12/2017 letnik CXIX 335 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE no doživetje, ki mu ni para. Nazadnje pa smo obiskali in odvzeli nekaj vzorcev še v čebelarstvu Braneta Kozinca iz Lesc. Kozinc vzdržuje in selekcionira linije, ki so bile zasno- vane že davnega leta 1947. Mlade matice praši v odročni alp- ski dolinici, obkroženi z visokimi gorskimi vrhovi. Izlet po Sloveniji je kar prehitro minil, mi pa smo ime- li še eno veliko skrb – dragoceni tovor je bilo treba varno spraviti domov. Trotovo seme pri sobni temperaturi zdrži približno teden dni, zato smo imeli časa pravzaprav dovolj. Seme smo pred transportom seveda zamrznili v tekočem dušiku in ga tako shranili za daljše obdobje. Nekaj semena smo doma takoj vključili v linijo NWC in z njim osemenili nekaj mladih matic. Skladno s predpisi so morale nekaj dni preživeti v karanteni in prav ob nastajanju tega prispevka smo jih dodali novim družinam. Komaj čakamo, da bomo z njimi lahko začeli vzrejati. Kot matičarje jih bomo nastavili v vzrejni sezoni 2018 in njihove osemenjene hčere poslali našim vzrejevalcem, da bodo lahko z njimi vzrejali. Zahvala Na koncu bi se radi toplo zahvalili Alešu Gregorcu za go- stoljubje in organizacijo našega obiska, Stanetu Plutu za odojka in seveda vse kranjske trote. Posebej se zahvaljujemo tudi Mitji Nakrstu, Juriju Gregorcu, Eriku Luznarju in Bra- netu Kozincu, ki so nas spustili v svoje čebelnjake. Za vso podporo se zahvaljujemo tudi čebelarski skupini KIS. Res vsem hvala za prijaznost in hvala za ves trud, ki ga namenjate zaščiti kranjske čebele in ohranjanju čebelarstva v Sloveniji! Dr. Susan Cobey Prevod in priredba: Eva Cukjati in Peter Podgoršek Kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko (Apis mellifera carnica) uvrščamo v jugovzhodno evropsko skupino čebel. To je čebe- la z izrazito dolgim rilčkom in v primerjavi z drugimi podvr- stami precej temna. Na oprsju ima rjavkaste dlačice, obroč- ki na zadku pa so usnjeno rjave barve z včasih nakazanimi svetlejšimi pegami na prvem obročku. Med čebelarji je zelo priljubljena in je druga najbolj razširjenja podvrsta čebel na svetu, takoj za italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica). Za ločevanje podvrst čebel so čebelarji najprej uporabljali barvo čebel, ki je najočitnejša lastnost in jo v osnovi upo- rabljamo še danes. Kasneje, z napredovanjem računalniške tehnologije se je uveljavilo merjenje določenih morfoloških lastnosti, s tem pa natančnejše razvrščanje podvrst čebel. Na podlagi ožiljenosti kril lahko merimo in izračunavamo številne lastnosti. V našem primeru se bomo osredotočili zgolj na merjenje in računanje kubitalne- ga indeksa. Kubitalni indeks predstavlja razmerje med dvema odsekoma žil na spo- dnjem robu prvega para čebeljih kril (Ki = a/b). Z rdečimi od- seki je označeno na spodnji sliki. V nadaljevanju lahko vidite, kolikšne so vrednosti kubital- nega indeksa pri evropskih podvrstah čebel. Pri kranjski če- beli znaša kubitalni indeks od 2,4 do 3,0, pri italijanski čebeli od 2,1 do 2,9 ter pri temni čebeli (Apis mellifera mellifera) od 1,5 do 2,1. Ko primerjamo kubitalni indeks pri evropskih ra- sah čebel, lahko vidimo, da razlike med kranjsko čebelo in italijansko čebelo skoraj ni. To za nas ne predstavlja težav, saj ju lahko ločimo že na podlagi obarvanosti obročkov na zadku. Razlika v obarvanosti obročkov je dobro vidna že pri križancu med kranjsko in italijansko čebelo v primerjavi s kranjsko čebelo. Zato je primerjava na podlagi kubitalnega indeksa smiselna le med temno čebelo in kranjsko čebelo, saj ju po morfoloških znakih težje ločimo. Še težje ju ločimo takrat, ko je že prišlo do križanja teh dveh pasem. Merjenje in izračunavanje kubitalnega indeksa pri čebelah Določanje kubitalnega indeksa bomo prihodnjo če- belarsko sezono izvajali tudi na ČZS. Analiza bo brez- plačna. Vsi tisti, ki boste pri svojih čebeljih družinah želeli preveriti morebitno prisotnost temne čebele, se obrnite na terenske svetovalce na svojem območju, ki se bodo oglasili pri vas in vzeli vzorec čebel za analizo. Podatke za stik terenskih svetovalcev najdete na: www. czs.si/content/B2, lahko pa jih dobite tudi pri Tomažu Samcu na tel. št. 01/729 61 18, 040/436 518 ali e-naslovu: tomaz.samec@czs.si. Povečava spodnjega roba prvega para čebeljih kril z označenimi odseki za izračun kubitalnega indeksa Fo to : A rh iv Č ZS Aleš Bozovičar svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si A B 12/2017 letnik CXIX336 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slovenija je dežela z bogato in dobro ohranjeno naravno dediščino. Svetovno znan je naš podzemni svet z endemič- no favno, značilnost nadzemnega sveta so raznovrstne na- ravne razmere ter bogata živalstvo in rastlinstvo. Na podro- čju drevesne naravne dediščine se Slovenija lahko postavlja z nekaj drevesi, ki so izjemna tudi v evropskem merilu. To po eni strani omogočajo dobre naravne razmere, po drugi strani pa je to posledica naše dolge in bogate naravovarstve- ne tradicije, ki traja že vsaj od leta 1892, ko je deželna vlada za Kranjsko zavarovala tiso in šest let pozneje še blagajev volčin in planiko. Hkrati je to gotovo ogledalo odnosa ljudi do tovrstne dediščine, ki ga lepo ponazarja zapis botanika Alfonza Pavlina iz leta 1906: »Sicer pa je na Kranjskem mnogo starih lip in ker ljudstvo z njimi tako ali tako ravna kot z naravni- mi spomeniki, so komajda potrebne varstva.« Za ohranitev dre- vesne dediščine v gozdu pa so brez dvoma najzaslužnejši gozdarji, saj naravovarstveni duh tudi njihovo delo preveva že skoraj poldrugo stoletje. Organizirano smo prvič zbirali podatke o izjemnih dre- vesih že leta 1914, ko je tedanje avstrijsko ministrstvo za po- ljedelstvo ravnateljem državnih in zakladnih gozdov izdalo poziv z navodilom glede inventarizacije in varstva naravnih spomenikov. Sledilo je še več podobnih akcij; eno največjih z naslovom Najdebelejše drevo v domačem kraju so izpeljali leta 1978 s pomočjo bralcev tedanje revije Pionir. Za eviden- tiranje izjemnih dreves, za spremljanje njihovega stanja in za njihovo ohranjanje danes skrbita predvsem Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Pravna osnova za razglasitev in varovanje drevesne na- ravne dediščine, tako imenovanih drevesnih naravnih vre- dnot, sta Zakon o ohranjanju narave iz leta 2004 in Pravil- nik o zvrsteh naravnih vrednot iz leta 2004. Opredeljevanje in razvrščanje drevesnih naravnih vrednot na vrednote državnega in vrednote lokalnega pomena temeljita na več strokovnih merilih, med katerimi so najlaže opredeljive in zato najpogosteje uporabljene mere drevesa, torej obseg debla v prsni višini in višina drevesa. Pri vrednotenju izje- mnih dreves lahko upoštevamo še izjemno starost drevesa, vendar je to pogosto nemogoče natančno ugotoviti, včasih lahko upoštevamo tudi izjemno obliko ter velik ekosistem- ski, znanstveno-raziskovalni ali pričevalni pomen. Seznam izjemnih dreves je del Registra naravnih vrednot, ki ga vodi in dopolnjuje Zavod RS za varstvo narave. Na seznamu je 434 drevesnih naravnih vrednot državnega in 2592 vrednot lokalnega pomena. S primernim ravnanjem smo dolžni ohranjati izjemna drevesa in jim zagotavljati primerne ra- stne razmere. V gozdnem prostoru jih lahko zagotavljamo z odstranjevanjem sosednjih dreves, če je to potrebno, s še zlasti skrbnim izvajanjem gozdarskih del v njihovi bližini in z ustreznim varovanjem tal, zunaj gozda pa se v največji možni meri izogibamo poškodbam drevesa, tlačenju tal v njegovi bližini ali celo njihovem tlakovanju. Potrebno vzdr- ževanje in obrezovanje drevesa izvajamo samo pod stro- kovnim vodstvom. Tokrat vam na kratko predstavljam šest izjemnih sloven- skih medovitih dreves, s pomočjo katerih si boste lahko vsaj približno ustvarili vtis, kako bogata je naša drevesna narav- na dediščina. 1. Sgermova smreka na Pohorju Višina: 62,26 m, obseg: 390 cm Drevo smreke (Picea abies) izjemnih mer raste na sever- nih pobočjih Pohorja v bližini Ribnice na Pohorju. Do njene prve natančne izme- re, ki smo jo opravili leta 1995, je le malok- do verjel, da tudi pri nas drevesa zrastejo čez 50 metrov visoko. Takrat smo ji s po- močjo teodolita na- merili višino natan- ko 61,7 m, nazadnje pa je bila s pomočjo merskega traku, ki ga je z vrha drevesa spustil plezalec, iz- merjena leta 2012. Takrat so ji izmerili višino 62,26 m in pr- Drevesa so najmogočnejša živa bitja na Zemlji in drevo je človeku od nekdaj predstavljalo simbol življenja. Zaradi dolge življenjske dobe je drevo edino živo bitje, ki povezuje človeške generacije, izjemna drevesa pa so tista, ki pri ljudeh zbujajo še posebno občudovanje in spo- štovanje. Med človekom in drevesom se je skozi zgodovino spletla posebna vez, človek je dre- vesa sadil, negoval in varoval zaradi uporabne vrednosti, estetskih vidikov in verovanja. Izje- mna drevesa so od nekdaj ponos dobrih gospo- darjev, ki so jih ohranili skozi več rodov in s tem pokazali svoj posebni odnos do narave. Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (I. del) Sgermova smreka na Pohorju je najvišje avtohtono evropsko drevo. Fo to : R ob er t B ru s