa se ukvarja z zgodovino gasilstva. Dr. Vlasta Stavbar Vesna Trobec Dr. Andreja Videc G o r o p e v š k o v e n a g r a d e so nagrade za izjemne uspehe na podrocju domoznanstva in kulturne dedišcine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah. G o r o p e v š k o v o p r i z n a n j e se podeli clanom Sekcije za domoznansko in kulturno dedišcino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem obmocju, v državi in mednarodnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. G o r o p e v š k o v a l i s t i n a se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Prejemniki listine so lahko posamezniki in ustanove. Goropevškovo priznanje za obdobje 2023-2024 Dr. Vlasta Stavbar Dr. Vlasta Stavbar je bibliotekarska višja svetnica in zgodovinarka. Od leta 1989 je zaposlena v Uni-verzitetni knjižnici Maribor, kjer je predstojnica Enote za domoznanstvo in posebne zbirke. Opra­vlja naloge s podrocja domoznanske dejavnosti ter vodi Zbirko rokopisov in raritet. Rokopisno zbirko, hkrati pa je tudi skrbnica Maistrove knji­žnice, ki ima od leta 2018 status kulturnega spo­menika državnega pomena. V slovenskem zgodovinopisju je uveljavljena raz­iskovalka, saj se ponaša s tremi samostojnimi znanstvenimi monografijami in vec razpravami o štajerski zgodovini 19. in 20. stoletja. Na bibliote­karskem podrocju je njeno delo usmerjeno v pro-ucevanje lokalne zgodovine, biografij, upravljanje s kulturno dedišcino in digitalizacijo redkega in dragocenega gradiva. Med slovenskimi knjižnicarji je zelo prepoznav­na tudi zaradi svoje dolgoletne angažiranosti v knjižnicarskih organizacijah in organih. Od leta 1989 je clanica Društva bibliotekarjev Maribor. Dva mandata je bila clanica Nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost pri Vladi Republike Slo­venije. V mandatnem obdobju 2017—2021 je bila clanica Komisije za Goropevškove nagrade. Od leta 2023 je clanica Komisije za strokovne nazive v knjižnicarski stroki. Bila je ena od kljucnih oseb pri povezovanju slo­venskih domoznancev, ki je formalne okvirje do-bilo leta 1997 z ustanovitvijo Sekcije za domoznan­stvo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Vlasta Stavbar je bila ena od njenih pobudnikov in ustanovna clanica. Sekcijo je med letoma 2001 in 2009 tudi vodila. Kot predsednica je orga­nizirala in vodila vec odmevnih domoznanskih posvetov in srecanj, ki so pripomogli tudi k vecji prepoznavnosti in dvigu ugleda domoznanstva v strokovni in širši javnosti. V sekciji in širše sode­luje pri obravnavi razlicnih vprašanj, s katerimi se srecujejo slovenski domoznanci ter pri iskanju skupnih rešitev in uveljavljanju dobrih praks. Je avtorica vec teoreticnih prispevkov o domoznan­stvu, ki predstavljajo enega od pomembnih te­meljev, na katerem se je domoznanska dejavnost skozi leta lahko razvijala in izboljševala. Za svoje delo je prejela najvišje državno priznanje na podrocju bibliotekarstva – Copovo diplomo (2007), Nagrado Univerze v Mariboru za strokov-no delo (2020), Priznanje Janeza Karlina s plake-to ZKD Maribor za opus raziskav in popularizaci­jo kulturne zgodovine Maribora in Frama (2020) ter nagrado Kalanovega sklada (2021). Prispevek dr. Vlaste Stavbar na podrocju do-moznanske dejavnosti v Sloveniji je izjemen. Svo­jo predanost dokazuje po eni strani z vsakodnev­nim delom v praksi v lokalnem okolju, po drugi pa s vkljucevanjem v vseslovensko strokovno razpravo o aktualni problematiki domoznanske dejavnosti. S strokovnostjo in angažiranostjo pri delu v stanovskih združenjih in organih je po­membno pripomogla k dvigu kvalitete izvajanja domoznanske dejavnosti in h korakom na poti vecje enotnosti knjižnic pri njenem izvajanju. Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti do-moznanstva, ki se izkazuje z njenim uspešnim de­lom na podrocju vodenja in razvoja domoznanske dejavnosti, publiciranjem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju, za prispe­vek k razvoju teorije domoznanstva, ki se izkazuje z znanstvenimi in strokovnimi objavami v domaci in tuji strokovni literaturi ter za prispevek h kre­pitvi ugleda domoznancev v strokovni in širši jav­nosti dr. Vlasti Stavbar Komisija za Goropevškove nagrade podeljuje Goropevškovo priznanje za ob-dobje 2023-2024. 108 Goropevškova listina za obdobje 2023-2024 Primož Premzl Primož Premzl je založnik, antikvar, galerist, publicist in neutruden zbiralec mariborskega in širše štajerskega domoznanskega gradiva. Z zbi­rateljstvom se je zacel ukvarjati že v mladosti – najprej je to bila filatelija, nato pa je zacel zbirati stare razglednice in svojo domoznansko zbirko vestno dopolnjeval še z grafikami, starimi zemlje­vidi in nacrti, fotografijami, plakati in drobnimi tiski, rokopisi, tipkopisi, knjigami in publikaci­jami, povezanimi z Mariborom in Štajersko, ter z raznovrstnimi izdelki umetne obrti. Njegova domoznanska zbirka danes velja za eno najbo­gatejših, ki po obsegu in raznovrstnosti gradiva prekaša marsikatero podobno v javnih kulturnih ustanovah. Zajema vec kot 20.000 enot starih ve­dutnih grafik, nacrtov, risb, fotografij in razgle­dnic Maribora ter njegove bližnje okolice od 17. do sredine 20. stoletja. Vanjo prav tako sodi obsežna in raznolika zbirka zemljevidov Štajerske od 16. do konca 19. stoletja, ki obsega 200 enot. Zaradi tega je neprecenljiv vir slikovnega gradiva pri raz­iskovanju mestne in širše štajerske zgodovine ter izjemna vez sodelovanja s knjižnicami, bodisi pri pripravi razstav bodisi pri publicisticni dejavno­sti. S povezovanjem s kulturnimi ustanovami, še posebej s knjižnicami tako v Sloveniji kot izven meja domovine, je Primož Premzl svojo zbirko promoviral in tudi na ta nacin širil zavest o pome-nu štajerske kulturne dedišcine in domoznanstva nasploh. Med najvecje dosežke Primoža Premzla poleg zbi­rateljstva gotovo sodi založniška dejavnost. Od leta 1992, odkar se profesionalno ukvarja z založ­ništvom, je izdal 64 monografij s podrocij zgodo-vine, kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije zlasti Maribora in slovenske Štajer­ske. Z izvrstnim poznavanjem mariborske in šir­še štajerske zgodovine, kulture in umetnosti ter z izjemnim obcutkom za estetiko je Primož Premzl založniško dejavnost povzdignil na najvišjo ra­ven. Z monografijami, ki jih je izdal v svojem ume­tniškem kabinetu, ni doprinesel zgolj k vecji pre­poznavnosti in poznavanju mesta in širše krajine, ampak je s pretanjeno subtilnostjo pri izboru tem ter sodelujocih avtorjev presegel meje Maribora in Štajerske, da sta se uzavestila tudi pri najbolj zahtevni slovenski in tuji strokovni javnosti. Primož Premzl je za številne dosežke in zasluge prejemnik vec nagrad. Leta 2002 in 2012 je za po­sebne dosežke na podrocju kulture prejel Glazer-jevo listino. Na 36. Slovenskem knjižnem sejmu 23. novembra 2020 mu je Zbornica knjižnih zalo­žnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije podelila Schwentnerjevo nagrado, leta 2023 pa je od Mestne obcine Maribor prejel Gla­zerjevo nagrado za življenjsko delo. Primož Premzl je ena najvidnejših slovenskih kulturnih osebnosti in eden najpomembnejših slovenskih domoznancev. S svojim vseživljenj-skim delovanjem, ki je preraslo v življenjsko pos­lanstvo, je Premzl korenito prispeval k razvoju in uveljavljanju domoznanstva ter ohranjanju kul­turne dedišcine Maribora in Štajerske. Zaradi vseh zaslug na podrocju domoznanstva Ko­misija za Goropevškove nagrade Primožu Premzlu podeljuje Goropevškovo listino za obdobje 2023­2024. Rastoca knjiga Murska Sobota Vseslovenski projekt Rastoca knjiga poudarja po-men knjige, kulture, znanja in odlicnosti sloven-skega naroda; poudarja vse dosežke pisne kulturne dedišcine, prav tako pa osvešca o pomenu knjige, ki nagovarja slehernega cloveka, bralca k osebni rasti s kulturo, znanostjo in umetnostjo. Projekt je namenjen promociji prepoznavanja slovenskega naroda kot naroda kulture, znanja in odlicnosti. V Sloveniji je v projekt vkljucenih že vec razlicnih organizacij, bodisi z obeležji, razstavami ali drugi-mi opomniki. Na ta veseli dan kulture v letu 2019, v okviru 100. obletnice pocastitve prikljucitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z maticnim narodom, se je projektu prikljucila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota - z Rastoco knjigo Mursko Sobota. Rastoca knjiga Murska Sobota pricenja rast z doslej prvo znano tiskano knjigo v prekmurskem jeziku Mali katekizem iz leta 1715, ki jo je za potre-be svojega naroda, prekmurske rojake, pripravil Franc Temlin. V Predgovoru Malega katekizma je med drugim zapisal tudi besede »Vzemi záto ov moi máli dár za veliko ino za dobro« in prav te besede so vtlakovane ob obeležju Rastoce knjige Murska Sobota. Obeležje je tudi poklon vsem pi-scem v slovenski kulturni zgodovini Prekmurja, ki so prispevali svoj dar za razvoj in ohranitev slo­venstva v Prekmurju, poklon ustvarjalnemu duhu slovenstva v prekmurskem kulturnem prostoru. Osnova obeležja, ki poudarja pomen knjige, kul­ture, znanja in odlicnosti slovenskega naroda v Prekmurju, so školjke kot vizualna asociacija na knjige, vmes pa je hobotnica kot misel na Pa-nonsko morje, kar ponazarja preplet umetnosti in narave. Lovke in priseski v obliki crk asociirajo na potrebo po prisvajanju novega in še neznane­ga. Na vrhu se obeležje zakljuci s krožnim posveti­lom na nizkem valju, ki deluje kot valj tiskarskega stroja. Posvetilo V pocastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti v Prekmurju je namerno zasnovano kot vrh spomenika in ne kot njegova baza v klasicnem smislu ter s svojo kro­žno formo asociira na nikoli prekinjeno literarno besedo, ki naj bo tudi v prihodnje bistveno gonilo prekmurske kulture. Obeležje, ki je delo akadem­skega kiparja Mirka Bratuše, je v osnovi zasnova-no kot vertikalna struktura, ki bi ji v ohlapnejšem smislu vzore lahko iskali v Trajanovem stebru, le da je polnoplasticno upodobljena pripoved Rasto-ce knjige skrcena na bistvo obstoja cloveka v Pre­kmurju – to je predvsem negovanje slovenskega jezika in tesna povezanost z razvojem naravnih znacilnosti panonske pokrajine. Vir: Spletna stran PIŠK, Rastoca knjiga Murska Sobota: e-razstava