Umetnost
Umetnostna razstava A. Cernigoj—U. Čara.
V Jakopičevem paviljonu sta zbrala lepo umetnostno zbirko dva tržaška umetnika. Mladi kipar Ugo Čara, ki prvikrat razstavlja na naših tleh, se nam je pokazal kot umetnik velikih zmožnosti. Za naše umetnostno življenje je način njegovega oblikovanja prav za prav novost. Slogovno se je naslonil va staro italijansko umetnost, jo podoživel in na podlagi izkušenj moderne umetnosti poustvaril svoj umetnostni svet, ki je pokazal doslej prav odlične uspehe. Značilna za njega je krepka zaokrožena oblika, ki mu služi za izhodišče še vsem ostalim prvinam, kar jih obseže umetnostni predmet. Nekaj zgodnejših del na razstavi pokaže tudi nekak razvoj v njegovem umetnostnem oblikovanju, ki je potekel od rahlega impresionističnega načina obdelave predmeta k popolni, skopo modelirani obliki. Med najboljšimi deli razstave so bili: »Mlada Tržačanka«, »Glava neznanca«, »Podoba vrtnarja« in na odličen način v lesu izvršeni glavi »Starca« in »Umetnika«.
A. Cernigoj, ki ga poznamo po njegovem umetnostnem razvoju že poprej, je razstavil lepo zbirko krajin. V svojem delu se vedno bolj približuje naturalističnemu pojmovanju narave, vendar je tudi ona stara, iz konstruktivističnih časov ostala prvina še vidna. Posebno je zaznavna v načinu oblikovanja slikarskega predmeta in seveda zlasti tudi v barvi. Barva, ki je izredno važna prvina v njegovi sedanji umetnosti, je po svoji modelaciji nekam negotova, ne oklene se trdno predmetnih oblik, marveč nekam lepi na njih. Za slogovno stanje umetnosti je tako pojmovanje barve povsem značilno, z estetskega stališča pa za vrednost Cernigojeve umetnosti ne pomeni slabe strani. Vtis svežosti in nepo srednosti veje iz teh krajin in podoživljanje umetnikovega občutja je prav lahko dosegljivo. Med dobrimi deli so bile številne »kompozicije«, dalje pejsaži iz Trsta in njegove okolice.
Razstava je žela prav lep uspeh.                                                     S. Mikuž.
Natečaj za zgodovinske slike na banovini.
Natečaja, ki ga je razpisal ban g. dr. Marko Natlačen, se je udeležilo precejšno število slikarjev. Prvo nagrado je dobil prof. G. A. Kos, drugo M. Se de j in tretjo Fr. Tratnik. Ker je bilo delo drugih slikarjev po motivih že vsebovano v prvih treh delih, naj kratko poročamo le o zgoraj navedenih.
Snov je bila predpisana kot zgodovinska, motive pa si je mogel vsakdo svobodno izbrati. Po večini so prišli v poštev zgodovinski prizori: Ustoličenje vojvod na Gosposvetskem polju, prihod Slovencev do morja, sv. Ciril in Metod v Panoniji, turški boji in kmečki upori. Razpis je bil za naše umetnostno življenje prevažen, ker je bila našemu slikarskemu rodu prvikrat dana možnost, da se od malega formata krajine in filozofije povzpne k večji skupini zgodovinskega slikarstva, ki ga v naši zgodovini umetnosti sploh še nimamo.
172