LETO JQQÜU^TE VILKA 9, 27. APRIL 2001, CENA 289,00 SIT MIRAN ŽEROVNIK, INŠTRUKTOR LETENJA Z JADRALNIM PADALOM: "Tisti, ki ni letel, si tega posebnega občutka ne more predstavljati." ( RAZSTAVA DEL DOMAČIH LIKOVNIKOV V GALERIJI MOZIRJE PREDSTAVITEV 25. KNJIGE ALEKSANDRA VIDEČNIKA V MOZIRJU OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg i a 3000 CEU RITVI NOVE r NAZARJAH N00032 Zadruga mozirje SE EN POSKUSNI VCTOp^NI lUEJWpOl I VW* 'STRAI f * ? • * .. <1 m H 1 V''" S'©® CREISI 3SÄ Case LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 03-8390 360 Fax: 03-8390 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis • instalacij za ogrevanje . vodovodne instalacije ■ plinske instalacije • oljne instalacije ■ sanitarne keramike • klimatske naprave • talna ogrevanja • kolektorji sončne energije • montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov IVaillant ™ GRUNDFOS UGODNI KREDITNI PC ŽE OD T + 0°/o GOTOVINSKI POPUS USODNE CENE ^JUNKERS ESBE aklimat . ji Bontone Buderus slovni čas: od 7.00 do 1 sobota od 7.00 do 'l £ SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO,ZMONTIRAMO Hitro nakazovanje denarja po svetu Prednosti: - hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 170 dežel v vseh delih sveta - naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila - v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti. Da na službenem potovanju ali počitnicah v tujini ne bi naleteli na nevšečnosti, izkoristite enostavnost in zanesljivost tega poslovanja. Storitev poteka med fizičnimi osebami, in je na voljo v vseh naših poslovalnicah, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem CLöiiu -ijjBSB Vsakih 7 dni 7 izdelkov do 50% NIŽJE CENE V AKCIJI od 23.04. do 29.04. 2001 Kmečki pršut, vak. pak. kosi. cena za kg za kos (Kras, Sežana) Mortadela Šampion, cena za kg za kos (MIP, Nova Gorica) m SIT 1.031 SIT Paradiso špageti št. 8, 400 g (Intes, Maribor) Keksi Hit, 200 g, vanilija (Magistrat International, Ljubljana) 00 SIT 133, 00 S Deit ACE 1,5 litra (Kolinski Rogaški vrelci, Rogaška Slatina) 99,00 SIT Krema za roke Avokado 200 ml (Tehnochem, Ljubljana) 269,00 S S13IB V AKCIJI od 24.03. do 29.04. 2001 - DOBAVITELJ SE PREDSTAVI - Nektar breskev, 1 liter Air Wick osvežileci zrak’a - tekoči, 375 , y X FÌnÌSh POWerball, ■EÉÈÉlsifl f l||. pomivanje posode 440 g Finish gelfi-j-L za srtojno ÄH- ' ' pomivanje ^ AVA, 4,2 kg + šminka OS C TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: " Glin Pohištvo Nazarje: Še en poskusni sežig živalskih maščob............4 Sožitje Mozirje: Skrajni čas za prehod z besed nadejanja.............6 Demokratična stranka upokojencev: Ustanovitev območnega odbora......................7 Nova knjiga Aleksandra Videčnika: Okrogle in manj okrogle iz Mozirja..................9 Galerija Mozirje: Tradicionalna predstavitev domačih likovnikov..........9 Zgornja Savinjska dolina: Na pragu devetletnega osnovnega šolanja............10 Intervju: Miran Žerovnik, inštruktor letenja z jadralnim padalom... 12 Zgodovina in narodopisje: Zgodbe za dobro voljo.........16 Jaka Podbregar iz Podvolovljeka: Ljubezen do glasbe odtehta vse napore............18 Reportaža: Obisk predsednika države Milana Kučana v Nazarjah......19 Nasveti: Kaj prinaša novi zakon o varnosti in zdravju pri delu.... 25 Športno društvo Gmajna Varpolje: Začetek gradnje športnega parka.............29 Kronika: Bojler poškodoval otroka....30 Osrednja fotografija na naslovnici: Kekec vabi v Mozirski gaj (foto: arhiv EHD Mozirski gaj) Pa jo imamo - športno dvorano v Zgornji Savinjski dolini namreč. To, da stoji v Nazarjah, je v bistvu še najmanj pomembno (je pa vsekakor praktično), veliko bolj bistveno je, dasoznovim objektom vzpostavljene široke možnosti za športne, kulturne, zabavne in še kakšne prireditve. Edino odprto vprašanje pri tem je, ali bomo znali objekt v celoti izkoristiti. Sodeč po vsebini otvoritvene slovesnosti pred štirinajstimi dnevi ni veliko bojazni, da temu ne bi bilo tako. Vprid temu so govorili tudi ugledni gostje na čelu s predsednikom države Milanom Kučanom. Po njegovih besedah imamo na razpolago izjemen socialni kapital, ki biga v naše lastno dobro morali uporabiti pri nadaljnjem razvoju. Trenutki slave in euforije so mimo, jutri bo nov dan in treba seje boriti naprej. Zdi se (zelo bom vesel, če se bo izkazalo, da se ne motim), da je v zgornjesavinjskih lokalnih skupnostih vendarle dozorelo spoznanje, daje načrtovanje razvoja nujno potrebno. Ne samo zaradi tega, da z razvojnim programom pridemo do dokumenta, ki nam bo služil kot podlaga za prijave na javne razpise, pač pa zato, da si začrtamo smer razvoja in postavimo cilje. V neki knjigi sem zasledil zanimivo primerjavo, daje človek brez ciljev v življenju kakor ladja brez kompasa na odprtem morju. Če ne veš, kaj želiš doseči, tega zares nikoli ne boš dosegel. In to velja tako za posameznika kot za vse celice družbe. Pri razvoju lokalnih skupnosti se mi zdi zelo pomembno še nekaj - usklajenost. Na geografsko zaključenem območju, kot je Zgornja Savinjska dolina, je skladnost razvojnega koncepta še toliko bolj nujna, v kolikor se seveda želimo izogniti nepotrebnemu »razkazovanju mišic čez plot« in dragemu prestižu, čemur smo bili v preteklosti že r priča. Se še spomnite potegovanja za dom za ostarele občane, ki so ga želele kar vse tukajšnje občine po vrsti? Še danes ga ni nikjer. Turizem je zanesljivo ena izmed panog, ki naj bi v smislu razvoja povezovala celotno dolino. Med subjekti, ki trenutno privabijo v Zgornjo Savinjsko največ obiskovalcev, sta daleč na prvem mestu Logarska dolina in Mozirski gaj. V parku slovenskih vrtnarjev bodo v času praznikov spet pripravili veliko spomladansko cvetlično razstavo, ki bo potekala pod naslovom Festival cvetja in glasbe. Obiskovalce čaka poldrugi milijon razkošnih cvetov, med katerimi bodo od 27. aprila do 6. maja prepevali znani slovenski in tuji estradni umetniki: Tereza Kesovija, Vili Resnik, Korado in Brendi, Foxy Teens... Park ima od lanske jeseni ločen vhod od dostopa k ribiškemu domu, v letošnjem letu pa se bodo lotili gradnje sanitarij. Uredili bodo novo otroško igrišče, temeljito pa bodo prenovili tudi narodopisne objekte v gaju. Urejanje lastništva zemljišč v parku je medtem šele na pol poti, kar upravljavce -Ekološko hortikulturno društvo Mozirje -omejuje pri vlaganjih v infrastrukturo, saj je za vsak poseg potrebno soglasje lastnika. Tako kot običajno bodo letos v Mozirskem gaju pripravili še jesensko cvetlično razstavo, ki pa sojo zaradi slabih izkušenj z vremenom v času prvega septembrskega vikenda tokrat prestavili na zgodnejši termin. Potekala bože od 15. do 19. avgusta, glede na takratne praznične dni pa se nadejajo množičnega obiska. Enako si želijo tudi za prihajajoče dni, ko bodo med obiskovalci še posebej veseli domačinov. Vabim vas, da ste med njimi. Pa lepe praznike vam želim! "\ ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 9,27. april 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Klad-nik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@sioI.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO. OGLASI ) d GUN POHIŠTVO NAZARJE Še en poskusni sežig živalskih maščob Ministrstvo za okolje in prostor je z izdajo odločbe odobrilo nazarskemu podjetju Glin Pohištvo sežig 48 ton živalskih maščob. V podjetju so sežig opravili v petek, 20. aparila, v času sežiga pa je mariborski Zavod za zdravstveno varstvo ponovno izvajal meritve emisij v zraku. Zarazliko od predhodnegasežiganja so tokrat kot gorivo uporabljali le živalske maščobe, ne pa tudi lesnega prahu, so v sporočilu za javnost zagotovili na ministrstvu za okolje in prostor. Z meritvami naj bi bila preverjena ocena Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, da so presežene mejne vrednosti emisij prahu pri uporabi živalskih maščob posledica nihanj v tehnologiji sušenja iverja in ne posledica uporabe maščobe kot goriva. To pomeni, da z zamenjavo goriva ni mogoče v tolikšni meri znižati emisij lesnega prahu, da ne bi presegale mejnih vrednosti. V občinskem odboru za varstvo narave gledajo na dogajanje s precejšnjim nezaupan- jem. »Meritve se delajo v posebnih pogojih,« pravi predsednica odbora Marija Sodja Kladnik, »ko sežigajo samo živalske maščobe.« Kaj pa v prihodnje, ko bodo ponovno kurili lesni prah, se sprašuje Kladnikova, prepričana, da želijo zadevo pripeljati v Nazarje okoli ovinka. Po izračunih pade na glave Nazarčanov iz dimnika »iverke« letno okoli 16 ton in pol lesnega prahu, za kar naj bi bil kriv dotrajan sušilnik iverja, ki že zdavnaj ne ustreza več predpisanim standardom. Denarja za sanacijo podjetje seveda nima; lastnica nazarske tovarne Slovenska razvo-jna družba pa se s pretiranimi denarnimi vložki ni izkazala. Sicer pa so meritve emisij v zraku ob predhodnem sežigu kostne moke in živalskih maščob pokazale, da so bile v času zamenjave goriva v sušilniku iverja z živalsko maščobo in mesno kostno moko mejne vrednosti emisij skupnega prahu in ogljikovega monoksida prekoračene, medtem ko so bile emisije dušikovih oksidov v okviru zahtevanih predpisov. Nazarsko podjetje Glin Pohištvo se je na javni razpis Ministrstva za okolje in prostor prijavilo le za kurjenje maščob, s katerimi bi nadomestili mazut - vlada pa naj bi izvajalca za odstranjevanje živalskih odpadkov izbrala predvidoma na četrtkovi seji. Dejstvo je, ugotavlja direktor mag. Ivo Glušič, da na omenjenem ministrstvu z nobenim od štirih ponudnikov kurjenja niso zadovoljni, še najmanj pa z njihovo tovarno, ki je tehnološko povsem zastarela. Slednje je tudi eden od razlogov, da je le-ta še vedno v lasti države. Neuradno smo izvedeli, da naj bi nov lastnik postal cerkniški Brest. Glušič tega namiga ni niti potrdil niti ovrgel, pravi pa, da je Brest resna tovarna, ki vlaga v tehnologijo, ljudi in marketing, kar bo neobhodno treba storiti tudi v nazarskem primeru. Kot domače podjetje naj bi imelo, če do nakupa resnično pride, dovolj posluha za ohranitev Glinovih delovnih mest. Savinjčan ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D. Trdno na drugem mestu v Sloveniji Zavarovalnica Maribor d.d. je v letu 2000 zbrala za 26,3 milijarde tolarjev bruto premij, kar pomeni 9,4-odstotno rast v primerjavi z letom 1999. V istem obdobju je omenjena zavarovalnica izplačala 15,4 milijarde odškodnin, kar je 10 odstotkov več kot leto poprej. Zavarovalnica Maribor je tako ustvarila po nerevidiranih podatkih 884 milijonov tolarjev dobička, od katerega bo svojim življenjskim zavarovancem za pripis k polici namenila 650 milijonov tolarjev. Po tržnem deležu ostaja Zavarovalnica Maribor s 13,65 odstotki med vsemi zavarovalnicami, tudi zdravstvenimi, na tretjem mestu, med klasičnimi zavarovalnicami pa zaseda drugo mesto. Kot že prejšnja leta dobička ni prinašalo obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, kar je posledica do nedavnega reguliranih cen s strani države. Kot dve pozitivni zavarovalni vrsti pa Zavarovalnica Maribor izpostavlja življenjska zavarovanja in požarna zavarovanja. Prihodki portfelja življenjskih zavarovanj so v letu 2000 krepko presegli pričakovanja. Skupni učinki od naložb so znašali 1,168 milijarde tolarjev, kar za 140 milijonov tolarjev presega načrtovane zneske. K temu je treba prišteti še nerealizirane kapitalske dobičke, ki so ob koncu lanskega leta znašali skupaj nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev. Skupni učinek naložbenih aktivnosti je tako dosegel 1,468 milijarde tolarjev. V portfelju neživljenjskih zavarovanj ZM je najti za dobrih 6 milijard tržnih naložb. Skupni učinki naložb tegaport-felja so brez revalorizacije dosegli 570 milijonov tolarjev. Uidi neživljenjski portfelj ima nekaj rezerve zaradi nerealiziranih kapitalskih dobičkov, ki znaša 34 milijonov tolarjev. Plan za leto 2001 predvideva 12,5-odstotno povečanje premije ob upoštevanju 7,8-odstotne inflacije. Neživljenjska zavarovanja bi se naj povečala za 14,1%, življenjska za 8,6%, odškodnine pa naj bi doživele 13-odstotno rast. “Večanje premije ob obvladovanih stroških postaja v zaostrenih tržnih pogojih vse zahtevnejše opravilo. Cilji, ki smosi jih zastavili, zahtevajo od zaposlenih več naporov, večjo učinkovitost, predvsem pa nenehne napore pri graditvi odnosov tako v zavarovalnici kot pri delu s strankami,” je povedal Drago Cotar,predsednikuprave Zavarovalnice Maribor. Načrt za 2001 je pripravljen tako za Zavarovalnico Maribor kot tudi za zavarovalnico Tilia, napoveduje pa 35,7 milijarde tolarjev bruto premije. Lastniki obeh zavarovalnic so združitev potrdili na skupščinah 15. decembra, vpis nove družbe v sodni register in s tem uradni začetek skupne poti pa je zadržala tožba 17 malih delničarjevTilie. Skupna vrednost njihovih delnic ne predstavlja niti enega promila. Pravni klobčič se je začei razpletati 4. aprila, ko je bil prvi narok na sodišču v Novem mestu. Ne glede na to pa Zavarovalnica Maribor in Tilia že sedaj poslujeta po principu strateškega partnerstva. Franci Kotnik / f-., ?>frideja\ SIT/? A Vrtni hram ' Hribcmlkova 6,3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij. Odkupujemo tudi delnice, ki ne kotirajo na borzi: Aero Celje, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo JVazarje, Garant Polzela, Telekom Slovenije... Za informacije o dnevnih vrednostih tečajev delnic pokličite na 83-90-810. Mozirie, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ VRT IN HIŠNE LJUBLJENCE! Ponudba meseca: okrasne drevnine, grmovnice, balkonsko cvetje in trajnice, glinena in PVC cvetlična posoda, specialna gnojila in substrati, vrtnarska orodja... VRTNE MREŽE BEKAERT^ AKCIJI "%2]YXO^" ! V Ne pozabite na hrano in opremo za male živali! c GOSPODARSTVO, IZ OBČIN, OGLASI D NAZARJE Sejemski vrvež pred Elkrojem Sejem rabljenih avtomobilov so navadno pripravljali le v večjih mestih po Sloveniji. Da bi zaživela tovrstna sejemska dejavnost tudi v naši dolini, je podjetje Coplan d.o.o. Rečica ob Savinji organiziralo sejem rabljenih avtomobilov, kmetijske mehanizacije, delovnih strojev in opreme ter motorjev. Sejem so prvič pripravili minulo nedeljo na parkirišču pred podjetjem Elkroj. Rečiško podjetje je po svojem delovanju še mlado, saj deluje le dve leti. Doslej se je ukvarjalo le z gostinsko dejavnostjo, sedaj so se preizkusili tudi v organizaciji sejmov. Idejo o organizaciji sejmov je podjetnik Oto Zvir dobil ob obisku sejma rabljenih avtomobilov v Celju, ko je bil priča dogodku, da sta soseda sklenila kupoprodajno pogodbo. Po njegovem prepričanju je kar precej Zgornjesavinjčanov, ki se odpravljajo na take in podobne sejme izven doline, ker tovrstne ponudbe pri nas ni. Po dolini je iskal lokacijo za sejem in najboljša varianta je bila parkirišče pred tekstilno tovarno. Po dogovoru glede pogojev najema je sledila prošnja na Upravno enoto Mozirje, ogled prostora s strani Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane in pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti. Po prepričanju organizatorja bo sejem zaživel, čeprav se je ob prvem poskusu trlo radovednežev, medtem ko sta se pojavila le dva resna ponudnika železnih konjičkov. Sejem bo potekal vsako nedeljo, zainteresirani kupci in prodajalci pa bodo lahko sklepali pogodbe za nakup ali prodajo avtomobilov in motorjev, kmetijske mehanizacije s priključki ter delovnih strojevin opreme. Obenem organizator vabi vse izdelovalce raznih kmetijskih izdelkov in pripomočkov, da opremijo prostor z oglasnimi tablami. Marija Sukalo imkm IBI c, 4, til„ m sili m. Na osnovi določil 23. člena Statuta sklicujemo 11. redno sejo skupščine delničarjev, ki bo v četrtek. 7. iuniia 2001 ob 17. uri v mali dvorani Delavskega doma Nazarje, Savinjska cesta 2. DNEVNI RED: - Otvoritev zasedanja in izvolitev delovnih teles Predlog sklepa: Potrdijo se predlagani organi zasedanja in dnevni red - Obravnava in potrditev sprememb Statuta družbe Leskom Predlog sklepa: Potrdijo se predlagane spremembe Statuta družbe Leskom - Obravnava in potrditev poročila o poslovanju družbe v letu 2000 Predlog sklepa: Potrdi se poročilo o poslovanju družbe za leto 2000 - Razporeditev čistega dobička ustvarjenega za leto 1994,1995 ter določitev dividende za leto 2000 Predlog sklepa: Potrdi se predlagana razporeditev rezultatov in dividenda za leto 2000 - Razporeditev čistega dobička ustaljenega v letu 2000 Predlog sklepa: Potrdi se predlagana razporeditev čistega dobička za leto 2000 - Volitve članov nadzornega sveta Predlog sklepa: Skupščina ugotavlja, da 10. 6. 2001 poteče mandat članom nadzornega sveta Leskom. Člani novega nadzornega sveta so: BEZOVNIK Bernarda, POZNIČ Jože, KRAJČIČ Darij. Za nadomestna člana se imenujeta CELINŠEK Zoran in ZIDARN Jože - Obravnava in sprejem višine nagrade za člane nadzornega sveta Predlog sklepa: Člani nadzornega sveta prejmejo sejnino v višini: predsednik 25.000,00 SIT neto člani 20.000,00 SIT neto Poleg sejnine so člani nadzornega sveta upravičeni do potnih in drugih z zakonom predpisanih stroškov. - Razno Gradivo za zasedanje bo delničarjem na vpogled 10 delovnih dni pred sejo vsak delovni dan od 11. do 14. ure na sedežu družbe. Morebitne nasprotne predloge delničarji vložijo pisno najpozneje 3 delovne dni pred zasedanjem na upravi družbe. Skupščine se lahko udeleži vsak delničar osebno ali po pooblaščencu. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se skliče nova seja istega dne v istih prostorih ob 18. uri z enakim dnevnim redom. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala. UPRAVA Vsem občanom želimo prijetno praznovanje ob 1. maju - prazniku dela Župan in Občinski svet občine Mozirje NAZARJE Predsednik Milan Kučan praznoval z Nazarčani V podjetju Glin K&M so Milana Kučana seznanili z letošnjimi ambicioznimi načrti (foto: Ciril Sem) Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se je med enodnevnim obiskom občine Nazarje temeljito seznanil z gospodarskimi in družbenimi razmerami “province, kjer je življenje fajn,” kot se je dobromisleče izrazil. Med obiskom si je ogledal podjet-ja Glin K&M d.o.o., BSH Hišni aparati d.o.o. in Elkroj d.d., pogovoril se je z zgornjesavin- jskimi in šaleškimi župani in gospodarstveniki ter doživel nadvse prisrčen sprejem v nazarskem frančiškanskem samostanu in pri sestrah klarisah. Predsednik države je obisk sklenil z odprtjem nove športne dvorane, ki je (tudi zaradi njegove prešerne sproščenosti) doživela redko videno manifestacijo mladosti, športa in euforično veselega druženja. Več o praznovanju v Nazarjah v reportaži na straneh 19-22. Savinjčan - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 ORGANIZACIJE. OGLASI D SOŽITJE MOZIRJE Skrajni čas za prehod z besed na dejanja Člani območnega društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Mozirje, ki ga vodi Darinka Marolt, so mnenja, da se mora stanje tudi na njihovem področju počasi urediti in spraviti na pozitivne temelje. Prvi korak je bil storjen, ko jim je Občina Mozirje oddala v brezplačen najem Urhovo hišo v Mozirju, ki jo je pred štirimi leti kupila prav v ta namen. Zgradba je potrebna temeljite prenove, za katero pa seveda nimajo lastnih sredstev. Starši otrok s posebnimi potrebami že dolga leta opozarjajo na vsakodnevne probleme, s katerimi se srečujejo. Naloga celotne družbe naj bi bila, da bi sprejemala drugačnost. Velik problem je usklajevanje potreb duševno prizadetih s potrebami ostalih družinskih članov in nenazadnje okolice ter vseh, s katerimi se srečujejo. Člani društva Sožitje Mozirje ni center v Mozirju, ki mu v naslednjih letih poteče najemna pogodba za prostore. V njih aktivne dopoldneve trenutno preživlja 14 varovancev. V naslednjih letih naj bi se ta številka zvišala na preko 20, za katere pa seveda prostora trenutno ni. Predlog Sožitja je tudi zavoljo tega, da se v Urhovi hiši vzpostavi najprej dnevno varstvo, sčasoma pa Predsednik republiškega društva Sožitje Tomaž Jereb je pojasnil, kako se lotiti reševanja prostorskih problemov v Mozirju (foto: Ciril Sem) opozarjajotudina potrebe po dnevnem varstvu prizadetih oseb. Pomanjkanje denarja, prostorov in kadra nadomeščajo z nesebično ljubeznijo. Društvo se financira zgolj z donacijami in kandidiranjem na razpisih. Ti viri pa niso stalni, zato so se s prošnjami obrnili tudi na občine. Mozirska je pred novim letom društvu oddalavbrezplačennajem zgradbo, ki jo je kupila v ta namen pred leti. Le-ta sedaj propada, neustrezni prostori pa tudi ne dovoljujejo skorajšnje selitve varovancev. Na pomoč jim je priskočilo republiško društvo Sožitje. NjegovpredsednikTomažJereb je na sestanku s predstavniki občin na podlagi bogatih izkušenj razložil možne načine preureditve te zgradbe, vire financiranja in poti do njih. Država bo vletošnjemletu razpisalakoncesije za upravljavce domov z dnevnim varstvom. Kot morebitni prosilci naj bi se prijavila predvsem društva Sožitje, ki vedo kaj in kak) z ljudmi, ki imajo posebne potrebe. Posebno poglavje je varstveno delov- morda tudi celodnevno. Poleg obstoječe zgradbe naj bi se zgradili novi prostori za VDC, ki bi ustrezali potrebam varovancev. Še posebej bo potrebno misliti na predšolske otroke. Trenutno jih velik) obiskuje krajevne vrtce, kjer so integrirani med druge otroke. Z njimi vzgojiteljice ne morejo izvajati ustreznih programov, saj zato nimajo potrebnih znanj. Škoda, ki tako nastaja, je nepopravljiva Zaradi tega je treba razmišljati tudi o oddelkih predšolskih otrok s prilagojenim programom. Morda bo kateri našel svoj prostor prav v Urhovi hiši. Predstavniki občin so sprejeli predlog gornjegrajskega župana Tonija Ri-flja, da se ustanovi posebna posvetovalna koordinacija, v kateri naj bi poleg predstavnikov Sožitja sodelovali tudi predstavniki občin. Skupno naj se nato poiščejo ustrezne smernice, po katerih naj bi se postopoma uredile nastale težave. Benjamin Kanjir Na podlagi 1'0. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LJUBNO ZA LETO 2001 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2001: - NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno - ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno - SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno - BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno - SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno -DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: - za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Ljubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; - za ZLATO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; - za SREBRNO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; - za BRONASTO PRIZNANIE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; - za SPOMINSKO PRIZNANIE Občine Liubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; - za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje - vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja - podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 11.06.2001. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek, 3- avgusta 2001. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija nebo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DESUS Ustanovitev območnega odbora Stranka upokojencev doslej na območju Zgornje Savinjske doline še ni imela organizirane dejavnosti, temu primerno pa sledi tudi zastopanost v občinskih svetih, saj stranka v nobenem od šestih občinskih svetov nima svojega predstavnika. Z ustanovitvijo Območnega odbora DeSUS Zgornje Savinjske doline s sedežem v Mozirju želi stranka omogočiti zainteresiranim upokojencem, invalidom in drugim državljanom neposredno vključevanje v stranko upokojencev ter preko nje vplivati na politično, gospodarsko, socialno, zdravstveno, kulturno in drugo dogajanje, tako na lokalni kot državni ravni. Nesporno je, so ugotavljali udeleženci ustanovne skupščine, da je mnogo preveč odprtih vprašanj, povezanih z upokojenci, poleg tega pa želijo pred lokalnimi volitvami ljudi nagovoriti z jasno in vsebinsko besedo, s katero bodo lahko uresničili zastavljene cilje. Po predhodnem evidentiranju kandidatov so bili v izvršni odbor območja izvoljeni predstavniki iz vseh občin, razen iz občin Luče in Solčava, kar naj bi se zgodilo naknadno, območni odbor stranke pa bo vodil Peter Habjan iz Mozirja. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE 50 paketov iz akcije nikoli sami 2000 V marcu in aprilu je mozirsko območno združenje Rdečega križa s petdesetimi prehrambnimi paketi in vrečami pralnega praška skušalo pomagati posameznikom in družinam iz tukajšnjega območja. To so bili paketi, ki so ostali od lanskoletne akcije Nikoli sami. V združenju ugotavljajo, da bi mesečno lahko razdelili najmanj toliko paketov, če bi jih lahko kupili. Vedno večje namreč ljudi, ki bi jim prehrambni paket olajšal vsaj dan ali dva življenja, vendar bodo morali verjetno na naslednje razdeljevanje paketov počakati do jeseni, ko jim bodo iz Rdečega križa Slovenije poslali nove pakete, kupljene iz sredstev, zbranih v akciji Nikoli sami 2001. lika Kramer OBČINA MOZIRJE Mladi bolničarji usposobljeni za pomoč v nesrečah Sedemčlanska ekipa prve pomoči civilne zaščite občine Mozirje je 18. aprila uspešno opravila zaključne izpite, fantje pa so s tem pridobili nazive bolničarjev. Njihova naloga odslej je skrbeti za ponesrečence ob morebitnih naravnih nesrečah, vojnah in hujših prometnih nesrečah. Ob koncu trimesečnega tečaja so jim tako dr. Franc Širko kot župan Jože Kramer in ostali prisotni poleg čestitk izrekli željo, da bi svoje znanje uporabljali samo na tekmovanjih in nikjer drugje. Občina Mozirje je s tem pridobila še eno ekipo prve pomoči in ima sedaj dve - v vsaki krajevni skupnosti eno. Mladi bolničarji, ki jih je poučevala Darja Es, so pridobili veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga bodo potrebovali ob morebitnih nesrečah. Kot je ob zaključku tečaja poudaril predsednik občinskega odbora za požarno varstvo, zaščito in reševanje Janko Žuntar, nesreča nikoli ne počiva, zato je potrebno biti ved- no pripravljen. Ekipa se bo odslej udeleževala regijskih tekmovanj, na katerih bodo obnavljali in izpopolnjevali svoje znanje. Vprašanje, ki je nekako obviselo v zraku, pa je, ali so tudi ostale zgornjesavinjske občinske ekipe prve pomoči dovolj usposobljene, saj tovrstnega izobraževanja v dolini ni bilo že več kot deset let. Območni odbor DeSUS-a vodi Peter Habjan iz Mozirja (foto: Ciril Sem) NOVI SLOVENSKI POTNI LISTI 1.3- 2001 smo v upravnih enotah pričeli sprejemati vloge za izdajo novih slovenskih potnih listov. Od 5. avgusta 2002 potni listi na starih obrazcih (modre barve) ne bodo več veljali. Čemu služi potni list? - z njim lahko potujete brez vizuma v kar 78 držav po svetu, - s potnim listom lahko dokazujete svojo istovetnost in državljanstvo. Kdo lahko zaprosi za potni list? Vsak državljan Republike Slovenije, če je oseba mlajša od 18 let, pa njegov zakoniti zastopnik. Vpis otrok v potne liste njihovih zakonitih zastopnikov ni več mogoč, tudi otroci morajo imeti svoje potne liste. Kam po potni list? Naoddelekzaupravne notranjezadeveUpravne enote Mozirje. Tečejo tudi intenzivne priprave na informatizacijo krajevnih uradov. Ko bo projekt zaključen, bo možno vlogo vložiti tudi na krajevnih uradih. Potne liste izdeluje pooblaščeno podjetje (za našo upravno enoto je to Cetis v Celju), zato takojšnja izdelava ni več možna Prejeli ga boste v roku 14 dni po pošti ali na upravni enoti - odvisno od načina, ki ga boste sami izbrali. Potni list ima 32 strani, če potujete več, lahko izberete potni Ust z 48 stranmi. Želimotas posebej opozoriti, da vložite vlogo zapotnilistwaj 14 dnipred načrtovanim odhodom v tujino, da boste potni list pravočasno prejelL Kaj potrebujete? - fotografijo (velikosti 3,5 x 4,5 cm, lahko je včrno-beli ali barvni tehniki); - stari potni list (če ga niste imeli, predložite drug identifikacijski dokument, npr. osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ali maloobmejno prepustnico); - denar za plačilo obrazca potnega lista in predpisano takso (potni list z 32 stranmi, ki ima veljavnost 10 let, stane 7.625,00 sit, z veljavnostjo 5 let stane 6.500,00 sit in z veljavnostjo 2 leti stane 5.82 5,00 sit) Veljavnost potnega lista: 10 let za polnoletne osebe, 5 let za osebe od 4. do 18. leta starosti, 2 leti za mlajše od 4. leta starosti. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Benjamin Kanjir d ORGANIZACIJE. OGLASI UNZ CELJE OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Provida 2000 tudi na zgornjesavinjskih cestah Dobrih 30 let že policisti po vsem svetu iščejo načine za čimbolj učinkovit nadzor cestnega prometa. Zdi se, da jim je z iznajdbo video-nad-zomega sistema provida 2000 uspel velik korak naprej, saj ga uporabljajo že skoraj vse evropske države, rezultati pa so zelo dobri. Sistem je sestavljen iz dveh kvalitetnih kamer, videorekorderja in LCD zaslona. Meri hitrost vozil, prevoženo pot in čas. Skupek daje realne informacije o kršitelju, katerega prekršek ni težko dokazati, saj je vse posneto na video trak. Najbolj enostavno bi sistemu lahko rekli radarska kontrola na kolesih, saj vozilo z vgrajenim sistemom provida 2000 vozi po cesti, se od ostalih vozil v prometu ne loči, kljub temu pa policist za upravljalnikom budno spremlja promet okoli sebe. Poseben izpit mora imeti tudi policist za krmilom vozila, saj le-to dosega velike hitrosti, ko spremlja kršitelje. Doslej je tako izurjenih posadk na območju celjske uprave za notranje zadeve 12. Provida 2000 lahko spremlja promet tudi iz stoječega vozila, torej kot klasični radar, poleg tega je zelo učinkovit ob spremljanju kršiteljev, ki so prevozili rdečo luč v križišču, prehitevali po desni strani itd. Gre predvsem za kršitve, ki jih je bilo doslej težko dokazovati. Slovenska policija je v zadnjem mesecu nabavila sedem novih osebnih avtomobilov in eno motorno kolo, ki so opremljeni z novim sistemom. Z njimi bodo policisti nadzorovali promet tudi na regionalnih cestah.V Zgornji Savinjski dolini lahko pričakujemo zlasti vozilo znamke alfa romeo 156 2,5 l6V, srebrne barve, z registrsko tablico CE 91 -01 H. Njegova končna hitrost se giblje okoli 250 km na uro, kar bo gotovo zadostovalo za boljši nadzor cestnega prometa in posledično temu učinkovitejše kaznovanje kršiteljev. Benjamin Kanjir “Strup za cestne dirkače”- alfa romeo 156 z vgrajenim sistemom provida 2000 (foto: B. Kanjir) JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002 Vpis otrok v vrtec Mozirje in Rečico je v mesecu maju 2001. Popolno dokumentacijo, ki jo dobite v vrtcu morate oddati do 31.5.2001. Vse informacije in dokumentacijo za vpis otroka v vrtec, dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, telefon 5 833 315. S pesmijo in plesi po celem svetu Organizacija uvodne prireditve letošnjega praznika krajevne skupnosti Mozirje, Jurjevega, je bila zaupana mentoricam in učencem mozirske osnovne šole. Otroci so pod strokovnim vodstvom pripravili odmevno prireditev, ki si jo je ogledala polna dvorana obiskovalcev, katere je uvodoma pozdravil predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Prireditev z naslovom Hej, hoj, pojdi z menoj so si mozirski šolarji zamislili kot celoto brez vmesnih prekinitev. To je omogočalo obiskovalcem popolnoma nov pogled, nastopajočim pa nezmotljivo koncentracijo ob njihovih točkah. Slednje so bile izpiljene in dodelane, vsekakor primerne za širši krog obiskovalcev. Ti so prireditev odlično sprejeli, opazno pa je bilo, da je aplavz ob koncu izžareval napetost, ki je naraščala tekom cele prireditve. Za to je poskrbela Golica, ki je znova dokazala, da smo Slovenci narod muzikantov in ljubiteljev narodne glasbe, ki prav zavoljo tega ne bo zamrla. Osnovnošolci, od najmlajših do tistih malce starejših, so se pod taktirko zborovodke Lijane Blagovič in njenih sodelavk s pesmijo, plesom in recitacijami sprehodili po vseh svetovnih kontinentih. Z vsakega so si izbrali določene dežele, jih predstavili skozi značilne ritme in osvetlili njihovo kulturo. Ugotovitev povezovalcev, Maje Marovt in Luke Pavliča, je bila hkrati sporočilo vsem, ki so 19- aprila popoldan napolnili dvorano mozirskega kulturnega doma: povsod je lepo, doma pa najlepše. Daje temu res tako, je pričal pogled po nastopajočih šolarjih, v katerih se skriva naše bogastvo in dober obet za prihodnost. Benjamin Kanjir 0 „ mmwim i®s.* NAZMU VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI za šolsko leto 2001/2002 Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37, 3331 Nazarje. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis pa dobite v tajništvu OŠ Nazarje - tel. št. 839 13 60 in v vrtcu Nazarje in Šmartno ob Dreti. Izpolnjene obrazce pošljite do 15.5.2001. NOVA KNJIGA ALEKSANDRA VIDEČNIKA Okrogle in manj okrogle iz Mozirja Narodopisno delo Aleksandra Videčnika je ob njegovi 80-letnici doživelo srebrno obletnico. Zgornjesavinjski ohranjevalec ljudskega izročila je pred tednom dni namreč izdal svojo 25. knjigo z naslovom Okrogle in manj okrogle iz Mozirja. S tem se je širina knjižne police z njegovimi deli podaljšala do zavidljive dimenzije, avtor pa pri tem ves čas sledi svojemu vodilu: kar je zapisano oziroma natisnjeno, se ne izgubi, torej je zavarovano pred pozabo. Knjiga Okrogle in manj okrogle iz Mozirja ne sodi med tipična Videčnikova dela, saj glede na vse-binsko zasnovo ne spada med strokovno literaturo, prej med leposlovje. Vendar zapis duhovitih dogodkov v mozirskem trgu iz časa pred 200 oziroma 250 leti kljub temu predstavlja zgodovinsko vrednost, saj zgovorno predstavlja tedanje družbene razmere. »Mozirje glede tega seveda ni bilo nobena velika izjema v primerjavi z ostalimi tedanjimi trgi, kjer so tržani in svobodni meščani tvorili vase zaprto priviligirano družbo,« je na predstavitvi knjige v mozirski galeriji pojasnil njen avtor. V tistem obdobju je vladala velika socialnadiferenciacija, ki je temeljila na monopolu nad volilno pravico. Slednjo so imeli le tržani moškega spola, ki so dosegali določen davčni minimum. Zaradi tega se je »denar ženil z denarjem«, kot se je slikovito izrazil Aleksander Videčnik. Zanimivo je, da je do prvega upora proti takšnem razmeram na Slovenskem prišlo v Zgornji Savinjski dolini, in sicer konec 18. stoletja na “Kol’kor kapljic, tol'ko let...” - na Videčniku (foto Ljubnem ob Savinji, kjer so kočarji zahtevali volilno pravico. Po trinajstih letih tožarjenja je sodstvo seveda odločilo v korist tržanov. »Ko sem pred mnogimi leti v Mariboru pregledoval star trški arhiv, le-ta je na žalost še danes neurejen, sem naletel na najrazličnejše zapisnike takratnih sodnikov,« je vire za pisanje okroglih zgodb iz Mozirja pojasnil zdravje neumornemu Aleksandru : Ciril Sem) Laykauf je v svojih pesmih opisoval zlasti lepote kraja, doline in Savinje, v veliki meri pa tudi razmere in medosebne odnose v trgu. Kako piker je znal biti, je na nazoren način predstavil član mozirske gledališke skupine David But, ki je prebral dve njegovi pesmi in eno izmed zgodb iz knjige z naslovom Pesnik v nemilosti. Sodeč po reakcijah občinstva bo Videčnikov namen razvedriti bralce zagotovo dosežen. Oba častna gosta predstavitve »srebrne« Videčnikove knjige sta opravičila svojo odsotnost - ministrica za kulturo Andreja Rihter zaradi sočasnega sprejemanja državnega proračuna v parlamen- Predsednik države odlikoval Aleksandra Videčnika Predsednik države Milan Kučan je Aleksandru Videčniku ob njegovi 80-letnici podelil častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Zgornji Savinjski dolini. GALERIJA MOZIRJE Tradicionalna predstavitev domačih likovnikov V okviru letošnjega krajevnega praznika so se mozirski likovni ustvarjalci v mozirski galeriji predstavili že tretje leto zapored. Na ogled so postavili dela, ki so nastala v zadnjem letu, za postavitev razstave pa je tudi tokrat poskrbel Alojz Zavolovšek. S tradicionalno razstavo ob krajevnem prazniku so mozirski slikarji dobili možnost, da tako profesionalni kot ljubiteljski ustvarjalci vsaj enkrat letno predstavijo svoja dela, ki so nastala tekom leta. Videčnik. »Pozneje sem se uspel prebiti še do rokopisov Žige Laykaufa, mozirskega pesnika, kronista in posebneža, ki je imel spričo kroničnega pomanjkanja denarja to navado, da je pisal na hrbtno stran različnih dokumentov. Na ta način so se ohranili številni občinski razglasi in ostale listine, ki imajo na hrbtni strani Laykaufove pesmi, spodaj pa še kakšno njegovo pripombo.« tu, dr. Matjaž Kmecl pa zaradi bolezni. Čestitke avtorju ob novem dosežku sta zato sporočila v pisni obliki, za kulturno še bogatejši večer pa so poskrbeli člani vokalne skupine Savinjski rožmarin. Z zadnjo pesmijo Kol’kor kapljic, tol’ko let so skupaj z obiskovalci zaželeli Aleksandru Videčniku še veliko zdravja in ustvarjalne energije. Franci Kotnik Akademski slikar Alojz Zavolovšek je ob otvoritvi razstave poudaril predvsem misel, da je potrebno likovno kulturo v Mozirju graditi na različnosti. To likovnikom vsekakor uspeva. Pravijo, da imajo vsake oči svojega »malarja«, in zavoljo tega nastajajo različna dela v različnih likovnih tehnikah. Spričo vse boljše osveščenosti ljudi o slikarstvu v Mozirju, za kar gre lahko zahvala na več strani, dobiva ta veja umetnosti tudi v teh krajih vse več privržencev. Mnogi izmed njih so zrasli prav v mozirski galeriji, ki nudi svoje stene vsem, ki želijo pokazati svoje delo in ga ponuditi v kritično presojo obiskovalcem. Benjamin Kanjir Za postavitev razstave mozirskih likovnikov je tudi tokrat poskrbel Alojz Zavolovšek (foto: Ciril Sem) ORGANIZACIJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Na pragu devetletnega osnovnega šolanja Devetletno obvezno šolanje je bilo uvedeno z novim zakonom o osnovni šoli. Zakon bo začel veljati v šolskem letu 2003/2004, do takrat pa se bodo morale vse šole tako prostorsko, kadrovsko in organizacijsko pripraviti na devetletko. V Zgornji Savinjski dolini ni nobena šola poskusno uvedla devetletnega šolanja, niti za prvi niti za sedmi razred. Glavni razlog je bil v prostorski omejitvi, saj nobena ni izpolnjevala predpisanih pogojev. Z gradnjo novih šol v Nazarjah in na Rečici ob Savinji so se razmere bistveno spremenile. Trenutno je v Zgornji Savinjski dolini v osnovnošolsko izobraževanje vključenih okoli 1670 učencev. Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad Gornjegrajski ravnatelj Franc Vuga ugotavlja, da pri njih o velikih prostorskih pridobitvah ne razmišljajo, z minimalnimi dograditvami pa bodo rešili vprašanje knjižnice in pridobili dodatni učilnici. Po predvidevanjih naj bi starejšo skupino vrtca prestavili v spodnje prostore zdravstvenega doma, z vstopom v devetletko pa naj bi prvemu razredu zagotovili prostor v vrtcu. Na podružnični šoli v Novi Štifti so pogoji zagotovljeni, dodaja Vuga, problem je nedokončana šola v Bočni, kjer naj bi bila vrtec in prva triada. Osnovna šola Nazarje V Nazarjah si boljših pogojev, tako prostorskih kot tudi kadrovskih, za devetletno šolanje ni mogoče zamisliti, z zadovoljstvom pravi ravnatelj Anton Smrke. V teh dneh bodo sklicali informativni sestanek s starši, svetom staršev in učitelji, saj resno razmišljajo, da bi se vključili v devetletko leto pred zakonsko določenim rokom. Z nekaj napora bodo preuredili knjižnico v Šmartnem ob Dreti ter tako zagotovili potrebne pogoje tudi na podružnični šoli. Osnovna šola Mozirje V Mozirju se po besedah tamkajšnjega ravnatelja soočajo predvsem s prostorskimi težavami. Največji problem je telovadnica, katere uradno nimajo, pouk športne vzgoje pa so prisiljeni izvajati v večnamenskem prostoru. Z izdelavo projektne dokumentacije in imenovanjem gradbenega odbora so mozirski šolniki storili, kar je bilo v njihovi moči, sedaj sta, pravi Venek, na potezi Občina Mozirje in šolsko ministrstvo. Ocena mozirskega ravnatelja je, da so prostorsko precej omejeni. Z nekaterimi preureditvami bodo sicer pridobili dve učilnici, vendar naj bi sodobna šola imela poleg dostojne knjižnice tudi medije in videoteko. V Mozirju bo, zaradi istočasnega vpisa dveh generacij, najbolj problematičen prvoletni vpis, sicer pa bodo v povezavi z vrtcem ob prehodu uporabili njihov prostor. V Mozirju ugotavljajo, da sta še najbolj urejeni podružnici v Šmihelu in na Lepi Njivi, zaradi precejšnjega upada števila otrok pa obstaja bojazen, da jih bo za sedanja dva oddelka kmalu premalo. Osnovna šola Rečica ob Savinji Na Rečici se zavedajo, da bo prehod na devetletno šolanje terjal od učiteljev precej truda in dodatnega dela, zato so z vsebinskimi in metodičnimi pripravami začeli že letos. Mlad kolektiv učiteljev, ki ga vodi ravnateljica Vlasta Poličnik, uveljavlja metodo vseživljenjskega učenja, ki otroke usmerja k samostojnosti in ustvarjalnosti. Devetletka je izziv, pravi Vlasta Poličnik, vse pa je seveda odvisno od tega, kako bodo stvari speljali. Zaradi majhnih učilnic bodo pouk organizirali v dveh razredih. Poseben problem predstavljajo sanitarije, saj ob gradnji šole normativi in standardi za devetletko še niso bili določeni, vendar bodo rešili tudi to težavo. Osnovna šola Blaža Arniča Luče V Lučah je bilo veliko delo opravljeno že z uvedbo celoletne male šole, do devetletke pa je potrebno storiti samo še korak, je prepričana ravnateljica Valerija Robnik. Lučka šola je bila med prvimi, ki se je že leta 1998 prijavila za devetletko. V tem času je prišlo do zamenjave ravnateljice, kar je precejšen vzrok, da niso bili izbrani. Trenutno so prostorske kapacitete lučke šole zasedene, vendar v naslednjih letih pričakujejo manj otrok. V bistvu smo pripravljeni, ugotavlja Robnikova, problem je podružnica v Solčavi, kjer so postale prostorske razmere kritične. Na podružnični šoli je uveljavljena kombinacija prvega in drugega ter tretjega in četrtega razreda. Obstoj šole je za Solčavane življenjskega pomena, ob sedanji podrtiji je nemogoče narediti kaj bistvenega, zato bodo morali pristojni resno razmisliti o celoviti adaptaciji stavbe, poudarja lučka ravnateljica. Osnovna šola Ljubno ob Savinji Na Ljubnem ob Savinji so morali najprej rešiti problem enoizmenskega pouka.Zizgradnjošeene telovadnice in prizidka k šoli ter posodobljenimi prostori v vrtcu se bodo vključili v devetletko kadrovsko in prostorsko pripravljeni. V novem delu naj bi dobile prostor učilnice za specialni pouk in kabineti. Za izpolnitev pogojev za uvedbo devetletke morašolazagotoviti toliko učilnic, kotima oddelkov, poleg tega še na vsaka dva oddelka v zadnji triadi eno veliko in eno malo učilnico. Na Ljubnem potrebujejo 24 učilnic, knjižnico, računalnico in dve telovadnici, kadrovsko pa se bodo okrepili z dodatnim zaposlovanjem učiteljev. Letos bo prvič prestopilo hram učenosti 38 otrok, podoben demografski razvoj pa se kaže tudi v prihodnje, z zadovoljstvom ugotavlja Rajko Pintar, ravnatelj ljubenske šole. Savinjčan ORGANIZACIJE, OGLASI C /f \ Sonja Bezovšek, s.p. Attemsov trg 35 ' 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 Mudimo vam kostime, tuniko, bluzo... Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 AKCIJA v mesecu MAJU: VRATNA KRILA IN MASIVNI PODBOJI IZ ZALOGE 15% popust za plačilo z gotovino. CELJE Velik celodnevni shod mladih Prvo sredovmajubov dvorani Golovec in na Cel jskem sejmu velik celodnevni shod mladih iz vse Slovenije. Shod, ki ga v sklopu Škofijskega zbora o mladini organizira mariborska škofija Maribor, se bo s pesmijo pričel ob 9- uri, nadaljeval s pozdravi, koreografijo načrta mladinske pastorale in 13 različnimi forumi. Z udeleženci bosta tudi znana športnika Brigita Bukovec in Davo Karničar. U vod v popoldanski del bo monodrama, ki ji bodo sledile različne delavnice in predstavitve projektov. Vrhunec dneva bo mladinska maša z razdelitvijo načrta mladinske pastorale. Srečanje bodo sklenili s koncertom Adija Smolarja. KF LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD V ospredju varstvo narave Gornjegrajski lovci so v preteklem letu v glavnem izpolnili plan odstrela - razen pri jelenjadi, kjer so od načrtovanih šestnajst uplenili samo tri. Z enakimi kriteriji dela so uspeli urediti odnose znotraj družine, kljub temu je še nekaj članov, ki ne dojemajo, da anarhija ni sredstvo za reševanje odprtih vprašanj, ugotavlja starešina Ciril Zavolovšek. Dobro osnovo za delo družine so dosegli s prilagoditvijo pravilnikov novim razmeram na področju lovstva, ob svojem specifičnem poslanstvu pa niso pozabili na sodelovanje s šolo in ostalimi, predvsem okolju prijaznimi subjekti v kraju. Lovci se zavedajo, da je ekološko vprašanje vse bolj aktualno, njihova obveza pa je ohraniti okolje v takem stanju, da bo preživela divjad in z njo tudi človek. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja s strani mozirske upravne enote jim je uspelo legalizirati strelišče v Gradišču. Z delno ureditvijo strelišča bo mogoče organizirati razne tekme, kar bo ugodno vplivalo na obisk kraja in cele doline, so prepričani gornjegrajski lovci. Se naprej ostajajo težava potepuški psi, ki so samo v lani pokončali devetnajst srn in mla-dičev. Lovci zase pravijo, da ne želijo biti konjederci, zato so obvestili pristojno inšpekcijo, zavedajo pa se, da bodo morali problem psov reševati predvsem z boljšim lastnim zgledom. Med številnimi cilji, ki so si jih zadali, je gotovo osnovni ohranitev narave. Naloga je zelo zahtevna, predvsem na področju Menine, kjer želijo številni, od države naprej, posegati v prostor. Zavedati sebo treba, da je Menina največji rezervoar pitne vode, nadalje imata na tem področju genetsko zapisane poti medved in ris, poleg red kih rastlin je na Menini tudi termična postaja ptic. Savinjčan Cesta v Loke 10, 3330 MOZIRJE - tel: 03/839-42-70 fax:03/839-42-71 - GSM: 041/690-004 -Na zalogi plašči po ugodnih cenah: SAVA, GOODYEAR, DUNLOP, MICHELIN, ... -Kovinska in ALU piatišča:RIAL, ALESSIO,.. -Servis avtoklim (A/C) -Prepisi lastništva vozil AKCIJA: TRAKTORSKI PLAŠČI PL.12,4/11X28 28.860 SIT PL. 11,2/10X28 26.500 SIT PL. 10/75X15,3 12.000 SIT AVTOPLAŠČI MONTANA PL.155/70R13 5.930 SIT PL.165/70R13 6.020 SIT PL.175/70R13 6.470 SIT OKRASNI POKROVI 13" 825 SIT 14" 825 SIT 15" 925 SIT VSE CENE SO Z DAVKOM, MONTAŽO IN CENTRIRANJEM! ~\ Včeraj so sedeli v prvi vrsti partijskega kongresa, danes v prvi vrsti cerkvenega bogoslužja - vse za blagor olastninjenih Slovencev. \___________________________________________________________Savinjčan J POGOVOR Z MIRANOM ŽEROVNIKOM, INŠTRUKTORJEM LETENJA Z JADRALNIM PADALOM Med nebom in zemljo Biti prost zemeljskih spon in kot ptica prosto jadrati pod nebeškim nebom je bila in ostala želja mnogih. Od tistikrat, ko je Ikarus nesrečno poskusil premagati privlačnost Zemlje, se je veliko spremenilo. Kljub temu ostajajo živo pisane kupole pod vedrim nebom vredne občudovanja, letalci pa ljudje, ki so premagali povsem razumljiv strah in se brez pomoči motorjev dvignili nad vsakdanjik življenja. • Je jadralno padalstvo šport? Vsekakor. • Jadralnemu padalcu se verjetno spodobi biti bolj doma v zraku kot na Zemlji... Gre za povsem specifične občutke, ki jih občutimo enako kot vsi ostali letalci in seveda tudi navadni smrtniki, če se odločijo, da se popeljejo z nami. V zraku se je lahko počutiti domače, če so podani idealni pogoji za letenje. Seveda pa se dogaja, da naletiš na turbulentno ozračje - takrat se človek ne počuti najbolje. Mogoče bi na kratko rekel takole; raje sem na zemlji in razmišljam, kako lepo bi bilo biti v zraku, kot biti v zraku in razmišljati, kako je lepo biti na zemlji. • V zraku so težave verjetno občutene bistveno bolj intenzivno kot na zemlji? Vse skupaj je stvar izkušenj. Začetnik v določeni situaciji odreagira neprimerno drugače kot izkušen jadralec. Zadeva je primerljiva z vožnjo z avtomobilom. Začetnik na poledeneli cesti zanesljivo reagira povsem drugače od izkušenega voznika. S pridobljenimi izkušnjami se velikokrat, tudi podzavestno, ukrepa pravilno..Za pilote z manj izkušnjami je zadeva lahko neprimerno bolj zoprna in seveda morebitna napačna reakcija še bolj negativno vpliva na dogajanje. Zaradi tega se nenehno izpostavlja varno in kvalitetno šolanje, kvalitetne priprave pilota, ki mora osvojiti vse izobraževalne programe. Licenco samostojnega pilota lahko dobi samo jadralec z zadostnimi izkušnjami. zmanjševanje in povečevanje hitrosti letenja, znati mora iz varnih manevrov pristati proti vetru. Vedno je treba pristati proti vetru. Temu sledi višinski let in s tem je prvi začetni tečaj zaključen. Za prvi višinski let morajo biti izpolnjeni vsi varnostni pogoji; od vremenskih do psihofizičnega stanja kandidata, njegove samozavesti... Višinski let je praviloma višji od tristo višinskih metrov. S tem je kandidat v bistvu zaključil šolanje, pridobil licenco pilota pripravnika in od takrat naprej lahko leti v spremstvu inštruktorja. Ta ga s pomočjo UKW postaje usmerja na štartu in cilju, ga tako na nek način vodi in opozarja na morebitne napake. Pri vsakem letu se opravi določena naloga in po 50 višinskih poletih lahko kandidat opravi interni izpit. To je pogoj za opravljanje zaključnega izpita, ki je na državnem nivoju, kjer pridobi licenco samostojnega pilota. Sestavljen je iz teoretičnega dela in praktičnega leta.To je nekje pravno formalna meja, ki omogoča jadralcu samostojno letenje. • Nekateri menijo, da je jadralno padalstvo nevaren šport... Mogoče na nek način upravičeno. Če je govora o tem športu, se največkrat izpostavljajo nesreče. Redkeje se omenja, daje nekdo letel z Golt do Gornje Radgone ali v Italijo. To so zelo dolge razdalje, vendar se o tem ne govori. Če pa si nekdo zvije gleženj ali zlomi nogo, znajo vsi mediji o tem veliko povedati. Sleherni šport je na nek način izumil »Mogoče bi na kratko rekel takole; raje sem na zemlji in razmišljam, kako lepo bi bilo biti v zraku, kot biti v zraku in razmišljati, kako je lepo biti na zemlji.« LJUBNO OB SAVINJI Po zeleni pešpoti do pekla Slovenci smo obsedeni s čudnimi navadami. V iskanju lastnega svetovljanstva nam ni težko pretakniti slehernega kotička zemeljske krogle in skoraj sočasno - zavestno? - zanemarjamo čudesa stvarjenja, kijih je čas razpostavil okoli nas. Kot da je prisrčna majhnost lastnega dvorišča nekakšna sramota in vedenje o njem nepomembnost, ki kvari ugled. Tej majhnosti je zapisana tudi turistična pešpot po obronkih Tera nad Ljubnim ob Savinji, ki se vije med osamljenimi kmetijami do spoštovanja vrednega kanjona, kjer bi peklenska podoba morebiti navdihnila celo Danteja za njegovo Božansko komedijo, in se konča na začetku lastne poti. Zelena pešpot “očetov” Franca Atelška in Martina Klinarja je dobila ime po potočku Sopot, domačini uporabljajo staro ime Sopat, in je speljana po neokrnjenih gozdovih in travniških stečinah. Franc Atelšek je skupaj z Martinom Klinarjem “kriv” za pohod v Sopot (foto: Savinjčan) Leta 1999 je postala pohodniška, velikonočni ponedeljek pa je dan, ki zasnovano tradicionalnost združuje z dobrovoljnimi dovtipi radoživih pohodnikov. Letošnjemu druženju so dajali ton Ljubljančani, planinci iz SCT, pohajanje med ljubenskimi griči se je očitno priljubilo tudi Gornjegrajcem, domačinov Ljubencev je bilo tokrat nekoliko manj. Celotno pot je mogoče obhoditi v štirih urah in pol, kar pa je zaradi gostoljubnih “sosedov” ob poti skoraj zagotovo neizvedljivo. Na kmetijah Stenšak, Podlesnik in Globočnik je še doma gostoljubnost in oditi mimo hiše brez pozdrava pomeni za gospodarja žalitev. Domače žganje, jabolčnik in savinjski želodec so, ob v krušni peči pečenem kruhu, dobrote, ki jim pravoverni ne kažejo hrbta. Mogoče je tudi zato v teh ljudeh še nekaj sicer že davno izgubljene sozvočnosti z naravo. Savinjčan • Kdaj kot inštruktor oceniš, da je kandidat primeren za samostojno pot v svet ptic? Določeno znanje nudijo izobraževalni programi, povsem nekaj drugega pa so praktične izkušnje. Prepričan sem, da še sam vsega ne vem, saj se stalno dogaja nekaj novega. Specifika jadralnega letenja je v tem, da dva poleta nista enaka. Težko je oceniti mejo, ki nekomu zagotavlja maksimalno usposobljenost. Izobraževalne programe sestavljajo informativni, začetni in nadaljevalni tečaj. Na informativnem tečaju se kandidati seznanijo z jadralno opremo in osnovnimi znanji. Začetni tečaj traja osem dni, na njem pa tečajnik spozna priprave na štart, pripravo krila, kako si pripnemo letalni sedež in padalo in kako se padalo napolni z zrakom. Pred štartom je kupola padalapodobna cunji, ki se formira in napolni z zrakom s samim štartom. Padalo mora imeti v začetni fazi neko hitrost, da sploh poleti. Kandidat mora spoznati krmiljenje padala v zraku, človek. In človek je sleherni stvari določil merila in meje. Gibanje znotraj teh meja zagotavlja dokajšnjo varnost. S precenjevanjem lastnih sposobnosti se je hitro možno približati nevarnostim. Vse je odvisno od posameznika. • Tvoja pot jadralnega padalca je precej specifična... Od samega začetka sem bil vključen v izobraževalni program šole Sky iz Velenja. Vodil ga je žal že pokojni Marko Malovrh. V tistem času sem pri njih končal začetno in nadaljevalno šolanje ter opravil vse potrebne izpite. Pred šestimi leti sem prevzel vodenje šole in programov. Nekaj časa se je šola vodila v okviru Sky kluba iz Velenja, pred kratkim pa smo registrirali podjetje, ki se ukvarja z vsemi temi zadevami. Poleg šolanja organiziramo tudi polete v tandemu, naša dejavnost pa zajema tudi uvoz in izvoz ter prodajo jadralno padalske opreme. S strani Republiške uprave za zračno plovbo imamo certifikat za servisiranje opreme. Po novi c INTERVJU zakonodaji bodo morala biti jadralna padala redno tehnično pregledana, zato se z upravo za zračno plovbo dogovarjamo o podelitvi koncesije za dejavnost tehničnih pregledov opreme. • Praviš, da je padalo nekakšna cunja, vendar jo padalci prav obredno in z občutkom pripravljate za vsak let posebej... Gre preprosto za odnos ljudi do tega športnega rekvizita. Večina jadralnih padalcev skrbno ravna z opremo, seveda so tudi izjeme. Samo zlaganje padala ni tako pomembno kot na primer pri klasičnem padalstvu. Padalo je pač treba zložiti. Ena najboljših lastnosti tega letalnega športa je, da se padalo enostavno zloži v nahrbtnik in odnese na hrib. Precej negativno pa vplivajo na padalo sončni žarki, zato ga je neodgovorno po nepotrebnem izpostavljati soncu. Povsem druga stvar pa je priprava padala pred poletom. Takrat mora pilot skrbno poravnati vrvice in krilo padala in prekontrolirati vse podrobnosti. V tem so stvari, ki jih morajo naši tečajniki obvladati ob polnoči. Teh naših deset božjih zapovedi se imenuje pet kontrolnih točk. • Verjetno niso nepredvidljivosti tiste, zaradi katerih je vredno leteti po zraku? Osvobojen Zemlje postaneš ptica... Dejansko kot ptica. Tisti, ki ni letel, si tega posebnega občutka ne more predstavljati. Meni požene strah v kosti že, če stojim na visoki lestvi. Povsem drug občutek pa je nekje na 3000 metrih, s polnim zaupanjem v konstrukcijo padala. Preprosto ni enako kot stati na robu prepada. Težko je opisati te občutke. Posebno doživetje je v tem, da je jadralno padalo prostoleteče. Ne poganja ga motor, deluje samo s pomočjo fizikalnih sil, ki delujejo na krilo. V zraku slišiš samo žvižganje vrvic, kako na nek način krotiš veter. • Ampak dogajajo se tudi nesreče... Kot sem rekel, največ zaradi precenjevanja lastnega znanja. Ljudje letijo z neprimerno opremo in v neprimernih pogojih. Pred leti se je dogajalo, da so imeli neizkušeni piloti zelo zahtevna padala. Po grobi razdelitvi se namreč padala delijo v tri kategorije. V prvi so začetniška, šolska padala, v drugo sodijo rekreativna in v tretjo tekmovalna padala. Daleč največ nesreč se je zgodilo, ker so neizkušeni piloti kupovali tekmovalna padala, ki jih niso bili sposobni pilotirati. V zadnjih letih se je precej spremenila kvaliteta šolanja in mislim, da je teh nesreč manj. Res pa je, da se je povečalo število pilotov, zato je gledano procentualno število nesreč še vedno precejšnje. Zelo pomemben izobraževalni program so tečaji kritičnih situacij, na katerih se poskuša vse predvidljive situacije simulirati. Letenje mora biti varno in temu posvečamo maksimalno pozornost. • Vožnja v tandemu - na eni strani izkušen pilot in na drugi človek z voljo in brez znanja... Točno tako. Ravno zaradi tega je zadeva dostopna slehernemu, ki si želi zajadrati pod nebo. Verjamem, da je na začetku vsakega nekoliko strah, vlada neka božja previdnost. Temu bi rekel spoštovanje neznanega. Poanta je ravno v tem; brez občutka strahu bi leteli vsi po vrsti. Treba je vedeti, da je letenje v tandemu maksimalno varno. • Sam si začel z jadranjem razmeroma pozno in za športne razmere ne več rosno mlad? Mogoče res. Vse skupaj se je začelo informativno. V Gornjem Gradu so to počeli že pol leta pred mano. Zraven sem prišel precej naključno in se takoj zaljubil v ta šport. Kot zanimivost naj povem, da je bil eden mojih tečajnikov star 70 let, ko je začel. Še vedno je zraven in izžareva zelo pozitivno energijo. Starostne omejitve navzgor ni, navzdol pa je ta meja 15 let. S15 leti lahko interesent pride v tečaj in s 16 ima možnost opraviti zaključni izpit. Seveda mora do polnoletnosti imeti potrdilo staršev. Zdravstvena omejitev je v tem, da mora imeti pilot izpit za voznika B kategorije oziroma zdravniško spričevalo. Miran Žerovnik (foto: Ciril Sem) • Pred leti je bila gornjegrajska Finesa v samem vrhu slovenskega jadralnega športa. V zadnjem času pa kot da ji je nekoliko pošla sapa? V klubu so še vedno združeni vsi piloti iz Zgornje Savinjske doline in tudi ostalih krajev. V najboljših letih je bilo v klub včlanjenih 90 članov. Pozneje so se formirali klubi tudi po ostalih krajih. Po moji oceni ni toliko zamrlo samo delo kot promocija dejavnosti. Drži, da se organizira nekoliko manj klubskih tekem, manj je tudi druženja, ampak sama tekma Lepenatka še obstaja. Ravno tako določene tradicionalne akcije: previjanje reševalnih padal, paraski v Logarski, letenje v tujini itd. Problem vidim v promociji, odgovor na to pa bo potrebno poiskati drugje. Precej krivde za takšno stanje bo morala prevzeti tudi država - Zveza za prosto letenje, ki je uvedla določene omejitve pri tekmovanjih, tako da lahko na teh tekmah sodelujejo samo piloti z licencami. Zakaj se je tekma z Lepenatke prestavila drugam? Na Zvezi so preprosto ugotovili, da veliko tekmov- alcev ni priletelo do Gornjega Grada. Zaradi tega se je morala tekma prestaviti na pobočje Menine. Dejstvo je, da takšen način tekmovanja, kot ga poznamo iz Gornjega Gradu, počasi zamira. Preveč je konkurenčnosti in tekmovalnega duha in vse manj druženja jadralnih padalcev. Gornji Grad še vedno drži slovenski rekord po številu udeležencev ene tekme. Kar 204 tekmovalci so se pognali s štar-ta. Prepričan sem, da te številke še dolgo ne bo nihče presegel. Žal za takšen način tekmovanja ni več zanimanja. Upam, da bomo v Gornjem Gradu še naprej ostali zvesti, da bo Lepenatka ostala. Letos jo bomo organizirali že desetič. • S stališča gledalca je prestavitev tekme napaka... Kar se tiče gledalcev, je dejansko napaka. Glede varnosti in določil, ki so v veljavi, pa je zadeva drugačna. Potrebno se je prilagajati normam, ki veljajo v tekmovanju za slovenski pokal. Tekmovanja na piko so bila prvenstveno namenjena srečanjem in družabnosti, na nek način promociji jadralnega padalstva. Tekmovalci so pristajali in gledalci so bili zadovoljni. Povsem nekaj drugega pa so prava jadralno padalska tekmovanja v preletih. Letos takšno tekmovanje že četrtič organizira velenjski Sky klub. Tekma s štartom na Golteh in ciljem v Mozirskem gaju bo 28. in 29. aprila in šteje v sklop slovenske jadralno padalske lige. Tovrstne tekme mogoče za gledalce niso tako interesantne. Tekmovalec, ki štarta na Boskovcu, mora traso, ki je določena glede na vremenske pogoje, preleteti v najkrajšem času. Razdalje so lahko dolge tudi preko 100 km. • Je merilo uspešnega jadralnega padalca dolžina prejadranih kilometrov ali čas v zraku? Pravo merilo je razdalja, katero jadralec preleti. Nič nenavadnega ni cel dan krožiti nad Lepenatko. Štartaš dopoldne in pristaneš zvečer, naveličan in trd od sedenja. To bi bil čuden rekord. • Kaj si je v Zgornji Savinjski dolini vredno ogledati s ptičje perspektive? Vsi kraji so lepi in sleherna stvar je zanimiva. Posebno doživetje je jadrati nad rojstnim krajem. Ob ugodnih vremenskih razmerah si je mogoče v enem poletu ogledati celotno dolino. • Je od jadralnega padalstva mogoče živeti? Treba je delati in to je to. Zadevo je potrebno zastaviti v zadovoljstvo vseh - učencev ali turistov, ki jih popeljemo. Mogoče je to prilika, da se zahvalim turističnim organizacijam, s katerimi se dogovarjamo o teh zadevah. Mislim predvsem na Logarsko dolino d.o.o., hotel Plesnik„Klemenškovo domačijo iz Logarske doline, Šport center Jakop z Ljubnega... Želeli bi sodelovati tudi s Šport centrom Prodnik, torej z vsemi turističnimi subjekti, ki nudijo turistom aktivne počitnice in izlete. Rad bi, da vključijo tudi našo ponudbo. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan “Tisti, ki ni letel, si tega posebnega občutka ne more predstavljati. Meni požene strah v kosti že, če stojim na visoki lestvi. Povsem drug občutek pa je nekje na 3000 metrih, s polnim zaupanjem v konstrukcijo padala. Preprosto ni enako kot stati na robu prepada. Težko je opisati te občutke.” JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Obujanje starih običajev - zaščita pred pozabo Območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mozirje je v začetku aprila organizirala revijo otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske doline. To je bilo drugo tovrstno srečanje vrtčevskih in osnovnošolskih skupin, na katerem ravnatelj mozirske osnovne šole Anton Venek v uvodnem nagovoru ni skrival zadovoljstva ob dejstvu, da vse več otrok zapolni svoj prosti čas s plesom. Občinstvu, svojim vrstnikom in učiteljicam so se najprej predstavili plesalci iz nazarskega vrtca - folklorna skupina Urška pod vodstvom mentorice Vanje Hofbauer. Nazarski osnovnošolci so ob pomoči men- torice Jožice Pus toslemšek pripravili vasovanje pod okni deklet na vasi iz časov naših dedkov in babic. Mentorici Nataša T\irk in Petra Volk sta z učenci z Lepe Njive pripravili splet spomladanskega rajanja, lučkim osnovnošolcem je bila pri njihovi zabavi pastirčkov na paši v pomoč mentorica Saša Poznič, pri jajčeriji gornjegrajskih osnovnošolcev pa sta pomagali mentorici Marija Kladnik in Anica Stakne; skupaj so poka- zali stari običaj zbiranja jajc in zabave na kmetiji. Domačini - mozirski osnovnošolci - so pod vodstvom Nade Janež prikazali star običaj od setve do mlačve. Ob različnih spletih iger in plesov so otroci obudili stare običaje, ki se jih danes spominjajo le naši dedki in babice, mladi rodovi pa jih ne gojijo več. Vendar so zgornjesavin-jski osnovnošolci porok, da nekdanje življenje še ne bo tako kmalu pozabljeno, saj ga nenehno obujajo pod vodstvom in ob pomoči svojih mentorjev. Nastop folklornih skupin je ocenjevala Nežka Lubej, ki že vrsto let spremlja in spodbuja to zvrst dejavnosti v ljubiteljski kulturi. Marija Šukalo Marsikaterih iger in plesov se danes spominjajo le še dedki in babice (foto: Ciril Sem) OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI 0 sreči, najstniški ljubezni in še o marsičem Konec marca so rečiški osnovnošolci pripravili svojo prvo prireditev v novem šolskem objektu za vse tiste, ki jih imajo radi. Z njo so se poslovili od zime in proslavili prihod pomladi ter se zahvalili za vse dobro ob materinskem dnevu. V poldrugo uro trajajočem programu so skušali pokazali, kar so se skozi leto naučili. »Majhen je ta svet, lep, zamaknjen vase, kakor droben cvet, ki aprila rase...« je bila rdeča nit prireditve, ki je bila prepredena s številnimi recitacijami, plesnimi in instrumetalnimi točkami ter različnimi skeči in kratkimi igricami, ki so jih otroci predstavili obiskovalcem v avli osnovne šole. S prisrčnim nastopom so se učenci zahvalili staršem za vso dobroto, pripovedovali o sreči, o komaj porajajoči se najstniški ljubezni, o otroških strahovih in o vsem, kar jih obkroža. Odraslim so poskušali približali svoj otroški svet, kot ga vidijo skozi otroške oči, kar jim je ob številnih poslušalcih tudi uspelo. Marija Šukalo www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Želijo ostati enotna organizacija Tretjo marčevsko nedeljo so se na občnem zboru zbrali člani Društva upokojencev Rečica ob Savinji in se pogovorili o delu v preteklem obdobju, obenem pa si začrtali smernice za nadaljnje delo. O delu v društvu je spregovoril predsednik Jože Poznič, ki je povedal, da se je upravni odbor sestajal na rednih sejah oziroma po potrebi, organizirali pa so tudi nekaj izletov za svoje člane. Ob božično-novoletnih praznikih so obiskali vse člane, starejše od 80 let, ki jim stisk roke in prijateljski pogovor veliko pomeni. Tudi v letošnjem letu se njihovo delo ne bo bistveno razlikovalo od dela v preteklosti. Odbor se bo sestajal na svojih rednih sejah, da bo delo društva potekalo nemoteno. Še naprej bodo skrbeli, da društvo ostane nestrankarsko opredeljeno, saj želijo ostati enotna organizacija starejših občanov v tretjem življenjskem obdobju. Organizirali bodo spomladanski in jesenski izlet, udeležili se bodo tudi republiškega srečanja upokojencev Slovenije v Velenju. Dosedanja praksa kaže, da so prav izleti in srečanja tisti obliki druženja, ki dajeta upokojencem največ priložnosti za medsebojno prijateljstvo in družabnost. Udeležencem občnega zbora je spregovoril tudi Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je predstavil problematiko, s katero se ukvarja kot predsednik. Vedno znova se mora potegovati za pravice upokojencev. Ob različnih znižanjih prispevne stopnje in pomanjkanju sredstev v proračunu oziroma načrtovanem primanjkljaju v blagajni je pokojninski sistem postal nekakšna kulisa, za katero se daleč od oči prizadetih iz leta v leto odvija uskla-jevanjevškodo upokojencev, jepre-pričan Gobec. Rečiški upokojenci so občni zbor zaključili z družabnim srečanjem in prijateljskim pogovorom. Med številnimi udeleženci zbora je bil najstarejši 91-letni Maks Žunter. Marija Šukalo TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE 94 priznanj za urejenost objektov Nedavno srečanje ljubiteljev cvetja v Nazarjah bo vsem ostalo v lepem spominu. Prejemnikom priznanj zato, ker je bilo njihovo delo in prizadevanje opaženo in javno pohvaljeno, obiskovalcem pa zato, ker so doživeli lep večer, skozi katerega sta jih pesem nazarskega pevskega zbora in glasba učencev tamkajšnje glasbene šole spodbujali, da so razmišljali o pomenu lepega v življenju in o kulturi bivanja. Razstavljene rože domačih vrtnarjev so na simpatičen način spomnile, da je pomlad pred vrati in da bo spet treba zavihati rokave. Strokovni nasveti Slavka Zgonca bodo pomagali, da bodo okrasne in pridelovalne rastline ostale zdrave in dajale obilo cvetje in pridelka. S posnetki botaničnih vrtov iz tropskih dežel Azije je občinstvu pričaral raj na zemlji. Na koncu predavanja je bilo zanj toliko vprašanj, da ni mogel odgovoriti na vsa. V turističnem društvu so ponosni, da lahko ob vsakem ocenjevanju podelijo toliko dragocenih priznanj. 17 so jih podelili podjetjem in ustanovam, 77 občankam in občanom. Z veseljem ugotavljajo, da so kraji v občini Nazarje vsako leto lepši in bolj urejeni. Zavedaj o se, da je v to vloženo veliko dela in časa in ne nazadnje tudi stroškov, vendar se vse to obilno povrne v obliki zadovoljstva in prijetnega bivanja. MSK GORNJI GRAD Velikonočno metanje kovancev v “muzo” Gornji Grad je gotovo eden redkih krajev, kjer še ohranjajo običaj metanja kovancev v star klobuk - “muzo”, kot pravijo. Tradicija je starejša od najstarejšega krajana, po velikonočnem zajtrku pa se zberejo možje in fantje na običajnem mestu, pred Joškovo gostilno, kjer posebej za to priložnost hranijo star klobuk, in tisti z najpreciznejšo roko lahko zasluži za brizganec ali dva. Pri metanju kovancev v klobuk gre zlasti za tradicijo in zabavo (foto: Savinjčan) Stvar seveda ni v tem, vztrajni Gornjegrajci se niso pustili zmesti celo v letu osamosvajanja in so namesto kovancev metali v klobuk kar telefonske žetone. Običaj se prenaša iz roda v rod, trške staroste pa so ponovno dokazale, da jim mladež tudi pri tradicionalnih običajih še ne seže do kolen. Samo da je zabavno in tradicionalno! Savinjčan Preko ovir tudi v dežju in mrazu Na velikonočni ponedeljek so člani Konjeniškega kluba Veniše na Ranču Burger organizirali tretji dan odprtih vrat. Kljub slabemu vremenu in mrazu se ga je udeležilo kar lepo število obiskovalcev, ki so lahko uživali ob predstavah domačih konjenikov. KONJENIŠKI KLUB VENIŠE Dopoldanski del je bil namenjen predavanju Luke Krušiča o konjevih zobeh. Sledil je tudi praktični prikaz brušenja zobovja, ki poteka pod narkozo. Nato je sledila predstavitev plemenskega konja Cordana. Ta konj izkazuje dobre lastnosti iz roda v rod, saj je potomec plemenitih staršev. TYidi Cordanovi potomci že dosegajo velike tekmovalne uspehe. Popoldanski del dneva odprtih vrat je zaznamovalo deževje in hud mraz. Kljub temu so se tek- movalci domačega kluba odločili, da obiskovalcem pokažejo, kaj zmorejo tudi v tako slabih vremenskih razmerah. Po predstavitvi je najprej sledilo tekmovanje za mali veniški pirh, ki je potekalo na 80-centimetrskih ovirah. Največ znanja pri tem je pokazala Nataša Burger z Dal-ilo, veliki veniški pirh z zmago na ovirah 110 cm in nato v baražu na 120/130 cm ter v tekmi na čas pa si je priskakal Primož Rifelj z Doli. Benjamin Kanjir NOVA ŠTIFTA Svatovsko vabilo po prekmursko Svatovski običaji se po slovenskih pokrajinah razlikujejo, posebnosti je mogoče zaznati celo v sosednjih krajih. Nekateri običaji, ki so povezani s poroko, počasi, vendar zanesljivo izginjajo, spet nekateri izgubljajo prvoten pomen in namen. Vabiti na prekmursko poroko, pravzaprav je pravilno zapisati gostijo, je seveda pravo doživetje. Če se to zgodi pri gornjegrajski Novi Štifti, je radovednost še toliko večja. Gostija je bil praznik za domačine, pa tudi za župnika Lojzeta Ternarja, ki je “zakrivil”, da se je starodavni običaj iz Kranjčevega Prekmurja zgodil v osrčju Zgornje Savinjske doline. Iz pisanih papirnatih trakov narejena noša “pozvačina” je nekaj posebnega, naloga tistega, ki si jo nadene, pa je v imenu ženina in neveste vabiti na gostijo. Zaradi boljše slišnosti je pozvačin opremljen z zvonci, za dobre ljudi ima pripravljeno čutaro vina - nevestino mleko - manj zaslužni se morajo zadovoljiti s proseno kašo iz čutare. Pozvačin z bodičasto ježevko odganja otroke, kadar hočejo trgati trakove z njegove živobarvne noše. Škoda, pravi prekmurski Novaštifčan Lojze Ternar, da običaj počasi izumira tudi v Prekmurju. Poleg skrbi za svatovsko počutje pa mora biti pozvačin dobro seznanjen z vsebino Svetega pisma. Šega veleva, da v hiši povabljenca pove celoten evangelij o prvem Jezusovem čudežu na svatbi v Kani Galilejski. V hiši župnika je seveda stvar še zahtevnejša - zato pa se po običaju lahko svatbe udeležijo vsi od kolena manjši in od pete višji. In po župnikovi zaslugi je Nova Štifta bogatejša še za eno etnološko spoznanje. Savinjčan Prekmurski Novaštifčan Lojze Ternar je poskrbel za zanimivo uprizoritev starodavnega običaja (foto: Savinjčan) Zgodbe za dobro Piše: Aleksander Videčnik Šmihelski kronist Lovro Goličnik je rad pripovedoval razne dogodivščine iz njegovega dolgega življenja. Bil je odličen pripovednik, med drugim je napisal dragoceno izročilo nekega časa, knjigo Moj šmihelski svet. Nekoč sem ga obiskal v njegovi delavnici poleg stanovanjske hiše, da bi izvedel za neke podatke, ki sem jih potreboval. Ne boste verjeli, nisem jih dobil, ker je šlo za pred- met, o katerem Lovro ni rad ali pa sploh ni govoril. Nekje sem slišal fantovsko grožnjo dekletu: »Če ne boš pridna, te bom pa na rancale dal...« Seveda me je zanimalo, kaj neki hudega morajo biti rancale, da so fantje z njuni grozili dekletom. Slutil sem, da tokrat Lovro ne bo zgovoren, ker je kar naprej usmerjal pogovor stran od rancai. Jaz sem vztrajno spraševal, a komaj sem spet postavil osrednje vprašanje, je Lovro začel govoriti o vremenu ali o zad-njisejinaokrajuvŠoštanju. Stvar se je vlekla in vlekla, naposled sem dokončno ugotovil, da ne bom nič opravil in sem odnehal. Lovro si je vidno oddahnil, jaz pa tudi, saj sem lahko poslušal duhovito zgodbo o dveh šmihelskih prijateljih, ki sta rada popila kaj rujnega, ne da bi pri tem stalno posedala po gostilnah. Nekega dne sta se zakasnila v šmihelski gostilni in v »rož’cah« krenila proti domu. Spotoma je Janez ponudil Luki obisk njegove kleti, kjer da ima odličen »tovkac« in bi kazalo za zaključek njunega popotovanja še malo popiti. Seveda sta si bila hitro enotna in sta krenila proti Janezovemu domu. Zavila sta kar naravnost v klet in tam je Janez na veliko pel hvalo pijači v sodih. Toda smola, nobeden od njih ni bil nabit, zato sta odbila čep in pijača je v velikem loku odtekala po kleti. Janez je hitro velel Luki vtakniti prst v luknjo, da tovkac ne bo odtekal, on pa bo skočil gor po pipo, da jo nabij eta. Luka je trdno zamašil luknjo s svojo roko in čakal, da bo Janez vso stvar rešil s pipo. Toda zapletlo se je! Ko je Janez po hiši iskal pipo, se je zbudila žena, ki DOljO nočnega ropota ni prenesla. Okarala je moža, kaj neki išče ob tej uri, in mu velela, naj se že spravi v posteljo. Janez ji je oporekal, češ da mora najti pipo, žena pa mu je očitala rož’ce, v katerih pač ne ve, kaj dela, in še enkrat zahtevala, da odkolovrati v posteljo. Ja, okajenost je huda reč. Janez je enostavno pozabil, da Luka zvesto tišči svojo roko v sod in je ves truden legel na posteljo ter v hipu zaspal. Luka se je v ranem jutru zbudil, presodil položaj, poiskal čep in ga zabil v sod in tako rešil dragoceno pijačo. Baje je Luka kmalu prebolel zamero in sta spet marsikdaj srknila kaj dobrega v šmihelski gostilni. In ko sta bila nekoč spet v »formi«, je Janez povedal čudno zgodbo o čepu in kleti. Baje so se sosedje nemalo nasmejali dogodku v Janezovi hiši. Kako so se izražali domači zdrauilci Zanimiui podatki iz šemaiizma mariborske škofije V šematizmu mariborske škofije iz leta 1906 so navedeni poleg podatkov o duhovnikih in redovnikih tudi nekateri, ki bi lahko bili še danes zanimivi za naše bralce. Znano je, da o teh sakralnih spomenikih na splošno premalo vemo. V šematizmu so naše župnije navedene pod naslovom Dekanija Gornji Grad. Župnija Gornji Grad (katedrala sv. Mohorja in Fortunata) je bila zgrajena leta 1752. Tedaj je imela 7 oltarjev, dolga je bila 55,2 m, širina med stebri je merila 14,40 m, z malimi kapelami 20 m, z obema večjima kapelama pa 26 m. Višina prezbiterija 20 m, ladje pa 27,20 m. Cerkev stoji na nadmorski višini 428 m. Od Rečice ob Paki je kraj oddaljen 22 km. Župnija zajema podružnice: Sv. Magdalena, cerkev zgrajena leta I869, je 19,50 m dolga, 7,17 m široka in 8,16 m visoka. Stoji na nadmorski višini 439 m- Cerkev sv. Primoža in Felicijana (sv. Florijan) se pisno omenja leta 1426, meri v dolžino 17 m, je 3,50 m široka in 3,80 m visoka. Stoji 742 m visoko. Cerkev sv. Lenarta se omenja pisno leta 1426, je dolga 15 m, široka 6,50 m in visoka 5,50 m. Oddaljena od župnišča 8 km in stoji na višini 914 m. K temu lahko pripomnimo, da sta obe na zadnje omenjeni cerkvi znatno starejši. Župnija sv. Ksaverija na Straži: Župna cerkev je bila zgrajena leta 1721. Imela je 5 oltarjev, dolga je bila 27 m, široka 10 m, višina prezbiterija 12,14 m, ladje pa 13,10 m. Cerkev stoji na nadmorski višini 467 m. Še podružnični cerkvi: Sv. Mihael leži v samem kraju, cerkev je dolga 17,20 m, široka 5,18 m in visoka 4,65 m. Stoji na višini 392 m. Cerkev sv. Jakoba vOkonini je dolga 23,85 m, široka 7,26 m in visoka 7,87 m. Stoji na nadmorski višini 391 m. Od župnije je oddaljena 2 km. Velja pripomniti, da navajamo razne podatke, ki so veljali tedaj ob izdaji šematizma in so morda danes spremenjeni, saj so številne cerkve tudi dozidavah ni prezidavah. V prihodnje bomo opisali vse župnije v dolini. Že večkrat smo pisali o domačem zdravilstvu, ki je bilo pred urejeno zdravniško mrežo edini način zdravljenja ljudi in živine. Bogato izročilo o naših zdravilcih živi le še v spominu najstarejših ljudi ali kot pripoved prednikov. Težko sije predstavljati, v kakšnih okoliščinah so ljudje nekoč živeli. Na kratko bi morali reči, da so se stalno borili z naravo in iz nje tudi črpali neizmerne moči, da so sploh ostali. Izrazje, ki so ga uporabljali za razne bolezni, zveni danes čudno, marsikdo bi rekel »smešno«. Paternu ni tako! Ponavadi so dokaj nazorno povedali, za kakšno bolezen gre. Pa poglejmo nekaj primerov. Če je bil nekdo »počen«, je to pomenilo kilo. Razna vnetjaso imenovali »asla«. Sluzi so rekli »šlom, žlajm«. »Pšen« so rekli flegmoni. Če je kdo trpel na driski, so menih, da ima »hudi luft«. Napenjanje v trebuhu so imenovali »vse slabe lufte«. Če je imel moški otekle genitalije, so rekli, da ima »čudno bolezen«. Bolezen v grlu so ponekod imenovali »bramor«. Če je imel otrok zeleno blato, so prišli »mraki« na otroka. Če je pokalo in bolelo v glidih, so temu rekh »trganje«. Govorili soo »zaprtih (zamašenih) jetrih, vran’ci in mehir-ju«. Za nekatera zelišča so potem menili, da »ofnejo saprte jetre...« Želodčnim krčem so rekli »žilnik«. Bolezen čreves in hudo zaprtje so imenovali »modron«. Če je bil kdo bulov (gnojne bule), so rekli, da je »vrden«, bolezen pa so imenovali »vrid«. Kožne izpuščaje so označevali kot »oskrumbe«. Angino so imenovali »koširce v grlu«. Če je kdo trpel vročino, so rekli, da je »icn«. Ženske bolezni so enostavno opredelili kot »babje bolezni«. Trakulji so rekli »ta š’roki črvi«. Šen je bil preprosto »Šajn«. Gangreni podobne pojave so označili kot »prunt«. Morda bi ta beseda lahko prišla iz nemške Brand (požar) in bi označevala vročinske bolezni. Nekaterim bulam so rekli »gumpe«. Zlatenica je bila znana pod imenom »misarba ali mišer-bast«. Zbadanje v telesu so označili kot »bodne«. Oteklino so imenovali »natek«. Razjede so bile »vgnide«. V nekaterih predelih doline je bila zlatenica »žifra«. Zlato žilo so imenovali »žilnik«, tako pa so rekli tudi zelišču, s katerim so to bolezen zdravili. Prihodnjič bomo opisaU še izraze za razna zeUšča, ki so jih naši predniki uporabljaU. Seveda je treba vse to razumeti kot primere, ki niso bili nujno v vseh okoljih enako imenovani. Kako je fcaykauf opisal cesaričin obisk d Radmirju Mozirski kronist in publicist Žiga Laykauf je zapustil dragocene vire za razne raziskave. Sedanji rod premalo ceni njegovo delo, domnevno zaradi tega, ker ga premalo pozna. Tedanji časopisi in revije so objavili veliko njegovih pesmi. Ni znano, če je bila med njimi tudi ta, o kateri bo govora v nadaljevanju. Vsekakor je njena vsebina zanimiva. V zakladnici pri svetem Frančišku * Monstranca zlata, kelih zlat, oprava z zlato nitjo tkana, povsod svila in škrlat, “ex pio voto” darovana. * Skoz mrežo sončni soj skeli, podobe čudne senca riše. Gorja’, ki v zlatu tem leži, pero slabotno ne popiše. * Gorja’, ki njega silni vdar, cesarska mati je čutila, ko s sinkom bolnim pred oltar z obljubo sveto je stopila. Rokopis je shranjen v Zbirki Aleksandra Videčnika v Mozirju, pod številko Vila-175. Znani radmirski krojač Franc Grudnik s svojo ženo, slikan leta 1910. Delavnico je imel pri Grosu in je slovel po dobro krojenih oblekah. Sliko nam je poslal Lojze Zavolovšek - Grosov. jih pozabiti in se pridružiti osvobodilnemu boju v zasedeni domovini. Po osvoboditvi je bil najprej predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru, nato sodnik Okrožnega sodišča v mestu ob Dravi, potem pa so ga poklicali v Ljubljano, kjer je delal kot načelnik organizacijskega oddelka pri ministrstvu za pravosodje. Kmalu je postal pomočnik ministra, vendar si je želel delati na znanstvenem polju, zato je bil leta 1951 izvoljen za docenta na ljubljanski pravni fakulteti, že dve leti kasneje pa je postal redni profesor. Vse bolj se je nagibal k sociologiji in leta 196I prevzel katedro za sociologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Kmalu so ga pritegnili k sodelovanju razni znanstveni inštituti doma in v tujini. Postal je tudi član evropskega inštituta za sociologijo prava. Ko se je upokojil, je nadaljeval svoje delo, bil je že akademik, na SAZU kot generalni tajnik te znanstvene institucije. Ko je leta 1985 sodeloval na nekem srečanju akademikov v Novem Sadu, ga je doletela smrt. Profesor doktor Jože Goričar je med drugim napisal pomembno knjigo Od antike do industrijske revolucije (1959), zelo znano je tudi njegovo znanstveno delo Oris zgodovine političnih teorij in nenazadnje knjiga Sociologija, ki je doživela šest slovenskih in enajst srbohrvaških izdaj. Seveda je več čas objavljal svoje znanstvene članke v raznih strokovnih revijah. Zaslovel je s svojimi prizadevanji v primeru med vojno ugrabljenega Ivana Pirečnika, ki so ga Nemci kot dojenčka dodelili neki družini v Nemčiji. Reševal je še podoben primer vBelgiji. V obeh primerih je dokazal svojo izredno pravniško sposobnost in globoko človeško zavest za pravico in resnico. V naših krajih je bil med ljudmi poznan kot prijazen in preprost človek, saj je za vsakogar našel lepo in spodbudno besedo. Bil je zelo kritičen do raznih oblastnih stranpoti, ki so jih ljudje občutili kot breme ali krivico. Večkrat je zatrdil: »Ko pridem v Mozirje, sem doma in tu so moji ljudje.« ne sinemo Ne dolgo tega je novinar Vanja Borovac zapisal o dr. Jožetu Goričarju tudi tole: “Sociologija je med znanstvenimi panogami relativno mlada disciplina in med teoretiki socializma je bilo veliko takšnih, ki so se razglašali za sociologe. Toda le eden je res naš prvi znanstveni teoretik na tem področju. Dr. Jože Goričar (foto: Delo) Jože Goričar je bil sicer pravnik, toda ravno pravna praksa ga je najbrž usmerila na novo področje, ki se ukvarja s preučevanjem odnosov med ljudmi. Po njegovi zaslugi smo dobili Slovenci prve definicije, kaj so odnosi med ljudmi in kaj pomenijo, kaj je to razred, sloj, krize in podobno...” Mi, ki smo imeli to čast poznati dr. Jožeta Goričarja, vemo, da je bil pokončen mož, velik Slovenec, gornik, alpinist in ljubitelj lepot naše domovine. Pa se sprehodimo po življenjski poti slovitega Mozirjana in svetovljana, ki se je rodil leta 1907 v Mozirju kot sin tukajšnjega okrajnega zdravnika. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani in nato doktoriral leta 1931 v Zagrebu. Svojo pravniško pot je začel kot odvetnik v Šoštanju. Ko se je vrnil iz ujetništva kot vojak jugoslovanske armade, so njegovo pisarno že zasedli in zaplenili nemški okupatorji. Zatekel se je domov v Mozirje, toda kmalu so ga poslali na prisilno delo na Dunaj, od koder mu je leta 1944 uspelo zbežati LJUDJE IN DOGODKI (Ü JAKA PODBREGAR IZ PODVOLOVLJEKA Ljubezen do glasbe odtehta vse napore Jaka Podbregar iz Podvlovljeka bi bil danes navaden fantič, ki obiskuje osnovno šolo Blaža Arniča v Lučah, če ne bi bilo njegovega klarineta, s katerim je na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v Ljubljani, kjer so nastopili le najboljši z regijskih tekmovanj, v izjemno hudi konkurenci osvojil bronasto priznanje. Pred tem je 12-letni Jaka na regijskem tekmovanju v kategoriji IB osvojil zlato priznanje. Odlikujeta ga skromnost in redkobesednost, a ko steče beseda o instrumentih, se razgovori. Babica Lizika pove, da je že kot dojenček kazal izredno zanimanje za glasbo, saj pri njih doma vsi radi zapojejo, v domači gostilni pa so pogosto gostovali različni ansambli. Že kot fantiču mu je v roke prišla majhna harmonika, s katero se je najraje igral. To je tudi sama opazila, zato je Jako prijavila v uk k Tinetu Lesjaku iz Oplotnice, ki je tedaj poučeval mlade harmonikarje na Ljubnem. Malce so »ponaredili« njegova leta -fantič naj bi že štel šest pomladi, kar je bil tedaj pogoj, ko pa je pokazal svoj talent, je prišlo do nevšečnosti, saj je moral Jaka povedati prave podatke, ki so se seveda razlikovali od babičinih. Kljub temu se je nadobudnež začel pridno učiti not in igranja. Za malega kratkohlačnika je bila glasba vse. Kljub temu se je rad poigral tudi z bratrancem Jožkom, ki se sedaj uči igrati kontrabas, ali pa je pomagal pri domačih opravilih. V drugem razredu osnovne šole se je vpisal v Glasbeno IVAN ATELŠEK Z BREZJA šolo Nazarje, kjer je harmoniko zamenjal za klarinet. Ljubezen do glasbe se je postopoma stopnjevala. V veliko pomoč obema fantoma je babica Lizika, ki ju vedno spremlja v glasbeno šolo in skrbi, da prideta pravočasno na nastope. Teh v družini ne štejejo več. Jaka se najraje spominja svojega drugega nastopa, v Zrečah, ko se je le nekaj mesecev učil na frajtonarico. »Babica me je odpeljala na dobrodelni koncert, kjer me je pričakal gospod Lesjak. Tedaj me je kot petletnika vse drugo bolj zanimalo kot moj a harmonika, kar pa učitelju ni bilo všeč. A ko sem prišel na oder, sem tako odigral, da mi je publika bučno ploskala,« se svojih prvih korakov v svet instrumentalne glasbe spominjajaka. Sledili so nastopi po različnih krajih Slovenije. Več tisoč kilometrov se je že nabralo, saj je tudi obisk Glasbene šole Nazarje, ki jo zjožkom obiskujeta, pogojen z znatno razdaljo. Babica Lizika rada pristavi, da kilometri sploh niso važni, ker je ljubezen do glasbe tako velika, da se vsi napori hitro pozabijo. Bratranca Jaka in Jožko igrata Jaka Podbregar (foto: Ciril Sem) tudi v mladinskem pihalnem orkestru glasbene šole, ki dela pod taktirko Stefana Garkova, kar pa zahteva veliko dodatnih vaj. »Urnik imava zelo natrpan. Dopoldne šola, popoldne instrumenti. Ko se drugi vrstniki igrajo, midva vadiva ali piševa domačo nalogo,« pripoveduje Jaka. Glede tekmovanja, na katerem je prejel visoko priznanje, pravi, da je bilo težko. Nastope je ocenjevala tričlanska komisija. Note za tekmovanje je dobil dva meseca prej. Repertoar je obsegal obvezno skladbo in nato še dve pesmi po lastni izbiri. Skupaj z mentorjem Bojanom Zemetom sta jih temeljito predelala in uspeh ni izostal. Občutki, ki so se pojavili po razglasitvi rezultatov, so bili nepopisni, saj je bila ocena komisije 88,33 točk tudi zajako presenetljiva Sam je prepričan, da je to zato, ker pred vsakim nastopom pomoli v kapelici Matere Božje, ki stoji pred domačo hišo. Molitev mu pomaga tudi, ko se pripravlja na šolo. S harmoniko je razveseljeval predsednika Milana Kučana ob njegovem obisku v Mozirskem gaju, igral je tudi Slavku Avsenikuv televizijski oddaji Zoom. Prav tako pa z bratrancem Jožkom razveseljujeta naključne obiskovalce, ki se ustavijo pri njih doma. Kajpak je Jaka tudi ob našem obisku raztegnil meh frajtonarice, Jožko je zaigral na svoj kontrabas, iz mladih grl pa je bilo slišati ubrano pesem. Marija Šukalo »Danes si vsakdo želi domačega kruha« Kruh je človekov spremljevalec od najzgodnejše mladosti do smrti. Redki so dnevi, ko ga ne poje vsaj košček, še redkejši pa so tisti posamezniki, ki jim je vseeno, kakšnega jedo. Ivan Atelšek z Brezja peče takšnega, kot so ga pred stoletji, saj pri delu ne uporablja nobenih mehanskih pripomočkov, vsak hlebec pa speče v stari krušni peči. Ivan Atelšek in njegova žena vse testo za kruh zmešata ročno (foto: B. Kanjir) Ivan se je kruhopeke in vseh potrebnih dodatnih znanj začel učiti pri peku Alojzu Grilu v Šmartnem ob Paki. Kruh gaje vedno privlačil, zato je sklenil svoje znanje izpopolnjevati še v drugih pekarnah. Tako je delal v Bovcu, kjer so kruh pekli predvsem Italijani, ki pa so imeli za tiste čase že veliko pripomočkov ter raznih strojev. Sosedje preko zahodne slovenske meje so bili v tistih časih pravi strokovnjaki za drobno pecivo in slaščičarske izdelke Maribor, Hrastnik in kasneje več pekam po Srbiji je dalo Ivanu veliko znanja, ki ga je pridno kopičil in uporabljal. Nato je odšel na delo v Nemčijo, kjer je v privatni pekarni pekel kruh za ameriške vojake, ki so službovali v tem kraju. Tehnologija peke kruha je bila v Nemčiji na zelo visokem nivoju, kot rad dodaja, pa je bilo znanje vedno potrebno. Nove tehnologije, pripomočki in stroji pa so Ivana šilih k razmisleku. Kruh z njihovo pomočjo ni bil več takšen, kot bi si želel. Tehnika je proizvajala kruh, ki je bil popolnoma drugačen od tistega, kot ga je bil vaj en iz mladih let Zato se je odločil in se pred petimi leti lotil peke na svojem domu na Rožniku nad Mozirjem. Na koncu ceste, ki pelje mimo cerkve, je zrasla mala pekama,v kateri so začele nastajati razne vrste kruha, vse pod zaščitno znamko stare domače obrti. “V današnjih časih ljudi tarejo razne bolezni, zato si vsakdo želi domačega kruha, brez vsakih primesi. Zato sem za- čel razmišljati, da bi pričel peči prav takšnega, ki bi bil ljudem dober, hkrati pa bi vplival zdravilno. Testo z ženo zmešava ročno, ročno tudi oblikujeva hlebe in jih spečeva v krušni peči. Tako nastajajo vegetarijanski, belokoruzni, rumenokoruz-ni, polnozrnati, črni in ovseni kruh, "pravi Ivan in dodaja, da kvaliteta ne prenese kvantitete, zato s tem delom pač ni mogoče obogateti. Poleg specialnih vrst kruha nadomač-iji Atelšek pečejo tudi sadni kruh, preste, potice vseh vrst in ostalo pecivo. Znani so tudi po peki divjačine, ovc, koz... Pri njih se radi ustavijo sprehajalci, vajeni pa so tudi polnih avtobusov in lačnih potnikov. Pravijo, da smo turizem ljudje. In če to drži, potem je turizem tudi domačija Atelšek, kjer pečejo samo posebne vrste kruha in to v pravi krušni peči. Njihov kruh potuje po raznih sejmih in prireditvah, za svoje delo pa niso bili še nikoli deležni javnih pohval. Tildi to je del slovenske vsakdanjosti. c REPORTAŽA OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVE V NAZARJAH Gospodarstveniki optimistični, kmetje zaskrbljeni, pohvala občini Predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je po sprejemu na občini gostitelj, nazarski župan Ivan Purnat, seznanil z aktualnim položajem v občini in dolini. Povedal je, da so Nazarje industrijsko središče Zgornje Savinjske doline, zaradi tega pa so nazarske ceste bolj razbite in zrak slabši. Purnat je pozval predsednika, naj pri vladnih službah zastavi kakšno dobro besedo v korist sanacije ceste skozi Za-drečko dolino, ta pa mu je odgovoril, da dobra beseda navadno res dobro mesto najde. Kučan je nazarsko občino posebej pohvalil zaradi nadpovprečne rasti natalitete, v nadaljevanju razgovora pa ga je načelnik mozirske upravne enote Darko Repenšek seznanil s potekom denacionalizacijskih postopkov v dolini. Po navedbah Repenška je bilo doslej izdanih končnih odločb za okoli pet tisoč hektarjev gozdov in kmetijskih zemljišč, za ostale naj bi bil načelen dogovor že dosežen, upravni postopki pa zaključeni v enem letu. V podjetjih so Kučana seznanili z dokaj optimističnimi napovedmi poslovanja za tekoče leto. V BSH Hišnih aparatih naj bi proizvodnjo povečali z lanskih 2,5 na 2,8 milijona kosov, poleg tega uvajajo najmodernejše proizvode, ki pa so domačemu kupcu cenovno skoraj nedosegljivi. Zaradi tega si veliko obetajo od ameriškega trga, katerega želijo osvojiti v letošnjem letu. V Elkroju so nekoliko zaostali za planom, veliko pa pričakujejo od povezovanja sloven- skih konfekcionarjev in skupnega nastopa na tujih trgih. Predsednik je bil opozorjen na problem visokih voda, ki so v preteklem desetletju nekajkrat resno ogrozile tovarno in s tem delovna mesta. Kljub več kot 10-odstotni brezposelnosti v Zgornji Savinjski dolini je enoten problem v vseh tukaj šnjih podjetjih, da ne najdejo zadostnega števila zaposljivih ljudi. Tisti, ki pridejo z zavoda za za- Z duhovito pripombo o “provinci, kjer je življenje fajn” je predsednik skušal izpostaviti prednosti podeželja Člani nazarskega občinskega sveta in občinske uprave s predsednikom države “Občina Nazarje je ena izmed uspešnih novih občin, ki so nastale z reformo lokalne samouprave,” je prepričan Milan Kučan poslovanje, delovno mesto kmalu zapustijo, kar je po mnenju direktorjev sistemski problem države. Problema statistike se je dotaknil tudi predsednik države, ki ob tem ni pozabil pohvaliti pripadnosti podjetij lokalnemu okolju, kar velja tudi za Glin K&M in BSH Hišne aparate, ki sta pretežno oziroma v celoti v tuji lasti. Na srečanju z župani in direktorji so predsednika seznanili s težavami v kmetijstvu. »Ne zahtevamo pomoči iz usmiljenja, ampak enake pogoje, sicer bomo ob vstopu vEvropsko skupnost v težkem položaju,« je med drugim povedal direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik. Dodatne težave pri tem so posledica majhnih kmetij in njihove razdrobljenosti. Stvari bo treba urediti doma, je dejal Kučan in dodal, da kmetijstvo ne more biti predmet strankarske politike. Po mnenju Milana Cajnerja sta bila gonilo povojnega razvojav dolini gozdarstvo in lesna industrija, kar pa se je v veliki meri nehalo s prenosom gozdovnaskladkmetijskih zemljišč in tudi denacionalizacijo. Med razpravo o lastninskem preoblikovanju podjetij je predsednik države podprl prizadevanja tistih, ki terjajo vračilo vložka v telefonsko infrastrukturo. Savinjčan ^P/tijagna dobnodošUica predsedniku d/igaue v podjetju QHin 3<&jU Predstavitev p/toigi/odnega p/tog/tama podjetja cč5^tšni apanati 1 3a goste izjemno gcmitnu Qttiotttev spo/itne dvonane četrtek, 12.apftlfia, smo imefe cAlaga/tčani p/tagnils. cAlapoöiß je čas uradne otvoritve špo/ttne dvorane, ki je tudi šofefca telovadnica. Olčenct smo ge cefe feto g ganimanjem opagonafe njeno g/tadnjo in se uesefefe noitifi prostorov. Proslave se je adefegife i/efefco ßjudi in pomembni!» gostoa, med njimi tudi predsednik države, gospod oMifen ‘cKučan. ^ufeu/tni p/tog/tam so p/tipftaiiife domači pevci, glasbeniki, športniki, afc/iobati in pfesafei. cAfajboßj navdušen sem biß nad akrobati. Olgi»lall sem ob njiboaib točkah. Po končanem uradnem defe p/iosßaue smo se dahko ot/toci gabai/afe na Aefcfigitih, ki so bife na /tagpofego. ^-Bife je fantastično. ^efe sem itesefe da bom (lahko upo/iabßjaß tako sodobno telovadnico, in feafegen sem i/sem, ki so se ganjo t/tudife. q2ofc Runter, 4. ragred (DS t_A(aga/ije 0\j podjetju fìfenoj so jAißana pučana s spemi ®s",nwš*lsW zbor pod vMstyom Tadeje Cigale ampak je tudi p/esal g 'e ni samo prepeval Razposajeni so bili tudi malčki iz vrtca Drago Balent: »Dvorana naj živi z igro otrok in aktivnostmi starejših ter služi tudi za vrhunske športne predstave!« Ivan Purnat: »Zgornja Savinjska dolina je v slovenskem prostoru predstavljala eno redkih sivih lis brez športne dvorane.« Milan Kučan: »Nova šola z novo športno dvorano je odlična osnova za kvalitetno izvajanje programa devetletnega šolanja v Nazarjah.« Aj giiaifl p i Državna himna v počastitev zgodovinskega dogodka za občino Nazarje in Zgornjo Savinjsko dolino NAZARJE Športna dvorana za celotno dolino Darko Repenšek je Ivanu Purnatu izročil zapisnik prve rokometne tekme v nazarski dvorani med Celjem Pivovarno Laško in Trimom iz Trebnjega zal otvoritveni trak, je Kučan vsem uporabnikom dvorane zaželel obilo užitkov, otrokom pa razumevajoče učitelje, da jim ob pomembnih športnih in kulturnih dogodkih ne bo potrebno »špricati« pouka. Pred navdušeno množico je predsednik republike tudi zaplesal in se po napornem dnevu zadržal v prijetni družbi gostiteljev. Savinjčan Nastop akrobatske skupine Bolhe iz Ljubljane je vzdušje v dvorani dvignil do vrelišča »Celotna Zgornja Savinjska dolina s I6.6OO prebivalci je predstavljala v slovenskem prostoru eno redkih sivih lis brez športne dvorane. Ker ni bilo pogojev za vadbo in nastopanje, so zametki dobrega dela v prenekaterih kolektivnih športih ugasnili. Ne gre prezreti dejstva, da okolje mladini ni moglo ponuditi možnosti športnega angažiranj a ter s tem pozitivnega usmerjanja časa in energije. Posledica tega je, da je pri nekaterih že zaznati asocialno obnašanje, alkohol in droge.« Pomenljive besede nazarskega župana Ivana Purnata, ki jih je med otvoritveno slovesnostjo namenil nabito polni dvorani. Zgornja Savinjska dolina v malem je bila poleg naj višjih predstavnikov države: predsednika Milana Kučana, prometnega ministra Jakoba Presečnika, državnega sekretarja v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Draga Balenta ter ostalih gostov priča zgodovinskemu dogodku. Dvorana je namenjena osnovni šoli in vrtcu, plezalcem in rekreativcem, vrhunskim športnim prireditvam ter kulturno-zabavnim in gospodarskim srečanjem. Objekt torej, ki bo povezovalno strnil interese Zgornje Savinjske doline s številnimi športnimi kolektivi, ki že kažejo interes po različnih kondicijskih pripravah v tem okolju, k čemur bo gotovo pripomogla tudi dopolnjena nastanitvena ponudba. Dvorana je več kot zgolj športni objekt, je objekt, ki ga brez prizadevnih občanov, pripravljenih na številna odrekanja, ne bi bilo. Dvorana bo živela z otroškim živžavom in aktivnostjo starejših, je povedal državni sekretar Drago Balent, prepričan, da bo objekt služil tudi vrhunskim košarkarskim in rokometnim predstavam. Trakovi so padli - dvorana je odprta! Njegove besede je potrdil program, s katerim Nazarčani niso le zapolnili časovnega prostora, namenjenega prireditvi, temveč so povedali bistveno več. Povsem pričakovano je tudi predsednik države Milan Kučan svoje misli namenil otrokom in šolstvu. Po njegovem je bila izgradnja nove šole, kateri so dodali glasbeno šolo, modro dejanje, ki bo skupaj s športno dvorano temelj za kakovostno izvajanje programa devetletnega šolanja. Vse večje število rojenih otrok je, po predsedniku Kučanu, dober obet, ki pomeni več od vseh političnih razprav o pravici svobodnega rojevanja otrok. Preden je s pomočjo deklice iz vrtca prere- Naročnik reportaže: Občina Nazarje. Avtor fotografij: Ciril Sem. Nova alfa 147 Nežni boki, fascinanten sprednji del in prelepo zaobljena “ritka”... Obline, ki burijo moška in ženska srca. Italijani so vedno veljali za odlične oblikovalce, kar ponovno dokazujejo z novo alfo 147. Oblika, ki je večna in ki z lahkoto prekaša ostalo svetovno konkurenco. Ni kaj, verjetno velja nova alfa za trenutno najlepši avto v svojem razredu v Evropi. Ampak tega smo pri sosedih že vajeni. Samo pomislimo malce na alfo 156, pa na lamborghinija diabla itd. TESTIRALI SMO ZA VAS * »' I Piše: Igor Pečnik Konkurenca pritiska z vseh strani. Posebej v srednjem razredu, kjer prevladujeta VW golfin opel astra. Tega se pri Alfa Romeu dobro zavedajo in tako je napočil čas za prenovo uspešne alfe 145. Da ne bo pomote - pri slovenskem zastopniku omenjene firme nič ne govorijo, da je alfa 147 naslednica modela 145, ampak dosti raje povedo, da gre za popolnoma nov avtomobil. Oblikovno je alfa 147 res prava poslastica. Modne prozorne sprednje luči in velik izrez maske z znakom Alfa Romeo. Prostora za registrsko tablico tako spet ni, zato je le-ta pomaknjena v desno stran. Sprednji boki se nadaljujejo v elegantno speljane zadnje obline, ki se zaključijo z zaobljenim zadkom. Oblika v celoti deluje dokaj kupejevsko, pa naj gre za tri- ali petvratno različico, pri kateri so spretno skrili kljuke zadnjih vrat kot pri alfi 156. Kratki previsi preko koles govorijo v prid športnemu značaju, katerega alfi 147 ne manjka. Notranjost se dopolnjuje z zunanjostjo. Lepo oblikovani merilniki so ponoči osvedjeni rdeče. Odlični sedeži in nastavljiv volanski obroč skrbijo zaneutru- jajoče sedenje tudi na daljših poteh. Prostoraspredaj je dovolj, zadaj pa toliko, kot se spodobi za ta avtomobilski razred. Pretiravanja ne zasledimo niti v prdjažnem prostoru, saj le-ta meri v osnovni različici 280 litrov, ob podrti zadnji klopi (ki je asimetrično deljiva) pa 1030 litrov. Čudeža tudi ni pričakovati, saj se alfe 147 s 4.170 mm dolžine ne uvršča med velike avtomobile. Če že ni velika po dimenzijah, pa je gotovo po varnosti, saj v serijski opremi ponuja kar šest varnostnih blazin. Motorji so na voljo štirje: trije bencinski in I.9 JTD na plinsko olje, ki se s 120 KM in največjo hitrostjo 189 km/h postavlja ob bok bencinskim bratom. Bencinska ponudba agregatov se prične pri 1.6 litra s 105 KM, nadaljuje z 1.6-litrskim motorjem s 120 KM in konča pri dveh litrih prostornin in 150 KM. Za test je bila na voljo tri vratna različica s 105-konjskim motorjem. Vse v notranjosti je na dosegu rok. Motor preseneti s svojo prožnostjo, čeprav po “alfovsko” bolje diha pri visokih vrtljajih. Alfa 147 preseneti z relativno visokim udobjem in hkrati dobro lego na cesti. Hrup motorja je elegantno pridušen, ko pa se začne pesem vrtljajev, vam priporočam, da izklopite radio in prisluhnete melodiji izpod motornega pokrova. Alfe so vedno slovele po odličnem zvoku in na srečo je še vedno tako. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI 11. maja zbiranje želodcev za enajsto ocenjevanje Nekateri pravijo, da so dobri, drugi zmajujejo z glavo zaradi nemogočih vremenskih razmer, tretji se skrivnostno nasmihajo... Saj veste, o zgomjesavinjskih želodcih govorimo. Vsak gospodar je že prvič zarezal, hišo je napolnil vonj po tej specifični zgornjesavin-jski kulinarični specialiteti; prišel pa je tudi čas, da še drugi povejo, kaj menijo o izdelku, fiiristično društvo Rečica obvešča, da bo ocenjevanje zgomjesavinjskih želodcev v soboto, 12. maja 2001, v dopoldanskih urah. Želodce bodo kmetijske svetovalke pobirale v petek, 11. maja 2001, in sicer v krajevnih obratih Mozirje, Gornji Grad, Luče in Ljubno, povsod od 8. in 10. ure. Popoldne od 18. do 21. ure se bodo želodci zbirali v prostorih krajevnega urada na Rečici. V soboto dopoldne bo komisija pod vodstvom dr. Stanka Renčelja opravila svoje delo, neuradna razglasitev rezultatov pa bo že v soboto, 12. maja 2001, ob 17. uri v prostorih stare šole oziroma sedanjega vrtca naRečici. Na razglasitev so vabljeni vsi prinašalci želodcev, saj bo dr. Stanko Renčelj povzel značilnosti letošnje letine, na srečanju se bo moč pogovoriti o odpravljanju napak ter želodce tudi poskusiti. Kot vsa leta doslej bodo izdelovalci za želodce, ki bodo ocenjeni s 15 ali več točkami, prejeli potrdilo za kakovosten zgornjesavinjski želodec. V turističnem društvu so se odločili, da teh želodcev ne bodo vračali izdelovalcem, vendar bodo ti v zameno za želodec prejeli praktične izdelke, kijih bo prispeval generalni pokrovitelj ocenjevanja BSH Hišni aparati d.0.0. Želodce, ki bodo na ocenjevanju prejeli manj kot 15 točk, bodo organizatorji vračali takoj po končani neuradni razglasitvi v prostorih stare šole. Naj poudarimo, da tako za podeljevanje praktičnih nagrad kot za vračanje želodcev velja, da bodo organizatorji to opravili med prireditvijo oziroma takoj po koncu, kasneje pa praktičnih nagrad ne bodo več podeljevali. Uradna razglasitev rezultatov in podelitev bronastih, srebrnih in zlatih plaket najboljšim izdelovalcem zgomjesavinjskih želodcev bo v soboto, 30. junija 2001, na Večeru pod trško lipo v okviru prireditve Od lipe do prangerja. Pravzaprav v letošnjem ocenjevanju, že 11. po vrsti, ni nič bistveno novega, česar ne bi vedeli izdelovalci zgomjesavinjskih želodcev, ki več let vztrajajo pri ocenjevanju. Vsem tem izdelovalcem velja zahvala članov turističnega društva, ki je prejelo pomembno priznanje ob zaključku projekta Leto slovenske kulinarike in vina v turizmu. Rečiško turistično društvo je priznanje prejelo za uspešno zaščito zgornjesavinjske-ga želodca, česar pa seveda ne bi bilo moč storiti brez vseh tistih, ki se odzivajo na njihovo vsakoletno akcijo ocenjevanjazgornjesavinjskih želodcev. Zato se člani TD Rečica iskreno zahvaljujejo vsem izdelovalcem zgomjesavinjskih želodcev, ki so v teh letih negovali to svojevrstno kulinarično specialiteto, prinašali svoje izdelke na Rečico in se nenazadnje iz ocenjevanjatudi kaj naučili ter tako izboljšali okus ali izgled želodcev. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da se je ime Turističnega društva Rečica ob Savinji znašlo v elitni družbi vseh, ki so največ prispevali k razvoju turizma na kulinaričnem področju, namenjajo rečiški turistični delavci delček priznanja in jim izrekajo globoko zahvalo. NASVETI D (E Prehrana presušenih krav Piše: Štefka Goltnik Obdobje presušitve je pri kravah z vidika prehrane izredno pomembno. Napake v presušitvi se odražajo precej kasneje. Izražajo se v naslednjem: - če je kondicija krav preslaba, bo manj mleka v laktaciji, vrh laktac-ijske krivulje bo manjši. V kolikor je kondicijakrav predobra - krave so predebele, krave v začetku laktacije dobro molzejo, potem hitro izgubijo kondicijo, nimajo mlečne vztrajnosti, pojavljajo se problemi pri reprodukciji, lahko so problem tudi presnovne motnje; - prehrana se odraža na vitalnosti telet. V kolikor krava ni primerno hranjena, lahko pride do rojstva spačkov, tele ima slabo razvito okostje, pojavljajo se slabosti v krvožilnem sistemu, tel- Ko sem pred leti izvedel za ustanovitev kluba Gaia, si niti približno nisem mislil, v kako množično organizacijo se bo spremenil. V borih nekaj letih se je vanj včlanilo toliko ljubiteljev rastlin, da se število njegovih članov bliža zavidljivi višini dvajset tisoč. Odgovor na vprašanje, kako je to mogoče, je dal eden od idejnih očetov kluba, Slavko Zgonec, ki trdi, da je vrtnarjenje v Sloveniji najbolj razširjena dejavnost v prostem času. Saj res, saj skoraj ni človeka, ki ne bi imel vsaj kakšno lončnico na oknu, večina Slovencev pa ima vsaj majhen vrtiček, mnogi pa velik pridelovalni vrt, sadovnjak in okrasni vrt. Na- eta težje dihajo, lahko pride do mrtvorojenih telet ali do pogina kmalu po rojstvu; - zelo pogoste so motnje v presnovi kalcija. V teh primerih se pojavi poporodna mrzlica, krave po porodu ne vstanejo. Velikokrat krave v presušenem obdobju krmimo tako kot krave v laktaciji. Krave se preveč zredijo in govorimo o t. i. sindromu debelih krav. Problemi preveč zamaščenih krav v dobi presušitve se izražajo v naslednjem: - težke telitve (zamaščena porodna pot), - zaostala posteljica (retencija), - mastitis, - obolenja parkljev, - hitro hujšanje takoj po telitvi, - slab apetit, - acidoza, - ketoza, - plodnostne motnje (vnetje maternice, krave se ne gonijo, tihe pojatve, podaljšane pojatve, ciste na jajčnikih, pregonitve), - blato je mehko, zaudarja, - v mleku je veliko maščob (4,5 % in več), ker se telesne rezerve koristijo, maščobe krožijo v krvi Gaia - jbolj znane so verjetno radijske oddaje v torkih dopoldne, kjer Slavko Zgonec svetuje o aktualnih opravilih na vrtu in odgovarja na vprašanja poslušalcev. Klub izdaja svojo revijo, deset številk letno, v kateri najdeš obilo zanimivih in aktualnih člankov o vrtnarjenju, da o barvnih fotografijah ne govorimo. Obravnava vsa področja, od okrasnih rastlin do pridelovanja zelenjave in sadja. S predstavitvami novih vrst semen, okrasnih in pridelovalnih rastlin širijo znanje članov kluba. Na zadnji strani najdete tudi koledar del. Mnogo člankov je posvečenih varstvu rastlin, pravilni in pravočasni uporabi škropiv za preprečevanje bolezni in zatiranje škodljivcev. Po mojem mnenju pri tem celo pretiravajo, čisto vsakega korita na oknu in vsake sadike na vrtu in se izločajo tudi v mleku, - v urinu in mleku vohamo ketone, - degeneracija jeter (zaradi preobremenjenosti z maščobami), - nasploh prizadeta življenjska sposobnost krav. Zakaj je obdobje presušitve tako pomembno? Krave presušujemo zato, da se mlečna žleza pripravi na nasledn-jo laktacijo. Minimalno 30 dni mora biti krava suha. Presuševati začnemo v 7. mesecu brejosti. Če ima krava v tem času še precej mleka (2 01), jo molzemo še nekaj časa. Vedeti moramo, da se vime v tako kratkem času presušitve ne more povsem obnoviti in pripraviti na naslednjo laktacijo. Krava, ki je bila krajši čas presušena, bo imela po telitvi manj mleka, bo pa bolj vztrajna pri mlečnosti in lažje jo bomo oskrbeli po telitvi. Krave, ki imajo manj mleka, so suhe 50 do 60 dni. Presušitev opravimo kolikor se da hitro, sicer krava doživlja strese, ki vplivajo tudi na teleta. V kondicijo za telitev moramo kravo pripraviti že pred pre- tudi ni potrebno škropiti. Velikokrat se da bolezni in škodljivce odvrniti s preventivo. Vendar pa, če škropiva uporabljamo, jih moramo uporabljati pravilno. In ne pozabite, škropite v jutranjih ali večernih urah, ko so čebele v panjih. Saj znanost in tehnologija kljub velikanskemu napredku še nista sposobni izdelati naprave, ki bi lahko nadomestila čebele. Če čebel ne bi bilo pri opraševanju cvetov, bi človeštvo stradalo. Člani kluba imaj o tudi popuste pri nabavi materiala za vrtnarjenje in za različne prireditve. Zanimiva dejavnost kluba je tudi organizacija izletov s strokovnim vodstvom, ogledi vrtnarskih razstav in pomladanska srečanja s strokovnimi predavanji. Imajo tudi svojo telefonsko številko, kjer lahko vsak dan povprašate za nasvet. sušitvijo (v zadnjih mesecih laktacije). Ko je krava presušena, moramo poskrbeti, da se tele v maternici dobro razvije. Krmni obrok mora pokrivati vzdrževalne potrebe in 6 do 81 mleka. Krma slabe kakovosti ni za presušene krave. To se odraža tako na kravi kot na teletu. Koruzno silažo v obroku presušenih krav močno omejimo (največ do 10 kg dnevno). Seno je v obroku presušenih krav obvezno (5-6 kg), dobra travna silaža je prav tako nenadomestljiva. Z močnimi krmili praviloma ne krmimo, razen če je krava shujšana. Dobrodošel oskrbovalni ukrep pri vezani reji krav so izpusti, da se živali gibljejo na svežem zraku. Tri tedne pred telitvijo pričnemo s t. i. ovimljanjem krav. Proti koncu brejosti se volumen prebavil precej zmanjša. Mikroorganizmi v vampu krav se ne morejo tako hitro privaditi na krmo, ki jo bodo krave zauživale po porodu. V tem času je potrebno pričeti kravam postopno v obrok dodajati koruzo ah ječmen (v treh tednih do 1,5 - 2 ali 3 kg). (Povzetek predavanja dr. Orešnika) Klub Gaia je primer novega direktnega pristopa do potrošnikov. Podjetje Unichem je ustanovilo klub, ki združuje njihove potrošnike, jih izobražuje in tekoče seznanja z novostmi v vrtnarjenju, obenem pa predstavlja svoje proizvode in pouči potrošnika, da jih pravilno uporablja. Tak način skrbi za potrošnika je za obe strani zelo pozitiven. Ime kluba je simbolično, Gaia pomeni v grščini Zemlja, to je naša dobra mati, ki nam daje vse. Dejavnost kluba in ugodnosti, ki jih imajo člani, so me tako navdušile, da sem se takoj včlanil. Morda mi bo sledil še kdo, zato sem napisal tale članek. Pa da ne boste mislili, da je napisan kot reklama. Glede na višino članarine dobiš zares zelo veliko. Prijazno delo z rastlinami vam želim! Zeleni Franček klub prijateljev rastlin KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (3) Izjava o varnosti Piše: Ivan Golob Telegrafsko bomo odgovorili na 10 najpomembnejših vprašanj, ki si jih zastavljajo delodajalci v zvezi s podpisom izjave o varnosti in v zvezi z ocenjevanjem tveganja: 1. Kaj morate storiti kot delodajalec do 27. julija 2001? Kot delodajalec morate zagotoviti, da se izvede identifikacija nevarnosti in ocena tveganja na vseh delovnih mestih, in izdelati pisno izjavo o varnosti. Izjava mora navajati varnostne in zdravstvene ukrepe, ki ste jih oziroma jih boste do določenega roka izvedli za varovanje vaših delavcev. 2. Kaj je izjava o varnosti? Jevašprogramzazagotavljanjevamosti in zdravja delavcev pri delu v pisni obliki. Z izjavo izražate, da se zavedate svoje odgovornosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tudi morebitnih posledic, če predpisov ne bi upoštevali. 3. Kaj je ocenjevanje tveganja? Je skrbno in sistematično raziskovanje, kaj je tisto, kar lahko ogrozi varnost in zdravje delavcev. Tveganje je nujno oceniti pri tistih aktivnostih, ki lahko povzročijo poškodbo ali zdravstveno okvaro delavcev. Rezultat ocene tveganj a s predvidenimi ukrepi mora biti dokumentiran - zapisan v vaši izjavi o varnosti oziroma je njen obvezni sestavni del. 4. Kakšen je smisel izdelave izjave o varnosti? Izjava sama po sebi ne bo preprečevala nezgod in zdravstvenih okvar, vendar bo že izdelava izj ave z oceno tveganja, določitev varnostnih ukrepov, virov za izvedbo teh ukrepov in končno izvedba potrebnih ukrepov tista osnova, ki bo znižala nivo nevarnosti oziroma tveganjapri delu in posledično zmanjšala možnosti za nastop takšnih okoliščin, ki bi povzročile nesrečo. Izjavo o varnosti predpisuje 14. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Če delodajalec izjave ne izdela in ne sprejme, je lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 300.000,00 SIT (znesek navzgor ni omejen). 5. Kaj je vsebina izjave o varnosti? Vsebina je določena v Pravilniku o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur. list RS 30/2000). Sestavlja jo sama listina izjave, v kateri delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnega in zdravega dela, za preprečitev nevarnosti in tveganj pri delu, da obvešča in usposablja delavce, da izdaja navodila za varno in zdravo delo, da je ustrezno organiziran ter dazagotavlja potrebna materialna sredstva za ta namen. Drugi del izjave so podatki o delodajalcu. datumu in kraju izdaje, podatki o osebah, ki so izdelale izjavo z oceno tveganja, podatki o preteklih pregledih in preizkušnjah, o delovnih mestih, organizacijskih enotah, številu delavcev, nevarnostih na delovnih mestih, ocene tveganja po tipičnih delovnih mestih, organogram odgovornih oseb delodajalca za varnost in zdravje pri delu. Tretji del izjave so priložene evidence po predpisih. 6. Kdo je odgovoren za izdelavo izjave o varnosti? Vsak delodajalec - tisti, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavce (gospodarska družba, samostojni podjetnik, kmet, občine, upravne enote itd.). 7. Komumorabitiizjavaovamostidostopna? Sindikatu, predstavnikom delavcev, vsem delavcem v tistem delu, ki se nanaša na njihovo delovno mesto, inšpekcijskim službam, strokovnim delavcem, tujim delavcem in obiskovalcem, ki se zadržujejo v podjetju in so izpostavljeni varnostnim in zdravstvenim tveganjem. 8. Kakšen je način izdelave izjave o varnosti? Obstaja šest korakov, ki jih je potrebno pri izdelavi upoštevati in ki so zaključeni v povezan krog: 9- Kdaj je potrebno opraviti revizijo izjave o varnosti? Ko se ugotovi, da obstoječi ukrepi varovanja niso zadostni ali niso dovolj nadzorovani, ko je ocenjevanje temeljilo na podatkih, ki so se spremenili (npr. sprememba tehnologije, novi postopki dela), ko obstajajo novi možni načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja tveganja (pri hitro rastočih in hitro spreminjajočih se podjetjih se priporoča dvakrat, vendar najmanj enkrat letno), ko inšpektor na svojem obisku in pregledu izjave ugotovi, da ni ustrezna. 10. Kakšne so posebne oblike izjave o varnosti? Izjavao varnosti za noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile (dolžan jo je sprejeti vsak delodajalec, ki takšne delavke zaposluje); izjavao varnosti za male delodajalce, kjer ni večjih nevarnosti in tveganj (lahko jo pripravi delodajalec sam, če zaposluje manj kot 10 zaposlenih in če ima za to ustrezna znanja); izjava o varnosti za male delodajalce, kjer obstajajo določene nevarnosti (lahko jo pripravi delodajalec sam, če zaposluje manj kot 10 zaposlenih in če ima za to ustrezna znanja); izjava o varnosti za kmeta, ki sam ali s člani gospodarstev opravlja kmetijsko dejavnost (lahko jo pripravi sam, če ima za to ustrezna znanja). Možnost, da mali delodajalci sami pripravijo in sprejmejo izjavo o varnosti, jih ne razrešuje zakonskih obveznosti v zvezi z določitvijo strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika. Še nekaj praktičnih nasvetov delodajalcem glede izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja- - Prepustite izdelavo izjave o varnosti in ocenjevanje tveganjastrokovni osebi vpodjetju ali zunanji strokovni instituciji, ki v večini primerov delo opravi strokovno. - Izbor zunanje strokovne institucije ali strokovne osebe je poslovno vprašanje - gre za odločitev delodajalca, komu to nalogo zaupa - gre za vprašanje ponudbe in povpraševanja, tako kot velja to za vse vaše dobavitelje. Odločitev in odgovornost za izbor nosi vedno delodajalec. - Svetujemo, da se za sklenitev pogodbe oziroma naročilo dogovorite čim prej. Časa je vedno manj, zato strokovnjaki na tem področju ne bodo uspeli vsega dela opraviti v zadnjem mesecu. Lahko se zgodi, da vam do zakonsko predpisanega roka ne bo uspelo sprejeti oziroma izdelati izjave ali pa boste za opravljeno storitev morali plačati več. - Izbirajte le tiste strokovne delavce, ki imajo dovoljenje za delo - zahtevajte dokaz. -Izjavo o varnosti naj obvezno pregleda pooblaščeni zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa. Zlasti pri kemičnih, bioloških in nekaterih drugih nevarnostih je prispevek pooblaščenega zdravnika nepogrešljiv. - Cene strokovnih storitev varnosti in zdravja pri delu so dogovorjene v zbornici varnostnih inženirjev in v zdravniški zbornici. Ne nasedajte pretirano nizkim cenam, ker lahko pomenijo slabšo storitev. Na dogovorj ene cene so možni le količinski popusti glede na velikost podjetja (največ do 30% za velika podjetja), zbornica pa bo sankcionirala ponudnike storitev z nerealno nizko postavljeno ceno zaradi nelojalne konkurence. - Cena izdelave izjave o varnosti ni odvisna samo od ponudbene cene posameznih izvajalcev, ki so postavljene za eno tipično delovno mesto. Predvsem je pomembno, kako vam izvajalec delovna mesta združi v tipična delovna mesta -pomembno je število tipičnih delovnih mest. Ne dovolite, da bi se tipična delovna mesta preveč drobila, saj boste za oceno tveganja plačali preveč. Vsako tipično delovno mesto mora imeti tudi prilagojen program usposabljanja, zato bo tudi teh programov preveč - stroški! UREJA: Nastasja Kotnik Z-kLU ■ V našem razredu se zadnje čase pojavlja problem glede delanja domačih nalog. Jaz je nimam skoraj nikoli, še posebej pri matematiki in angleščini. Naloge se mi preprosto ne ljubi narediti. S starši imamo dogovor, da smem le po končani nalogi sesti za računalnik. Ko bi moral delati nalogo, rajši kaj berem. Staršem potem pokažem kakšno staro nalogo ali nekaj, kar smo delali v šoli. V šoli poskušam nalogo narediti med odmori ali med biologijo. Pri matematiki dobimo vedno največ naloge. Če smo brez domače naloge, nam da učiteljica za kazen podpis ali minus. Starši mi vedno govorijo, da se moram navaditi delovnih navad. Pomlad je tu in z njo lepo vreme. Narava kar vabi, da bi igrali nogomet in druge igre z žogo. Dostikrat grem z prijateljem Blažem na igrišče. Tam pogosto preživiva celo popoldne. Na nalogo potem pozabim ali pa se mije ne ljubi narediti. Ta naloga meje izučila. Pri slovenščini bom raje delal naloge, toda nikoli se ne ve. Upam, da sošolci ne bodo več nastradali po moji krivdi, in da bo tovarišica za slovenščino omilila kazni. Matevž Kladnik, 6.a OŠ Nazarje ■ V našem razredu imamo probleme z domačimi nalogami, saj jih le red-kokdo dela redno. Kaznovani smo bili že na vse možne načine, kot so: dežurstvo, dodatna naloga, minusi itd., vendar nič ne zaleže. Te probleme imamo največkrat pri matematiki in zemljepisu. Jaz mislim, da nam dajo v šoli preveč naloge, zato je tudi ne delamo radi ali pa se nam ne ljubi. Včasih se ti res lahko naredi, da kaj pozabiš, vendar nam se to dogaja vsak dan. Zato tudi pišem ta spis, ki bi ga skoraj pozabil, vendar me je nanj spomnila sošolka. Velikokrat nalogo prepisujemo med odmori, pogost izgovor pa je tudi, da smo zvezek pozabili doma.Jaz mislim, daje naloga brezzvezna, čeprav se z njo tudi veliko naučiš. Lahko bi več delali v šoli, pa nam ne bi bilo treba doma. Gospa učiteljica, prosim, če napišete spis Zakaj tako radi dajemo domače naloge? Ko pridem iz šole mi starša vedno rečeta, naj naredim nalogo, da bom kasneje prost, vendar jih nikoli ne poslušam in grem ven brcat žogo. Naloga pa mi ostane za zvečer. Ko pridem zvečer domov, pa sem ves utrujen in tako dostikrat ne naredim naloge. Zaradi tega sem v šoli dostikrat kregan. Blaž Cigale, 6.a OŠ Nazarje ■ Pisanje domačih nalog mi ne predstav-ljaprevelike obremenitve, ker vem, dase s tem učim. Zavedam se, da hodim že v šesti razred, in da se moram veliko več učiti, kakor v nižjih razredih, saj bi rada z mojim uspehom čim več dosegla. Z domačimi nalogami si utrjujem snov, ki smo jo vzeli tisti dan. Čeprav nimam veliko časa za pisanje, jih še isti dan naredim. Mnoge moje sošolce zvabi lepo vreme na igrišče, v kino ter še kam in tako jim zmanjka časa za domačo nalogo. Razumem tiste učence, ki jo včasih pozabijo narediti, ampak ne tistih, ki jo pozabijo skoraj vsak dan. Takih primerov imamo našoh veliko. Včasih so razlogza to tudi učitelji, ker nam dajo naloge, ki jih ne razumemo, zato jih tudi ne naredimo, ali gremo na kakšne tekme ali nastope ter smo preveč utrujeni, da bi poleg tega še pisali naloge. Opisala vam bom moj delovni dan, naprim-er sredo. Ob šestih zjutraj me zbudi mamica, ker imam na ta dan dodatni pouk matematike. Pouk končamo ob 12:00. Ko se najem, se mi ob 13:00 začne klavir. Domov pridem dvajset minut do 14:00, naredim nalogo in ob 15:00 že moram biti v šoli, ker imam pouk flavte. Potem imam eno uro prostega časa, med katerim imam doma drugo kosilo. Ob 17:00 pa že hitim zopet k nauku o glasbi. Že kar izmučena pridem domov ob 18:30. Tako mi ta dan zmanjka časa, da bi se lahko pripravila za naslednji dan. Ker imam kar precej izvenšolskih dejavnosti, se trudim, da bi si v šoli čim več zapomnila. Poslušam z obema ušesoma in včasih še “z usti”. Opisala sem vam samo moj običajni delavnik, ki se sestoji še iz vađenja klavirja, flavte, računalništva, nemščine in verouka. Za pomoč mamici ostane bolj malo časa, vendar moram vsak dan pospraviti dnevno sobo. Če pomislim, me pri vsem tem domače naloge res ne obremenjujejo preveč, bilo pa bi res super, če bi bili brez njih. Manica Napotnik, 6.a OŠ Nazarje OPIS OČETA Opisala bom očeta. Ime mu je Jože. Glavo ima podolgovato. Ima sive lase. Po vrhu glave ima le malo las. Ima majhne oči zelene barve. Nos ima srednje velik in malo za-vkrivljen. Usta in tudi ušesa ima srednje velika. Je bolj majhen, ampak to me ne moti. Je bolj močne postave. Po srcu in duši je prijazen, včasih je tudi hud nad mano. Rad ima avtomobile. Rada ga imam zato, ker mi zmeraj nekaj dni pred šolskim letom prinese zvezke za šolo. Marjetka Enei, 4.b razred OŠ Fran Kocbek Gornji Grad ZGODBA 0 GLEDANJU TELEVIZIJE To se je zgodilo v tistem času, ko so pri Zajčevih kupili lepo modno televizijo z velikim, lahko bi rekla najlepšim in največjim ekranom. S tem so se mali Zali uresničile sanje in največja želja. Z velikim veseljem se je vsako jutro prikradla do televizorja, ga prižgala in gledala različne oddaje, risanke, poročila, žrebanje lota, razvedrilne oddaje, šport, vreme, Radovednega Tačka, oziroma vse, kar so predvajali. Bilo je čudovito, dokler se ni nekega dne pogledala v ogledalo in zagledala, da ji je na glavi zraslo nekaj čudnega. Le kaj bi lahko bilo? Joj, verjetno moram po zdravniško pomoč! Čez cesto je stekla k svojemu zdravniku. Ta se je začel na glas smejati in Zali povedal, da ji je od gledanja televizije na glavi zrasla velika antena. Zala je pričela jokati. Zdravnik jo je potolažil in obljubil: če bo pridno jedla zelenjavo in sadje ter opustila gledanje televizije, bo antena čez mesec dni izginila. Zala danes antene nima več na glavi. A tu in tam se tudi vi otroci in starši poglejte v ogledalo in se opazujte, če vam na glavi ne raste antena. Katjuša Venišnik, 4.b OŠ Mozirje POTOVANJE Z VLAKOM Prvič sem se peljala z vlakom v živalski vrt v Ljubljano. Na vlaku je bilo res krasno. V spominu mi je najbolj ostalo to, da smo se lahko sprehajali sem in tja po vlaku in sedeli udobno v velikih sedežih. Gledali smo skozi okno in se pogovarjali med seboj. Ko pa smo se ustavili v Ljubljani, smo morali izstopiti. Ker smo morali spet hoditi, je bilo konec prijetne vožnje z vlakom. Ostali so mi prekrasni spomini. Katja Stradovnik 4.b OŠ Gornji Grad Kaj bi ustnice brez poljubov? In kaj dotiki brez strasti? To sta vprašanji, na kateri najbrž nihče izmed nas ne bi želel poznati odgovora. Ali ga fantje iz skupine RITEM PLANET, ki se v svojem novem singlu sprašujejo prav o tem, poznajo, nam zaenkrat še ni uspelo izvedeti. Vemo pa več o snemanju videospota! Glede na to, da je scenarij zahteval sodelovanje navijačic, so se fantje odločili, da bodo potrkali na vrata bežigrajske gimnazije, ki ni znana samo po odličnem izboru učencev, ampak tudi po svojih uspešnih športnih aktivnostih. Izbira se je izkazala kot zadetek v polno, saj so tako dekleta kot fantje, ki so nastopili v spotu, pokazali veliko mero talenta pri igranju svojih vlog. Glavni vlogi v spotu sta namenjeni plahemu fantu, ki si na vsak način želi osvojiti prikupno navijačico, ta pa ne kaže prav nikakršne naklonjenosti do svojega oboževalca. Vse do konca... Režijo je tudi tokrat vzel v roke Jani Pavec, ki je pričakoval z naključno izbranimi akterji veliko več dela. VSEtätla» I Po velikem uspehu, ki ga je boy band FIVE dosegel s svojo priredbo Queenov We Will Rock You so ravno v teh dneh naredili še eno priredbo. Tokrat gre za predelavo Def Lepp-ardov Pour Some Sugar On Me, ki jo pet fantov izvaja v pop/rap stilu. Frontmen skupine Def Leppard, Joe Eliott, je izjavil, da je zelo zadovoljen, kako zdaj zveni njihov veliki hit iz leta 1987, predvsem pa nad tem, da se mlade skupine vse bolj obračajo proti tradicionalnim vrednotam rocka. Sive Bad Boy* Recording Industry Association of America (RIAA) je pred dnevi potrdila, da je z grammyjem nagrajeni album Two Against Nature veteranskega dueta STEELY DAN v Ameriki dosegel platinasto naklado. To pomeni milijon prodanih plošč. Nagel skok v prodaji ima vzrok seveda v sami podelitvi oziroma nagradi - dobili so grammyja za album leta, najboljši pop album in najboljšo pop izvedbo dueta ali skupine za skladbo Cousin Dupree. Naš najpopularnejši pop ansambel preteklega desetletja je lani presenetil z narodno-zabavnim albumom NARODNI ČUKI. Jože, Marko, Vinko in Matjaž pa ne počivajo. Z eno od skladb z najnovejšega albuma so presenetili na podelitvi Viktorjev, na odru se jim je pridružil v tem trenutku najbolj vroč slovenski igralec komičnih vlog Matjaž Javšnik. Nova pesem se imenuje Ferrari polka in bo navdušila vse ljubitelje poskočne, plesne glasbe, prav tako pa bo všeč vsem privržencem tekmovanj formule 1. Skladba, ki bo v obliki singla izšla v drugi polovici aprila, je posneta v dance ritmu, vodilni instrument pa je frajtonarca. Kakor se v sodobno produciranih skladbah spodobi, bomo tudi v tej pesmi slišali rap, ki ga je prispeval komentator dirk F1 Miran Ališič. Alenka ŠPORT ) ZGORNJESAVINJSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Začetek spomladanskega dela Wyattu Začetek nadaljevanja drugega dela zgomjesavinjske lige v malem nogometu je minil v znamenju dobrega nogometa, nekaterih presenetljivih rezultatov in predvsem dobrega sojenja. V igri za vrh ostaja še vedno sedem ekip, kar daje prvenstvu poseben čar in napeto nadaljevanje vse do konca. Po porazu Dolmana z Razborjem je na vrhu spet Wyatt. Rezultati 10. kola, 6. aprila: KMN Emil : Wyatt 3:3, Poldas : Solčava 2:5, Policija: Kozorogi 1:2, Davidov hram : Razborje 2:2, Dolman : ŠD Vrbovec 10:1. Po prikazani igri v jesenskem delu prvenstva je bilo na prvi tekmi nadaljevanja pričakovali gladko zmago Wyatta, ki pa tokrat ni upravičil pričakovanj. Je že tako, da zimski odmor naredi svoj e in to se je še kako poznalo Dobrinko-vim fantom, ki so imeli tokrat srečo, da so v zadnjih trenutkih tekme odščipnili točko razpoloženim gostincem. Popolnoma »razglašen« Poldas in učinkovita Solčava, bi lahko na kratko opisali drugo tekmo 10. kola. Tokrat so bili domačini le bleda senca jesenske ekipe, Solča-vanom pa se po prikazani igri obetajo boljši časi. Policija tudi s Kozorogi ni uspela, čeprav bi si v tem srečanju 24 UR NOGOMETA V N zaslužila najmanj remi. Spet se je izkazalo staro pravilo, da se igra do zadnjega sodnikovega žvižga, kar so spretno izkoristili Ljubenci in si v zadnjih sekundah tekme priigrali pomembno zmago. Zadrečko-savinjski derbi med ekipama Davidovega hrama in Razborja je postregel z ostro in kvalitetno predstavo, kjer so imeli vseskozi rahlo pobudo »hramovci«, medtem ko so bili Radmirci nevarnejši pred golom. Neodločen izid je tako najprimernejši. Vodilna ekipa Dolmana je dobesedno pometla z nemočnimi igralci Vrbovca, ki so tokrat samo nemo spremljali hitro in učinkovito igro domačinov. S takšnim nadaljevanjem ostajajo Mozirjani še naprej prvi favoriti, Nazarčani pa se vse bolj oddaljujejo kvalifikacijam. Rezultati 11. kola, 13. aprila: Policija : Solčava 2:5, Davidov Naporno merjenje moči desetih ekip Športno društvo Vrbovec Nazarje organizira v petek, 27. aprila, tradicionalni, že 23. nogometni maraton z začetkom ob 19- uri na igrišču v Nazarjah. Za osvežitev spomina velja povedati, da je prvih petnajst maratonov potekalo kot tekma med starimi in mladimi, 16. maraton pa je že bil izpeljan po turnirskem sistemu. Na enak način bo potekal tudi letošnji maraton. Prejšnja leta se je nanj prijavljalo okrog petnajstekip,lansko leto jih je samo deset, kar pomeni hud napor za igralce. V športnem društvu Vrbovec zato resno razmišljajo o uvedbi srečanja ekip iz Zadrečke doline proti ekipam iz Savinjske doline, kar bi popestrilo turnir in pritegnilo gledalce oziroma obiskovalce. Glavna pokrovitelja letošnjega turnirja sta Občina Nazarje in velenjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po besedah MarkaKrajnerja, člana izvr-šilnegaodboraŠD Vrbovec, je organizatorjem uspelo pritegniti tudi druge pokrovitelje. Sodnike za nogometni maraton (potrebno jih je šest do osem) izbere Medobčinska nogometna zveza Celje. Člani nazarskega športnega društva so letos pregledali in očistili refle-ktorje ter opravili druga vzdrževalna dela na igrišču. V načrtu imajo še namestitev lastne elektro omarice, saj jim zdaj elektriko »posojajo« gasilci. Reflektorji torej delujejo, maraton bo v vsakem vremenu, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, organizatorji pa imajo predvideno tudi presenečenje. Vsekakor si želijo čimveč gledalcev, ki bodo prijazno dobrodošli. Avgust Robnik hram : Kozorogi 3:0, KMN Emil : Poldas 4:2, Dolman : Razborje 1:6, Wyatt: ŠD Vrbovec 5:2. Solčavani nadaljujejo v zmagovalnem ritmu, kar bo celotno prvenstvo naredilo še zanimivejše. Za razliko od njih pa Policiji nikakor ne gre in izpad iz elitne konkurence je skorajda neizbežen. Davidov hram ničesar ne prepušča naključju in pridno zbira nove komplete točk. Tokrat so se jim mladi Kozorogi sicer dobro upirali, vendar je kvaliteta še vedno na strani izkušenejših Za-drečanov, ki si sedaj z Dolmanom delijo drugo mesto. Po uspešnem nastopu in remiju z Wyattom so igralci kluba malega nogometa Emil brez večjih težav premagali domače Poldase. Slednji se niso niti dobro zavedli, koso »gostinci« že vodili z dvema goloma razlike in nadaljevanje je bila le še formalnost. Z drugim zaporednim porazom drsi Poldas vse nižje, ekipa Emila pa se drži zlate sredine. Tako kot je pred tednom dni ekipa Dolmana suvereno opravila z Nazarčani, tako presenetljivo nemočna je bila tokrat proti izkušenim Razborčanom. Štorgljevi varovanci, okrepljeni z Mičom, so popolnoma, v vseh elementih sodobne igre malega nogometa, nadigrali vodilno ekipo prvenstva, ki je po tem porazu tudi izgubila prvo pozicijo. Wyatt se je z zmago nad Vrbovcem spet zavihtel na sam vrh. Igra omenjenih nasprotnikov je bila zanimiva le v prvem polčasu, ko so Nazarčani nekako še držali korak, v drugem delu pa je vzel stvar v roke strelsko razpoloženi Vidmar, ki je bil s štirimi zadetki tudi najboljši igralec tekme. Lestvica po 11 kolih: 1. Wyatt 23, 2. Dolman 22, 3-Davidov hram 22,4. Razborje 17, 5. KMN Emil 17, 6. Poldas 16, 7. Solčava 16,8. Kozorogi 13,9- ŠD Vrbovec 9,10. Policija 1 (-2). Franjo Pukart MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V PIKADU Zmaga ekipe Tribuč iz Mozirja Pikaderji iz nazarske in mozirske občine so konec prejšnjega meseca končali prvo skupno sezono pikado lige v disciplini 3 01 masters out. Najbolj mirno in precizno roko so skozi vso prvenstvo imeli igralci okrepčevalnice Tribuč iz Mozirja, ki so tako zasluženo osvojili prvo mesto. V konkurenci desetih ekip se je v osmih barih oziroma okrepčevalnicah v obeh občinah odvijal zanimiv boj v metanju vse bolj priljubljenih puščic. Pri tem ni šlo samo za zmage in zbiranje točk posameznih ekip, pač pa tudi za prestiž med gostinci, kje se igra najkvalitetnejši pikado. V razburljivih obračunih se je izkazalo, da so korak pred vsemi Mozirjani, ki so osvojili prvi dve mesti: Tribuč je s štirimi točkami naskoka zmagal pred krajevnim rivalom Gamsom, tretje mesto pa je osvojila prva ekipa Moto Bara Vovk iz Varpolj. Končni vrstni red: 1. Tribuč Mozirje 33, 2. Gams Mozirje 29,3-Moto BarVovkl 25, 4. Erbo Nazarje 20,5. Bar Vijolica 13,6. Okrepčevalnica Coplan 12, 7. Moto Bar Vovk 211,8. Trsat Prihova 10,9- Piskerc Kokarje 9,10. Piskrelce 0. Franjo Pukart ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Začetek gradnje športnega parka Na pobudo športnega društva Gmajna in predvsem tamkajšnjih otrok, ki se še vedno igrajo na cesti, so se začele stvari okrog gradnje športnega igrišča v Varpoljah premikati na bolje. Po neuspelih pogajanjih z agrarno skupnostjo Spodnja Rečica - Nizka - Varpolje glede najema zemljišča, kjer je igrišče nekoč že bilo, so člani društva po nekajmesečnih pogovorih s prijaznejšo vaško skupnostjo Spodnje Pobrežje našli skupni jezik in zakupili del njihovega zemljišča ob poligonu kinološkega društva. Najbolj zagnani pri urejanju športnega parka so varpoljski otroci (foto: Nika Pukart) Kako Varpolje z okolico potrebuje takšen objekt, se je pokazalo že na prvih delovnih akcijah, kijihorganizira gradbeni odbor ŠD Gmajna. Teh se udeležuje kar presenetljivo veliko število krajanov, ki jim ni vseeno, kje in kako bodo svoj prosti čas preživljali njihovi otroci, obenem pa se zavedajo, da bo takšen kompleks namenjen tudi njim, njihovemu druženjuin izboljšanju družabnega življenja v kraju. Največ pohval si za svoje delo in prizadevnost nedvomno zaslužijo otroci, ki vsak dan neumorno čistijo grmovje in kar naprej sprašujejo o stvareh, ki so povezane z nastajanjem igrišča. Prav ta zagnanost otrok, članov športnega društva in krajanov Varpolj je pripomogla k temu, da sta čiščenje podrasti in sečnja gmajne na omenjeni lokaciji že skoraj pri kraju. Sedaj prihajajo na vrsto zahtevnejša zemeljska dela, ki bodo ob neravnem zemljišču zahtevala kar nekaj strojnih ur, da bo igrišče dobilo bolj prepoznavno podobo. Po dosedanjih izkušnjah v pridnost in voljo ljudi ter kadrovsko zasedbo in organizacijo gradbenega odbora ne gre dvomiti, zato bodo prav gotovo kmalu uresničili tudi ta cilj. Finalizacija in izgradnja asfaltnega igrišča bo nato vvelikimeriodvisnaod finančne pomoči Občine Mozirje, športne zveze, pokroviteljev in vseh tistih, ki želijo v športnem duhu zagotoviti otrokom čim lepše in mirnejše otroštvo. Morda se ob tem vsi skupaj premalo zavedamo, da je tudi v naši dolini vse več mladih zasvojenih z drogami, alkoholom in ostalimi škodljivimi produkti civilizacije. Ah smo storili dovolj za njihovo preprečitev? Vsa tain še marsikatera druga vprašanja velikokrat ne najdejo pravega odgovora, prav gotovo pa je rekreacija in z njo povezan rek »zdrav duh v zdravem telesu« tisto, kar tej mladini manjka V Varpoljah se trudijo, da bi bilo temu drugače, prav izgradnja športnega parka pa naj bi k temu bistveno pripomogla Kot dokaz, da mislijo resno tudi glede izboljšanja družabnega življenja v kraju, bodo na omenjenem zemljišču organizirali prvomajsko kresovanje in tako združili prijetno s koristnim (prijateljsko druženje in kurjenje podrasti). ŠPORTNA ZVEZA MOZIRJE Denar za tekmovalni šport ali rekreacijo? Na rednem letnem občnem zboru so se 27. marca srečali predsedniki društev in klubov, ki se za lažje delovanje povezujejo v mozirski občinski športni zvezi. Problemi športa so tam, kjer so pri domala vseh dejavnostih, vezani pa so na pičla finančna sredstva, s katerimi bolj životarijo kot živijo. Predsednik zveze Martin Aubreht, brez katerega bi verjetno zamrla marsikatera prostovoljna dejavnost v Mozirju, je kljub večnim težavam z denarjem poudaril, da zveza dobro dela in da služi svojemu namenu. Večina društev izkazuje pozitivne rezultate, tako na področju opravljenega dela kot na finančnem področju. Vse to je zasluga zanesenjakov, ki jim je delo z odraščajočo mladino in ostalimi vveselje. Tako znovaživi nogometni klub Elkroj, odbojkarji počasi poravnavajo stare dolgove, lokostrelci krpajo svoje dejavnosti večinoma iz lastnih žepov, rečiški tenisači iz leta v leto zmagujejo v svojem rangu, vendar zaradi pomanjkanja denarja ostajajo na izhodiščnih položajih, in podobno. Športnazvezase financira izproraču-na in s strani redkih donatorjev. V letošnjemletujeza vsa društva namen-j enih dobrih sedem milijonov, kar nikakor ne zadostuje. Župan Jože Kramer poudarja, da denarja s strani državnega proračuna izključno za tovrstne dejavnosti ni. Vsak tolar je tako presoja občinskih svetnikov, ki potrdijo proračun in v njem tudi postavko za šport Poleg tega je v proračunu dodatnih 1,7 milijona sredstev zainvesdcijevšportno ali bolje rekreacijsko infrastrukturo. Na zboru športnikov je bila večkrat izražena dilema o tem, ali naj se financira vrhunski šport ali pa naj gredo sredstva izključno za rekreativno udejstvovanje krajanov. Nedorečenosti glede tega so ostale odprta tema tudi za prihodnost Morda že za skupščino zveze, na kateri bodo opravili tudi volitve novega predsednika. Martin Aubreht namreč zapušča ta položaj. Benjamin Kanjir ŠPORTNA ZVEZA GORNJI GRAD Kritike na račun župana Gornjegrajski športniki ugotavljajo, da je bila ustanovitev športne zveze, predvsem pa njena vključitev v Olimpijski komite Slovenije, premišljeno dejanje. Športni klubi in društva so se po svojih močeh in zmožnostih trudili izpolniti program dela ter tako zadovoljiti športne interese občanov gornjegrajske občine. Pretekla zelena zima jim je v celoti uničila sezono zimskih športov, še hujše pa je že kar kronično pomanjkanje denarja, ugotavlja Rajko Zavolovšek, ki je vodil zvezo v prvem mandatnem obdobju. “Zaradi obubožanega gospodarstva v občini lahko sponzorje preštejemo na prste ene roke. Proračunska sredstva, namenjena za šport, pa pri okoli 10-odstotni letni inflaciji in kljub vsakoletnemu povečanju občinskega proračuna ostajajo na skromnih 2,6 milijona tolarjev,” ocenjuje razmere Zavolovšek. Ta hip je v športno zvezo vključenih 11 klubov z okoli 1000 člani, kar pomeni, da proračun letno prispeva 2.600 tolarjev na člana. “Res je, da so bila vsako leto v proračunu tudi sredstva za izgradnjo športnega parkapri osnovni šoli, vendar kljub vsakoletnim zagotovilom župana tega ni, denarja pa verjemo tudi ne. V Gornjem Gradu se o športnem parku pogovarjamo že šest ali sedem let, v sosednji občini pa je v treh letih zrasla mogočna športna hala. V tem času je Bočanom igrišče uničila poplava, Gomjegrajcem lovskarazstava, še najmanj škode so utrpeli vNovi Štifti, kjer igriščasploh nimajo,” ugotavlja Zavolovšek. Pomnenjunovoizvoljenegapredsed-nika ŠZ Mirana Ugovška bo potrebno od župana zahtevati temeljito poročilo, kje (če) so bila porabljena sredstva, namenjena za igrišče. Po njegovem mnenju je za netransparentno finančno poslovanje vsaj posredno kriv tudi občinski svet, zato so člani skupščine sprejeli sklep, s katerim terjajo jasen odgovor tako od župana kot svetnikov, zakaj vsakoletne obljube niso bile izvedene. Odgovor na pisanje g. Žerovnik Rafkota v Savinjskih novicah št. 8, 13. aprila 2001 KRONIKA • NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Luče: 7. aprila ob 7.30 uri se je izven naselja Luče pri Igli zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi utrpele hude telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo med voznikom osebnega avtomobila. 26-letnim K. L. iz Bočne, in voznikom tovornega vozila, 26-letnim D. P. iz Skornega pri Velenju. Voznik osebnega avtomobila ni upošteval prometnega znaka prednosti vozil iz nasprotne smeri, zato je prišlo do trčenja, v katerem pa se je poleg voznika K. L. hudo telesno poškodoval tudi njegov sopotnik Š. A • POŽAR V NOVIH LOKAH Mozirje: 12. aprila okoli 3.20 ure je zagorelo v pomožnem ob-jekm poleg stanovanjske hiše v Novih Lokali. V požaru je popolnoma zgorel manjši lesen objekt, v katerem je bilo okoli pet kubikov drv, avtomobilske pnevmatike, kolo in nekaj orodj a. Pri požaru je nastala materialna škoda tudi na stanovanjskem ob-jektu, last J. K., na kateri se je poškodovala fasada, stavbno pohištvo in del ostrešja. Škoda znaša okoli 2,5 milijonov tolarjev. • BOJLER POŠKODOVAL OTROKA Rečica ob Savinji: 14. aprila okoli 18. ure se je pri streljanju s karbidom v Poljanah nad Rečico ob Savinji hudo telesno poškodoval 12-letni otrok. Policisti so ugotovili, da je skupina petih otrok streljala s karbidom, pri čemer so Uporabljali star bojler. Pri tem je prišlo do predčasne detonacije, bojler pa je zadel in hudo telesno poškodoval otroka, kije bil nato prepeljan v celjsko bolnišnico. • V 0 PO NAPA? m Luče: 15. aprila okoli 14. ure se je na regionalni cesti izven naselja Luče pripetila prometna nesreča, v kateri jé bila ena oseba hudo telesno poškodovana, dve pa sta utrpeli lahke telesne poškodbe. 52-letna M. E. iz Nizke je vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz Luč proti Solčavi. Tvo je pripeljala v levi nepregledni ovinek, ni vozila podesni strani vozišča, v tistem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal po svojem smernem vozišču 45-letniT. P. iz Münchna, ki se je umika! skrajno desno na bankino, kljub temu pa je prišlo med voziloma do čelnega trčenja. Pri tem je bila M. E. hudo telesno poškodovana, sopotnika v nasproti vozečem avtomobilu, 63-letna T. R. in 63 letni L. R., oba iz Slivnice, pa sta dobila lahke telesne poškodbe. Kot vodja projekta sem dolžen pojasniti nekatere neresnice in napačne podatke, ki jihnavajag. Žerovnikvsvojem pisanju vomenjenih Savinjskih novicah. O zgodovini in ideji projekta je bilo že veliko napisanega. V občinskem glasilu občine Gornji Grad, ki bo izšel ob občinskem prazniku 30.06.2001 bom opisal celoten potek od ideje do realizacije projekta. Zato vabim bralce tega članka da si preberejo glasilo, ker bodo v njem prebrali še marsikaj zanimivega in koristnega tudi na relaciji Smreka -Občina - Engo. Leta 1992 smo v KS Gornji Grad nadaljevali z idejo daljinskega ogrevanj a. Pri teh razgovorih in aktivnostih so sodelovali, poleg predstavnikov KS tudi predstavniki Komunale Mozirje, KIV Vransko, IBE Ljubljana, Občina Mozirje, Projektivni biro Velenje in direktor Smreke g. Planovšek. Leta 1994 je takratna občina Mozirje pri IBE Ljubljana naročila študijo o upravičenosti uporabe lesne mase za potrebe daljinskega ogrevanja v Zgornje Savinjski dolini. Leta 1995 je bila študija gotova in s tem omogočila nadaljevanje realizacije projekta Študijo smo plačale vse novo nastale občine vZgomjeSavinjskidolini.Jeseni 1996pa smo že dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo kotlarne in toplovoda. Projekt v prvi fazi zajema, izgradnjo kotlarne z vso opremo in štiri kilometre toplovoda. Nepovratna sredstva so zagotovili Phare, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Avstrijski ekološki sklad ter Ekološko razvojni sklad RS z kreditom na odplačilno dobo 15 let. Do danes so priključeni 104 uporabniki (ne objektov, za nas so pomembni uporabniki). Še 25 uporabnikov ima možnost se priključiti ker imajo že priključek v objektu. Ko bo zgrajen še ostali del toplovoda 4.2 km (skupaj 8.2 km) bo možno priključiti 200 objektov in 250 do 260 uporabnikov. Planiran zaključek je bil do začetka kurilne sezone 2000-2001, vendar zaradi politične situacije in nerealizirane pogodbe od Ministrstva za gospodarske dejavnosti ni bilo možno projekta zaključiti. Sredstva ki so bila planiranavproračunu RS zaleto 2000 žal zaradi padca vlade in ostalih dogodkov niso bila uporabljena in na koncu leta prerazporejena. Deponijo smo bili prisiljeni reševati tako kot jo rešujemo saj smo z izgradnjo ograje okoli podjetja Smreka, bili izrinjeni nabistveno manjši prostor kot je bilo prvotno mišljeno. Zakaj mlin, kakšen mlin kapaciteto mlina več v članku glasila. Je pa res da je mlin v okvari. G. Žerovnik je pozabil napisati da je mlin v okvari zaradi delavcev Smreke ki skrbijo za to da vmlin mečejo kar zajetne kovinske dele in jim je s tem uspelo mlin onemogočiti mletja. V mlinu so se znašli transportni valji iz podjetja, zajetno ploščato železo (vse to hranim). Če si uspete pogledati sedaj te kupe odpadkov boste našli še kar veliko kovinskih delov, ki so jih namenili za mletje in mogoče tudi za kurjenje. Zaradi tega smo odpovedali vsako dobavo odpadkov za mletje od podjetja Smreka. Ponudba lesnih sekancev je v Sloveniji velika in je res, da jih vozimo od vse povsod. Zakaj? Cenalesnih sekancevje na trgu od 900.00 sit do IlOO.OOsitprm fco kotlarna Gornji Grad. Cene v Smreki pašo naslednje, žamanje 1280.00 sit prm in očelki 1150.00 sit prm. K temu je potrebno prišteti še transport v mlin, delovna sila in električna energ-ija za mlin. Skupaj je to sekanci iz žamanja 1650.00 sitin sekanci iz očelk-ov 1520.00 sit prm. Če je za Smreko pomembno zmanjševanje stroškov je to za Engo še bolj. Ne vem zakaj bi mi morali na dvorišču, dražje plačevati surovino kot je na trgu. Kupi lesnih sekancev niso požarno nevarni saj takšnih primerov je v Sloveniji in drugod veliko (Glin Nazarje). Jepa požarno nevarna naprava za transport žagovine in lesnega prahu, ki jo je naredil g Žerovnik.Ta naprava j e neuporabna, ker ob delovanju kotlarno zasuje z lesnim prahom. Napravo ne uporabljamo tudi zato ker so nam hoteli v Smreki z to napravo prodajati zrak z lesnim prahom in žagovino. Vsem ki ste v lanskem letu pričakovali izgradnjo toplovoda se iskreno opravičujem. V letošnjem letu nadaljujemo z izgradnjo. Konec aprila bo objavljen razpis za novega izvajalca. Najbolj ugodnegaizvajalca bomo izbrali 26.06 2001 vLjubljani.Pričakujemodabomo podpisali pogodbo z novim izvajalcem v juliju 2001. V drugi in zaključni fazi pa z nepovratnimi sredstvi sodelujejo Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Phare CBC in Avstrijski ekološki sklad. Pridobivanje nepovratnih sredstev ni enostavno saj se je v času našega projekta zamenjalo pet ministrov in pet državnih sekretarjev, in venomer znova je bilo potrebno lobiranje za naš projekt. Država Slovenija pač nima nobenih obveznosti da mora ta projekt finančno podpirati do konca. Mislim, da sem v svojem mandatu župana tudi svoje obljube uresničil in, da razsodnik o tem kdo me jemlje resno in kdo ne to gotovo ne more biti g. Žerovnik. Obiski inšpektorja za okolje in prostor ter tržnega inšpektorjaso pokazali, da je delovanje podjetja in kotlarne v skladu z zakonodajo. Izgube v podjetju Engo je 17.000.000.00 sit iz dejavnosti in na koncu smo uspeli z različnimi prerazporeditvami ob zaključnem računu zmanjšati izgubo na 8.000.000.00 sit. Temu je botrovalo premalo odjema (nezgrajen toplovod), mila zima, manjša poraba v Smreki zaradi ureditve in avtomatizacije kotlarne (prej od 500.000. 00 sit do 600.000.00 sit na mesec, sedaj 100.000.00 sit do 150.000. 00 sit). Če bi pa surovino kupovali v Smreki bi bila zguba večja. Izgubo bomo sanirali v letošnjem letu. Vodstvo Smreke ni pristalo na zmanjšanje cene lesnih odpadkov, z odgovorom da lahko te odpadke prodajo še za višjo ceno pa kljub temu da imajo nižjo ceno energije kot joplačujejo ostali uporabniki. Če pa je to res, daSmreka odvaža lesne odpadkenačmaodlagališča bomo poskrbeli za ustrezne sankcije. G. Žerovnik preden se pripraviš k pisanju še kakega članka si pridobi prave podatke in piši o resnih zadevah, ne zganjaj demagogije, to je resen projekt, ki bo služil vsem v Občini Gornji Grad. Vse kar sem napisal imam dokumentirano, kdor ne verjame me lahko obišče, da mu postrežem s podatki. Župan Občine Gornji Grad Direktor Engo d.o.o. Toni Rifelj OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Zahvala VDC Mozirje se zahvaljujejavnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom in njegovi direktorici dr. Idi Kramer Pustoslemšek za brezplačno opravljene sistematske preglede. VDC Mozirje Vprašanje mag. Glušiču in drugim nezainteresiranim iz Zg. Savinjske doline Kot sem sinoči ( 19.4.2001 ) izvedel iz dnevnika nacionalne televizije, bo danes za prebivalce Nazarij in Mozirja spet srečen dan. Dihali bomo čistejši in bolj zdrav zrak. Po vaši modri odločitvi, boste spet kurili živalske maščobe in znižali stroške za 20%. Ko bom spet gledal dolino od Kebra, bo kot na dlani sijala, vsa čista in praznično umita, kot za njega dni. Morda ne veste, da se stotina prebivalcev Anhovega ukvarjaš problemom azbestoze in raka na dihalih. Imeli so čudovito tovarno, ki v najboljši socrealistični maniri ni spuščala v zrak ničesar, kar bi škodovalo zdravju. Danes pa kot hlapec Jernej iščejo pravice in zdravja. Zato bi Vas, gospod magister, če dovolite, vprašal, ali ste v tem času kdaj pomislili: Kaj, če vam pri današnjem nivoju morale, kdo med nenevarno in zrak izboljšujočo maščobo primeša še kaj, česar bi se sicer zelo rad znebil? Saj, končno, ZZV Maribor se ne bo za stalno naselil v Nazarjah. Se spominjate afer s kancerogenim dioksinom, ki so se kar vrstile po kapitalističnem zahodu? Pregrevanje maščob in njihovo zgorevanje ter nastajanje dioksina pa so menda sumljivo blizu. In, menda temperature slabo uničujejo prione. Preko njih pa se menda prenaša bolezen norih krav in druge ne bodi jih treba, tegobe današnjega časa. V želji, da bi Zg. Savinjska dolina čimprej postala klimatsko zdravilišče in naravni inhalatorij, Vas prav lepo pozdravljam! Franci Steiner Šmihelska c. 7, Mozirje Svinjarji - drugič in zadnjič! Cenjeni gospod Ivan Presečnik! V rubriki pisma bralcev v 8. številki Savinjskih novic ste v odgovoru na članek iz 7. številke “Eni svinjajo, drugi čistijo” natrosili nekaj neresnic in celo žalitev, ki terjajo odgovor in pojasnilo nepoučenim, nikakor pa s tem odgovorom ne želim in nočem odpreti javne polemike. Zato je moj odgovor prvi in zadnji, pač v poduk tistim, ki resnice ne morete ali nočete spoznati. “Neki sestanek predstavnikov krajev in ribičev” ni bil nič drugega kot tehtna priprava na pomladansko očiščevalno akcijo, bil je dogovor tistih, ki nam je še do čistega okolja, zlasti ob vodotokih. Letošnja akcija je dobro uspela, če tako sploh smem zapisati, saj smo ob Dreti in Savinji samo na področju Ribiške družine Mozirje nabrali 350 velikih vrečk smeti in odpadkov, samo od Gornjega Grada do Krope 42. Ne boste verjeli! Večino svinjarije je predstavljal polivinil, ki ga je (bilo) daleč največ ob Dreti in njenih pritokih, največ od tega je bilo balirne folije. To vam lahko potrdi vsak udeleženec akcije, če bi bili med njimi tudi kmetje, bi se lahko sami prepričali. Na akciji je sicer bilo nekaj kmetov, vendar v lovskih vrstah, torej v gozdovih. Glede na stanje ob vodotokih vam vsekakor rad verjamem, da na travnikih ne ostane niti košček folije, jo je preveč ob Dreti, Savinji in pritokih. Trditev o 99 odstotkih kmetov, ki folijo na primeren način pospravijo, je zato nevzdržna; dokazi so preveč očitni. Oglejva si jih skupaj! Karnekaj nam jih je ob Dreti še ostalo, ker je bilo ob akciji prav na tem področju premalo udeležencev, da bi v enem dopoldne- vu odstranili vso navlako. Se bova slišala in si ogledala!? Kaj delamo ribiči iz vaših potokov? To so ribogojne vode, torej zaščiteni ribogojni potoki za vzrejo mladic, ki jih odrasle vlagamo v Dreto in Savinjo, in za te namene naša ribiška družina letno nameni po nekaj milijonov tolarjev. To je kolobarjenje na 3 do 4 leta in je zakonsko predpisano. Izraz ravbanje zaradi osebnih koristi peščice ljudi, je milo rečeno žaljiv, vsekakor pa nepošten in skregan z zdravo pametjo. Zakaj v Kanolščici ni rib? Saj so, resnici na ljubo pa jih je malo. Zakaj? Uidi zaradi nekaj kubikov gnojnice, ki hitro odteče, ob tem pa “hitro” po- mori ribe in ribji zarod, ki ga ni moč oživiti preko noči; tudi zaradi nepremišljenih posegov v potoke, kot je izgradnja raznih kanalov, ki zožujejo življenjski prostor; tudi zaradi krivolova. Uidi izraz “varuhi narave” za ribiče z vaše strani zveni zlonamerno, saj stvari preveč dobro poznate. Vseeno naj vam povem, da je na zadnji očiščevalni akciji sodelovalo kar 90 članov naše družine, ki gotovo ne svinjamo po vaših travnikih, gozdovih in potokih. Sicer pa - kar poboljšajte se kmetje za tisti odstotek, je bolje malo kot nič. Dušan Žunter, gospodar RD Mozirje Poimenovanje novozgrajene ceste na relaciji Ljubno-Luče Pred kratkim sem opazila nanovozgra-jeni cesti poimenovanje ceste od trgovine vKonjskem vrhu do Ročnikov kotnaselje Struge. Kdo poimenuje naselja? Kotdomačinkain učiteljica nanekdanji podružnični šoli Blaža Arniča v Raduhi, ki smo jo poimenovali še po takrat živečem skladatelju, se mi zdi poimenovanje kraja izredno nesmiselno. Pri trgovini je Konjski vrh, med Dupel-nikom in Lakovnikom je Strmčki vrh, kjer je bil rojen pokojni glasbenik Blaž Arnič in od Lakovnika do Igle (leva stran Savinje) je Raduha. Struge so od Lakovnika do nekdaj imenovanih Pernečih Raven. Poleg domačije - gostilne Struge, je še 5 hiš sinov, hčera in sorodnikov. Področje od trgovine do gostilne Struge, prebivalci vseh teh vrhov, katerih podnožje je prav ob cesti, poimenujejo Graben. Od trgovine v Konjskem vrhu do domačije z imenom Struge, na razdalji cca 0,5 km sta bife in gostilna, torej dva gostinskalokala. Lučaniže tako veljamo za pivce, zdi se mi toliko bolj nesmiselno, da se kraj poimenuje po gostilni in da se dela reklama za pijačo. Če se ne more postaviti hitrostne omejitve, potem bi bilo bolj primerno, da bi se kraj poimenoval po Blažu Arniču kot Kraj Blaža Arniča, Arničev kraj ali kakšno podobno izvedenk). Ali ne bi bilo lepše, če bi tujci videli, da je tu kraj, kjer se je rodil in živel glasbenik Blaž Arnič, na katerega bi bili Lučani lahko ponosni in bi tako dobil ob svoji 100 letnici rojstva priznanje, kot pa se dela reklama za gostilno in alkohol? Ali ne bibilo boljše, če bi turisti spozna- li kraj, kjer je bil doma skladatelj Arnič, kot pa da bodouvideli, da smo res pivci, ki kraj poimenujemo po gostilni in da se dela reklama za alkohol? Kdo je kraj tako poimenoval, kar ne odgovarja resnici? Če je to cestna uprava, potem bi jih prosila, da po svojih geometrih raje postavijo mejnike med lastniki ob novozgrajeni cesti, saj so z razširitvijo ceste, stari bili odstranjeni. Posebno se zavzemam, da se razmeji prav med bivšo lastnino Strugarjev in bivšo Pernečo lastnino, kjer imajo prav tam svojo podedovano gradbeno parcelo štirje otroci mojega pokojnega brata, kar sem po socialnem skrbstvu zadolžena za ureditev njihove lastnine. Že v preteklem letu sem dala tozadevno dokumentacijo graditeljem ceste. Mimogrede povedano, imela sem celo težave s socialnim skrbstvom občine Mozirje, kjer mi niso hoteli izdati odločbe za urejanje dediščine po pokojnem bratu, češ, da se mati odpoveduje dediščine, kar se nobena mati nima pravice odpovedovati v imenu svojih otrok in celo z občino Luče, ki so me izsiljevali, da se odpovem urejanju dediščine otrokom. In če sem imela težave z urejanjem dediščine, ko je bilo vendar samo po sebi umevno, da so bili otroci pokojnega brata opravičeni, do dediščine potem otroci-lastniki te parcele, naj ne bi imeli težav z mejo! Zato prosim odgovorne, da se postavijo mejniki med parcelami ob cesti, kraj pa se naj ustrezno poimenuje! Marija Drstvenšek, Raduha 64, Luče Železarska c. 3, ŠTORE, tel. 03/577 0000 IZDELAVA PVC in LESENEGA STAVBNEGA POHIŠTVA Edini pooblaščeni izdelovalec iz vrhunskih PVC profilov EJriRpnam Obvestilo Ključavničarstvo Sedušak Ferdinand s. p., Kolovrat 1,3333 Ljubno ob Savinji preneha z dejavnostjo dne 11.7.2001. Obvestilo Turistična kmetija Puncer Marija p. d. Levec s. p., preneha z dejavnostjo 10.7.2001. Turistična kmetija se ne zapira, ampak posluje še naprej. ZAHVALA ob smrti drage mame Katarine TURK iz Spodnjih Pobrežij 1906-2001 13. aprila 2001 nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo poznali, imeli radi in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zdaj ne trpiš več dragi, zdaj počivaš, kajne, zdaj Te nič več ne boli, a dom je pust in prazen, odkar Te več od nikoder ni. ZAHVALA ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Mirka TRATNIKA iz Mozirja 13. 8.1912 -8.4.2001 Neizmerno zahvalo dolgujem vsem znancem in prijateljem, ki so nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste mi bili kakorkoli pripravljeni pomagati ob času njegove bolezni. Hvala gospe zdravnici Fiirstovi, prijaznima sestrama Slavici in Sonji ter našemu prijatelju Karlu Nateku za obiske. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Ivu Suhoveršniku za lepo opravljen pogrebni obred, ravno tako velja zahvala pevcem, gasilcem, zastavonošem, našemu dobremu sosedu govorniku Stanetu Kranjcu ter Nežki Vidic in Jožici Krajnc za pomoč, ki sta mi jo pogosto nudile. Vsem skupaj in še vsakemu posebej hvala. V globoki žalosti, žena Micka in otroci V SPOMIN Marku ZAGRADIŠNIKU 1964-2000 Ljudje stopajo v naša življenja in nekaj časa tam ostanejo. Drugi pa so z nami vse življenje, saj jih nosimo v naših srcih. Prijatelji iz Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Planika Trdo delo in poštenje Vaše je bilo življenje, za zglede in ljubezen milo Vam Bog dal večno bo plačilo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Vas išče. ZAHVALA Življenjsko pot je dokončal dragi Stanko PREPADNIK iz Luč ob Savinji 4. 5.1914-31.3.2001 Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali za cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, poti k večnemu počitku. Še posebna zahvala dobrim sosedom, ki ste nam pomagali že v času njegove bolezni. Zahvala tudi pevcem, govorniku, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Morana. Vsi njegovi ZAHVALE IN OGLASI V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na mesec april 1991, ko nas je za vedno zapustila draga mama Marija KOS Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je za vedno izgubiti, a najtežje je živeti brez mame. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in s prižgano svečko počastite spomin nanjo. Hči Marija in vsi njeni Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah; ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah. (S. Gregorčič) ZAHVALA ob tragični izgubi naše Edite POTOČNIK iz Gornjega Grada 14. 10.1981- 13.4.2001 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v življenju imeli radi, in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Žalostpostane kot veselje, poveličevana in večna, kadar potuje od spomina do spomina. (Durkheim) ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega očeta Ivana ZAVRŠNIKA z Brezja pri Mozirju 7.9 1941-30.3.2001 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nama ter nama stali ob strani in pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala tudi najini teti Jani za nesebično pomoč in postrežbo bolnemu očetu. Hvala tudi gospodu župniku Ivu Suhoveršniku za pogrebni obred, pevcem, Ferencu za odigrano Tišino, Mariji za govor in posolovilne besede, pogrebni službi Anubis in skratka vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremilo na njegovi zadnji poti v prerani grob. Žalujoči hčerki Mateja in Urša Tvoja ljubezen vse nas je grela, za dom in družino si vzorno skrbel. Zakaj usoda je hotela, daje tvoja zlata duša v bolezni dotrpela? Solza se ne more posušiti, bolečina neprikriti. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric Tone CAJNAR iz Potoka Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala vsem za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Sirku, gospodu župniku za lep obred, govorniku gospodu Blatniku, gasilcem in pevskemu zboru iz Luč ob Savinji. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Kovaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. __________ Obvestila___________________ Ura_____Organizator, naziv prireditve Kraj_______ 28.04. (sobota) Klub zgornjesavinjskih študentov Avtokamp Menina Varpolje Brucovanje MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAREC 2001 ROJSTVA: Rodilo se je 5 deklic in 5 dečkov. POROKE: Boštjan Potočnik iz Ljubljane in Sabina Klarič iz Zaborštajanez Čerček iz Solčave in Veronika Urh iz Raduhe SMRTI: Frančišča Pevc iz Melis, Peter Slapnik iz Rovta pod Menino, Pavla Podbrežnik iz Solčave, Matija Petrin iz Spodnjih Pobrežij, Frančiška Ročnik iz Konjskega Vrha, Anton Kumer iz Krnice, Ivan Reberšak iz Ljubije, Ivan Vezočnik iz Gornjega Grada, Jakob Pahovnik iz Gornjega Grada, Janez Strašek iz Rečice ob Savinji. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE LEPOSLOVJE: Coetzee: V srcu dežele * Cela: Mazurka za dva mrtveca * Schlink: Bralec * Korošak: Nadškofove ječe * Kumerdej: Krst nad Triglavom * Donner: Kolo sreče * Ruiz: Čas metuljev MLADINSKA LITERATURA: Svedberg: Maja in štirje letni časi * Sivec: Zadnji mega žur * Nöstlinger: Franceve pasje zgodbe * Montgomery: Anne in hiša pri viharnih vrbah STROKOVNA LITERATURA: Mumel: Vedenje porabnikov * Guid: Računalniška grafika * Prestopni-ško in odklonsko vedenje mladih * Benedik: Sveto leto * Coren: Govorite po pasje? * Ekološko sadjarstvo VIDEOKASETE: Jake, Brian in Anna * Jaz, Irena & Jaz * Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas * Lekcija za gospo Tingle * Pozabljeni grehi * Nebeško gostišče * Vihar viharjev * Sveti dim * Obračun v Las Vegasu * Vse za ljubezen KINO MOZIRJE Sobota, 28.4., ob 20.00 in MAGNOLIJA - drama Režija: Paul Thomas Sunderson Vloge: Jeremy Blackman, Tom Cruise Nekega dne se v San Fernandu zapletejo umirajoči oče, mlada žena, bolničar, slavni, izgubljeni sin, zaljubljeni policist, genialni deček in odtujena hči v splet prepletajočih se dogodkov, ki sestavljajo celovito zgodbo... Film je zgodba o tem, kako popraviti krivice! Sobota, 5.5., ob 20.00 in nedelja, 6.5., ob 17.00: NEZLOMLJIVI - psihološki triler Režija: M.Night Shyamalan Vloge: Bruce Willis, Samuel L. Jackson Moški edini preživi katastrofalno železniško nesrečo. Ne le, da je edini preživeli, odnese jo celo brez vsake praske. Ta neverjetna izkušnja ga prisili, da se začne spraševati, kdo je in kaj je bistvo njegovega življenja... KINO NAZARJE Sobota, 28.4., ob 20.00 in nedelja, 29.4., ob 17.00: NEZLOMLJIVI - psihološki triler Sobota, 5.5., ob 20.00 in nedelja, 6.5., ob 17.00: PRVA LJUBEZEN - romantična komedija Ali je lahko prva ljubezen tudi edina, prava in za zmeraj? Ali se lahko študent kulinaričnih veščin nesmrtno zaljubi v študentko umetnostne zgodovine? Ali lahko prebrodita začetne težave skupnega življenja? KINO LJUBNO Sobota, 28.4., ob 20.00 in nedelja, 29.4., ob 17.30: BRODOLOM • avanturistična drama Režija: Robert Zemeckis Vloge: Tom Hanks, Helen Hunt Chuck Noland je poslovni človek, ki se mu hitri tempo življenja nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči znajde na samotnem otoku. Poskrbi za osnovne življenjske pogoje in se sprijazni z usodo. Toda njegova prava preizkušnja se začne po štirih letih, ko se vrne med ljudi in spozna, da so hila ta štiri leta na samotnem otoku nekaj najlepšega, kar se mu je zgodilo.. Sobota, 5.5., in nedelja, 6.5., ob 17.30: NJENI TASTARI - komedija Režija: Jay Roach Vloge: Robert De Niro, Ben Stiller, Teri Polo Greg je do ušes zaljubljen v Pam. Toda Pam se bo poročila z njim le, če bo za njeno roko najprej zaprosil njenega markantnega očeta Jacka. Toda stvari se začnejo zapletati, ker zajackovo prvorojenko ni nihče dovolj dober in zapetljaji se vrstijo eden za drugim... Cvetke 4H kopu ve ROŽE IN SLIKA ZA PREDSEDNIKA Če so že cele Novice polne Kučana, pa naj bodo še Cvetke in koprive! Pravzaprav bolj cvetke, saj so predsednika med obiskom v Nazarjah dobesedno zasipali z rožami. Iddi v Elkroju ni bilo nič drugače (glej sliko!). Sicer pa bi sodeč po nazivu njihove firme lahko sklepali, da je bil predsednik na obisku tudi v Mozirju. (ELKROJMOZiRJE PRESS) KJE SO PLESALCI? Ob živahnih taktih narodnozabavne glasbe se je predsednik v športni dvorani urno zavrtel z ravnateljico nazarske glasbene šole Olgo Klemše. Sodeč po fotografiji si glede velikosti res ni mogel najti idealnejše soplesalke. (DUNAJSKA ŠOLA PRESS) BREZ OPRAVIČILA Ob predstavitvi nove Videčnikove knjige je eno okroglo iz Mozirja prebral domači amaterski igralec David But. Kot je dejal, se je sprva nameraval kot pred njim ministrica za kulturo kar opravičiti, potem pa si je premislil in duhovito zgodbo na veselje občinstva prebral kar »v živo«. (LAYKAUF PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Vsako terapija potrebuje svoj čas, do prične delovati in učinkovati no utrujeno telo. Vsi ste nestrpni in pričakujete takojšnji učinek. Zgodi se, do prehitro prekinete terop jo, ker menite, do ne pomaga. To je m odpraviti. Poučite se o sproščanju, mirovanju in meditotìji. Manjše osebne težave boste premagali loko, da boste čisto somi poiskali rešitev. Ne rozprovljojte o njih s prijatelji. Za nastalo situacijo ste veliko krivi sami, zato se umirite in pričnite drugače razmišljati. Sonje so lepe, za njihovo uresničitev pa je potrebno veliko truda in pripravljenosti. Pri delu ste si nakooičili težave, ker ste nepremišljeno in zaletavo sprejemali odločitve. Tudi to pot se boste prepustili neprimernim vplivom osebe, ki ima gmotno premoč nad vami. Bik od 21. 4. do 20. 5. Vse, kor je moderno, ni primerno zo vas. Poiščite si šport, ki ustreza vam, ne po da se spogledujete z ekstremnimi dejovnostmi somo zoto, do boste opozorili oblico nase. Tradicionalna medicina in urjenje telesa sto za vas pravšnjo, poskusite. Zadovoljni boste. Intimni odnosi naj bodo čimbolj konvencionalni. Modemi pristopi so nezaželeni in voš partner jih ne bi razumel, lahka bi vos celo zavrnil. Postopno razvijanje odnosa vas lahko pripelje do poroke oziroma trdne skupnosti. Močne strasti so nevarne, raje negujte romantično ljubezen. Čos ni naklonjen borznim špekulacijam in finančnim transakcijom. Hitrega zaslužko ne bo. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Res ste v škripcih, zoto negujte svoje notranje življenje. Težove, ki jih morate razrešiti, lahko zoupote partnerju ali prijateljem ali pa listu papirja. Ne dovolite, da razjedajo vašo notranjost. Skrbite zo svoje telo in počutje. Poiščite si športno dejavnost, ki bo krepila tudi vašo samozavest. V osebnih odnosih vas partner ne jemlje več resno. Sedaj morate sami izpolnjevoti naloge, ki ste jih dobili. Seveda niste zadovoljni s podrejenim položajem, vendar se bo stanje spremenilo. Ne poskušajte čistiti preteklosti, prepir bi bil za vas poguben. Potrpite in gradite svojo neodvisnost, ki vas bo peijalo v boljše čase. Ne lažite preveč, zalotili vas bodo. Če pričenjate z novim delom, bodite pozorni no začetne napate, odpravite jih hitro in brez hrupa. Delajte samo tisto, za kar ste zadolženi, ne poskušajte prevzeti vodilnega mesto in ne kritizirajte delo nadrejenih. Rak od 22. 6. do 23. 7. Trmasto vztrajanje no svojem stališču je zdaj lahko nevarno, poslušajte prijateljske nasvete in si privoščite počitek. Tudi obdobja mirovanja koristijo napredku, tudi v poslovnem smislu, sami po se boste napolnili z energijo. V trenutkih miru boste rešili težave, ki so vos pestile že nekaj čašo. Spontano izražajte svoja čustva in pokažite portnerju, koko rodi go imate. Le tako bo partner vedel, kaj čutite do njego, kaj od njega prifokujete in majhni nesporazumi se bodo rešili sami od sebe. Toko boste najlažje prebrodili vzpone in padce, ki so pred vami. Lev od 23. 7. do 23. 8. Prvič se srečujete z nepoznano težavo. Najprej ne bo predstavljala resnejše ovire, kasneje pa se lahko razvije v resno bolezen, zoto se podvizajte k zdravniku. Poslušajte njegove napotke in poskušajte obvlodoti svoje slabosti. Posredno boste spremenili svoj karakter, kor bo opazilo tudi vaša okolica. V ljubezni ne pričakujte preveč od trenutne romance, kojti osebe še ne poznate dovolj, ko jo boste bolje spoznali, bodo no površje prišli drugačni pogledi na svet in ljubezni bo hitro konec. Bolje bo za vas, da ne podležete erotičnim ponudbam, kajti v ozadju skrivajo nevarnost. Pri delu odločno zavrnite vse ideje, ki so zo vas lahko škodljive. Iz svoje bližine odstranite ljudi, ki zastopajo take ideje. Devica od 24. 8. do 23. 9. Radi sledite svojim instinktom, ki vas nikoli ne prevarajo... Tudi no področju zdravja. Večjih \VÌ zdravstvenih težav ne boste imeli, dokler se boste izogibali stresnim situacijam in živeli po načelih pozitivnega mišljenja. Izredno uspešno boste gradili intimne in prijateljske odnose. Razmišljali boste o osvajanju ali po o povečanju družine. Pomembna osebnost vam bo odprla vrata v imenitno družbo, kjer pa ne pozabite, kdo ste. Zavedali se boste, da lahko postanete sonce prijateljske skupine, kador ste v skupini, se morate zovedati, da se vsi borijo za isti cilj, kojti le tako boste uspeli. Podpora sodelavcev bo vidna tudi tokrat, ko boste sprejeli nove naloge. i, ki ja morate Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Samodisciplina je vedno na vaši strani, zala ne boste imeli nobenih težav s koncentracijo in pregrehami. Občasno vos bodo nadlegovale prehladne bolezni, ki pa jim boste kos s povečana dozo vitaminov in počitka. Vzpon na poslovnem področju ne bc ogrozil vašega intimnega odnosa, prav nasprotno, prinesel bo nove vetrove in spodbude. Povzeli boste pcbudo na čustrenem področju in spoznavali številne nove zanimive ljudi, ki jih boste potegnili tudi v svoj prijateljski krog. S partnerjem boste poglobili zvezo in se še tesneje povezali. Ne bodite prestrašeni in sramežljivi, odločno pristopite k avtoritativnim osebam. Tok nastop jih bo prepričal, da veste, kaj želite. Škorpijon od 24. 10. do 23. 11. Če boste izgubili notranjo moč, se bodo zdravstvene težove kar vrstile. Nikar se ne zotekajte v somoto. Prenehajte pesimistično razmišljati, ompak poskušajte preusmeriti misli no kreativno delo, razvijajte svoj notranji svet. Tako boste izboljšali svoje počutje in oblikovali svoje življenje. Izčrpljujoči pritiski so zapletli tudi intimno življenje. Ujeli ste se v mrežo nerazumevanja, sumničenja, tlačenja in sporov. Le če bosta oba partnerja brezpogojno privrženo skupni zvezi, jo boste ohranili. Besede in obljube nimajo teže, govorilo bodo le dejanja. Veste, do se vaše besede ne cenijo dovolj in da vam celo najbližji sodelavci ne verjamejo preveč? Strelec od 23. 11. do 21. 12. ko boste somi sebi postavili omejitve in pravila, ki se jih morate držati, boste uspešni. Omejitve, ki vem jih postovljajo drugi, kot po pravilu najraje kršite. Pri telesni dejavnosti ne bodite leni, dobra telesno pripravljenost zogotavljo večjo duševno zmogljivost. Ne pretiravajte v intimni zvezi z obljubomi, strastnimi izjavami in obveznostmi. Sprejmite partnerja takega kot je, brez olepšavanja, in odnosi se bodo utrdili ter postali bolj harmonični. Če boste poskušali omejevati svobodo, boste dosegli nezadovoljstvo in upornost. Omejite izdotke, ki niso potrebni, in poiščite družbo sebi enakih. Vošo omejevalna politka bo motila ljudi, vendar se na n|ihovo mnenje ne ozirajte. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Borite se zo prostor pod soncem, kor se odraža no vašem zdravstvenem stanju. Vse težove imajo izvor v živčnosti, zato se prenehajte zdraviti s tabletami, ompok raje pojdite na sprehod, privoščite si počitnice. Sprijaznite se z omejitvami svojih sposobnosti in se prenehajte zaletavati z glavo v zid. Čustveno življenje ni najboljše, preplovile vas bodo vsakdanje skrbi in čustveni izbruhi. Najbolje je, do se držite ustaljenih navod v partnerski zvezi ter se izogibate resnih prepirov in večjih sprememb. Globoko pa si poglejte v srce in se vprašajte, kaj v resnici čutite. Dobili boste odgovornejše delo, ki ga boste komaj zmogli. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Jeza in živčnost sta storili svoje, zoto se spoprimite s težavomi, dokler so še majhne. Omejitve spremenite, noto pa vsak dan o njih razmišljajte in jih ne krivite za vašo slabo voljo. Spremembe so lahko prijazne in celo prinesejo novo življenjsko iskrico. Samo slutili ste, da se pripravlja izbruh nezadovoljstvo tudi no čustvenem področju. Pri reševanju težav se boste morali soočiti s številnimi, komaj verjetnimi zahtevami. Odločen 'ne' je lahko čudežno zdravilo. Poskušajte svoje ljubezensko življenje postaviti no čim preprostejše temelje. Vidite več kot dragi, zato vas življenjsko spreminjanje ne bo potrlo. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Preporod je rešitev za vse težave. Pii tem si pomagajte z vsemi alternativnimi metodami. Ugotovite, kaj vam nojbolj ustrezo, in sledite svojim občutkom. V prihodnosti se ne izčrpavajte, ker boste energijo potrebovali za vzdrževanje trenutnega stanja. Preveliki napori bi bili lahko usodni. Položaj je čuden v vseh pogledih, rešitve niso preproste in tudi prijatelji vam ne morejo svetovati zanesljivega recepta. Znajti se morate sami. Vse prejšnje izkušnje so pomanjkljive in stopili boste na pot učenja. Zvezde vam napovedujejo uspeh, vendar boste tik pred uresničitvijo naleteli no velike težave. Ne smete odnehoti, ampak morate vztrajati do baca. Ko vam bo uspelo, trikrat premislite, teko izkušnje vnovčiti in izkoristiti. ZA RAZVEDRILO (K f daistos aa [pseaus (äaKiSQ^ a(p3§fej^few as Mfe LMtpät, <äa m '3 E^JlJMD §P JjJ3j3L MLarapi MMCa, JMwìyrl sa imwi&iä sua s^üM'yaJL \ Sanala)] aJawamaföl UlteeijJQ ©SxOtHÈaO^a© sralan äsanas, jilMsäaJ pa aula gjaäateO Mata MB a/asulj Sa 3® MJa IMBMiSastaa, J Da smo država v tranziciji, potrjujejo višje cestnine in vedno dražji bencin. Da ima naša država svojo zgodbo o uspehu, lahko potrdi nekaj deset tisoč državnih uslužbencev. Da jih bomo lahko živeli, so nam podaljšali delovno dobo. V Bruslju se dva birokrata menita o bodočih članicah Evropske skupnosti: "Ali veš, da imajo v Sloveniji največ državnih uslužbencev glede na število prebivalcev? Menda imajo tudi ministrstvo za vrtce." Drugi uradnik temu ne verjame, zatorej pokličeta v Ljubljano: "Ali lahko govorim z ministrom za vrtce?" vpraša nejevernež. "S katerim pa? Ali hočete ministra za čebelice ali ministra za medvedke?" Bepo in Simen se menita o tegobah, ki jima jih povzroča služba. Bepo potarna: "Včeraj mi je šef očital, da me vedno, ko pride mimo, najde, da spim na delovnem mestu. Ko bi me nenehno ne zbujal, bi se prej naspal in bi lahko še kaj naredili" Šimen zamahne z roko: "To ni nič. Naša direktorica pride včasih v službo z novorojenčkom. Zaradi njegovegajokasmožetri dni neprespani!" Tole bo pa menda že zdržalo, draga! iBjcsxaMKsn zzsrmm TDiKswcarnai TürKsdHacDdi Konec je poročnega slavja. Svak pristopi k ženinovemu očetu: "Ali je tisti mulec, ki oblega mojo mlajšo hčerko, eden od tvojih sinov?" "Ne," odkima novi žlahtnik, "moj je tisti, ki si skozi ključavnico ogleduje poročno noč mladoporočencev." .m® Zelo obilen možakar si v trgovini ogleduje tehtnice. "Vam lahko pomagam?" ga vpraša prodajalka. "Iščem tehtnico zase." "Imamo takšne do 120 kilogramovteže." "To bo premalo." "Počakajte," reče skladiščnik, "imamo še eno za 150 kil." "Kaj pa, če se bom še bolj zredil?" je kupec v skrbeh. "Ni problema," pove dobavitelj, ki sliši razgovor, "številčnica se ne konča pri 150 kilogramih, ampak pri telefonski številki serviserja!" "Ah, starost res prinese s sabo kup nevšečnosti," potoži Marija. "Kaj pa je narobe?" jo vpraša mož, ki je pri njej na obisku v bolnici. "Pri kosilu sem pojedla vse, kar so mi prinesli na mizo, potem sem se šele zavedla, da sem pozabila vzeti tabiete za zbujanje apetita." 9 i] VÜ j ©IBWÜSTnUL® V nazarski športni dvorani bo državno tekmovanje v rokometu. Za tiste, ki ne vedo, kako se tekem udeležiti, naj povemo, da je za to -Vi Ali želite, da se opijanim in padem pod mizo? Na policijsko postajo privedejo pijanega šoferja. Ta jih opozarja: "Lepo postopajte z mano, da se ne bo stvar slabo končala!" "Kaj pa s tem misliš?" ga vpraša komandir. "Bil sem v vojski. Tam me je maltretiral mlad poročnik, pa je usoda hotela, da ga je povozil tank. Potem me je vzel na piko major, pa se je zgodilo, da je tudi njega povozil tank. Isto se je zgodilo tudi polkovniku, ki seje preveč ukvarjal z mano..." "Ja, kaj si pa delal v vojski, da so se vsi tako zanimali zate?" "Tank sem vozil..." "Mojemu učencu je prvi pacient umrl na operacijski mizi!” pove kirurg kolegu. "In kaj si naredil?" "Dal sem mu še eno priložnost. Toda tudi drugi pacient je izdihnil med operacijo..." "Kaj pasi potem storil?" "Reč sem si razložil kot smolo in mu dal še eno priliko." "In?" "Tretji bolnik je preživel." reče kirurg, kolega pa, ki ni dobro poslušal konca zgodbe, reče: "No, upam, da mu boš kljub temu dal še eno priložnost..." Ali je pijanščina tudi dedna? Seveda je, če podedujete vinograd. Zakaj koprive ne rastejo za veliko noč? Tako je narava poskrbela za pametnejši spol, da ne bi moški nagi čepe barvali pirhe. KfgOTÄsm® TMärrarax Preko anonimnega poziva smo bili policaji s policijske postaje pozvani na kraj prometne nesreče. Ob bifeju v Mozirju smo našli hudo poškodovan avtomobil neznanega lastnika. Udeležencev nesreče ali prič ni bilo blizu. Čeprav smo bili v službi, smo odšli v bife. Po informacije. O dogodku ni nihče vedel nič. Ljudje so se zbrali okrog avtomobila. Ko smo ga natovarjali za odvoz, je pritekel lastnik in prekinil naše delo. "Zdaj bom pa res moral kupiti nov avto!" je rekel. "Že tretjič ta mesec mi ga hočete odpeljati." "Katero vino priporočate ob deseti obletnici mature?" "To je odvisno od tega, koliko ste v življenju uspeli..." "Zaposlen sem v tovarni pred stečajem." "Potem vam priporočam cenejši lokal." občutek osamljenosti? "Zadnjič me je policaj odpeljal na postajo, ker sem seksal v avtu!” "Nisem vedel, da se policaj lahko tudi v to vtakne..." "Saj se ne, če nisi z njegovo ženo." TZmsVB&CMl ©đbfaKgn Soseda sosedi: "Kaj jeste v nedeljo?“ "Srnjad, možje lovec. Kaj pavi?" "Govedino, tudi mojjejager." SESTAVIL METOD ROSC PREDSTOJNIK NADŠKOFIJE RUSKI ŠAHIST (GEORGU) EM > IME PEVKE PRODNIK ENAKI ČRKI MAJHNE NAGNUSNE ŽIVALI SLOVENSKI NOGOMETAŠ (ROBERT) ČAROVNIJA ANTON DERMOTA DRAŠKGMČBA POL STRAM aklimat Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PONUJAMO VAM MATERIAL £ . . TO - centralno ogrevani*** - vodovod in plin q - pribor za zalivanjo Q 1 KOTLI ZA OUE, PLIN IN TRDA GORIVA: FEROTERM 'g EURORRE Buderus jmwpüi WJunkersSMTIgynj||tl|i{ ** GORILNIKI: H joannea -weishaupt- ECOflam O 2 SALON KERAMIKE 'arižlje 72, Iraslovče ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo i UNITAS Kopalniška oprema \*y in keramične ploščice: kolpa.sctn gorenj eKopalnice O HRN5R KURJEVE VROČE CENE o t o -J 5 O O °- O O 5 Q O t -^Qq uj n ^ « o IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA trih oblik p CEMENTNINARSTVO Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel,: 03/5885-065 Naša družina je pri strešniku POLAK strnila svoje dolgoletne izkušnje in znanje. Izdelava poteka po najsodobnejši švedski tehnologiji, kije v svetu zelo priznana. Dimenzije strešnika so 33x42 cm (9 kom/m2). Primeren je za vse vrste streh in okolij. Poleg te nove kritine izdelujemo še manjši format strešnikov VARIŠ, vse betonske in opažne zidake, vogalnike in dimnike. Vemo da se boste odločili prav, odločili za izdelke POLAK. Cj) Najdi.si j ------------- Išči pametneje. www.najdi.si ¥ HtHteikni» -yi/si ŠEL BI NA POČITNICE, PA IMAM BOU PRAZNE ŽEPE. -v ki i J LE KAM BI LAHKO ŠEL? LE KDO Ml BO P0MA6AL? V V RE S? PA SAJ VSI SAMO NEKAJ OBLJUBLJAJO IN TE BOMBARDIRAJO Z REKLAMAMI PO TV, RADIJU, ČASOPISIH... Celje - skladišče D-Per 7/2001 5000009370,9 COBISS 0 www.agencija-svit.com NAGRADNO ŽREBANJE! Izpolnite vprašalnik in ga v času prireditve do 6. maja 2001 oddajte na naši stojnici v Mozirskem gaju, pošljite po pošti ali dostavite osebno do 10. maja 2001 na naslov TA Svit, Hribernikova 6, 3330 Mozirje in sodelovali boste v VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU! Čakajo vas lepe nagrade: kratke počitnice (najem apartmaja) v hotelu VIVAT v Moravskih Toplicah, vikend paket za eno osebo v hotelu DELFIN na Krku, izlet v Gardaland za eno osebo, majice TA Svit. Žrebanje bo v soboto, 12. maja 2001, v turistični agenciji Svit, na Hribernikovi 6 v Mozirju. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v časopisu Savinjske novice in na internetu na naslovu www.agencija-svit.com. PRIJAVNICA ZA NAGRADNO ŽREBANJE Nakup aranžmaja ni pogoj za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Prijavnico oddajte na naši stojnici v Mozirskem gaju do 6. maja 2001, pošljite po pošti ali dostavite osebno do 10. maja 2001 na naslov TA Svit, Hribernikova 6, 3330 Mozirje. Žrebanje bo 12. maja 2001. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti, rezultati žrebanja pa bodo objavljeni tudi na spletni strani www.agencija-svit.com, kjer je objavljena tudi vsa počitniška ponudba TA Svit in pogoji nagradnih razpisov. IME IN PRIIMEK: ________________________________________ ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA:_________________________________________ ŠTEVILKA POŠTE:___________, IME POŠTE:___________________________ TELEFON:_______________________, GSM:____________________________ E-POŠTA:______________________, LETNICA ROJSTVA:__________ ŽELIM, DA ME SEZNANJATE Z NAJUGODNEJŠIMI PONUDBAMI ZA MOJE LETOVANJE (obkroži) S—. po e-pošti po pošti <3 Z 2 § d ž 0 1 o ◄J z > H H >u > o z > g .$1 G > % 8. g oj. 3 § 3 >o . G > o # o bß G CL N > S g o §■ > o G O CL §1 o 3 §" o -3 s cd £3 bß > . 2 a 3 - N OJ Ul i'a-zs o cö > ‘GT cd m > cd N cd G bß O 00 m O * o o Ö o CL G G Gh cd _ >N cd ö bß cd cu ‘ C/5 ć?.G ^ cd N