280                      Prof. dr. Simon Šubic: Kdaj bo ljudem zmanjkalo prostora na svetu?
uma svetlim mečem, s korenitimi predavanji    lepih umetnostij slikarstvo. Zanje je čutil
na katedri dosegajo z velikanskim uspehom    največ sposobnosti  in  najvišjo  nadarjenost
oni namen, tako naj on deluje z umetnostjo,    svojega duha, a tudi največje navdušenje svo-
— Brat Ivan si je izvolil na širokem polju    jega srca.                                         (Dalje.)
Kdaj bo ljudem zmanjkalo prostora na svetu?
(Spisal prof. dr. Simon Šubic.)
V zadnjih desetletjih navdaje nekatere evropske vlade ne le strah pred socijalisti, ampak tudi skrb, kam jih privede v prihodnjih časih sedanja plodovitost in množitev človeškega rodu.
Ob preobilnem deževanju, ko rekam priteka preveč vode iz potokov in hudournikov, je prvo vprašanje in glavna skrb, ali so pač vodotoki dobro zajezeni po straneh, da povoden ne razdene jezov, ne podere nasipov in ne poplavi raz njive in travnike žita in klaje, da ne izpero rodovitne zemlje in je ne posujejo s sipo, peskom in kamenjem.
Kitajski cesar, sin neba, zapreti ob povodni nevarnosti vsem svojim vodogradni-kom, da jih dene ob glavo, če niso marljivo ogradili velike reke Hoangho, ki dela toliko preglavic kitajski vladi z uničevanjem poljskih pridelkov in tudi ljudij. A kdo vpraša za množico, kjer je je preveč, če jo prav vzamejo valovi, da le ne pokvarijo pridelkov na polju! Kdo vpraša pri evropskih vladah po posameznih vojakih? Če pade, naj pade, saj ima kmet še dovolj sinov, da le konj ne pogine; ta pač dela skrb poveljnikom, ker je drag in ga ni dobiti povsod. A sina da državljan zastonj! Veselje je, če se reši konjska četa, a koliko čistejše je veselje „sina nebd" nad ugodnim vedenjem strahovitih rek, kadar prizaneso deželi s po-vodnijo! Veselega srca zaukaže mandarinom, da naj se opravijo darila bogovom rek v znamenje hvaležnosti. In nadalje veleva: Napovemo, da se pošlje glavnemu poveljniku rek deset velikih palic tibetanskega  kadila.
Poveljnik naj jih daruje Njihovemu Veličanstvu, štirim mogočnim, zlatim kraljevskim zmajem. Na dalje naj obesi glavni ravnatelj po vseh svetiščih " onih kraljevskih zmajev deske, katere bomo napisali z lastno roko v zahvalo njih dobrot. Vrh tega naj dobijo darove vsi uradniki, kateri so si pridobili kaj zasluzenja za sedanje ugodno stanje ob rumeni reki!"
Vpričo take skrbi „sina neba" ne smemo zamolčati, da je kitajska ljudska plodovitost velika; Kitajcem že pomanjkuje zemlje, zakaj pri njih velja zakon, da porod da vsakemu človeku pravico do kosa zemlje, da more živeti ob pridelkih. Je pa že toliko množice, da se poleg velikih rek, in sicer poleg Hoan-gho-ta vrši pregosto naseljevanje; vsak potrebuje neobhodno za svojo družino svojega kosa zemlje, da si še hiše ne upa postaviti na svoje zemljišče, češ da bi ne izgubil kaj pridelkov, ampak rajši biva na vodi po plovih. Zato jih vselej veliko pokonča vsaka huda povoden — in naredi se nekaj prostora za novi zarod!
Dasi pogube razne nesreče na tisoče državljanov leto za letom, vendar prevelika gošča jih je; drug na drugega pritiskajo. Čeprav zadovoljni z najskromnejšim živežem, vendar-le ne dobe v svoji domovini vsi dosti neobhodno potrebne hrane, zato se usipljejo povodni jednako čez meje kitajskega kraljestva in iščejo dela, zaslužka in živeža po vnanjih deželah.
Jednakega poplavljanja in razdejanja ljudskega imetja, kakor Kitajci ob povodni, boje se evropske vlade od  silovitih  rok in lač-
Prof. dr. Simon Šubic: Kdaj bo ljudem zmanjkalo prostora na svetu?
281
nega trebuha preobilnega in po tujem blagu hrepenečega siromaštva.
Odkar so stroji vzeli delavcem toliko dela iz rok, manjka stradalcem dela; ni ga vselej dobiti toliko, da bi ne stradali s svojo družino in se živili pošteno z zaslužkom svojih rok. Odtod sedanja gonja po delu, od todi kričanje socijalistov: „Ce nam zemljišča nimate dati, pa saj dela nam oddelite vsakemu toliko, da nas zaslužek preživi! Za delo nam je dal Bog pravico — pa tudi za nekaj zemlje — tedaj, ko je nam ustvaril želodec, izdelal usta in oborožil človeka z rokami in z umom."
In vlade, ki ne morejo z delom in hrano preskrbeti vsega svojega ljudstva, hite odpirati vrata za odhod tisti množici, ki v domovini ali ne dobi dela ali pa ne mara ostati. Zatorej izkušajo vele vlade prisvojiti si čim največ morejo tuje zemlje po vnanjih deželah, po Ameriki in Avstraliji, po Afriki in po otokih Velikega oceana; nič ne vprašaje po pravicah domorodcev.
Poglejmo, ali je res taka sila in gneča pred množico, ali se je res bati, da skoraj zmanjka zemlje v domovini?
V tem namenu vzamemo v roke sporočilo o prebivalstvu po Evropi, katero je sestavil Ju les Roche, nekdanji francoski minister za finance.
Pred kakimi 200 leti — in sicer proti koncu vlade Ludovika XIV. — je francosko kraljestvo, tedaj stoječe na čelu omikanega sveta, štelo 20 milijonov duš. Ob tistem času pa je, po Macaulavevem sporočilu , angleška dežela imela komaj šest miljonov prebivalcev. Nemško kraljestvo, razcepljeno na sto in sto strank, ni štelo vseh duš skupaj čez 20 milijonov. Med temi je imela Avstrija svojih 10 milijonov; mlado prusko kraljestvo pa komaj dva milijona duš!
R u s i j a , ki je bila tedaj še zunaj okrožja evropskih velevlastij, je šele pozneje, leta 1724., štela šest in pol milijonov moškega spola, kar hoče reči, da je bilo vseh skupaj 12 do 13 milijonov duš. Tedaj pa jih je imelo poljsko kraljestvo dobrih 10 milijo-
nov; Španija osem do devet milijonov; Laška, v sebi na drobno razcepljena, vseh skupaj 10 do  11 milijonov.
Tedaj so štela nad vladajoča ljudstva v Evropi skupaj 50 do 60 milijonov duš, vseh Evropcev pa je  bilo 120 do 130 milijonov.
V   dobi francoskega upora se je štelo okolo 25 milijonov Francozov, in skoraj toliko Nemcev, med Nemci pa šest milijonov Prusov; in Anglež o v kakih 12 milijonov.
Ko se je 1. 1870. vnela vojska med Francozi in Nemci, je štela Francoska 38 milijonov, Avstrija 36 milijonov, dežele današnje Nemčije so imele vse skupaj blizo 38 milijonov, Anglija komaj 30 milijonov, Rusija pa po Evropi in Aziji svojih 78 milijonov prebivalcev.
V  sedanjih dneh pa šteje Rusija nad 100 milijonov duš, nemško združeno cesarstvo 52'5, Avstrija z Ogersko vred 43, Anglija skoraj 40, Francoska pa zaradi izgube Alzacije in Lotarin-gije ne več nego 38 milijonov; združeno laško kraljestvo pa 31 milijonov.
Od začetka Roche-ovega računanja je Francija nad vladala po omikani Evropi; bolj je bila zjedinjena in v ljudstvu bolj utrjena nje vlada nego katera koli druga država. Bila je tedaj najoblastnejsa ne le zaradi števila duš, ampak tudi vsled svojega bogastva, svoje jedinosti in moči.
Tedaj je bila Nemčija vsa razcepljena na drobne kosove in na druga drugi nasprotujoče države.
In kakor kažejo prejšnja števila državljanov, je Francija ob dneh Napoleona L stala še vedno na čelu evropskih narodov — in to je glavni vzrok nje tedanji zmagovitosti.
Kar nas na tej Roche-ovi plitvi statistiki posebno zanima, je pomnoževanje  ljudstva.
Vse skupaj se je francosko ljudstvo, tako trdi J. Roche, če odbijemo izgubljene dežele, v zadnjem stoletju pomnožilo za 50 odstotkov; Italija je blizu podvojila število svojih prebivalcev, Nemčija pa je dospela še nad podvojitev; ruskega ljudstva se je narastlo trikrat več, nego ga je bilo, in angleškega celo štirikrat več.
282                      Prof. dr. Simon Šubic: Kdaj bo ljudem zmanjkalo prostora na svetu?
A francoskemu ministru Roche-u ni bilo toliko do dokazovanja, kako narašča število duš po evropskih deželah, kakor na tem, da pokaže razmere prebivalstva svojim domačinom, katere njih ranjena narodna čast žene s toliko silo po osveti proti Nemcem in po pridobitvi izgubljenih dežela. Jules Roche je hotel Francoze opomniti na resnico, da njih narodna moč ni rastla v isti razmeri kakor je rastlo število bližnjih ljudstev. In v vojnih časih se ni zanašati samo na število vojakov, na urejene armade, oborožene po vsi Evropi od pete do temena, temveč posebno na število vseh državljanov, na število rezerve ali v vojaščini poučenih deželanov, kateri s puško tikoma sebe skrbe doma za polje in za pripravljanje orožja v delalnicah. Na te se opira moč in krepkost naroda. Naj je bogata Francija in bogatejša nego bližnji narodi, tega vendar ne sme izpustiti iz oči, koliko vrednosti ima v vojski število vsega naroda. — Napoleon I. je glede na to resnico na vprašanje, katero ženo ceni najvišje, odgovoril po svoje, rekoč: „Tista žena ima zame največ veljave, katera porodi največ vojakov!"
Zapustimo tedaj Julesa Roche-a preiskovanje in obrnimo se rajši k natančnejšim statističnim podatkom.
Statistične ali številske primere, katere podaja J. Roche svojim rojakom, ozirajo se samo na Evropo; kakšne pa so številske primere o drugih deželah, to mu ni kaj mar.
A mi si hočemo ogledati nekaj števil prebivalcev po vsem svetu, števil, katera so določili drugi zanesljivi preiskovalci.
Behm in Wagner sta 1. 1874. prera-čunila množico prebivalcev vsega sveta na 1439 milijonov duš. Za 1. 1891. pa trde najzanesljivejši preiskovalci, da je živelo na zemlji okoli 1480 milijonov Ijudij. In sicer jih šteje:
Azija.......825,950.000
Evropa......357,379.000
Afrika .......      163,953.000
Amerika......      121,713.000
Oceanija in Tečajina      .          7,500.000
Avstralija.....               3,230.000
torej vseh skupaj    .    1479,725.000
Tega števila vseh prebivalcev celega sveta se je polastil angleški demograf (popisovalec ljudstva) Mr.J. Holt Schooling, izpopolnjeval podatke ter prišel do dokaj imenitnih sklepov.
Schooling nam predstavlja tisoč duš izmed cele vsote ter vprašuje, kako je ta tisoč Ijudij razdeljen po raznih deželah? Njegov odgovor je: na vsak tisoč vseh Zemljanov je šteti 558 Azijcev, 242 Evropcev, 111 Afričanov, 82 Američanov, pet Oceanov in Tečajnikov, in dva Avstralca.
S temi števili dokazuje, da v Aziji prebiva več nego polovica duš vse zemlje; v Evropi jih ni celo četrti del; deveti del jih prebiva v Afriki, dvanajsti del v Ameriki. Cela Avstralija pa nima niti še toliko duš kakor mesto London, ali kolikor jih prebiva v mestih Parizu in Petrogradu skupaj.
Na vprašanje, kako gosto zasedajo zemljo sedanji prebivalci, odgovarja Schooling:
Na vsaki angleški kvadratni ali štirjaški milji prebiva v Evropi 95 duš, v Aziji 48, v Afriki 15, v Ameriki osem, v Oceaniji in Tečajini trije, v Avstraliji jeden.
Torej biva v sedanjosti poprek 28 duš na vsaki kvadratni angleški milji.
Potemtakem daje vsak del sveta svojim prebivalcem drug kos zemlje, in sicer daje vsakemu prebivalcu:
Evropa 7862 ? sežnjev ali 28.280? m zemlje, Azija skoraj dvakrat toliko, Afrika obilo šestkrat toliko, Amerika 11 krat toliko, Oceanija in Tečajina 30krat toliko, Avstralija  obilo 80krat  toliko.
Ce bi se vsa zemlja jednakomerno razdelila med prebivalce, dobil bi vsak človek 3-3 k r a t toliko, kot bi sedaj dobil vsak Evropec, namreč
7862 X 3-3 H čevljev ali 28.280 X 3'3 [j m.
Iz tega računa se spoznava, da ima sedaj zemlja še obilno prostora za svoje prebivalce.
Kako se bo pa godilo s prostorom v prihodnjosti?
To vprašanje ima silno imenitnost. Ali se je bati silne gneče, da se bodo ljudje ru-
Prof. dr. Simon Subic: Kdaj bo ljudem zmanjkalo prostora na svetu?
283
vali za vsako ped   zemlje   in   se   trgali   za vsak grižljaj kruha ?
Če ne opeša zarod in če se bo pomno-ževalo človeštvo v prihodnje kakor se v sedanjosti, pride čas, da zemlja ne bo imela za posameznika čez sedmi del tega, kar mu daje danes Evropa, namreč ne več nego
7862 ? sežnjev : 7 = 1120^ sežnjev ali 40'4 ara.
Dandanes pa ima vsa zemlja, če bi prebivalci suha tla jednakomerno razdelili med-se, za vsakega zemljana še 23krat toliko sveta, kakor ga ima jeden Evropec. Naše vprašanje je torej, kdaj se bo človeštvo tako pomnožilo, da vsa suha zemlja ne bo imela za posameznega zemljana več prostora nego 23. del tega, kar mu utegne sveta dati danes?
Za odgovor na to vprašanje je Schooling vzel na pomoč najzanesljivejša števila, katera daje statistika za vsakoletno pomnožitev človeštva. Po soglasnih številskih razmerah dokazuje, da se v sedanjosti pomnoži tisoč duš vsako leto za pet oseb. Nadalje pa računi prav po tistem načinu kakor kapitalist, ki vpraša, do katere vsote se bo na-rastel njegov milijon od leta do leta, če mu na leto nese po pet od tisoč.
Recimo, da imamo leta 1891. pred seboj jeden milijon duš: poprašajmo, koliko jih postane iz tega milijona zaporedoma v letu 1892., 1893., 1894., 1895. itd.
Po tem temelju bo leta
1892.  pomnožek 1000 X5 = 5000 torej vsota 1,005.000 duš,
1893.  pomnožek 1005 X 5 = 5025 torej vsota 1,010.025 duš,
1894.  pomnožek 1010 X 5 = 5050 torej vsota 1,015.075 duš,
1895.  pomnožek 1015 X 5 = 5075 torej vsota 1,020.150 duš.
Torej bo leta 1895. vsak milijon duš od leta 1891. narastel do 1,020.150 duš.
Po tem načinu prištevaje pomnožke leto za letom je dobil Schooling vseh Zemljanov skupaj:
leta 1900. . .	1,548.000 duš,
„ 1950. . .	1,986.000 „
„ 2000. . .	2,548.000 „
„ 2030. . .	2,960.000 „
„ 2100. . .	4,197.000 „
„ 2200. . .	6,910.000 „
„ 2300. . .	11,379.000 „
„ 2400. . .	18,738.000 „
„ 2516. . . .	33,418.000  „
„ 2517. . .	33,586.000 „
Vzemimo za 1. 1891. po prejšnjem računu primeroma 1480,000.000 duš ter vprašajmo, v koliko letih se bo človeštvo vsega sveta pomnožilo do dvakrat večjega števila ali kdaj bo dvakrat 1480 milijonov duš živelo na zemlji?
Poglejmo prejšnji račun in primerjajmo podvojeno množico 2 X 1480 = 2960 milijonov z zgoraj stoječimi zneski, pa spo-znmo na mah, da bo leta 2030 živelo dvakrat toliko 1 j ud i j na zemlji, kakor jih je živelo 1. 1891.
Od leta 1891. do 2030. bo pa preteklo 139 let; torej spoznamo, da se bo množica Zemljanov podvojila v 139 letih!
Angleška dežela je dosti plodovitejša nego druge; zanjo je Schooling preračunil, da se bo njeno prebivalstvo podvojilo v 80 letih!
Angliji nasproti pa francoska dežela zaostaja v množitvi, in to sicer tako zlo, da bi se množica francoskega ljudstva ne po-množevala, temveč zmanjševala, ko bi ne dohajali plodovitejši tujci v deželo. Različne prijetnosti, katere ponuja Francija s svojim ugodnim podnebjem in živo, veselo francosko ljudstvo s svojim zabavljivim, raz-burnim življenjem, te naslade vabijo tujce na Francosko. Če bi se tujci ne selili med Francoze, jela bi se Francoska zmanjševati po številu duš, zakaj domačinov vzame leto za letom smrt več na oni svet, nego jih porod privede na francosko zemljo.
A pustimo postransko ogledovanje ter poslušajmo še druge proizvode Schoolingove:
Če je res, da suha zemlja našega sveta ne obseže več kakor 33,580.000 X 1123 ? sež. ali 33,580.000 X 40*4 arov, nastopi — kakor kažeta zadnji  vrsti  prejšnje   tabele  —  čez
284                      Prof. dr. Simon Šubic: Kdaj bo ]
625 let tista doba, ko bo med leti 2516. in 2517. množica vsega človeštva znašala 1480 X 33,580.000 duš, torej: 1. 2517. zemlja ne bo imela za posameznega človeka več prostora kakor za vsakega 1123 rj sežnjev ali 404 ara.
Da bo laglje zapomniti si tisti košček zemlje, katerega bi prejel vsak človek leta 2517., ko bi se vsakemu odmeril jednako velik del suhega sveta, recimo namesto 1123 ? sežnjev, da pride na vsakega po 1200 ? sežnjev, pa spoznamo, da dobi vsak človek približno tri četrtinke orala.
Če je pa res, kar je Schooling opomnil pri svojem računu, da je pomnožek ljudstva v resnici še nekaj večji kot v račun postavljenih pet od tisoča na leto, tedaj se bo to dogodilo še nekaj let prej, kakor smo rekli.
Ta posledek pa ni nikakor tako strahovit, da bi se bilo bati leta 2517. ruvanja z bližnjikom za kos zemljišča. Če se dotlej prav nič množice ne pogubi v vojski ali v kugi in če se prav vzlic nastajajoče gneče ne zmanjša rodovitost, vendar-le se ni bati tiste dobe. Zakaj ne? Zaradi tega ne, ker izkušnja uči, da se v Kitaju ob velikih rekah nahajajo take goste naselbine, da nikakor ne pride na vsako dušo tri četrt orala. To bi bili v Kitaju siromaki veseli, ko bi smeli svojo last imenovati štirioglat kos zemlje, kateri meri na širokost in na dolgost po vseh štirih straneh nad 33 sežnjev! Pa kaj bi iskali v Kitaju tolažbe, v Evropi ostanimo, pa vprašajmo, kaj se to pravi, da dandanes pride primeroma na vsako dušo sedemkrat večje zemljišče ali 7 X 1123Qsež. Torej pri nas ne pride danes na vsako dušo celih pet oralov! Zraven tega pa pomislimo, koliko je še praznih pokrajin, ki čakajo naseljencev! V tej primeri, v kateri se nahaja bodisi praznih, bodisi preredko obljudenih zemljišč, v tisti primeri pravim, je po nekaterih deželah goščoba ljudstva toliko večja, kolikor je v drugih manjka. Lombardija, pravijo, da je gosto naseljena, vendar je Belgija še dvakrat gostejša nego Italija in trikrat gostejša nego Avstro-Ogerska. Tedaj ni bosa, če rečemo,   da po najgosteje obljudenih krajih
dem zmanjkalo prostora na svetu?
Evropci že danes bivajo poprek skoraj tako gosto drug tikoma drugega, kakor se namerja čez 625 let vsem Zemljanom. Če je pa v tem presledku kaka zmota, popravi naj jo ta ali oni strokovnjak.
J. Holt Schooling je preračunil, da pride sedaj na vsem svetu poprek 28 duš na vsako kvadratno angleško miljo. Poglejmo, koliko jih biva sedaj zares na tistem prostoru po raznih deželah. V Belgiji se šteje na kvadratni angleški milji po 546 prebivalcev; na Angleškem 312; v Italiji 263; v Nemčiji 237; na Francoskem 184; na Avstro-Ogerskem 171; na Španskem 90; v evropski Rusiji 49 duš. Po ostalih deželah, ki tukaj niso posebno imenovane, pride poprek 47 duš na kvadratno angleško miljo. Če bi pa razdelili prebivalce vseh evropskih dežela v jedno mero po vsi Evropi, imeli bi jih po 95 na vsaki kvadratni angleški milji.
Kogar zanima razdelitev ljudstva po azijskih deželah, temu pripoveduje Schooling, kako razdeljuje Azija svojih 826 milijonov duš. Kitaj, tako pravi on, šteje 350 milijonov duš.1)
l) Sploh se trdi, da biva v Kitaju 400 milijonov ljudij —, neki kitajski učenjak pa je nedavno na Dunaju govoril o 420 milijonih! Angleška Indija ima nad 278 milijonov prebivalcev. Japan 40 milijonov; vshodna Indija z otoki dobrih 39 mi-iijonov; francoske dežele v Indiji kakih 19 milijonov; Koi"eja 10 milijonov in pol; angleška Bir-manija sedem milijonov in pol; Perzija .sedem milijonov in pol; azijska Rusija in Turkestan sedem milijonov in pol; Sibirija štiri milijone in pol; Afganistan štiri milijone; Čejlon tri milijone; Arabija dva milijona in pol; vse druge azijske pokrajine skupaj nad 43 milijonov.
Na vsak tisoč Azijcev pride 424 Kitajcev, 337 Hindusov angleške oblasti, 48 Japoncev, 48 oto-čanov vshodne Indije, 23 francoskih podložnikov, 13 Korejcev, 11 Siamezov, devet Birmanov, devet Perzov, devet Rusov, pet Sibircev, pet Afgancev, štirji Singalezi, trije Arabci in 52 duš raznih narodov.
Z nekakim napihnjenim albijonskim ponosom objavlja J. Holt Schooling, da med 1480 milijoni skupnih zemljanov ni angleških podanikov manj nego 371 milijonov — in to je popolnoma četrti del vseh zemljanov! In med temi podložniki je samih angleških Indov nad 278 milijonov! In tako orjaško kraljestvo in taka silna množica nosi in trpi zdajci jarem, katerega mu za vrat obeša samo 37 milijonov in pol pravih angleških domačinov! — Tako globoko se je pogreznilo nekdaj, ko je pisalo svoje svete Vede, kaj čvrsto in zmagovito ljudstvo. Ali je bo krščanstvo šele prebudilo iz sanj, ali mu kdo drug poda roko, da se iznebi sramotnega žule-čega jarma?