Poštnina plačana t> gotovini Cena din 6,— DELAVSKA ENOTNOST LETNIK XI., ŠT. 3 GLASILO SINDIKATOV SLOVENITE Ljubljana, 11 januarja 1952 Začel' so se OBČNI ZBORI Bolj, kakor druga leta hitimo letos ? občnimi zbori sindikalnih podružnic, sindikalne organizacije imajo namreč fred seboj še važno nalogo, da se temeljito pripravijo im da pripravijo tudi elane kolektiva na bližnje volitve delfskih svetov. Nič ni torej čudnega, (e so ponekod že v prvih dneh letošnjega leta izvedli občni zbor. V TOVARNI LAKOV IN BARV V MEDVODAH JE POROČAL TUDI Predsednik delavskega sveta O DELU TEGA SVETA V sindikatu kemičnih delavcev Slovenije je prva izvedla občni zbor sindikalna podružnica tovarna barv in lakov v Medvodah. Občni zbor so imeli v petek popoldne po delovnem času. Od 80 članov jih je prišlo na občni zbor ^0. Na občni zbor pa so se tudi že prej Popravljali. Imeli so predvolilni sestanek. kjer so izbrali kandidate. Kamdi-datna lista je bila na občnem zboru v celot; sprejeta. Vsi člani so pred občnim zborom tudi poravnali članarino, lzvršni odbor pa je sestavil bilanco. Ni P n uspel izdelati proračuna in zato je občni zbor zadolžil nov izvršni odbor, da poroča o sestavi proračuna na prvem danskem sestanku in mu ga da v potrditev. Te in še druge stvari je poročaj tajnik podružnice članstvu na obenem zboru. Izvršni odbor se je redno se-61a j a ]. premalo po so imeli članskih se- stankov. Uspešno so organizirali seminar za delavski svet. Na občnem zboru je poročal tudi predsednik delavskega sveta o najvažnejših uspehih sveta in o njegovih slabostih. Razprava po poročilu pa je bila dokaj skopa. Na občnem zboru so izvolili nov izvršni odbor m sprejeli vrsto dobrih sklepov. Člami so sklenili, da bodo red- no obiskovati predavanje ljudske univerze v Medvodah in organizirali seminar, na katerem se bodo pogovorili o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Redno vsak mesec bodo imeli članske sestanke, kjer jim bo izvršni odbor poročal o svojem delu in nalogah podjetij in sindikalne organizacije. (Nadaljevanje na 4. strani) Kovinarji so na plenumu predlagali, da se organizira NOVO MNOŽIČNO TEKMOVANJE Kandidate za delavske svete bodo izbrali potom ankete Predsedstvo Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije je na zadnji seji 4. januarja letos razpravljalo o tako važnih vprašanjih, da je potrebno o njih spregovoriti nekaj besed. Razen tega, da so se pogovorili o proračunu, ki ga bodo predlagali skupščini v potrditev, so prav dosti govorili tudi o tekmovanju in o volitvah delavskih svetov. Zadnje tekmovanje v počastitev naše Ljudske armade, je zelo poživilo delo v vsej kovinski industriji. Člani kolektivov »Iskreč iz Kranja. Tovarne emajlirane posode Celje, Tovarne avtomobilov, Litostroja, Zreč. Verige itd. so na seji predsedstva dejali, da bi bilo Zastopniki delovnih kolektivov kovinske stroke so obiskali tovariša Janka Rudolfa V petek 4. januarja so tovariša Janka Rudolfa, predsednika Republiškega sveta ZS za Slovenijo, obiskali predstavniki delovnih kolektivov kovinske stroke, med njimi tudi njegovi nekdanji neposredni delovni tovariši iz tovarne »Elta«. Zastopniki delovnih kolektivov so tovarišu predsedniku čestitali k visokemu priznanju, ki ga je dobil s podelitvijo reda narodnega heroja in mu prinesli lepe pozdrave ter darila delovnih kolektivov. Uvodoma je predsednika pozdravil Jaka Kvas, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije in elektrogospodarstva, za njim pa še naslednji tovariši |n tovarišice: Dominik Puhar v imenu delavcev »Saturnusa« v Ljubljani, Pepca Jež, v imenu delavcev »Iskre« iz Kranja, Jože O s e n a r h°t zastopnik delavcev iz »Titana« v Kamniku, Martin Pirš v imenu delavcev tovarne emajlirane posode v Celju, Herbert Lipuš, kot zastopnik delavcev iz tovarne verig v Lescah, Maks Zadravec je pri-hesel pozdrave od delavcev iz tovarne hožev v Mariboru, Drago Bil jan ** tovarne avtomobilov, Ivan Mer-n i k pa v imenu delavcev Metalne iz Maribora. Med drugimi so bili še zastopniki delavcev iz Litostroja v Ljubljani Jože Curk, Ivan Murko, Slavko Urbančič, iz Elcktro v Ljubljani Železnik, iz železarne v Muti Ivan Felc, iz Turbo instituta v Ljubljani Stane Ota, Optike v Ljubljani Nuša Podgoršek, železarne Zreče Zofka Pavlič, Instituta kovinske direkcije Tone Polšak, Radio centra iz Ljubljane Milica Volmut in seveda iz »Eke« v Ljubljani direktor podjetja Žnidaršič Stane in zastopnik sindikalne organizacije Kern Erna in Kovačič Ludvik. Zastopniki vseh teh kolektivov so Prinesli lepa darila, simbole kovinarjev. Za čestitke in darila se je tovariš Janko Rudolf vsem zastopnikom prisrčno zahvalil in se dalj časa zadržal z njimi v prijetnem razgovoru. Slovenski kovinarji so tudi tokrat Pokazali, kako so ponosni na svojega delovnega tovariša, našega predsednika sindikatov. potrebno organizirati ponovno takšno minožično tekmovanje. Zaradi tega je predsedstvo Republiškega odbora kovinarjev sklenilo, da bo predlagalo Republiškemu svetu, naj organizira množično tekmovanje za uspešno izpolnitev petletnega plana. Da pa bi lahko v tekmovanju sodelovali tudi manjši kolektivi, naj bi bili kolektivi razdeljeni v štiri skupine. V eni skupini naj bi bila podjetja, ki imajo do 100 delavcev, v drugi podjetja, ki imajo do 300 delavcev, v tretji skupini podjetja, ki imajo do 500 delavcev, v četrti skupina, ki ima jo do 1000 ali več delavcev. Pravijo tudi, da bi bilo dobro določiti vsake tri mesece vrstni red zmagovalcev, kar bi še bolj poživilo tekmovanje. Na seji so osnovali novo komisijo za tekmovanje, ker so člani prejšnje komisije ob dosedanjih reorganizacijah premeščeni na druga delovna mesta. Izvolili so tudi komisijo za gospodarsko vzgojo. Komisija bo proučevala, kako poteka vzgoja v kolektivih in kjer bo potreba bo tudi nudila pomoč. Posredovala pa bo tudi izkušnje, ki si jih bodo pridobili posamezni kolektivi pri vzgoji drugim kolektivom. Na zadnji seji so sklenili, da bodo pripravili osnutek tekmovanja v elektrogospodarstvu, ki ima svoje posebnosti. Na seji so o osnutku razpravljali in ga sprejeli. Proučili so še sistematizacijo delovnih mest, kakor je bila doslej izvršena v kolektivih. Po novi sistematizaciji bo letos v kovinski industri ji Sloveni je zaposlenih za 11% več delavcev in za 6% več uslužbencev. Vendar so sklenili, da je treba na sistematizaciji delovnih mest delati še naprej. Ker se je pokazala v nekaterih podružnicah anketa za izbiro kandidatov bodočih izvršnih odborov podružnic zelo dobra, je bilo predsedstvo mnenja, da se talkšna anketa izvede tudi pred volitvami delavskih svetov. Tako bi delavci s pomočjo ankete izbrali za nove delavske svete najsposobnejše delavce, ki jim zaupajo, da bodo dobro vodili podjetja. Na seji so tudi sklenili, da bo letni občni zbor sindikata kovinarjev v Celju, ker bodo s temi občutno zmanjšani stroški. IZ NOVOLETNE POSLANICE MARŠALA TITA DELAVCI, DELAVKE, VI STE V SVOJI SOCIALISTIČNI DOMOVINI GOSPODARJI PROIZVAJALNIH SREDSTEV Kakor vsako leto je tudi letos ob vstopu v novo leto maršal Tito pozdravil vse delovne ljudi naše domovine in nam vsem skupaj zaželel srečno novo leto 1952. Z novim letom smo stopili v enajsto leto, odkar si delovni ljudje pri nas sami krojimo svojo usodo. Za nami je torej že polnih deset let naše ljudske revolucije. In v teh desetih letih, kot je dejal tovariš Tito, je prišla do globokega izraza življenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost naših narodov. Naša stvarnost pa dobiva vse bolj tisto obliko, ki so jo nosili v svojih srcih skozi kruti štiriletni boj najboljši sinovi naše domovine. Lansko leto pa je pomembno tudi po tem, da je skozi temne oblake laži in klevet prišla v svet do vseh tistih, ki imajo to srečo, da lahko resnico slišijo in vidijo, resnica o naši domovini. V nastopnem letu bomo imeli še veliko dela pri dovršitvi petletnega plana. Seveda težave, kot pravi tovariš Tito, ne bodo tako velike, kot so bile zadnji dve, tri leta, toda čim bolj vztrajno in odločno bomo opravili svoje delo, tem vidneje se bo to poznalo pri zvišanju naše življenjske ravni. Več ko bo naša delovna skupnost ustvarila, več bo lahko tudi vsak posameznik dobil. Temu so namenjeni tudi različni gospodarski ukrepi, ki jih podvzema zvezna vlada in ki se postopoma oživotvarjajo v našem gospodarstvu. Zato je tudi potrebno, da delovni ljudje s polnim zaupanjem pomagamo uresničiti te ukrepe. Naši delovni kolektivi so dobili podjetja v upravo. To jd ena izmed najlepših socialističnih pridobitev delavskega razreda. Nekdanji mezdni delavci se na ta način dejansko spreminjajo v gospodarje proizvajalnih sredstev. Seveda pa to nalaga našemu delavskemu razredu, kot pravi tovariš Tito, tudi nemalo odgovornost napram skupnosti. Tega se moramo vsi skupaj dobro zavedati in gospodariti tako, da bomo v vsakem pogledu opravičili veliko zaupanje naše ljudske oblasti in vse družbe, ki nam je bilo izkazano s tem, ko smo dobili podjetja v upravljanje. Ali bo v novem letu mogoče ohraniti mir? Človeštvo mora verovati, kot pravi tovariš Tito, v svoje zmožnosti in moč in napraviti vse razen vojne, da ohrani mir. Želel bi, pravi tovariš Tito, prepričati državljane in državljanke naše države, da je danes bolj verjetno kot včeraj, da bo mogoče mir ohraniti, ker je človeštvo vsak dan odločnejše, da mir ohrani. Z zaupanjem moramo gledati v našo bližnjo prihodnost, vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma v naši državi, obenem pa tudi vse napraviti, da to naše delo v vsakem pogledu zagotovimo. Delavci in delavke v tovarnah in na drugih delovnih mestih, vsi ste danes v svoji socialistični domovini gospodarji proizvajalnih sredstev. Ustvarite kar najhitreje, kar največ In kar najboljših različnih izdelkov v korist narodov naše države! Olični zbori sindikalnih podružnic so žc | določi predsednika in dva člana sodišča za teku. Na obenem zboru je med drugim i vsak posamezni primer kar izvršni odbor treba Izvoliti člane za tovariška sodišča. Na to pa včasih kar pozabimo. Zato n e bo odveč, če se danes pomenimo vsaj malo o tovariških sodiščih, o njihovi organizaciji, kako so sestavljen a in kaj delajo, kakor je to s pravili predpisal Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije pred tremi leti. Pravilnik o tovariških sodiščih boste našli v Uradnem listu FLRJ štev. 105 leta 1049. Najprej se pomenimo, kakšen pomen imajo tovariška sodišča. Tovariška sodišča imajo predvsem vzgojno nalogo. Ona odločajo o vseli tistih prekrških delavcev, kjer kazen, ki jo izreče tovariško sodišče vzgojno vpliva na vse člane kolektiva. In to bolj vzgojno, kakor pa Če hi to kazen izrekel direktor podjetja oziroma voditelj ustanove ali urada. Tovariška sodišča so sestavljena Iz predsednika in dveh članov. Na volitvah na občnem zboru se izvoli predsednika in n j ego vega namestnika. V manjših podružnicah kjer ni zaposlenih niti deset članov ne volijo predsednika na občnem zboru, ampak podružnice. Ker se voli na občnem zboru namestnik, zato Letos začenjamo z občnimi zbori sindikalnih podružnic razmeroma zelo zgodaj — kar v dneh novega leta. Sicer smo doslej vsako leto itak izvršili občne zbore v prvem četrtletju, letos 0b letošnlih prvih obCnih zborih pomembna stvar, ki bo zlasti v tem letu delavce precej zaposlevala. Nobenega dvoma ni, da bo samo upravljanje obogatilo gospodarsko in sploh družbeno obzorje delavcev in pospešilo družbeno dozorevanje delavskega raz- pa smo tako pohiteli, da jih bomo v darijo s plodovi svojega dela, čim več refja Toda nov način gospodarjenja ne glavnem zaključili že kar v januarju, izdelkov v korist naroda. Tretja misel naSfaja sam po sehit ampak terja za-To je seveda možno zato, ker smo se pa je nenehna skrb za to, da varujemo vestnega razrednega ’boja In prav boj na občne zbore že v zadnjih mesecih in zagotovimo graditev socializma v ' --- uresničevanje naših objektivno Te misli dajejo seveda precej jasen spodarske težave za to, da jih v bo-pogled na naše bodoče. delo. Dolžnost ^qqq več ne bi bilo in vse ovire, ki usmerjati delavce prav njihova sindi-(Nadaljevanje na 4. strani.) preteklega leta precej dobro pripravili naši domovini pred vsakomur, kdor bi mo%nih gospodarskih sprememb in zato, ker ima večina naših članov — po naj se sovragom ali prijateljem dobojevati 'delavski razred. V tem boju in odbornikov že kar lepe izkušnje iz naziva, naj bo v tujini ali doma — m0ramo računati z raznimi težavami, dosedanjega organizacijskega delova- skušal to graditev dušiti.---------j.er moramo prebroditi dejanske gonja in jim priprava občnih zborov ----J-------1 ‘---- potem ne dela nobenih težav. Poleg tega pa se sindikalnim orga- občnih zborov je torej v glavnem v nam jih §e povzročajo ostanki stare nizacijam obeta v nastopnem letu zo- tem, da določijo v tem našem splošnem preteklosti. In v tem boju, v vsako-pet mnogo dela in je prav, če svoje dogajanju pobližje obrise dela za do- dnevnih prizadevanjih mora učiti organizacije čimprej spravimo v redni m&čo organizacijo, tok, to pa se pravi tudi, da čimprej Gospodarjenje s podjetji je nedvom-izvršimo občne zbore. Predvidoma bo- no v življenju naših delavcev zelo do delovni kolektivi že v prvem četrtletju volili nove delavske svete; pri teh volitvah pa so seveda naše organizacije dolžne delati že s polno paro kot pravimo. Pred nami vsemi je obilica delci pri uresničevanju novih gospodarskih ukrepov, ki z vsakim dnem povečujejo pravice delovnih kolektivov pri upravljanju našega gospodarstva, ki pa istočasno nalagajo delovnim kolektivom nemajhne družbene obveznosti. Zaradi vsega tega je prav, da smo pohiteli z občnimi zbori naših organizacij, prav pa je tudi, da vestno in skrbno pripravimo občne zbore, saj je njihova naloga ne le, da polože obračun o delu za preteklo leto, ampak morajo tudi znati odpreti tako članstvu kot bodočim odbornikom pogled na naloge organizacije v nastopnem letu. Tri misli se nam prepletajo ob pogledu na bodoče delo naših organizacij, ki naj bodo temelj dela naših občnih zborov. Prva misel je ta, da pri nas delovni ljudje, delavci in delavke, upravljajo naše •gospodarstvo in jim to daje drugačne družbene pravice in dolžnosti, kot jih ima delavski razred kjer koli drugje po svetu. Druga misel pa je, da smo mi v polnem zamahu gospodarske graditve in da pričakuje domovina od delavcev, ki sami gospo- Letos bomo skušali čimveč občnih zborov pripraviti ob udeležbi vsega članstva. Mars:kje mislijo, da to ni izvedljivo, ker nimajo zato primernih prostorov. Pa si poglejte, kako so to rešili v jeseniški železarni, ko zborujejo kar v tovarni! le predsednik in njegov namestnik, zato morajo tudi v večjih podružnicah izvršni odbori oh vsakem primeru sojenja sproti določiti še enega člana za tovariško sodišče. Tega izbere izmed članov sindikalne podružnice. Izvršni odbor večjih podružnic zadolži za eno leto enega izmed članov sindikalne podružnice, tudi za to, da opravlja pri tovariškem sodišču administrativno delo. Pri tovariških sodiščih manjših podružnic pa opravlja to delo eden od članov sodišča. Izvršni odbor podružnice je dolžan tovariškemu sodišču preskrbeti prostore, pisarniški material in drugo. Rekli smo že. da tovariško sodišče odloča samo o tistih disciplinskih prekrških, kateremu prepušča direktor podjetja, voditelj urada ali ustanove. Kakšni so ti prekrški? To so največkrat osebni spori, žalitve, prepiri, pretepi, nemoralno vedenje, pijančevanje itd Ti prestopki večji del izvirajo iz primerov netovariškega razmerja med posameznimi delavci. Sodišče odloča tudi o malih tatvinah, ki ne presegajo 100 din. Dolžnost nas vseh je, da se res zavzema za tovariške odnose v kolektivu. Vendar je včasih treba tega# ali onega pokarati in mu tudi naložiti primerno kazen. In prav zato volimo vsako leto tovariška sodišča, ki s svojimi ukrepi kolikor mogočo vzgajajo med delavci tovariške čute in odnose. Prav na kratko sc še pomenimo, kako poslujejo tovariška sodišča. Če v kolektivu le pride do takšnih neljubih primerov, glejmo pa, da jih ho čim manj, takrat direktor podjetja izroči izvršnemu odboru podružnice posebno odločbo, v kateri mora hiti zapisan disciplinski prekršek delavca, priložene pa so tudi poizvedbe o prekršku. Če je bil delavec zaslišan, je odločbi priložen tudi zapisnik o njegovem zasliševanju In zaslišanju prič itd. Ko je izvršni odbor sprejel to odločbo, je dolžan v treh dneh določiti dva člana sodišča, v manjših podružnicah pa ho določil predsednika sodišča in dva elana. Ko je sodišče tako sestavljeno, izroči Izvršni odbor podružnice odločbo z vsemi spisi predsedniku sodišča v nadaljnje postopanje. Sojenje je javno Zato jo dolžan predsednik sodišča najmanj tri dni pred sojenjem obvestiti odgovornega delavca, poročevalca, če je bil izvoljen in ves delovni kolektiv o napovedaneip sojenju, določiti mora uro, dan in kraj sojenja Sojenje se mora Izvršiti v petih dneh. Lahko se zgodi, da odgovorni delavec ne pride na sojenje. Kaj torej potem? Sojenje se kljub temu opravi. Sodišče izda odločbo na podlagi dokaznega gradiva, toda le tedaj, če je bil delavec poprej o prestopku zaslišan. Sodišče pa lahko sojenje tudi preloži, če je delavec pravočasno sporočil, da iz upravičenega razloga ni mogel priti k sojenju. Pri sojenju lahko v sporni zadevi tudi ostali delavci zahtevajo besedo. Če pa bi se med sojenjem odkrili prestopki, ki jih direktor podjetja v odločiti ni prepustil za razsojanje tovariškemu sodišču, takrat sodišče o tem obvesti direktorja ali vodjo ustanove ali urada in ta odločil, ali tudi odkriti prekršek obravnava tovariško sodišče. Po končanem sojenju Izda sodišče obrazloženo odločbo o disciplinskem prekršku, izreče še eno pd disciplinskih kazni, lahko pa tudi delavca oprosti, če spozna, da njegova krivda ni tako velika. Tovariško sodišče lahko izreče tele disciplinske kazni: pismeni opomin, pismeni ukor. In pismeni strogi javni ukor. Lahko pa tudi predloži vodji podjetja, ustanove ali urada, da to naloži delavcu denarno kazen, ga prestavi na delo nižje skupine ali p» tudi odpusti. 6 teh kaznih sodišče ne more sklepati, lahko jih samo predlaga. Mogoče bo sedaj kdo vprašal, ali se lahko delavec pritoži nad Izrečeno kaznijo. To pravico Im«- Ko sodišče Izda odločbo, ki jo sprejme delavec in direktor, predloži odločbi tudi obrazložitev in navodilo o pritožbi in roku Delavec se I ali ko pritoži v 5 dneh. ko jo odločbo sprejel na pristojnega operativnega voditelja oziroma višjega sta reši no. Ta ho v osmih dneh izrekel svojo dokončno besedo, proti kateri pa ni nadaljnje pritožbe. Pravomočno izrečeno kazen pa lahko tovariško sodišče v soglasju z direktorjem podjetja, vodjem urada ali ustanove, tudi izbriše, kadar so za to dani potrebni pogoji. ZAČELA SE JE RAZPRAVA O OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA Kaj prinaša nota gospodarska zakonodaja ? Drugo izredno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ, ki je bilo -oaiec lanskega leta, je zlasti pomembno, ker je skupščina razpravljala o celi vrsti takih in tako pomembnih zakonskih predlogov, ki pomenijo pravo pre-okretnico v naši gospodarski zakonodaji* Ljudska skupščina je sprejela na tem zasedanju naslednje zakone: Zakon o planskem upravljanju narodnega gospodarstva, Zakon o proračunih, Temeljni zakon o družbenih prispevkih in davkih, Zakon o spremembah 15. člena zakona v Prezidaj u, Zakon o dopolnitvi zakona o redih in medaljah FLRJ in Zakon o volitvah delavskih svetov v gospodarskih podjetjih. Od vseli so najpomembnejši prvi trije, pri katerih hi se nekoliko več pomudili in o njih pora.zgovori.li. Hkrati s tem pa jo Zvezna vlada predložila skupščini tudi še predlog družbenega plana za leto 1952, ki predstavlja pomembno novost v naši gospod a reki zakonodaji in o katerem bodo v javni razpravi rekli svojo besedo tudi delavski sveti gospodarskih združenj. Ljudske skupščine ljudskih republik, sindikalna vodstva, gospodarske zbornice, družbene organizacije ter vsi naš-i delavni kolektivi in delovni ljudje kot neposredni proizvajalci, ki bodo prvič v zgodovini razpravljali in odločali o razdelitvi svojega lastnega preseženega dela. v ČEM JE BISTVO ZAKONA 0 PLANSKEM UPRAVLJANJU GOSPODARSTVA? Bistvo zakona o planskem opravljanju gospodarstva je prav v tem, da za kom ^ razlikuje dvoje vrst planov: splošni družbeni plan in samostojne plane gospodarskih organizacij. S splošnim družbenim planom so načelno postavljene obveznosti delovnih kolektivov do celotne socialistične skupnosti, medtem ko so samostojni plani gospodarskih organizacij stvar samih neposrednih proizvajalcev. Z drugimi besedami hi rekli, da imajo neposredni proizvajalci popolno pravico, da o teli planih sami odločajo, omejena pa jo ta pravica le v toliko, v kolikor mora to ali ono podjetje izpolniti obveznosti iz družbenih pianov in splošnih zakonitih predpisov o poslovanju gospodarskih organizacij. Z ozirom na to omejitev se vsili ju je opra-šanjo, če morda obveznosti družbenih planov, kot jih določa predloženi zakon, vendarle niso take narave, da bi te mogle dušiti samostojnost pri planiranju gospodarskih organizacij. V tem pogledu 2. člen predlo^ ženega zakona takole določa: »Z družbenimi plani se odreja, s postavljanjem osnovnih proporcev proizvodnjo in razdeljevanja, smer razvoja materialnih proizvajalnih sil in izvaja osnovna razdelitev narodnega dohodka na pot rosni fond delovnih ljudi, na kapitalno graditev in na druge splošne potrebe družbeno skupnosti.« Kako si zakon siki predlog o planskem upravljanju narodnega gospodarstva zamišlja določene smeri razvoja materialnih proizvodnih sil in izvajanje osnovno razdelitve narodnega dohodka, pa je v celoti o tem povedano v 12. členu tega zakona, ki postavlja in našteva vse osnovne proporce, na podlagi katerih se vrši to usmerjanje. Co si boste podrobneje ogledali_ osnutek družbenega plana FLRJ za leto 1952, ki ga v številki in s pojasnili objavljamo v današnji prilogi, boste lahko razvideli, da je družbeni plan pravzaprav razdeljen na 7 poglavij, od katerih bi spregovorili le o prvih petih. Sesti iin sedrM proporc se v glavnem nanašata le na odnose med FLRJ kot celoto in ljudskimi republikami, manj pa na odnose med socialistično družbo in neposrednimi proizvajalci. KAKŠNA SO NAČELA PROPORCEV? Prvi proporc (sorazmerje) govori o obveznem minimumu (najnižjem) izkoriščanju proizvodnje po posameznih gospodarskih panogah. to se pravi, da družbeni plan postavlja kvoto »a vsako posamezno gospodarsko panogo v celoti in po ljudskih republikah in da ta plan zahteva od neposrednih proizvajalcev, da proizvedejo vsaj toliko, kolikor je za splošno družbeno gospodarstvo nujno potrebno. Pri tem je biilo postavljeno načelo, da no planiramo več maksimuma (najvišjega), ampaik naj nižji obvezni predpis, pri čemer so v celoti upoštevani ter vskladeni vsi čini tel ji proizvodnega razdeljevanja. Drugi osnovni proporc postavlja obvezno investicijsko graditev. Tudi ta obvezna investicijska graditev se omejuje le na tisto investicijsko graditev, ki dejansko odreja smer razvoja materialnih proizvodnih sil države, kot ceste, vtem ko je vsa ostala investicijska dejavnost prepuščena pobudi delovnih kolektivov v okviru splošnih predpisov o investicijski graditvi. . Tretji proporc določa plačni fond v celoti, po gospodarskih panogah in po ljudskih republikah. Posebnost tega proporca je v tem, da bo z uveljavitvijo predloženega zakona odpadlo dosedanje administrativno določanje plačnega fonda, ker so kvote postavljene izključno le za družbeno normiranje _ plačnega fonda pri določeni kapaciteti in bo zato ta proporc služil le Narodni banki, ki bo na podlagi čistega dobička podjetij izračunavala in izplačevala podjetjem dejansko doseženi plačni fond. Četrti proporc, ki govori o povprečni stopnji akumulacije in družbenih fondov do potrošil ega 1‘onda delavcev in uslužbencev v proizvodnji, prometu in tergovini, je pravzaprav gospodarsko in družbeno jedro vsega družbenega plana. Ta proporc namreč določa, kakšen presežek proizvodov nai ustvari delovno ljudstvo naše države v posameznih panogah proizvodnje, prometu oziroma trgovini. S tem proporcem je pravzaprav določena tudi osnovna gospodarska politika v naši državi. V njem boste namreč lahko razbrali. kako se bo delil narodni dohodek na potrošili fond delovnih ljudi in na presežek proizvodov, ki naj se uporabi bodisi za kapitalno graditev ali za družbene fonde kot so: razni socialni fondi, vzdrževanje državnega aparata, obrambnih sil državo itd. Peti — poslednji — proporc, o katerem bi šo spregovorili, pa je proporc povprečnih stopenj na presežek proizvodov, ki se bodo plačevali v obliki prispevka oziroma davka v proračune po posameznih gospodarskih področjih. Ta proporc govori torej in določa, s kolikšnim delom presežnega dela naj razpolaga družba v celoti in kolikšen del preseženega dela bo ostal na prosto razpolaganje samim delovnim kolektivom. OSNOVA ZA GOSPODARSKO ŽIVLJENJE DRŽAVE IN NJEN RAZVOJ STA ZAKON 0 UPRAVLJANJU NARODNEGA GOSPODARSTVA IH DRUŽBENI PLAN Zakon o upravljanju narodnega gospodarstva in družbeni plan izdelan na njegovi podlagi sta torej osnova za gospodarsko življenje države in njen nadaljnji razvoj. Toda »a m a. po sebi ta dva zakona še ne zadoščata, da hi dosegli njun namen. Oba zakona sicer predstavljata osnovo in dopuščata posamez; niin podjetjem, ustanovam in organom pri njihovem udejstvovanju na gospodarskem področju več svobode, kar pa seveda še m vse ih morata biti za to še izpopolnjena z drugimi ukrep1" odredbami in predpisi, ki vsi skupaj predstavil a jo nov finančni sistem. Naš novi gospodarski sistem, ki ga mislimo s temi zakonitimi predpisi spraviti v življenje, bo tvoril enotno celoto šele, ko bo izpolnjen z zakonom o proračunih, z zakonom o prispevkih in davkih, uredbami in nagrajevanju gospodarstev teo* drugimi ukrepi, ki izvirajo iz teh zakonov. ZAKON' 0 PRORAČUNIH IN PRORAČUN STA SESTAVNI DEL DRUŽBENEGA PLANA Novi zakon o preračunih im proračun, ki bodo sprejeti na podlagi tega zakona, so v skladu z vsemi spremembami, ki se izvajajo v našem notranjem gospodarstvu iin družbeni ureditvi. Po dosedanjem sistemu finansiranja je imel osnovno in odločilno vlogo v finansiranju vseh potreb države — njen proračun. Ta je odslej kot enotni centralni fond zbiral vsa sredstva in jih razdeljeval na posamezne potrebe. Splošni državni proračun je zaradi tega izenačeval proračune vseh organov oblasti od najvišjih do najnižjih ter vseboval tudi vsa razpoložljiva sredstva. V novem sistemu pa so ti odnosi urejeni drugače. Velik del sredstev bodo odslej upravljali delovni kolektivi samostojno in bo samo le del teh vključen v proračun. Tista gospod are k a enotnost, ki je bila poprej izražena v splošnem državnem proračunu, je sedaj zagotovljena s samim družbenim planom, v katerem je vse gospodarstvo povezano v gospodarsko celoto, vtem ko bodo proračuni posameznih organov državnih oblasti v bodoče po vsem neodvisni drug od drugega. V novem zakonu so zato določene tudi večje proračunske pravice republiških organov oblasti, kakor tudi drugih krajevnih organov. Važna določba tega zakona pa je, da vsako podjetje plačuje del družbenega prispevka v proračun krajevnega organa oblasti. Na ta način je torej dosežemo, da je med krajevnim organom ter med podjetjem vzpostavljena tista potrebna zveza, ki naj ustvarja materialno podlago za delo in razvoj krajevnih organov ter za krepitev demokracije v naši državi. JAVNE DAJATVE USMERJEVALEC CEN IN OBLIKA ZA RAZDELJEVANJE NARODNEGA DOHODKA Zakon o družbenem prispevku in davkih razlikuje vire dohodkov posameznega socialističnega podjetja in način obdavčenja teh dohodkov. Po tem zakonu plačujejo vsa gospodarska podjetja družbeni prispevek v oblitki stopnje na plačilni fond, ki je enaka za vsa podjetja. Ta prispeva, plačuje v določenem odstotku vsak kolektiv sorazmerno s svojim plačnim fondom. Kakor doslej, bodo podjetja tudi v bodoče dolžna plačevati davek na promet proizvodov, ker je ta davčna oblika eden izmed načinov, ki ureja odnose na trgu ter hkrati tudi oblika za razdeljevanje narodnega dohodka. S to davčno obliko se lahko namreč učinkovito vzdržuje ra-veh cen in odnosi v cenah posameznih proizvodov. Toda kljub tem vrstam dajatev pa imajo lahko posamezna podjetja tudi večje ali manjše dohodke. Nekatera od njih imajo lahko tudi ekstra dobiček. Ekstra dobiček nastaja bodisi zaradi boljše tehnične opreme proizvajalnih sredstev, ali pa je ta; ekstra dobiček odvisen od večjo strokovnosti delavcev, bolje organizacije dela in učinkovitejše proizvodnje, kar vso je zasluga delavcev samih. V tem primeru pripada ta del ekstra dobička delavcem. Zakon zato določa davek na ekstra dobiček in to progresivno od določene višine. Že teh nekaj primerov kaže, da sistem prispevka in davkov, kakor ga določa ta zakon, ni samo način za zbiranje proračunskih dohodkov, ampak se s tem sistemom utrjuje tudi voz podjetja s celoto, z njim pa so določeni tudi gospodarski in družbeni pogoji, od katerih mora podjetje delati in ob katerih be delovni kolektiv, ki upravlja podjetje, zaslužil svoj plačni fond. NAMESTO NAJEMNINSKEGA DELOVNEGA ODMORA NOVA DRUŽBENO - GOSPODARSKA KATEGORIJA — ZASLUŽEK DELOVNEGA KOLEKTIVA Sistem nagrajevanja delovnih ljudi v gospodarstvu, ki bo obdelan še v posebnih uredbah, jo prav tako sestavni del finančnih določb in bo šele z njimi iz našega finančnega sistema ustvarjen poopln sistem. L njim pa dobiva tudi ves novi gospodarski sistem svoje pravo obličje. V novem sistemu nagrajevanja bo predvsem osnovno naslednje: ukinjena bo razlika med stalnim in spremenljivim delom plače, ker bo vsa plača spremenljiva. Nov sistem nagrajevanja bo določal, kolikšen je plačni fond delovnega kolektiva im kakšni so družbeni pogoji, ob katerih uresničuje delovni kolektiv svoj kolektivni zaslužek. Ta plačni fond ali ta kolektivni zaslužek se bo potem delil na vsakega posameznega delavca po izdelanih načelih, kakor bodo izražene v pravilniku podjetja, ki ga bo potrdil tudi sindikat kot družbena organizacija vsega delavskega razreda. S tem bo izginila tudi delavčeva plača kot posebna gospodarska in družbena kategorija. Nič več ne bo najemninskega delovnega odnosa, namesto njega pa se bo pojavila nova gospodarska in družbena kategorija — zaslužek delovnega kolektiva. To pa je bistvena gospodarska in družbena sprememba ! Ce v kapitalizmu obstaja najemninski odnos in je plača le cena za delovno silo, ko se mora delavec na svobodnem trgu prodajati kapitalistu, pa ta sprememba, ki jo uvaja naš novi način nagrajevanja, dokazuje, da je delavski razred pri nas dejansko osvobojen izkoriščanja in da začenja neposredno upravljati proizvodni proces, pri čemer ost v ar j a tudi svoj zaslužek. SE NEKAJ 0 ŠTEVILKAH DRUŽBENEGA PLANA Predlog družbenega plana je v splošnem razdeljen v dva dela. Prvi del prikazuje v številkah vrednost družbenega proizvoda (1784 milijard 445 milijonov dinarjev), narodni dohodek in njegovo osnovno razdelitev, v drugem delu pa so zajeti v sedmih poglav: jih osnovni proporci, o katerih smo govorili že uvodoma. V prvem poglavju je govora o obveznem minimalnem izkoriščanju kapacitet, drugo poglavje obravnava osnovno investicijsko graditev, tretje fond plač, četrto stopinjo akumulacije in fondov, peto povprečno stopnjo družbenega prispevka in davka na akumulacijo ter družbene fonde, v šestem poglavju pa so predvidena sredstva za zvezni proračun, v poslednjem pa razdelitev družbenega prispevka im davka na proračun. Celotni predvideni narodni dohodek znaša S85 milijard 158 milijonov dinarjev. Osnovna značilnost predloženega zveznega družbenega plana za leto 1952 je prav v tem, kako je razdeljen narodni dohodek. Od gornje vsote je za fond plač določenih 382 milijard 881 milijonov dinarjev, kar predstavlja 43.2°/o narodnega dohodka. V to vsoto niso vračunane otroške doklade z 39 milijardami ali 4.4% vsega narodnega dohodka, riti ne fond socialnega zavarovanja z 37 milijardami 400 milijonov dinarjev, oziroma 4.2% vsega narodnega dohodka. Če torej seštejemo te po- 2 stran ★ 11.1.1952 DELAVSKA ENOTNOST stavke, vidimo, da naše delovno ljudstvo po. rabi 51.8“/« narodnem, dohodka, torej približno jx>lovico svojega dela za svoje neposredne življenjske potrebe in da se le komaj slaba polovica, ki še ostane, uporabi za kulturne in zdravstvene fonde, za investicije, n a,rodno obrambo in državni aparat. Za družbene fonde, iz katerih smo že prej izločili fond za otroške doklade in socialno zavarovanje, je predvidenih nadaljnjih 326 milijard 232 milijonov dinarjev, za investicije pa 156 milijard 425 milijonov dinarjev. Od te skupne vsote znašajo državne investicije 128 milijard 39 milijonov dinar, jev. Razlika med predvidenim narodnim dohodkom in izdatki za njegovo razdelitev znaša 56 milijard 800 milijonov dinarjev, ki se naj bi pokrila s posojili, krediti in pomočjo iz inozemstva. Ta razlika znčša z ozirom na celotni narodni dohodek' le 6"/, in zato je ne lx> težko kriti, kakor smo že rekli, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa s krediti im pomočjo iz tujine. Za to imamo dovolj notranje moči, saj v letošnjr-m letu dokončujemo našo kapitalno graditev, ki bo dala vse možnosti, da bomo uspešneje Izravnavali našo plačilno bilanco s tujino, na drugi strani pa imamo do določene pomoči iz tu. j in e tudi vso moralno pravico, bolj kot katera koli država v i.Tropi, ker smo izpostavljeni najrazličnejšim od naših nasprotnikov povzročenim težavam. Predloženi osnutek družbenega plana predpostavlja, da se bo proizvodnja gibala letos v glavnem v tistih mejah kakor smo to dosegli Janško leto. Za potrebe narodne obrambe in obrambne industrije predvideva družbeni plan 210 milijard ali 22.3*/« narodnega dohodka. Ti izdatki za narodno obrambo so navidez sicer precejšnji, niso ->a niti najmanj povečani * od .lanskoletnih, po drugi strani pa so to razmeroma majhni izdatki, če hočemo svojo obrambno silo obdržati in jo razvijati na taki višini, kakor to zahteva položaj, za katerega mi nismo krivi. Prav nič nismo krivi, če moramo znova misliti na obrambo svoje svobode im neodvisnosti. Veliko rajši bi dajali velik del narodnega dohodka, ki g« sedaj. vlagamo za namene narodne obrambe, v investicijsko graditev in za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljrudi. Toda taka politika bi bila ne le lahkomiselna, temveč v danih pogojih, lahko bi rekli, celo tudi zločinska. Največ, kar danes imamo ln brez česar tudi ne bi bilo ključnih investicij, niti primerne socialistične graditve v naši državi, sta naša svoboda in neodvisnost. In za takšne namene: za svobodo in neodvisnost je vredno žrtvovati tudi to znesek, čeprav se bomo zato morali odreči čemu drugemu I NAŠA PRVA NALOGA LETOS JE, DA DOKONČAMO KLJUČNE KAPITALNE GRADITVE Glede izkoriščanja kapacitet določa družbeni plan le obvezni minimum in daje delovnim kolektivom vso pravico, da v okviru možnosti t.a minimum presegajo. Da družbeni plan ni postavil naj višjih možnosti, kažejo indeksi, ki so sicer previsoki v premogovni (95), naftni (93), črni metalurgiji (99), razmeroma nizki pa v predelovalni industriji, tako v kovinski predelovalni (66), tekstilni (69) itd. Te številke povedo, da nam za te industrijske panoge predvsem primanjkuje surovin in da je tehnična zaostalost prav v teh panogah precejšnja. Za to je naaš prva n log letos, d dokončamo ključne kapitalne graditve ter s tem povečamo zmogljivost naše predelovalne industrije. Posebno poglavje v družbenem planu pa je četrto poglavje, ki določa stopnje akumulacije in fondov za vso državio in po posameznih gospodarskih panogah ter za posamezne republike. Povprečna stopnja akumulacije in fondov je predvidena s 122% in je torej skoraj za četrtino večja od stvarne stopnjo preseženega dela. Vsa sredstva za zvezni proračun so predvidena z 282 milijardami 150 milijonov dinarjev im bodo porabljena za dotacije tistih panog industrije, ka so še premalo razvite, za kulturne, prosvetne, zdravstvene in druge fonde, za vzdrževanje državnega aparata, vtem ko je za dotacijo ljudski republiki Črni Gori predvidenih 2 milijardi 792 milijonov dinarjev. Proračuna in predloga družbenega plana Zvezna skupščina na tem zasedanju ni dokončno sprejela, ker je osnutek družbenega plana predložen že v razpravo, pac pa je v zvezi s tem sprejela resolucijo, da o teh dveh zakonskih osnutkih razpravlja na enem svojih prihodnjih zasedanj, ko bo končana javna razprava o tem osnutku, vsekakor pa tako, da bo ta družbeni plan lahko v celoti sprejela do konca marca 1952. Do takrat pa je pooblastila zvezno vlado, da že posluje po osnutku predloženega družbenega plana in v zveai z njim izda tudi navodila za začasno finansiranje v okviru izdelanega proračuna. Družbeni plan, ki ga je te dni objavila Zvezna vlada, stopa torej pred naše neposredne proizvajalce z namenom, da o njem razpravljajo, stavi j a jo pripombe, prouče zlasti im dekse o izkoriščanju kapacitet ter stopnje akumulacije in fondov ter družbenega prispevka. Na podlagi take proučitve bodo delovni kolektivi najlaže ocenili, kakšne so njihove splošno družbene obveznosti, koliko bo ostalo njim na razpolago, s kolikim plačnim fondom lahko računajo itd. ker jo zakon o vsediužbenem planu eden najpomembnejših iz našega novega planskega finančnega sistema- prav nič ne dvomimo, da so bo v vrstah naših kolektivov razvila o njem živahna razprava, ki bo rodila bogate sadove. Dva najvažnejša dogodka, ki sta po novem letu prišla v ospredje političnih dogajanj v svetu, sta nedvomno Churchillov obisk v Ameriki in na nastop Višinskega v političnem odboru OZN, kjer je zahteval, naj se ukine komisija za kolektivno varnost ter se namesto tega začne »periodično« sklicevati Varnostni svet, ki naj bi reševal probleme za odstranitev mednarodne napetosti. Predlagal je tudi, naj bi bila prva točka na dnevnem redu bodočega zasedanja korejsko vprašanje. Churchillovo potovanje v Ameriko zelo razgibano komentira vse svetovno časopisje. Nekateri resno razpravljajo o tem, da bo ta dvogovor v Washingtonu prinesel v svetovno politiko važne spremembe, drugi pa zopet smatrajo, da so takšna pričakovanja Winston Churchill pretirana in da sc zunanja politika Churchilla ne razlikuje dosti od politike laburi-sta Attleeja. Posebnih uspehov si od tega obiska ne obetajo niti Angleži sami. Poglejmo, s kakšnimi komentarji je britansko časopisje spremljalo Churchillovo potovanje. Senzacionalnost, ki lastna zapadnemu tisku, je tudi tokrat ubrala svoje strune. Neki. časopis je vedel povedati o usodnih znakih, ki kažejo, da se je Churchilla držala smola že pri njegovem odhodu. Ni in ni se mogel spraviti Od. tadna do tedna LJENO PETROLEJSKO INDUSTRIJO - KANADA SE ZAVZEMA iA SPREJEM v ČLANSTVO OZN - 21. JANUARJA Iti) V LONDONU KONFERENCA NAMESTNIKOV ZA SKLENITEV MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO - RAZGOVORI O KOREJSKEM SPORU SO SE ZATAKNILI — STALIN S SVOJO NOVOLETNO POSLANICO SNUBI JAPONSKO Takrat so bili razgovori prekinjeni, 20. decembra je vse naše ljudstvo vznemirila vest, tla je skupina madžarskih vojnikov zasedla otok na Muri, ki je del jugoslovanskega ozemlja. Takoj po nasilnem vpadu in grobem obmejnem incidentu je naša vlada poslala madžarski vladi noto, s katero zahteva naša vlada, da madžarska vlada takoj ukaže pripadnikom svojih vojaških sil, da takoj zapuste ta jugoslovanski otok in s tem pokaže dobro voljo za mirno rešitev tega vprašanja. Ob priliki zasedanja Ljudske skupščine FLRJ je tov. Aleksander Ran-kovie, o stališču do razseljenih dejal: »Želim poudariti, da bo vsakomur, kdor se vrne, dana vsa možnost za vključitev v gospodarstvo in v normalno življenje prav tako kot drugim državljanom. Vsakomur, kdor se bo odločil za vrnitev, bodo dipllomatska zastopstva Jugoslavije v dotični državi omogočila vrnitev.« Pripomnil pa je, »da taksna svobodna vrnitev v državo in takšno ravnanje s tistimi, ki sc bodo vrnili, ne moro veljati za tiste Izdajalce domovine, ki t*> bili hudi vojni zločinci in v tujini organizatorji sovražne de-lastnost zoper novo Jugoslavijo.« * Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sklenil, da bo podelil po-plavljencein v Italiji pomoč v živilih v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Predsednik perzijske vlade dr. Mo. sadik je Izjavil, da bo Perzija zavrnila sleherni predlog Mednarodne banke za rešitev petrolejskega spora z Anglijo, če bi se ta potegovala /A kakršno koli nadzorstvo nad perzijsko petrolejsko Industrijo in za zaposlitev angleških strokovnjakov. Domnevajo, da Mosadik najbrž tudi ne bo hotel obnoviti sporazuma, ki je bil sklenjen o vojaški pomoči z ZDA ln ki poteče januarja. V zvezi s temi domnevami in češ, da bo Perzija zavrnila ameriško vojaško pomoč, je ameriški veleposlanik v Teheranu Henderson obiskal perzijskega zunanjega ministra ln se razgovarjal o teh vprašanjih. Perzijska vlada je dala vedeti, da sl ne želi nobenih obveznosti Izven Ustanovne listine Združenih narodov. • Kanada je uradno izrekla svoj pristanek, da se Grčija ln Turčija vključita v Atlantski pakt kot enakopravna člana. * Konferenca zunanjih ministrov petih držav, na kateri so razpravljali o evropski armadi in katere so se udeležili tudi finančni ministri teh držav, ni privedla do nobenih jasnih zaključkov. Konferenco so preložili do konca januarja. Razgovarjali so se o ustavnih, vojaških in finančnih vprašanjih. Edina točka, o kateri so se sporazumeli, je bilo vprašanje neokrnjenosti prizadetih armad in dogovor, da bodo oficirski kader Imenovali nacionalni vojaški štabi na predlog poveljstev za skupno obrambo. * 24. dccembera ,1e Libija, ki je bila nekoč Italijanska kolonija, postala kakor je na četrtem zasedanju jeseni 1949 sklenila Generalna skupščina OZN, samostojna država. Ozemlje Libije meri okrog 1,800.000 kvadratnih kilometrov in šteje nekaj nad 1 milijon prebivalcev. Te dni pa je Libija zaprosila za sprejem v članstvo OZN, ki naj se računa od 24. decembra dalje, t. j. od dne. ko je Libija uradno dobila neodvisnost. Zadnja 258. seja zunanjih ministrov, ki so razpravljali o mirovni pogodbi z Avstrijo, je bila 15. decembra 1950. ker sovjetska zveza ni hotela privoliti v rešitev nekaterih postranskih določb mirovne pogodbe. Sedaj je ameriška vlada ponovno dala pobudo, da bi bilo 21. januarja sklicano v Londonu zasedanje namestnikov štirih ministrov velesil, ki naj bi sprejeli osnutek mirovne pogodbe z Avstrijo. Anglija je na ta predlog izjavila, da z njim v celoti soglaša. Vse kaže, da so za patine sile to not. odločene skleniti mirovno pogodbo z Avstrijo ne glede na to, kakšno stališče bo zavzemala Sovjetska zveza. Severni Korejci in Kitajci, ki so v poslednjem času postavljali zahtevo, da se jim dovolj graditev letalskih oporišč na ozemlju, ki ga imajo v svojih rokah, še naprej vztrajajo pri tej zahtevi. Temu nasprotno pa združeno poveljstvo izjavlja, »da ne bo pristalo na noben sporazum o premirju na Koreji, če ne bo vanj vključena prepoved o graditvi ali obnavljanju vojaških letališč.« Zaradi takšnega nepopustljivega stališča obeh strank so razgovori zašli na »mrtvo točko« ter je le malo izgledov, da se bodo lahko še nadaljevali. Do podobnega položaja je prišlo tudi v pododboru za zamenjavo ujetnikov, ker je severno korejsko-kitaj ska delegacija zavrnila predlog Združenega poveljstva za zamenjavo ujetnikov ln civilistov, češ da je ta predlog nesprejemljiv in neizvedljiv. Ko Severni Korejci ln Kitajski na ta način zavlačujejo razgovore, pa prihajajo poročila, da se v Severni Koreji zbira čedalje več sovražnih letal. Na zelo čuden odmev v vsem svetu, posebno pa še med Japonci in ZDA je naletela letošnja novoletna poslanica, ki jo je poslal Stalin japonskemu ljudstvu. V svoji poslanici Stalin izraža »globoke simpatije« japonskemu ljudstvu in »obžaluje, da je tuja okupacija privedla Japonsko v tako beden položaj.« To ugotovitve so kaj čudne in svet se z radovednostjo sprašuje, kaj se skriva za temi sladkimi besedami. Kako daleč narazen so besede od dejanj, pa dokazuje to, da je v Sibiriji še vedno okrog 300.000 japonskih vojnih ujetnikov, katere sovjetska vlada vse do danes še ni izpustila. Vsi komentarji so si edini v tein. da ta Stalinova novoletna poslanica ni bila namenjena japonskemu ljudstvu, ampak japonski Industriji, ki naj bi se v gospodarskem pogledu povezala s so v jetsko-ki tajskim blokom. Prav zato ugotavljajo v ameriških političnih krogih, da je Stalinova poslanica »precei neučinkovit poskus, kako bi se ustvaril razdor med Japonsko in ZDA.« Da temu pa le ni tako ln da je poslanica precej vznemirila ameriške politične kroge, pa je te dni vzbudila senzacijo vest, ko je prišlo v nedeljo do nenadnega in »izrednega« sestanka med japonskim ministrskim predsednikom Jošido in generalom Ridg-wayem. Kako nujni so bili razgovori izpričuje to, da je moral Jošida prekiniti svoje počitnice in se vrniti v Tokio. Vse kaže, da ste sc I?idgway in Jošida' razgovarjala o Stalinovi poslanici in da je Itidgway pozval Jošido. naj objavi izjavo, v kateri ho poudarjeno, da se Japonska ne bo dala pritegniti pod sovjetski vpliv. iz Anglije. 81-tonska ladja »Queen Mary* je prišla v luko Shouthamton, iz katere je nameraval s svojipi diplomatskim štabom odpotovati že v z'ačetku preteklega tednu, z 72-urno zamudo zaradi velikega viharja na Atlantiku. Ko pa so že mislili, da bo ladja končno odplula, so začeli štrajkati še mornarji in zahtevali povišanje plač. To pa še ni bilo najhujše. Neki angleški vladni funkcionar, ki je pred odhodom izročil Churchif-in važne dokumente, je pri odhodu z ladje tako nesrečno padel, da je kmalu potem v bolnišnici umrl. In tako je po dolgih in ne-všečnih zapleti ja jih Churchill prišel v Ameriko šele konec preteklega tedna, kjer ga je na ivashingtonskem letališču sprejel predsednik ameriške vlade Harry Truman. To so sicer take okoltiosti, katerim se naši bralci samo smejejo in nam ne razburjajo živcev, imajo pa to lastnost, da lahkovernim Angležem in Amerikancem razburjajo kri in jih mečejo iz ravnotežja. Mi pa si rajši oglejmo resnejšo plat tega vprašanja! Ko se je pred dvema mesecema v Doivning Streetu, kjer po britanskih navadah stanuje vsakokratni predsednik vlade, ustoličil Churchill, je bilo veliko ugibanja, kakšna bo bodočnost Anglije. Razlike v politiki laburistov in konservativcev so bile le tolikšne, da so mnogi pričakovali pomembnih sprememb, posebne ker Churchill ni prvikrat na vladi in njegovo politiko svet že dobro pozna iz druge svetovne vojne. V Združenih državah so se na primer nadejali, da bo prišlo po zmagi torijeucev do tesnejšega sodelovanja in boljšega razumevanja med obema državama. Zato so se na ta napovedani Churchillov obisk temeljito pripravili in že prvi pozdravni govor Trumana na ivashingtonskem letališču, kjer pravi, da Amerika želi z Anglijo takšno sodelovanje, kakršno je bilo med njima v drugi svetovni vojni, kaže, da želijo Ameri-kanci vskladiti politiko obeh držav, seveda najprej tam, kjer imajo skupne interese. V prvem neuradnem razgovoru, katerega sta imela zadnjo nedeljo in ki je trajal skoraj šest ur, sta se, kakor je slišati, že sporazumela glede nekaterih vprašanj Daljnega vzhoda, da pa je ostalo še sporno vprašanje Srednjega in Bližnjega vzhoda. Združene države bodo pred Britanijo ne- dvomno postavile tudi vprašanje angleškega deleža v zahodni obrambi, za katerega menijo, da je preskromen in njenega izmikanja pri naporih za zgraditev evropske skupnosti. Znano nam je, da Anglija noče pristopiti k Evropskemu svetu zato, ker bi tako zgubila na pomenu kot velesila. Churchill in njegova vlada nasprotno želijo okrepiti svojo ‘zunanjo politiko in popraviti pozicije, ki so jih zapravili s svojo *slabo* politiko laburisti. Mnenja je, da je za tako rehabilitacijo čas sedaj ali pa nikoli. V Ameriki zamerijo Churchillu seveda najbolj, da ne sodeluje pri uresničevanju Sch umanovega in Plevenovega načrta o gospodarski in vojaški združitvi zahodnih evropskih držav in vale krivdo za te težave predvsem na Britanijo. Churchillu pa ni po godu ameriška politika do Japonske, na katero gleda Britanija z mnogimi rezervami in tudi s precejšnjo bo južni jo pred naraščanjem japonske gospodarske moči. Nesoglasja pa obstajajo tudi še v vprašanju uporabljanja atomske energije. Churchill namreč upa, da bi se z izmenjavo znanstvenih izsledkov, ki sta jih dosegli obe državi pri proučevanju atomske energije, in z večjo proizvodnjo lastnih atomskih bomb angleški položaj v svetu precej izboljšal. Washin g tonski razgovori, ki bodo trajali verjetno do konca tega tedna, bodo torej še bolj osvetlili, kakšno politično pot bo ubrala konservativna vlada. Da namerava voditi Churchill Britanijo po bolj samosvojih poteh pa je videti tudi iz tega (la je bila njegova diplomatska dejavnost v zadnjem času tako razgibana, kakor jo v Angliji že dolgo ni bilo. * Višinski, ki se je te dni zopet pokazal pred govorniško mizo v političnem komiteju, je s svojimi novimi predlogi, naj se ukine komisija za kolektivno varnost in postavi na dnevni red vprašanje korejskega spora pred Varnostnim svetom. na mah obrnil nase pozornost svetovne javnosti in je zanimanje za Churchillovo potovanje že stopilo bolj v ozadje. Poglejmo kakšne dal jnosežne cilje imajo ti novi predlogi, ki jih je javnost sprejela z velikim presenečenjem. Medtem ko so So- ZE V JANUARJU IZVEDIMO OBČNE ZBORE PODRUŽNIC 6vJ?.rs: zaspodarskem poslovanju sindikalnih organizacij. Po dosedanjih predračunih, je mogoče ugotoviti, da bodo odstotki članarine, ki ostane podružnicam dejansko nekoliko padli v primeri z odstotki, ki so jih obdržale podružnice lahko lani. Vzrok temu je predvsem v tem, da so se vse dajatve sindikalnih organizacij zelo podražile, ker imamo ml izdatke izključno za takozvane neblagovne usluge (pošta, telefon, brzojav, železnica, razsvetljava, kurjava in podobno). Poleg tega vodstva sindikalnih organizacij plačujejo svojini nameščencem tudi nadomestil« za živilske bone, kupujejo zanje industrijske bone ter od skupne vsote plač vplačujejo tudi 36*/i za kritje otroških doklad. Vse to zelo močno vpliva na povišanje proračunskih Izdatkov sindikalnih organizacij, kljub tako občutnemu zmanjšanju zaposlenih ljudi v sindikatih. Zaradi tega so tudi narasli odstotki tistega dela članarine, ki ga podružnice prispevajo k višjim sindikalnim vodstvom. Pri denarju, ki ga pošiljajo podružnice republiškemu odboru ni mišljeno samo vzdrževanje tega odbora, temveč tudi Centralnega sveta, Centralnega odbora ter Republiškega sveta. Krajevni odbori in sindikalni sveti pa se posebej dogovore z vodstvi podružnic, s kakšnim odstotkom pri udeležbi na članarini bodo pokrili svoje proračunske potrebe. Za sindikalne svete je dopustno, da dobe od podružnic na svojem področju do 10°/e vseh članskih prispevkov. S takim načinom razdelitve članskih prispevkov se izognemo potrebi po zvišanju članarine, ki bi bila v vsakem drugem primeru nujna. Pri teni pa je seveda treba povedati še to, da je v vseh sindikalnih vodstvih Izdelan proračun na temelju najnižje možnih proračunskih postavk in bo zato potreba tudi največja štednja v podružnicah. ALI JE PRAVILNO, DA JE NA KANDIDATNI LISTI LE TOLIKO KANDIDATOV KOLIKOR SE JIH VOLI V NOVI ODBOR? To je povsem pravilno. Dosedanje Izkušnje nam govore, ila se je večina sindikalnih organizacij zadovoljila s potrebnim številom kandidatov in da običajno niso predlagali večjega števila kandidatov kot je potrebnih potem odbornikov Na temelju Pravilnika pa ima vsak volilec polno pravico predlagati kandidate In pri samih volitvah vsakega nezaželenega kandidata črtati ln vpisati kogar pač sam želi, če misli, da bi bil boljši, kot so predlagani kandidati. KAKO JE RAZUMETI 28. ČLEN »PRAVILNIKA O LETNIH OBČNIH ZBORIH«, KI GOVORI, DA SE VOLITVE NOVEGA ODBORA LAHKO IZVRŠB TUDI PO KONČANEM OBČNEM ZBORU IN TO NAJKASNEJE V TREH DNEH? Ml stremimo za tem, da bi se v večini podružnic udeležilo občnega zbora vse članstvo. Seveda bi v takem primeru same volitve zelo podaljšale potek občnega zbora. Da se Izognemo taki nevšečnosti, dopušča »Pravilnik o občnih zborih« možnost, da občni zbor potem, ko je izglasoval razrešnlco staremu odboru na podlagi odobrenih poročil in potrjene bilance za preteklo leto ter sprejetega proračuna za bodoče leto in potem ko sprejme svoje sklepe, lahko prekine z delom. Ob zaključku pa določi čas In kraj, to se pravi kje In kdaj se bodo najpozneje v treli dneh izvedle volitve. Vodstvo volitev v celoti prevzame volilna komisija. V takih primerih je priporočljivo, da sc volitve vrše, recimo, preko celega dne tako, da lahko volijo delavci vseh Izmen. Po opravljenih volitvah je volilna komisija dolžna, da razglasi javno, kdo so izvoljeni kandidati ln kakšno število glasov so dobili. TUDI TEH STVARI NE POZABIMO! Poleg omenjenih vprašanj je potrebno odgovoriti še na naslednja vprašanja, ki še niso v vseh podružnicah povsem jasna. Tako je potrebno ponovno naglasiti, da morajo biti volitve novega odbora sindikalne podružnice tajne. Javne so lahk« samo volitve odbornikov sindikalnih odborov ln sindikalnih zaupnikov. Volilno pravico imajo samo oni člani, ki niso v zaostanku s plačevanjem članarine več kot tri mesece. Člani, ki so v zaostanku s plačevanjem članskih prispevkov, naj to nadomestilo. Poleg tega pa je v pripravah na občne zbore treba posvetiti polno pozornost tudi organizaciji še tistih delavcev, ki niso včlanjeni v sindikatih. Pri volitvah na občnem zboru se mora vsak član izkazati volilni komisiji s člansko izkaznico ali s potrdilom izvršnega odbora podružnice, da je član organizacije. Na letošnjih občnih zborih ne bomo volili delavskih inšpektorjev, pač pa bomo volili tudi predsednika tovariškega sodišča in njegovega namestnika, kakor to določa navodilo « volitvi predstavnikov tovariških sodišč (glej Uradni list FLRJ štev. 105 od 1949. leta). Jjz. živžjenja in. de&a sindikaŽnid oK^anizacij Vse graje je vredno tako gospodarjenje s kulturnoprosvetnim fondom NEKAJ MISLI S PLENARNE SEJE SINDIKALNEGA SVETA V TRŽIČU Nedavno je bil v Tržiču plenum sindikalnega sveta mesta Tržič. Plenumu je prisostvoval tudi tajnik Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo tov. Mavricij Bore. Na plenumu so predvsem razpravljali o pripravah organizacij v Tržiču na letne občne zbore in o tekočih gospodarskih vprašanjih V pripravah na občne zbore je vodstvo sindikalne podružnice v tovarni kos in srpov razpisalo anketo, pri kateri sodeluje vse članstvo. Naimem ankete je biil dobiti predloge za kandidate za nov oidlbor. Podobno kot je napravila podružnica v tovarni kos in srpov je napravilo tudi vodstvo sindikalne organizacije v »Obutvi«. Precej živahno so razpravljali tudi o gospodarjenju s kul tur no-iproisveitni m fondom, ki ga imajo sindikalne organizacije. Pri tem je prišlo do zelo zanimivih ugotovitev. Poglejmo si jih tudi mi. Tržaški mesarji ■ so iz sredstev kulturnega fonda nabavili za vsakega en par škornjev, obleko in kapo; tako da so sedaj »enotno oblečena ekipa«. Precej podružnic je zelo »razkošno« potrošilo denar pri organizacijah raznih izletov. V »Obutvi« pa se je vodstvo sindikalne podružnice kar »odpovedalo« fondu za kulturno-prosvetno delo, da se na ta način izogne nevšečnostim, ki jih je imelo, ko je od uprave podjetja iskalo omenjeni prispevek. Upravno vodstvo podjetja pa je kulturni fond in prizailetal Q!Me$a n rti delo OS vjeti preletelo leto nad 7 mesecev bojkotirali vsak sestanek Varnostnega sveta in to takrat, ko je bilo na dnevnem reda prav vprašanje rešitve korejskega spora, se sedaj naenkrat vnemajo za to, da bi se Varnostni svet »periodično« sestajal in da naj bi se na prvem prihodnjem sestanku obravnavalo vprašanje korejskega miru, ki se že rešuje v razgovorih za premirje na sami Koreji. Od kod ta preobrat za 360 stopinj? Kaj se skriva za temi novimi propagandnimi manevri. Njegovi govori pred OZN sicet ne dosezajo več tistega namena, kakor si ga želi Višinski, vendar pa še vedno znova in znova poskuša preslepiti svetovno javnost in se postavljati v vlogo »osvoboditeljat vsega sveta pred zapadnimi osvajalci. Njegovi »iznajdljivosti« je tokrat manjkal edino le še golobček miru, s katerim je Višinski nedavno prišel že pred govorniški pult. Morda je z golobčkom tako slabo opredel v Generalni skupščini, kakor ve povedati tista slovenska ljudska modrost o župniku, katerega farani niso hoteli več poslušati, pa si je naročil svetega duha. Seveda Višinski ne zaupa niti »mežnarjem« iz vzhodnih držav, zato goloba sam prenaša, kadar se mu to zdi potrebno. Kot pa kaže tudi on z golobom ni pridobil simpatij v Generalni skupščini! Toda ne zato, ker bi mu »mežnar« zaspal, ko bi moral, goloba spustiti, ampak zato, ker ga je Višinski prinesel v pesti in so navzoči takoj občutili, da gre Sovjetom za tak mir, ki bi ga imeli oni v pesti ali Pa v kletki zaprtega. Kakor koli že bodi, sedaj Višinski ni prišel več z golobom v roki. V čem je stvar. Komisija za skupne ukrepe ima nalogo izdelati učinkovit sistem za kolektivno varnost in postaviti načelo, kako naj bi. ta sistem deloval ter kakšne sile mn bodo na razpolago. In tak sistem, ki predstavlja nedvomno najbolj učinkovito orožje napravi napadalcu, pa očitno Sgvjc toni ni. všeč. Višinski o tem sicer molči. Goji se, da bi se s kakršno koli bolj odkrito besedo razkrinkal Niti načelu kolektivne varnosti si ne upa oporekati, da ne bi imenoval sovjetsko politiko s pravim imenom. Ubrati je moral drugo pot. Preprečiti, da bi se to načelo v resnici tildi izvajalo. Kremelj teli. da bi kolektivna varnost ostala le pri časa zavlekla, kolikor je Sovjetom všeč, ali pa je tu resnejše nesoglasje med Kremljem in Pekingom, če skušajo ubirati kitajski delegati v Pan Mun Jomu drugo pot, ki ne odgovarja sovjetskim zahtevam, bi bilo sprejetje tega predloga polem res voda na mlin Sovjetov. Nastop Višinskega pa sovpada tudi v čas Churchillovega obiska v Ameriki. Mogoče želi Višinski obrniti pozornost svetovne javnosti na Daljni vzhod tudi zaradi tega. ker ima svoje posebne namene v Evropi. Prav lepih besedah in da se ne bi razvila v aparat, ki bi dejansko bil sposoben zatreti napade in satelitske vojske. Zato operira z Varnostnim svetom. To je pa že nekaj drugega. Tam je v modi sovjetski veto, tam je mogoče s kakršnim koli izgovorom ustaviti_ vsako inalo resnejšo akcijo, ki bi bila y škodo njihovim interesom. Višinski se hoče izogniti tudi razgovorom o načrtu za kolektivno varnost, kajti neprestano stoji pred dejstvom, ali podpisati načrt ati pa protestirati proti njemu in dopustiti, da ga podpišejo drugi. Tako stališče pa bi pomenilo tudi, da ostaja kominfor-movski blok pred svetovno javnostjo zagovornik napada. In temu se je seveda treba izogniti. Prvo zadevo, katero naj bi Varnostni svet reševal, seveda ob navzočnosti 5 stalnih, članov VS, pa je po mnenju Višinskega Koreja. Tu se vse bolj vsiljuje mnenje, naj bi bil ta sestanek vsaj začasen nadomestek za sestanek in pakt petih velesil, za katerega se Moskva že dolgo navdušeno vnema. Ta sestanek Varnostnega sveta sicer ne bi dovolil delitve interesnih področij. pomagal, pa bi vsaj nekoliko zmanjšati sovjetski prestiž. Zdi se, da tu tudi še nekaj drugega kali Sovjetom račune. Že večkrat je bilo slišati. (la se stališče Severnokorejcev, zlasti pa kitajskih. predstavnikov v Pan Mun Jomu in še poprej v Kesongu razlikuje od zahtev sovjetske diplomacije. Tako se je v korejskih pogajanjih zelo malo govorilo o umiku tujih čet, nasprotno, to je bila ena izmed redkih točk, o katerih je bil sporazum dosežen. Dogovorili so se celo. da se čete med Andrej Višinski, ko je prišel na zasedanje premirjem pristanek na lahko menjujejo, torej molčeč to, da tuje čete ostanejo tudi po podpisu premirja na Koreji. Ena glavnih zahtev sovjetske politike pa je prav ta. da zahtevajo umik vseli tujih čet in usta vitev sovražnosti na 38. vzporedniku, torej tam. kjer so se sovražnosti začele. To sta dve stvari, o katerih so se na Koreji že sporazumeli, toda v popolnoma drugačnem smislu. Tukaj se kitajska in sovjetska, po litika očitno ne skladata. Ali se torej za predlogom Višinskega, naj se stvar prenese pred Varnostni svet, skriva le splošna želja, da bi se ta krvava korejska zadeva za toliko Generalne skupščine z golobom v roki gotovo je, da hoče Kremelj s to najnovejšo akcijo zaostriti razna nasprotja na zahodu in obenem zatreti napredek v sporazumevanju glede zopetne nemške oborožitve, razgovore glede Avstrije, revizijo italijanske mirovne pogodbe in druge skupne akcije zahodnih držav. Mislil je, da je prišel sedaj trenutek tudi zanj, saj prav v zadnjem letu beleži njegova diplomacija tolikšne poraze, da bi bilo dobro pokazati malo svoje karte tudi z druge strani. ak razdelilo kar po svoji »uvidevnosti«. Sindikalnemu svetu so od prejetih sredstev za kulturno-prosvetno delo poslale določen odstotek samo tri podružnice, medtem ko je Pilama, ki je im®la nad 4 milijone nadplanskega dobička poslala sindikalnemu svetu 30 dinarjev, ostale podružnice pa se za to svojo obveznost niso niti zmenile. Zelo živahno pa so razpravljali tudi o < gospodar jen ju v podetjih po novem finančnem sistemu. Predvsem so člani naglasili, da se bodo morale sindikalne organizacije mnogo resnejše kot doslej ukvarjati z gospodarskimi vprašanji, če bodo hotele, kar je seveda njihova dolžnost, prav iin koristno svetovati delavskim svetom in ostalim delavcem. Anton Podgoršek KRMELJSKI RUDARJI TRDIJO, DA JE DVORANICA V NJIHOVEM DOMU ENA NAJLEPŠIH NA DOLENJSKEM V Krmelju že dolgo pogrešajo poštene dvorane, kjer bi kdaj pa kdaj gledali kakšno igro ali pa imeli druge prireditve. Pred pol leta pa so rudarji začeli graditi sindikalni dom. N.a temeljih neke stare stavbe že stoji dom, ki so ga zgradili večji del s prostovoljnim delom. Pri gradnji jim je pomagala tudi uprava premogovnika z denarjem in materialom, nekaj denar ja pa jim je poklonilo tudi gospodarsko združenje. V dvorani urejajo le še oder, prizidali pa bodo še malo dvoranico in sejno sobo. Krmeljčani trdijo, da je poslikana dvorana v novem sindikalnem domu ena najlepših na Dolenjskem. Do 1. maja pa bodo vsa dela v domu zaključena. Največ zaslug za gradnjo doma ima Maks Kovač, ki tamkaj tudi vodi kulturno-prosvetno delo. SINDIKALNI DELOVNI PROGRAM GIBANJA ITALIJANSKIH DELAVCEV Italijanska delavska organizacija »Gibanje italijanskih delavcev« je v zadnjih dneh. decembra preteklega leta sklicalo v Rimu sestanek zastopnikov tega gibanja iz vse Italije. Na sestanku, kateremu je predsedoval Valdo Magnani, so razpravljali o položaju italijanskih sindikatov in določili delovni program za vse sindikalne komisije italijanskega delavskega gibanja. Podrobno so proučili agrarno reformo in mezdno vprašanje. Organizacija »Gibanja italijanskih delavcev« močno podpira program in zahteve enotnih sindikatov v Italiji. V ZDA JE BILA NAPOVEDANA VELIKA STAVKA DELAVCEV JEKLARSKE INDUSTRIJE Združena zveza delavčev industrije jekla v ZDA je pozvala največje družbe jekla, naj zviša delavske mezde za 18 centov na uro. Ker so zastopniki teh družb zavrnili zahtevo po zvišanju mezd, so delavci v industriji jekla napovedali stavko, ki naj bi pričela 1. januarja. Predsednik ZDA Truman je pozval delavce, naj opustijo misel na stavko in zahteval od odbora za stabilizacijo mezd, naj spor med delavci in delodajalci reši, ker bi ta stavka povzročila veliko škodo državi in bi z njo bilo onemogočeno delo v vsej industriji jekla, Poudaril je tudi, da bi zvišanje mezd povzročilo zvišanje cen na tržišču. Stavkati je nameravalo okrog 650.000 delavcev v industriji jekla. STAVKA AMERIŠKIH RUDARJEV V rudnikih Illinoisa (ZDA) je bila v preteklem mesecu velika eksplozija, ki je zahtevala 119 smrtnih žrtev. Kmalu I>o tej nesreči je izbruhnila stavka več tisoč rudarjev v teh rudnikih in se razširila na rudnike v državi Indiana (ZDA). Sindikalne organizacije v Illinoisu sicer niso objavile neposrednih vzrokov te stavke, vendar domnevajo, da je prišlo do nje zaradi smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala eksplozija. NOVA ZMAGA LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE PROGA DOBOI - BANJA LUKA Tiako je naša mladina gradila novo progo V 10. mesecih, t. j. v predvidenem času je sodelovalo pri gradbenih delih več kot 86.500 mladincev in mladink iz vse Jugoslavije. Jz Slovenije je bilo na progi 4782 mladincev in mladink, od teh 3786 delavske, kmečke in šolske mladine, 146 mladincev iz Kopra, 46 invalidov. 304 mladincev iiz predvojaških centrov in 700 mladincev demobiliziranih borcev. V času od marca, ko so pričeli z začetnimi gradbenimi deli pa do 20. decembra so mladi graditelji izkopali in vgradili 1,770.000 kubičnih metrov zemlje, zgradili 1411 m dolg predor Tromedja, velik del predora Lje-skove vode v dolžini 1506 m, 34 mostov preko rek Vrbasa, Vrbanje, Ukrine in Bosne ter še vrsto raznih drugih objektov. Za trud in požrtvovalno delo je mladina s proge prejela velika priznanja. Za udarnike je bilo proglašenih 9270 mladincev in mladink, 37.337 graditeljev je prejelo pohvalo od glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. 776 brigad pa je prejelo časten naslov — udarne brigade. Naijvečje priznanje, ki so ga prejeli mladi graditelji za veličino njihovega dela pa je priznanje vseh narodov Jugoslavije in tovariša Tita. V HRASTNIŠKI STEKLARNI ČAKAJO DELAVCI NA ZASLUŽEK KAR NA CESTI V hrastniški steklarni imajo zelo grdo navado. Ob plačilnih dneh se nabere pri vratarju ob cesti tudi po nekaj sto delavcev, ki čakajo na plačo. Čeprav so stavbe velike, še doslej niso našlj prostora, kjer bi delavci pod streho čakali na plačo in zato ob dobrem ali slabem vremenu čakajo na izplačilo zaslužka kar v vrsti pod milim nebom. To napravi na vsakogar slab vtis, ovira pa tudi cestni promet. Izvršni odbor sindikalne podružnice hrastniške steklarne je o tem razpravljal na zadnjem sestanku. Sklenil je, da bo na to pomanjkljivost opozoril upravni odbor podjetja, ki naj poišče za izplačilo primeren prostor, da n® bodo ljudje ovirali prometa na cesti in bodo odpadle tudi prav upravičene graje . V SENOVEM SO POVIŠALI PRISPEVEK ZA KRAJEVNI SINDIKALNI SVET Tajnica Krajevnega sindikalnega sveta tov. Klemenčičeva je izvršnemu odboru podružnice rudnika Senovo povedala, kakšen je proračun sindikalnega sveta za letošn je leto. Ko so razpravljali o prispevku, ki ga bo dajala podružnica svetu, so bili nekateri mišljenja, da naj bi ostal prispevek enak, kakor lani, drugi pa so bili za to, da se poviša. Drugih je bilo več. Zato so sklenili povišati svoj prispevek svetu od 5% na 7% od zbranih članskih prispevkov. O ČEM SO RAZPRAVLJALI V ZADNJIH DVEH MESEČIH NA SEJAH SINDIKALNEGA SVETA V ŠOŠTANJU Odborniki Okrajnega sindikalnega sveta v Šoštanju so se v novembru in decembru trikrat sestali. Poglejmo kaj vse so na teh sejah razpravljali? Na eni od njih so se pogovorili, kaj vse naj stori sindikalna organizacija v javnem življenju. Pogovorili so se o pripravah in organizaciji seminarja, kjer so obravnavali razna gospodarska vprašanja Tudi ljudske univerze niso pozabili. Prvo predavanje je bilo dobro obiskano. Pregledali so koliko članov sindikalne organizacije je naročenih na sindikalne časopise in ob priliki so določili tudi dopisnika za naš list. Dobro so se pripravili na razne proslave. Sindikalni svet je dalje razpravljal tudi o zaščiti dela, saj je na njegovem pod-račju rudnik lignita. Velenje, usn jarma v Šoštanju in še drugi manjši obrati. Zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta je bil tudi na seji sveta za zdravstvo. Dvakrat so se tudi pogovoril, kako bodo pokrili stroške, ki so nastali pri sindikalnem domu. To so rešili na ta način, da ob sobotah in nedel jah organizirajo v domu čajanke s plesom, s čimer bodo zbrali potrebna denarna sredstva. 262 ČLANOV SINDIKATA DELAVCEV GRAFIČNE INDUSTRIJE JE BILO LANI V RAZNIH POČITNIŠKIH DOMOVIH Na zadnji seji Republiškega odbora sindikata grafičarjev Slovenije so odborniki pregledali svoje delo v letošnjem letu. Odborniki so se pogovorili, kaj .vse so storili na področju pravne zaščite in vzgoje ter pri reševanju ostalih gospodarskih vprašanj in higiensko tehnični zaščiti. Precejšen del delavstva, ki je zaposlen v grafični industriji je bil v preteklem letu zdravniško pregledan, izboljšane pa so bile tudi higienske razmere v tiskarnah. Preteklo leto je bilo v raznih počitniških domovih 262 članov sindikata grafičar jev. Grafiearji so se tudi izkazali v tekmovanju za počastitev 10-lefinice Osvobodilne fronte in 10-letnice Jugoslovanske ljudske armad®. V tekmovanju so dosegli dobre uspehe kolektivi: Kair-tonaža tovarne, Triglavske tiskarne;, Ljudske pravice im Kartona. Nekoliko slabše pa so se odrezali pri podružnici »Slovenskega poročevalca«. Republiški odbor je imel skoraj z vsemi izvršnimi odbori podružnic skupne seje, ki so vsem koristile. Svoja navodila, pregled tekmovanja in ostala važnejša vprašanja pa je Republiški odbor obravnaval v »Obveščevalcu«, ki ga je prejel vsak odbornik podružnic-Doslej je izšlo že 9 številk. DELAVSKA ENOTNOST ti-1-1952 ★ stran Kako je z legitimacijami za vozne olajšave V Uradnem listu FLRJ štev. 56/51 od 19. decembra 1951 je objavljeno navodilo glede Izdajanja legitimacij o voznih olajšavah za delavce in uslužbence. Po teh navodilih imaj,o 3 krat na leto 59 '/• popust od redne vozne cene v železniškem, kakor tudi rečnem in pomorskem prometu in to za potovanje tja in nazaj (po 6 potovanj) vsi delavci in uslužbenci državnih podjetij, zavodov In uradov, če imajo najmanj 11 mesecev nepretrgane delovne dobe v enem ali več podjetij, zavodih ali uradih. Enako pravico Uživajo tudi aktivni oficirji, podoficirji, vojaški uslužbenci, člani ljudske milice in osebni upokojenci. Družinski člani teh oseh in rodbinski upokojenci imajo ta popust enkrat na ieto (po 2 potovanji), dočim plačajo otroci od dopolnjenega 4. do dopolnjenega 10. leta starosti polovico znižane cene za odrasle osebe. 'Za člane ožje družine se smatrajo zakonec in otroci izpod 18. let, če pa se redno šolajo, pa do dopolnjenega 24. leta. Vzvezl z izdajanjem legitimacij je v tem navodilu rečeno, da izdajajo legitimacije pristojne železniške direkcije za vsako koledarsko leto posebej. V ta namen obstojita dve. vrsti legitimacij: bele legitimacije na obrazcu P-39 in rdečkaste legitimacije na obrazcu P-31. Bele legitimacije so namenjene za osebe, ki so v delovnem razmerju In dajejo pravico do 6 potovanj z rečnimi in morskimi ladjami, vtem ko bodo rdečkaste ligitlmacije dobili člani ožje družine (t. j. zakonec in otroci), ki bodo Imeli pravico do enega potovanja tja in nazaj z vsakim od poprej navedenih prevoznih sredstev. Ce je zakonec v delovnem razmerju in sam izpolnjuje pogoje, kakor so uvodoma našteti, ima pravico samo do ene legitimacije In to na obrazcu P-30 (bela legitimacija). Pred vsakim potovanjem mora koristnik legitimacije predložiti potniški blagajni ali ladijski agenciji legitimacijo, a ta pritisne nanjo svoj pečat z datumom in kupiti vozni listek za znižano vozno ceno za določeno razdaljo, razred in vrsto vlaka oziroma ladje. Potnik mora kupiti direktni vozni listek od odhodne do namembne postaje. Potovanje sme prekiniti le enkrat pri vožnji tja in enkrat pri vožnji nazaj in sicer v roliu. za katerega velja vozni listek. Legitimacija za znižano voznino sicer nima fotografije, služi na za dokaz istovetnosti osebna izkaznica. katero mora imeti s seboj vsak koristnik In katere številka je vpisana tudi na legitimaciji. Legitimacije, bodisi bele ali rdečkaste dajejo poleg pravice do 50 •/• popusta od redne vozne cene tudi pravico do znižane voznine za potovanje na letni donust. V ta namen so v legitimaciji predvideni posebni stolpci. Popust za potovanje na letni do. (Nadaljevamje s L strani) DELAVCI LESNEGA ODSEKA KMETIJSKE ZADRUGE SV. ANA NAD TRŽIČEM IMAJO ENO NAJBOLJŠIH PODRUŽNIC V TRŽIŠKEM OKOLIŠU Kmetijska zadruga Sv. Ana nad Tržičem ima vključene v“se okoliške kmete. Najdejavnejši med vsemi odseki je lesni odsek. 5. t. m. je imela sindikalna podružnica odseka svoj letni občni zbor. Na občnem zboru so zelo kritično pregledali sindikalno delo v preteklem letu. Vrsto uspehov je bilo nanizanih v poročilih. Na pobudo zadruge so imeli letos gospodinjski tečaj. Prav sedaj pa je organiziran živilski tečaj. Ko bodo tega zaključili, bodo začeli s pletilsikim tečajem. Delavci lasnega odseka so plan visoko presegli. Člani sindikalne podružnice lesnega odseka so prišli prav vsi na občni zbor. Predsednik KSS v Tržiču jih torej ni zastonj pohvalil, ko je dejal, da je to ena najboljših podružnic v tržiškem okolišu. Člani so na občnem zboru sklenili, da se bodo še večkrat ob večerih sestali in se pogovorili o raznih gospodarskih ukrepih. TUDI ŽELEZNIČARJI DOMŽALSKE POSTAJE SO ŽE IMELI OBČNI ZBOR V nedeljo dopoldne so imeli občni zbor železničarji železniške postaje v Domžalah. Na občni zbor so prišli skoraj vsi člani sindikalne podružnice. Poročilo predsednika je bilo zelo kratko. Temu podobna je bila tudi razprava. V razpravi so člaini podružnice premalo razčlenili svoje delo in ako seveda tudi niso dali novemu izvršnemu odboru kaj dosti napotil za vnaprej. Podobno poročilo, kakor ga je podal predsednik podružnice, je imel takoj za njim tudi tajnik. Ali nista dve enaki poročili odveč? Če bi eno poročilo zgoščeno prikazalo uspehe in slabosti v delu, bi se prav gotovo razprava bolj poživila. pust imajo samo delavci in uslužbenci državnih podjetij, zavodov In uradov, ki ao člani sindikatov in imajo nepretrgano 11 mesečno dobo, kakor tudi člani njihove ožje družine ter člani ožje družine aktivnih oficirjev, podoficirjev, vojaških uslužbencev, članov ljudske milice, osebni upokojenci, zadnji le če so člani Društva upokojencev ter člani njihove ožje družine. Da je dopust Izkoriščen potrdita pri odhodu na letni dopust voditelj državnega urada, zavoda ali podjtja In predsednik sindikalne podružnice neposredno pred potovanjem. Pri potrditvi se vpiše v določeni stolpec datum potrditve in pritisne pečat ustanove ter žig sindikalne podružnice. Člani kmečkih delovnih zadrug, člani Zveze odvetniških zbornic ln njihovih ožjih družili, kakor tudi otroci umrlih zadružnikov ki jih je prevzela delovna zadruga na vzdrževanje tu šolanje, uživajo popust za potovanje na letni dopust na podlagi posebne legitimacije po obrazcu K-15. Enako ugodnost imajo tudi delavci ln uslužbenci, ki so člani sindikalnih organi, zacij in so zaposleni pri družbenih organizacijah in zasebnem sektorju z nepretrgano 11 mesečno delovno dobo, kakor tudi člani njihove ožje družine. Kakršna koli zloraba ugodnosti z* znižano voznino ima za posledico začasno ali trajno izgubo te pravice. Poleg tega pa so koristnik in voditelja, ki sta legitimacijo potrdila, kazensko in materialno odgovorna za Izvršeno zlorabo. Prodajna cena legitimacijam je določena za obrazec P-30 (bela) 30 dinarjev, za legitimacijo P-31 (rdečkasta) 28 dinarjev in K-15 po 10 dinarjev. Glede načina, kako se bodo izdajale te legitimacije ln v cilju, da bi se to delo odvijalo brez zastoja, je železniška direkcija v Ljubljani izdala dodatno k gornjim navodilom še naslednje: Legitimacije se naročajo za območje LR Slovenije pri ekonomatu železniške direkcije \ Ljubljani proti plačilu vnaprej Gotovino rač. »DIREKCIJA ZA ŽELEZNICE V LJUBLJANI - FINANČNI ODDELEK 604-54014-0« z navedbo namena plačila in delovodne številke naročilnice. Za naročitev obrazeov je poslati spremni dopis ali naročilnico na četrt pole papirja zr navedbo števila legitimacij P-30. P-31 In K-15 in skupnega zneska, priložiti čekovni odrezek poštne položnice (priznanico) o vplačilu gotovine In predpisani seznam v dvojniku po 5. točki objavljenih navodil. Seznam mora biti oštevilčen z isto delovodno številko, kakor spremni tlopir žigosan z žigom urada in podpisan od vodje urada. Naročilnice ali seznami brez žiga. delovodne številke, podpisa vodje ali odrezka čekovne položnice povzročajo nepotrebno dopisovanje ln zamude. Eekonomat železniške direkcijo bo razposlal no naročilnicah naročene legitimacije v izpolnitev uradu, ki jih nato dostavijo železniški dlrekci.il (voznim olajšavam v potrditev) Direkcija bo potrjevala legitimacije samo za tiste delavce In uslužbence, ki so po Imenih naštet) v seznamu. Pomanjkljivo Izpolnjenih, radiranih ali popravljenih legitimacij, direkcija ne bo potrjevala, marveč se morajo tako pokvarjene legitimacije zamenjati za nove samo proti ponovnemu plačilu pristojbine ln proti vrnitvi pokvarjene legitimacije. Doslej poslanih naročil direkcija ne bo obravnavala .niti nanje ne bo odgovarjala, na kar se opozarjajo vsi uradi in ustanove, da ne bo nepotrebnih posredovanj Legitimacije bo direkcija postopoma razpošiljala, kakor jih bo prejela iz tiskarne, zato naj se naročajo predvsem legitimacije za tiste, ki žele že v januarju potovati na dopust. Z ozirom na to, ker se bo postopek v zvezi z izdajanjem novih legitimacij razmeroma zavlekel in da bodo člani sindikata, ki bi želeli že v tem ali prihodnjem meseca potovati na dopust. Imeli možnost izkoristiti ugodnost popusta na železnici, je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije naročil vsem sindikalnim organizacijam, da smejo še do 15. t. m. izdajati svojim članom dosedanje objave. Te objave bodo potem ve-IJale Še do 15. t .ra. izdajati, ampak morajo »*uu.»oiue vi* muza vi je izuaie a« la. t. ra. veljavnostjo do 15. marca pa je treba v legitimaciji dotičnega upravičenca uničiti ustrezajoči list za izdano objavo. V ZABUKOVICI SO ŽE SESTAVILI PLAN LETNIH DOPUSTOV Izvršni odbor sindikalne podružnice zabukovškega premogovnika je skupno z upravnim odborom podjetja izdelal plan letnih dopustov. Predlog je sestavila posebna komisija, v kateri so bili člani izvršnega odbora sindikalne podružnice in upravnega odbora podjetja. Vsak delavec in uslužbenec v podjetju že ve, koliko dopusta bo imel v nastopnem letu. Na seji izvršnega odbora podružnice so se tudi pogovorili, kako bodo izvedli letošnji občni zbor. Kandidate so predlagali člani sindikalne podružnice na Siamskem sestanku, ki je bil konec decembra. Izvolili so tretjinske zaupnike in predlagali kandidate za novi odbor podružnice. Občni zbor podružnice v zabukovškem premogovniku bo že 13. januarja. Ob deveti obletnici herojske smrti SPOMINU POSLEDNJE ZMAGE IN SMRTI JUNAKOV S POHORJA Prvi dnevi januarja 1943. Borovce zelenega Pohorja je pobelil sneg, ki je tiste dni neprestano padal. Debela snežna odeja je zabrisala ozke gazi, ki so jih shodili pohorski partizani. V snegu je zginila sled za njimi. Med Črnim vrhom in Tremi kralji leži majhna gorska planota Osankarica. To samotno planoto sredi gozda si je Pohorski bataljon izbral za prezimovališče. Zgradili so si zemljanke, obložili in pokrili jih z debelimi debli in obsuli z zemljo. Okrog zemljank so izkopali še okope in jih povezali s strelnimi jarki. Bela snežna odeja je pokrila to prezimovališče. Tu pa je 80 ljudi živelo partizansko življenje, tu je utripalo 80 pogumnih in zvestih src. Od tu so hodili na svoje pohode: vsak nov pohod je pomenil nov dokaz ljubezni do domovine in vsakokrat, ko so se vrnili i> svoje prezimovališče, so se vrnili zmagovalci. Neizprosno so tolkli sovraga. Kjer so se pojavili pohorski partizani, so pustili za seboj sledove narodove osvete. Pohorski bataljon ni poznal počitka, bil je neprestano v bojih z nemškimi osvajalci. V štirih mesecih (od 15. septembra 1942 do januarja 1943) so napravili 105 bojnih pohodov, med temi šest večjih napadov na proge in na industrijska središča. Kdo so bili torej junaki Pohorskega bataljona? Komandant Groga, delavec, velik in močan, vedno resen in nikoli brez dela. Komisar Rajko, pri vseh priljubljen 20-letni študent, ki je tudi v najtežjih trenutkih vedno našel bodrilno besedo in st s tem utrl pot do vsakega poštenega srca. Da, Rajko in Groga sta bila srce in pest Pohorskega bataljona. Kjer je bilo najtežje in ogenj sovražnikov najmočnejši, sta bila med prvimi Groga, Rajko. Prva v koloni na pohodu, prva v boju. In »pohorski kralj« 60-letni kmet Šarh. Njegovo ime so z grozo izgovarjali Nemci in s ponosom vsa slovenska Šarhu Nemci odvedli v taborišče. On pa je prišel na Pohorje. Za njim so prišli tudi trije njegovi mladoletni si- novi, potem ko so pobegnili iz taborišča. Našli so pot na Pohorje. Tu pa je bila tudi Katarina, mati dveh otrok, ki je vodila 11 tovarišic ženskega voda. To je bila pogumna in hrabra borka, ki je z materinsko ljubeznijo vodila svoj vod. Njen hrabri ženski vod se je junaško izkazal pri sovražnikovem napadu na taborišče 7. novembra 1942, saj je na najbolj ogroženem mestu vzdržal sovražnikov pritisk. Taki pa so bili tudi vsi ostali borci Pohorskega bataljona. Življenje v zemljankah je tiste dni pred usodnim 8. januarjem potekalo Štajerska. Ženo in devetero otrok so mirno. Patrulje so odhajale in prihajale, borci so imeli politične in vojaške ure, komunisti in skojevci sestanke. Sneg je padal brez prestanka noč in dan Snežene plasti so dosegle že pol-drug meter višine. V noči od 7. do 8. januarja so se pomikale dolge kolone Nemcev z vseh strani. Iz Ruš, Areha, Vuzenice, Oplotnice in Slovenj Gradca so se pritihotapili v pohorske gozdove k partizanskemu taborišču, ki jim ga je izdala prodana duša. Do prvih jutranjih ur so v treh obročih obkolili taborišče Jutranjo tišino je pretrgal strel. Kdo ga je izstrelil, vedo samo visoki črni bori na Osankarici. Po prvem strelu so padli drugi in vnel se je boj, ki je po zvestobi in junaštvu pohorskih junakov svetlo zapisan v zgodovini našega partizanstva. Dve uri in pol je sicer samotne pohorske planine pretresalo streljanje in grmenje ročnih granat, s katerimi so napadalci obmetavali taborišče. 80 pohorskih partizanov je jurišalo ne nekajkrat močnejšega sovražnika. Le še peščica partizanov se je uspela na smrt utrujenih prebiti do zadnjega obroča. Med temi Po junaškem boju Pohorskega bataljona Ob letošnjih prvih ohCniii zborih (Nadaljevanje e l. strani) kalna organizacija. Pri tem pa seveda ne gre za to, da bi sindikati s člani »filozofirali« o ekonomiki, kakor so nam hoteli vsiliti nekateri »modrijani«, ampak so dolžni v delavcih negovati zdravo in razsodno družbeno in osebno gospodarsko kulturo. Osnova te kulture je slej ko prej zavest, da je naše narodno gospodarstvo splošna, socialistična lastnina, s katero je treba tako ravnati, da bo postalo to narodno gospodarstvo dovolj razvito in bogato, da bo omogočilo res vsestranski razmah socialističnih družbenih odnosov. Tu namreč izhajajo potem družbene norme, kaj je in kaj ni za dobrobit narodnega gospodarstva potrebno, kaj je in kaj ni moralno, pošteno, kaj je in kaj ni demokratično in tako dalje. Seveda so ta vprašanja tem važnejša za to, ker mi vendar gradimo socialistično gospodarstvo v pogojih, ki so še obremenjeni z marsikatero staro navlako. Tako še najdemo ljudi, ki bi radi istovetili splošno družbeno lastnino z zasebno, ljudi, ki istovetijo samostojnost gospodarskih podjetij z odpravo splošno družbenih obveznosti v gospodarstvu in podobne stvari. V nekaterih primerih gre tudi za kaj čudno pojmovanje demokracije v našem družbenem življenju. Kdor namreč pozabi, da je boj za socializem cilj delavskega razreda, ki se mu slednji ne more in ne sme odreči, potem pozablja, da ima demokracija tudi svoje meje. Kdor namreč misli, da je prehod z državno socialističnega gospodarstva na družbeno upravljanje gospodarstva po delavcih lepa prilika za kakšno uve« Ijavljenje izgubljenih kapitalističnih »šans«, ta se namreč bridko vara. Ta prehod ni korak nazaj, ampak korak naprej. To, kar so prej uravnavali pooblaščeni predstavniki ljudstva, to bo sedaj vršilo ljudstvo samo. Torej toliko manj izgledov na to, da bi se ljudje odpovedali svojim družbenim smotrom. Zato pa je tem večjega pomena, da imajo delovni ljudje tem jasnejše poglede na rast in razvoj naše domovine. Čim širše bodo delavci razgledani, tem bolj bodo sami kos obračunati s kakršnimi koli sovražnimi težnjami v našem življenju, pa naj jih razširjajo tisti zapozneli tički, »ki nas hvalijo, kako smo se spametovali«, ker smo krenili s poti sovjetskih nazorov in pričakujejo več »svoboščin« za svoje me-šetarske posle, ali pa tisti, ki nas zmerjajo, da smo se »prodali zapadu«, ker nismo hoteli biti »njihovi«. Oni si namreč ne znajo predstavljati drugače: ali jih pobašemo mi, ali pa jih bodo oni. In o tem oblikovanju in krepitvi borbene razredne zavesti delavcev razpravljajo tudi letošnji občni zbori sindikalnih organizacij, ki bodo dali novih napotkov bodočim odborom zato, kako morajo voditi naše organizacije, da bodo dostojne svetlih in lepih tradicij našega delavskega razreda. sta bila tudi komandant Groga in »pohorski kralj« Sarh. Sovražnik je z vso silo pritisnil na preostale. Tega pritiska niso zmogli in so do zadnjega, braneč svojo rodno grudo, popadali. Krvi pijane zveri pa so udrle v taborišče ter s puškinimi kopiti tolkle po truplih in ranjencih. Prizanesli niso niti ranjenima partizankama Sonji in Silvi, niti mladoletnima Sarhovima fantičema, katerim so presekali glavi. Ko je potihnilo streljanje, se je Pohorje zavilo v gluho tišino. Snežilo je še kar naprej in sneg je zagrnil trupla in živo kri mrtvih partizanov ... Glas o junaškem Pohorskem bataljonu je šel po vsej Štajerski, po vseh gozdovih naše slovenske zemlje in vsi, ki so zvedeli to vest, so stisnili zobe in pesti ter udarili Se močneje po sovragu. Le komandant Stane ni mogel verjeti tem vestem. Povsod je iskal svoj bataljon, toda zaman. Toda kmalu po junaški smrti Pohorskega bataljona so se na Pohorju pojavili novi partizani, ki so, bijoč po sovragih, dokazovali, da je nemogoče uničiti naše partizane prav zato, ker so tako zvesti kot je bil Pohorski bataljon. Pohorski bataljon bo v zgodovini našega osvobodilnega boja ostal kot svetal vzor junaštva. Za junaštva na Pohorju je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval Pohorski bataljon z redom zaslug za narod I. stopnje. VSEM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM Z ozirom na to, ker so se pojavila različna stališča glede pobiranja in zaračunavanja članarine ter odvajanja kvot od pobrane članarine, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije obvešča vse sindikalne organizacije, da so dolžne vso članarino, ki je bila plačana po 1. januarju 1952 knjižiti v korist proračuna za leto 1952, kvote od te članarine pa prav tako odvajati v tisti višini, kakor so bile določene za letošnje leto, ne oziraje se na to, za kateri čas je bila članarina pobrana. REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO llllllllllillllll|l™llll!ll|llllllll!llllll||llllllllWllllllll«IIIIB^ ......j.......... ......... Po poteh slavne XIV. divi^Ife Zato je bilo nujno potrebno okrepiti partizanske enote ter vzporedno s tem poživiti politično delo na terenu, ker je to potrebo nujno narekoval razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Dolenjskem in Primorskem ter razvoj mednarodnih vojaških in političnih dogodkov. To častno in zgodovinsko nalogo sta Glavni štab Slovenije in CK KPS po pravilni ocenitvi položaja na Štajerskem zaupala XIV. diviziji, ki je to nalogo častno izpolnila z velikimi žrtvami in nadčloveškimi napori, ki brez dvoma spadajo med največje epopeje narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije. Pohod XIV.\divizije na Štajersko je imel predvsem dva glavna cilja: Prvo, da bi divizija vsestransko pospešila razvoj že obstoječih enot štajerske operativne cone s svojimi ogromnimi vojaškimi izkušnjami, z v neštetih borbah prekaljenimi kadri ter s svojo mogočno oborožitvijo in da bi s svojo vsestransko aktivnostjo na vojaškem in političnem polju zanetila vseljudsko oboroženo vstajo in bila os, okoli katere bi se vršila mobilizacija v narodnoosvobodilno vojsko, za kar so na Štajerskem obstojale široke možnosti. Drugi cilj pa je bil, da s svojim sunkom -na Štajersko, ki je veljala kot silno občutljivo področje za Nemce, ker so preko nje vodile važne prometne poti na Balkan in v Italijo, razbremenil enote narodnoosvobodilne vojske na jugu, kjer je bila v teku VI. nemška ofenziva. Nemci so odkrili namero XIV. divizije 5. februarja 1944, ko se je ta nahajala Še v vasi Ravnice. Zato so postavili močne zasede ob meji južno od Klanjca in računali, da bo poskušala divizija na tem mestu prekoračiti mejo. Ko pa je divizija prešla mejo severno od Klanjca, tam, kjer so jo najmanj pričakovali, so zadržali doseženo linijo z drugimi enotami, katere so imeli za to že pripravljene, pa so kakor volkovi pla- (Nadaljevanje) nili za divizijo z namenom, da jo popolnoma uničijo. Osnovni načrt nemške komande 7. febru arja je bil, da z enim delom razpoložljivih sil zaustavi nadaljnje prodiranje XIV. divizije na cesti Sv. Peter—Podsmreka—Planina. Z drugim delom svojih sil so Nemci hoteli zapreti že delno zasedeno linijo Sv. Peter— Podčetrtek, obkoliti divizijo na jugu in vzhodu, z ostalimi silami pa udariti iz severa in zapada na divizijo, jo prisiliti na frontalno borbo ter uničiti. * 7. februarja so imeli Nemci na razpolago poleg 18. Landessehiitzenregimenta »Treck«, ki je bil specialno izveiban za borbo s partizani, še novo organizirani odred 14. in 19. S S Polizeiregimenta, dve četi žandarmerije, eno brdsko lovsko četo, bataljon IVehrmann-schafta ter eno tankovsko četo, skupaj torej preko 3200 vojakov. Kasneje so sodelovale Še enote 649. in 611. Landessehiitzenregimenta, enote 27. in 17. S S Polizeiregimenta, zadnjih 10 dni pa so čistile teren tudi enote 4 prehodnih Gebirgsjdger regimentov. V borbi proti XIV. diviziji je v celoti sodelovalo okrog 15 000 mož sovražne vojske. V to številko pa niso všteti niti Kočevarji, ki so takorekoč prvi posegli v borbo, niti Besarabci in druge manjše policijske in žandarmerijske enote, ki so bile pritegnjene v borbo celo iz Ljubljane in Gorenjske. Poleg številne premoči v živi sili, pa je imel sovražnik tudi to prednost, da je poleg informacijske zveze (radijske postaje) izkoriščal obstoječe poštne linije, se posluževal železnic in motornih vozil za premeščanje svojih enot ter razpolagal tudi z letalstvom za ogledovanje in napadanje. Vidno mesto v prednostih, ki jih je imel sovražnik, pa je zavzemalo široko razpredena obveščevalna mreža na terenu, na katerem so bili že dve leti naseljeni Kočevarji, ki so bili vseskozi glavna opora nemški vojnopolitični upravi Poleg vsega tega pa je imel sovražnik tudi zimsko opremo (bele halje in maske), s katero je opremil ogledniške patrulje, da so se lahko posebno ponoči, neopazno približale v neposredno bližino divizijskih enot, kot je bil to primer na Plešivici. Ker so Nemci imeli na razpolago zadostno število vojakov, so v teku borbe lahko tudi večkrat zamenjali enote ter tako izkoristili možnost za počitek. Ko je XIV. divizija prekoračila mejo, je štela okrog 1000 borcev ter imela naslednjo oborožitev: 2 topa 45 mm, 9 težkih in 18 lahkih minometov, za vsa ta orožja pa po 200 granat — min, 12 protitankovskih pušk, 9 težkih in 48 lahkih strojnic, okrog 150 brzostrelk, približno 800 pušk, 1 radijsko postajo STRAN ★ 11. I. 1952 DELAVSKA ENOTNOST ter 96 glav tovorne živine. V začetku borbe je bil torej odnos sil v razmerju 3 : 1, kasneje 12 : 1, zadnje dni pa se je to še povečalo v korist sovražnika. Težave v vodenju borb so bile predvsem naslednje: 1. sam teren je bil diviziji slabo poznan, 2. obstajala ni obveščevalna mreža, katere bi se mogla divizija posluževati za zbiranje podatkov o sovražniku, 3. s političnimi delavci (ki pa niso obstojali povsod) še ni mogla dobiti stika, 4. obstajale niso niti potrebne hotnice (razen na Kozjanskem), kjer bi mogla divizija pustiti ranjence z vso sigurnostjo, da ne bi padli v roke sovražniku fn da bi jim tu nudili potrebno zdravniško pomoč, kar je eden najvažnejših elementov za ohranitev visoke borbene morale v edinici, 5. tudi ljudstvo samo, kjer se je divizija pojavila — iz strahu pred. Nemci — ni kazalo svoje naklonjenosti, končno pa 6. zaradi takojšnjega obkoljevati ja divizije ni bilo mogoče dobiti niti zveze, s katero Borci XIV. divizije na položaju koli partizansko enoto (razen s kozjanskim odredom, ki je štel takrat le nekaj nad 15 mož) in ki bi lahko diviziji kakor koli pomagala. Poleg tega so imeli skoraj vsi borci zelo slabo obleko, posebno pa še obutev, katero so raztrgali na dolgem pohodu po blatnih poteh, tako da je bil velik odstotek borcev skoraj bosih. Divizija pa je imela eno prednost, s katero sovražnik ni računal in ki je sam ni imel. Imela je preizkušene borce z visoko borbeno moralo ter močno revolucionarno zavestjo, ko so borci prepričani v svojo zmago junaško izvrševali težke naloge, pred katere jih je postavila Komunistična partija Jugoslavije. Prvotni načrt divizije je bil, da bi brigade operirale samostojno ter koordinirale posamezne akcije Toda že prvi dan borb je pokazal z ozirom na sovražno taktiko na na eni in številčno stanje brigad na drugi strani, da se ta način borbe ne bi obnesel. Sovražnik je že prvi dan poizkušal presekati zveze med brigadami ter vsako posebej obkoliti in uničiti. Brigada, ki je stela približno 300 mož in imela 3 težke in 6 lahkih minometov. 4 protitankovske puške, 3 težke strojnice, 30 tovornih živali s strelivom in morda še 10 težjih ranjencev, ki jih je morala nositi, ni bila sposobna za hitro manevriranje, niti se ni mogla prebiti skozi sovražne obroče v pohodu ter hkrati zavarovati težko orožje, štab divizije se je zato odločil, da izvrši koncentracijo brigad ter nadaljuje borbo s koncentrirano divizijo. V teku 7. februarja vodijo brigade samostojne borbe, katere je sovražnik že začel obkoljevati z manjšimi silami z namenom, da bi jih odtrgal eno od druge. V tem dnevu so brigade pobile skupno 47 sovražnikov, same pa imele 6 težje ranjenih. Prati večeru so brigade krenile na nove jmložaje proti Bohorju. Z mrakom je nastopil še h ml snežni metež in ponoči je zapadlo okrog 50 cm snega. 8. februarja je bila divizija razporejena na področju Golobinjeka, Presečna, Podloga z naslonom na planinski masiv Bohor Iz teh položajev sta se Tomšičeva in XIII. brigada zapletle v srdite borbe s sovražnikom, ki je nastopal iz smeri Planina ob podpori topov, oklopnih avtomobilov (oklopni avtomobili so bili po nemških podatkih poslani iz Ljubljane) in težkih minometov. Sovražnik je izgubil 1 kamion, l motorno kolo, 1 oklopni avto in 50 mož svoje vojske. Vsi našteti sovražni napadi ta dan so bili brezuspešni. JCužtuMu /zapiski u ^rarnska druž. delavskega kulturno-dn etn^kega društva iz Litostroja je niši ^5'~ tiecembra 1951 obiskala jese-. ielezarje in zanje v Mestnem eaalil4u na Jesenicah priredila dve Pra* °U® »Zadrege nad zadrego. — PrrfStayi somi sta dobro uspeli. Obisk zastav pa baje ni bil posebno velik. 80 sklenili, da bodo še v uoce obiskovali razne delovne kolek-jjp ® se jim predstavili z gledališkimi ... ter tako vzdrževali zveze z kolek-yi L'se Slovenije. * no *~entralna ljudska univerza bo skup-r . * mestnim sindikalnim svetom v pj^^tjani odprla 1. februarja delavsko "•fiazijg y Mostah, Šiški in na Viču. : °uk bo štirikrat po štiri ure na teden, sicer v ponedeljkih, torkih, četrtkih . Petkih in se bo pričel vsak nave-eni dan ob 17. uri. * . Založba »Mladinske knjige« je v umetniški zadrugi v Ljubljani zadnji A v tot ratmspo r t«. Poleg teh točk ima združenje v programu še mnogo nalog, ki bodo v korist vsem šoferjem Slovenije pri izvrševanju njihovega poklica in strokovnega usposabljanja. Lojze Cafuta gradbene industrije in stavbarstva. 讚 da po krivdi uslužbencev Komunalne banke v Mariboru delavci v njihovem podjetju niso dobili plač. To pismeno pritožbo so podpisali predsednik sindikalne podružnice in predsednik delavskega sveta in upravnega odbora podjetja. Na osnovi te pritožbe je naš dopisnik napisal članek, ki smo ga priobčili v »Delavski enotnosti« (7. decembra 1951) pod naslovom »Zaradi malomarnosti uslužbencev delavci niso dobili plače.« V tem članku je naš dopisnik povzel smisel omenjenega pisma in končal svoje poročilo: »Vsekakor bi bilo dobro ugotoviti, kdo je povzročil to nerodnost in ga poklicati na odgovornost, da se ne bi podobni primeri še ponavljali.« K temu našemu članku po so nam iz Komunalne banke v Mariboru poslali pismo, iz katerega pa je razvidno, da so kar precej enostransko gledali v Mestnem gradbenem podjetju na to, kdo je kriv, da delavci niso pri njih pravočasno dobili plač. Včasih pon ek j e res malo preveč na »hitro« ugotavljajo krivca, in to ni prav. Vedno je potrebno stvar vsestransko premotriiti in potem razsojati. Poglejmo sedaj, kaj so nam napisali iz Komunalne banke? Mestno gradbeno podjetje v Mariboru je S. novembra 1951 predložilo banki ček za izplačilo po »toku I« glaseč se na znesek 480 tisoč dinarjev. Čeku so priložili »naročilnico gotovine akontacije obrazec 687. S takimi uradnimi papirji se dviga denar za plače. Podjetje banke ni posebej z ničimer obvestilo, da je nameravani denar predviden za nagrade, niti ni predložilo za to po- KOLEKTIV INDUSA JE PRESEGEL PETLETNI PLAN Delavci tovarne usnja, pogonskih jermen, tekstilnih potrebščin in piker-jev »Indus« v Ljubljani so 28. decembra lani izpolnili osnovni letni plan. Petletni plan so s tem presegli že za 9.35%. LITOSTROJ JE IZPOLNIL LETNI PLAN PO ASORTIMENTU IN VREDNOSTI V soboto, 29. decembra ob 12. uri je kolektiv Litostroja izpolnil svoj letni plan po vrednosti in asortimentu. Delavci Litostroja so doslej izdelali že okrog 40 turbin. V izdelavi je največja turbina z močjo 50.000 konjskih sil. Turbina za hidrocentralo Zvornik na Drini bo n. pr. težka 300 ton. Monterji Litostroja so lani montirali tudi velik karusel ki je visok 6 m in ima 9 m premera. Veliko delo za sko-belni stroj, ki smo ga dobili iz repara-cijskih dobav, so delavci Litostroja sami izdelali, ker je bil stroj nepopoln. TRŽIŠKI TEKSTILCI SO IZPOLNILI PETLETKO Tržiški tekstilci so se 19. decembra lani pridružili ostalim delovnim kolek- =ll|i||iiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii,iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiimuliiiiiiiiiii,liiiiilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiMiliiiiiiiiiiii tivom, ki so izpolnili petletno plansko nalogo. Vsa tržiška podjetja so s tem izpolnila svoj« naloge. ZDA SO LETOS PROIZVEDLE NAD 100 MILIJONOV TON JEKLA Letošnja proizvodnja jekla v ZDA je zadnje tedne pred koncem leta presegla že 100 milijonov ton in se od lanskoletne, ki so jo smatrali za najvišjo — povečala že za nadaljnje 3 milijone ton. HRVATSKA JE LANSKO LETO IZVOZILA 340.000 TON CEMENTA Cementarne v Hrvatski so lami izvozile 340.000 ton cementa. To je bila največja količina cementa, ki so jo v povojnih letih izvozili v inozemstvo. Pred vojno se je namreč povprečna letna količina izvoženega cementa gibala le okrog 140.000 ton. Cement so izvažali v 16 različnih držav. Največ so ga kupili Argentina, Brazilija, Transjorda-nija, Izrael, Malta im Turčija. PERZIJSKA VLADA IŠČE KUPCE ZA PETROLEJ Nedavno je Perzija predlagala poljski vladi, naj pošlje v Teheran poseb- i no trgovinsko zastopstvo, ki bi bilo po- I PRIDITE K NAM na dopust Le k nam v Gorenjski raji Pri nas pomlad je zdajf Počitniški dom Tone Čufar v Dvorski vasi Počitniški dom Udarnik v Lovranu pri Opatiji Oba sindikalna počitniška domova sta že odprta in dnevna oskrbovalna (celo en pension) znaša v I. tromesečju 250 din. Dokler podružnice ne dobijo nakazila morejo člani sindikatov bodisi sami ali z ožjimi svojci odpotovati v omenjena dva domova tud* s priporočilom svoje podružnice. — Izkoristite popust na železnici! Vsem želimo vesel dopust v novem letu! UPRAVA DOMOV ....................................m....mu.......n...im................................m...um....i....................................i..i...mi...umni...imun...mm...... oblaščeno razgovarjati se in skleniti pogodbo o dobavi petroleja, katerega bi Perzija pošiljala Poljski. V zameno za petrolej pa bi Perzija želela dobiti iz Poljske tkanine, volno, jeklo, pa|dr in celulozo. Poljska je predlog perzijske vlade osvojila in bo verjetno že kmalu prišlo do pogajanj o pogojih te izmenjave blaga. ZAPADNA NEMČIJA NAJVEČJI PROIZVAJALEC VEZANEGA LESA V EVROPI Zapndna Nemčija je v letu 1950 proizvedla 177.000 kub. m«trov furnirja in vezanih plošč ter 194.000 kub. metrov mizarskih plošč. S skupno količino 371.000 kub. metrov te proizvodnje je postala Zapadna Nemčija največji proizvajalec vezanega lesa v Evropi ter s tem prekosila tudi Finsko, ki je v istem letu proizvedla le okrog 330.000 kub. metrov vezanega lesa. NAŠE KALORIČNE ELEKTRARNE SO LANI PRIHRANILE ČEZ 11.000 TON PREMOGA Posebno sedaj v zimskih mesecih ko nam primanjkuje premoga je treba poli valiti vsakogar, ki z njim varčuje. Naše kalorične elektrarne so skozi vse leto zelo varčevale s premogom in ga tudi veliko prihranile. Od januarja do novembra lani so glede na dejansko proizvodnjo in postavljen dinamični normativ potrošnje premoga prihranili v elektrarni Trbovlje 5002 toni premoga, v senovški elektrarni 1960 ton im v elektrarni Velenje 4300 ton premoga. Vrednost prihranjenega premoga znaša čez 1,900.000 dinarjev. Razdeljeval na podjetja elektrogospodarstva Slovenija pa so znižala planirane izgube pr«nosa transformacije in razdelitve električne energije v vrednosti 10,909.000 dinarjev. USNJARJI V »KONUSU« SO USTANOVILI SVOJ KLUB Na pobudo delavskega sveta tovarne »Konus« v Slov. Konjicah so v tovarni ustanovili kliib usnjarjev, ki ima že 90 članov. Naloga kluba je predvsem ta, da bodo skrbeli za strokovno vzgojo svojih članov. V programu imajo tudi seznanjanje članov z drugimi delovnimi kolektivi, ki jih bodo obiskovali. Klub bo v veliko pomoč delavskemu svetu pri reševanju strokovnih vprašanj podjetja. L. V. PORTLAND CEMENT JE TUDI UČINKOVITO SREDSTVO ZA GAŠENJE POŽAROV Neki člankar v ameriškem strokovnem 'časopisju je napisal članek, o lastnostih portland cementa im pri tej priliki ugotovil, da je portland cement uporabl jiv tudi kot sredstvo za gašenje požarov. Portland cement j« učinkovitejši od vode in drugih gasilnih pripomočkov, zlasti ker ne razvija nikakega plina in je tudi sam negorljiv. Izdaj« Re|iul>llšk| svet zveze sindikatov za Slovenijo Predstavnik Jože Jurač Odgovorni urednik Koman Albreht Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Masarjkova cesta 14/11 v Ljubljani, telefon 45 38 In 49-70 Poštni predal 284 Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani St. 604 9021-4 Ust Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din, polletna 150 din In celoletna 300 din. nam pis&jo trčbnih papirjev. Zaradi tega torej, ker podjetje ni predložilo potrebnega dopisa, spiska nagrajencev im na hrbtni strani ni zaposaio opombe, da je denar namenjen za nagrade, je banka izplačala om«njeno vsoto kot predu jem na plače za delavce. Ko pa so prišli iz podjetja nekaj dni nato po denar za plače, je banka zavrnila ček, ker je bila postavka za plače že skoraj izčrpana. Ob zavrnitvi čeka je bančni uradnik svetoval podjetju, naj izplačane nagrade obračuna z delavci kot plače. Ko pa je podjetje obvestilo banko, da so nekateri delavci ostali brez plače, ker mi so bili nagrajeni, j® banka izplačala še 60 tisoč dinarjev, tako da so kasneje vsi dobili izplačam svoj redni zaslužek. Dne 28. novembra 1951 pa je Komunalna banka izplačala Mestnemu gradbenemu podjetju še 420 tisoč dinarjev. Seveda te navedlbe osvetl jujejo omenjeni primer tudi z druge strani. 'V banki so izplačali denar v dobri veri, da j® predu jem za plače, iz pod jet ja pa niso povedali kako drugače. Prav je, če se o tem ma.lo pogovore v Mestnem gradbenem podjetju v Mariboru in naj v bodoče najprej doma temeljito pretresejo, kje je vzrok napak. V tem primeru bi morali njihovi uslužbenci, ki imajo opravka z izplačili, malo bolje poznati obstoječe predpise, ker je nedvomno pri njihovi pomoti vzrok vseh nadaljn jih t®žav. Tako je svetoval omenjeni podružnici tudi Republiški odbor. MARIBORSKI SINDIKATI SO DOSTOJNO PROSLAVILI OBLETNICO JUGOSLOVANSKE ARMADE V tekmovanju za obletnico JA je sodelovalo okrog 70 sindikalnih podružnic mesta Maribora, v katerega je bilo vključenih nad 80% vseh sindikalnih članov. Ob zaključku tekmovanja je bilo ocen jenih 54 delovnih kolektivov. Uspehi, ki so jih dosegli kolektivi »Eelktrokovina«, »Zlatorog« in drugi, se lahko merijo z uspehi na jboljših kolektivov v republiki. V »Elektrokovini« j® nad 70% članov sodelovalo v iz verna r-madni vzgoji med njimi tudi nad 50 let stare delavke, ki so se udeležile velikih manevrov. V času tekmovanja so ustanovili precej strelskih družin. Strelska družina v predilnici in tkalnici šteje 72 članov, v železniških delavnicah pa 432. Nekaj tisoč članov je sodelovalo pri raznih tečajih, vajah in manevrih protiletalske zaščit®. Organizacija protiletalske zaščite v Mariboru je za velike uspehe dosegla prvo mesto, med tovarniškimi organizacijami PLZ pa je najboljša v Mariborski tekstilni tovarni. Mariborski kolektivi pa so dostojno proslavili tudi praznik naše Ljudske armade. V 47 kolektivih so imeli proslave s kulturnim programom; na teh proslavah so govorili tudi aktivni oficirji JA. Veličastna je bila proslava v železniških delavnicah, kjer je pred 3000 delavci govoril podpolkovnik tov. Satler o razvoju naš® vojske, načelnik vojnega odseka pa je trem najboljšim mladincem centra izročil odlikovanja, mnogim pa podelil nagrade in pohvale. Podobne proslave so bile tudi v drugih večjih tovarnah, prav prisrčna pa je bila v »Zlatorogu«, kjer so podrobno popisali svoje delo v šestmesečnem tekmovanju in razglasili najboljše brigade in posameznike, ki so prejeli prehodne zastavice. Mariborski delovni kolektivi in sindikalne podružnice so v času tekmova:n ja ponovno dokazali, da živi na naši severni meji zvest domoljubni rod, ki zna ceniti svobodo svoje domovine. Franjo Zorko POHORSKI GRANITOLOMCI SO SE TUDI IZKAZALI V času tekmovanja za počastitev obletnice naše vojske so pohorski gra-nitolomcj močno poživili svoje delo. Na Dan republike so izvršili plan za leto 195f 100%. Odstotek delavcev, ki delajo po normi se je dvignil od junija po do novembra od 62% na 100 %. Prav zadovoljni so z uspehi, ki so jih dosegli s popolno odpravo beležili v juniju 2,5%, v novembru pa ni bilo nobenega izostanka več. Tudi na drugih področjih dela so bili zadovoljivi uspehi. Opravili so preko 7000 ur prostovoljnega dela, ustanovili godbo na pihala, ki je prvič nasto--pila na praznik Republike. Organizacija Ljudske tehnike je dokončala delo pri gradnji lastne hidrocentrale, ki daje dovolj energije za pogon strojev v podjetju in za razsvetljavo hiš. Za svoje delo je prejel kolektiv Gra-nitoloma v O plodnim pohvalno diplomo, ki mu jo je podelil okrajni odbor Zveze boTcev v Poljčanah. L. V. VISOKO PRIZNANJE BRIGADI GRADBENEGA TEMNIKUMA V LJUBLJANI Mladinska delovna brigada Gradbenega tehnikuma v Ljubl jani je bila na letni delovni praksi na mladinski progi Doboj—Banja Luka, kjer je pomagala graditi most čez roko Bosno, ki je dolg 250 m. Ta most so mladinci zgradili v 6 mesecih in je že I. decembra čezenj peljal prvi vlak. N i stebru mosta jr vzidana plošča, na kateri so vklesane črke, ki povedo, da so most gradili mladinci Gradbenega tehnikama. Za strokovno dobro izvršeno in vzorno delo v sami brigadi, so mladinci Gradbenega tehnikama sprejeli od glavnega štaba mladinske proge red dela II. DELAVSKA ENOTNOST 11. 1. 1952 * STRAN E 0 S ■ 1 : a a r ■ ■ ■