16 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii SMGO čebelarstvo gradi na mladem satju, ki je pogoj za zdra- ve in močne družine, samo takšne pa pridelajo kako- vosten in neoporečen med. Ves med polnim izključno v tipizirane kozarce za slovenski med. Imamo štiri raz- lične in lepo oblikovane kozarce za slovenski med, na katere smo lahko ponosni vsi slovenski čebelarji, zato vam polagam na srce, da jih tudi uporabljate. Ves med točim izključno v nove kozarce, uporabljam pa tudi no- ve pokrove; že uporabljenih je zelo malo ali skoraj nič. S čiščenjem nalepk s kozarcev in vnovičnim pomiva- njem je tudi preveč dela in stroškov. Zdaj čebelarim s približno 60 AŽ-panji, tako da tudi v povprečnem letu natočim kar nekaj medu. Ves med, ki ga pridelamo, prodajamo z blagovno oznako »SLOVEN- SKI MED«. Pridelujemo kakovosten in varen med. Nad pridelavo izvajamo interni nadzor, čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki temelji na načelih sistema HACCP, zato je za vsak koza- rec medu zagotovljena sledljivost. Ugotovimo lahko, kje je pašni okoliš, kje točen, koliko je istega medu, kdaj je bil točen in tudi kam je bil prodan. Vsak kozarec ima svo- jo zaporedno številko in serijsko lot številko. Pri prodaji opažam, da stranke vedno več pozorno- sti namenjajo kakovosti in videzu izdelka. Pri tem mi zelo veliko pomaga tudi blagovna znamka SMGO. Zaradi te znamke lahko med prodam po kak evro višji ceni, če so stranke zadovoljne s kakovostjo, pa se tudi rade vračajo. Zato tudi preostalim slovenskim čebelarjem priporočam: vključite se v blagovno znamko SMGO ter bodite pono- sni na svoj med in na našo kranjsko čebelo – sivko! DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v januarju Predstavitev Januar je čas dobrih želja in hkrati tudi čas velikih pričakovanj čebelarja v novem letu. Zame je velik izziv in tudi velika čast pisati mesečna čebelarjeva opravi- la. Ta bodo letos usmerjena predvsem v tehnologijo čebelarjenja v AŽ-panjih, katere rezultat sta proizvo- dnja medu in pridobitev rezervnih družin. Čebelarim na južni strani Pohorja na okoli 340m nadmorske vi- šine. Pogoji za čebelarjenje na tem delu pod Pohor- jem so relativno dobri, imamo dobro spomladansko pašo, kasneje pašo na smreki in kot zadnjo na ko- stanju. Če se pomikamo višje v gozdove Pohorja pa imamo tudi pašo na javorju in hoji. S čebelarstvom se ukvarjam od leta 1995. Z očetom sva začela čebela- riti s šestimi čebeljimi družinami, vendar so se te do zdaj namnožile v več kot 300 panjev v treh prevoznih zabojnikih, nekaj pa jih je tudi v stalnih čebelnjakih. Čebele, ki jih prevažamo, so naseljene v 11+3-sa- tne AŽ-panje, za vzrejo rezervnih družin pa uporablja- mo polovične 9-satne AŽ-panje. Leta 2010, ko sem se kot vodja Opazovalno-napovedovalne službe me- denja zaposlil pri Čebelarski zvezi Slovenije, sem se poklicno začel ukvarjati tudi s čebeljimi pašami. Na podlagi izkušenj pri delu sem pridobil veliko čebelar- skega znanja ter ga uspešno vnesel tako v svojo pra- kso kot v svoje delo s čebelami. Vsi zainteresirani ga lahko pridobijo v obvestilih ONS in na usposabljanjih, zdaj pa tudi v tej rubriki. Ugotovil sem namreč, da je čebelarjenje lahko donosno samo na podlagi znanja. Januar – čebele mirujejo, čebelarji pač ne Zadnja leta so podobno kot čebelarske letine vedno bolj nepredvidljiva, zime pa vedno bolj mile. Kljub temu se v tem mescu po navadi pojavi nekoliko dolgotrajnješa ohladitev in tudi nekaj snega. Ta mesec je sicer za če- bele čas mirovanja; družine so tesno stisnjene v zimsko Jure Justinek – Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si Moja prevozna enota na kostanjevi paši na južnih obronkih Pohorja Čebelarim z 11+3-satnimi AŽ-panji, saj so ti po mojih izkušnjah gospodarnejši. Fo to : J ur e Ju st in ek Fo to : J ur e Ju st in ek 17SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA gručo, so povečini brez zalege in ob minimalni porabi hrane pričakujejo toplejše dni, ki se bodo morda pojavili že januarja, morda februarja ali pa šele marca. Za naše čebele bomo naredili največ, če jih bomo pustili pri miru. Če jih do zdaj še nismo opažili, jih tudi zdaj ni tre- ba, temveč to naredimo februarja, ko bo matica ob pr- vih večjih vnosih svežega cvetnega prahu spet začela intenzivneje zalegati. Občasno obhodimo čebelnjak ali stojišče in preverimo, ali je vse tako, kot mora biti. Sne- ga ni treba odstranjevati, prav tako tudi ni treba ničesar trositi po tleh. Po mojih izkušnjah to bolj škodi kot koristi, saj če raznega listja, žaganja ali drugega materiala na- trosimo preveč, le to preprečuje soncu, da bi sneg spo- daj hitreje skopnel. V tem mesecu najlaže ugotovimo, ali je lokacija našega čebelnjaka oz. stojišča primerna za čebele. Če je osončena, brez megle in če sneg hitro skopni, je to dobro, če pa pozimi ni sonca in se tam za- držuje še megla, premislimo o morebitni preselitvi. Po- zimi so nadloga tudi ptice, ki se zadržujejo v bližini in na bradah iščejo mrtvice. Kako jih učinkovito pregnati, ne vem, vem pa, da je bolje, če v bližini stojišča ne posta- vljamo krmilnic, ker jih te le še bolj privabljajo v bližino. Če smo radovedni, kako čebele prezimujejo, lah- ko uporabimo gumijasto cevko, ki jo potisnemo sko- zi žrelo in poslušamo njihovo rahlo brenčanje. Skozi žrelo lahko tudi posvetimo z baterijsko svetilko in tako vidimo, koliko mrtvic je na podnici. Na omenjena na- čina sicer lahko ugotovimo le to, ali je družina živa, to pa je tudi dovolj, ker v tem obdobju tako ali tako ne moremo storiti ničesar. Ob obeh posegih ne trkamo po panjih oz. ne povzročamo ropota. Ko sem začel čebelariti, sem iz radovednosti tudi pozimi odprl kak panj in s svetilko gledal, koliko ulic zaseda družina, vendar sem bil potem le še bolj negotov glede tega, kako se čebele počutijo. Nekatere družine so včasih zasedale zgolj po tri ulice, to pa me je takrat vzne- mirilo. Kljub temu so se spomladi ob pravilni oskrbi razvile v močne družine, velikokrat celo v močnejše kot tiste, ki so bile številnejše. Zdaj pozimi panjev ne odpiram več in enako svetujem tudi vam, razen če v tem času še opravljate zimsko zatiranje varoj. Ta- ko z manjšo negotovostjo pričakamo pomlad in čas, ko jim spet lahko pomagamo. Ta mesec torej pri če- belah ne počnemo veliko. Lahko se začnemo pripra- vljati na novo sezono in jo načrtovati, poleg tega pa aktivno tržimo, kar smo pridelali, in se izobražujemo. Vosek, satniki, izobraževanje Sam v tem mesecu pripravim vosek, ki sem ga skuhal, in ga menjam za satnice. Svetujem, da upo- rabljate svoj vosek oz. tistega, ki mu zaupate, da ne vsebuje nikakršnih ostankov. Kupimo ustrezno količi- no novih satnikov, po potrebi pa tudi panjev in drugega potrošnega materiala. Zdaj je tudi idealen čas za žiče- nje satnikov, osebno pa to delo z veseljem prepustim preostalim družinskim članom, sam pa na koncu pre- verim, kako je delo narejeno. Satnik mora biti kakovo- stno izdelan, luknjice za žico natančno izvrtane točno na sredini, na vsaki strani po 6 krat. Najbolje je če so izvrtane prva in zadnja navpično na sredini pa v obli- ki dvojnega w saj je s tem kasneje manj možnosti po- sedanja satov. Po mojem mnenju pa je za posedanje satov v večji meri kriva slaba kakovost satnic kot pa na- čin žičenja. Odkar uporabljam satnice iz lastnega vo- ska in je teža ene satnice za AŽ-panj od 95 do 105g se mi nobena nikoli ne posede niti pri prevozih. Ker so večeri dolgi, si jih lahko krajšamo z brskanjem po spletu, na katerem je vedno več informacij o čebelah in čebelarstvu nasploh. Udeležimo se tudi občnih zbo- rov čebelarskih društev in predavanj, ki jih organizirajo. V čebelarstvu znanja ni nikoli preveč, zato te možno- sti izrabimo tako za izobraževanje kot tudi za druženje. Zanimive novosti, ki jih slišimo, v svoje čebelarstvo vna- šamo postopno in sproti preverjamo rezultate. Če smo z njimi zadovoljni, jih uvedemo v svoje čebelerstvo, v nasprotnem pa jih opustimo. Pri tem morata biti vsa naša skrb in tehnologija usmerjeni v pridelavo varnih čebeljih pridelkov, tj. pridelkov brez ostankov kemičnih sredstev, ter v vzrejo močnih in zdravih čebeljih družin. V vprašanje, kateri panj je najboljši, ne bom po- segal, sam pa mislim, da je klasični 9-satni AŽ-panj premajhen. Velikokrat me kdo želi prepričati, da je 10-satni AŽ-panj za naše pašne razmere povsem do- volj ter da v večjih panjih čebele samo več pojedo, da so paše prekratke itd. Vendar če ena družina v večjem panju samo na eni paši prinese po 7–8 kg več medu, se to že splača. Če teh 7 kg pomnožimo s številom družin in zmožek preračunamo v denar, je to čisti bonus. Tudi dela in posegov je manj, ker ima- jo čebele več prostora za zalego in odlaganje medi- čine. Več o tem v prihodnjih prispevkih. Kako bo z medenjem …? Januarja lahko tisti, ki jih poleg čebelarjenja zanima še gozdno medenje, ugotavljajo, kako bo z medenjem smreke in hoje. Dobljeni rezultati bodo orientacija, kaj lahko pozneje kje pričakujemo. Na smreki ugotavlja- mo navzočnost velikega in malega smrekovega kapar- ja tako, da na stojišču, na katerega vozimo čebele na Vejica hoje z vidnimi jajčeci zarodnic zelene hojeve ušice Fo to : P av el Z de ša r 18 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA smrekovo pašo, ali iz svoje okolice z zdrave in oson- čene smreke narežemo nekaj do 30 cm dolgih smre- kovih vejic, jih damo v vazo z vodo in jo postavimo na toplo. Čez nekaj več kot 14 dni se kapar, če je ta na njih, razvije, tako da ga lahko vidimo. Več kot jih je, boljše medenje lahko pričakujemo in nasprotno. V tem obdobju lahko medenje hoje ocenjujemo tudi na podlagi števila zimskih jajčec zelene hojeve ušice. Zimska jajčeca zarodnic so na spodnji strani jelovih iglic; velika so 4–6 mm ter temno zelene barve in podolgovate ovalne oblike. Kolikor več jih našteje- mo, toliko boljše medenje hoje lahko pozneje priča- kujemo. Tako pri smreki kot pri hoji moramo takšna opazovanja izvajati več let zapored ter vzorčiti in opa- zovati vedno na istih drevesih. Po večletnem opazova- nju bodo naše napovedi za vzorčena območja vedno bolj točne, seveda pa se moramo zavedati, da so to le prve ocene, resnično stanje pa je odvisno od vremen- skih vplivov, ki še sledijo. Ta mesec se bomo torej več izobraževali, čebele pa opazovali bolj od daleč, tako da jim bomo zagotovili mir. Sami se bomo postopno – kot tudi one same – pripravljali na toplejše dni. ZDRAVJE ČEBEL Ukrepi za zaščito zdravja čebel v januarju Januar je po navadi najbolj mrzel mesec, zato ni priporočljivo, da po nepotrebnem posegamo v panje. Čebelja družina je na satih s hrano stisnjena v gručo. Zdravih družin skoraj ne slišimo, le če pihnemo skozi žrelo, se oglasijo z značilnim tihim brenčanjem. Če je družina zdrava, ob toplih sončnih dnevih izletava na či- stilni izlet. Čebelje družine, ki jih pestijo različne bole- zni (nosemavost, povečana napadenost z varojami in druge bolezni), so med prezimovanjem zelo nemirne. Takšne družine šumijo in izletavajo ob vsaki priložnosti. Čebelar naj v čebelnjaku mirno in ob čim manjšem vznemirjanju čebel postori samo najnujnejša opravila. • Med čistilnim izletom naj opazuje čebele. • Po čistilnih izletih naj nabere vzorec najmanj 100– 200 odraslih mrtvih čebel ter ga odda območnemu veterinarju za preiskavo povzročiteljev čebeljih bo- lezni. Mrtve čebele naj nabere na bradah in podnici panjev ter pred čebelnjakom. Vzorec mrtvih čebel naj shrani v papirnato embalažo (kuverta, škatlica, vrečka) in nanjo napiše svoje podatke: ime, priimek, naslov, število čebeljih družin in SI čebelnjaka. • Vsako odmrtje čebeljih družin naj sporoči vete- rinarski službi NVI. Priporočam, da čebelar pred obiskom veterinarja v Dnevnik veterinarskih pose- gov (če tega še ni naredil) vpiše ukrepe, ki jih je izvajal za zatiranje varoj: – spremljanje napadenosti z varojami (čas spremljanja ter število odpadlih varoj pri posa- meznih ukrepih); – zatiranja varoj (čas zatiranja, zdravilo, s katerim je zdravil čebele). Vsi ti podatki bodo tako čebelarju kot veterinarju pomagali pri iskanju vzroka propada čebeljih družin. • Ob toplem vremenu naj preveri zalogo hrane v družinah. Predvsem čebelarji na območjih, na ka- terih je jeseni izdatno medil bršljan, naj preverijo Suzana Skerbiš*,suzana.skerbiš@vf.uni-lj.si Čebelarje obveščamo, da lahko redna obvesti- la s področja zdravstvenega varstva čebel spremlja- jo na spletni strani Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo- -cebel/. Tam bodo našli informacije o pristojnih ve- terinarjih za področje zdravstvenega varstva čebel, njihovih naslovih in kontaktnih številkah, informacije o veterinarskih izobraževanjih, zdravljenju čebel in prometu z njimi. Na spletni strani bodo objavljeni tudi odgovori strokovnjakov na najpogostejša vprašanja čebelarjev o zdravstvenem varstvu čebel. Čebelarji in čebelarska društva naj svoja vprašanja posreduje- jo neposredno pristojnemu območnemu veterinarju VF NVI. Če želijo, da bi bila datum in tema izobraže- vanja s področja zdravstvenega čebel objavljena tu- di v glasilu Slovenski čebelar, se morajo z območnim veterinarjem za izobraževanje dogovoriti najpozneje do 10. v mesecu za naslednji mesec. Veterinarji VF NVI, pristojni za zdravstveno varstvo čebel Obvestilo veterinarjev Nacionalnega veterinarskega inštituta VF, pristojnih za zdravstveno varstvo čebel * Dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica – Sežana