Leto XLVn - št. 76 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 27. septembra 1994 Četrtič modri, zlati, zeleni slovenske kakovosti Znaki SQ 93 izdelkom in storitvam "Upam, da je dokončno prevladal razum, da je to, kar je slovensko lepo, dobro, odlično," je na današnji podelitvi znakov SQ v Kranju poudaril predsednik države R Slovenije Milan Kučan. Kranj, 26. septembra - Na kakovost, ki ga je v petek je 55 podjetij kandidiralo s četrtem specializiranem v Kranju odprl minister za 116 izdelki in storitvami za strokovnem sejmu Slovens- znanost in tehnologijo dr. enega od znakov SQ, so 1 proizvod - slovenska Rado Bohinc, na njem pa danes opoldne podelili 93 ki Ha prireditvi so letos prvič podelili tudi znake za storitve. Zlati znak sta dobili Gorenjska banka, d. d, Kranj in Zavarovalnica Triglav, dd, Ljubljana in zelenega Merkur trgovina in storitve, dd, Kranj. modrih, zlatih in zelenih znakov SQ. Slovesne podelitve pa se je ob podjetnikih in dobitnikih znakov SQ udeležil tudi predsednik države R Slovenije Milan Kučan. Šestdeset modrih, 29 zlatih in štiri zelene znake je podelil predsednik Združenja SQ Kranj in predsednik IS Kranj Peter Orehar. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc pa je ob otvoritvi poudaril, da naša država potrebuje tako prireditev, saj SQ postaja vse pomemben promocijski znak Slovenije, za katero je tudi sicer perspektiven le aktiven, na znanju temelječ razvoj. Zadovoljstvo, da se širi družina tistih, ki razumejo, da je naša pot odvisna od kvalitete, in da je po tej plati na tej prireditvi slovenska kakovost izstopila iz siceršnje marsikatere današnje ozkosti, pa je izrazil danes tudi Milan Kučan. • A. Žalar opravljen predlog 158 novih občin v Sloveniji Nove občine po merilih, stroki in referendumu Le predlog za občino Tržič je ostal enak tistemu, ko smo maja glasovali na referendumu o novih občinah Ijublj ana, 26. septembra • Na zadnji ^ji slovenske vlade so sprejeli predlog *akona o ustanovitvi in oblikovanju območij novih slovenskih občin, po »aterem naj bi bilo namesto 339 novih °>cin v Sloveniji le 15« občin. Pri """kovanju tega predloga so sestavljal-ci upoštevali nova merila, kijih vsebu Po najnovejšem predlogu za oblikovanje občin v Sloveniji, ki ga bo v prihodnjih dneh obravnaval državni zbor, naj bi bilo v Sloveniji 158 občin, kar je za več kot polovico manj, kot je bilo v predlogih, o katerih smo konec maja glasovali na referendumu. Na jejo spreuunihe in dopolnitve zakona o (Gorenjskem naj bi na območjih sedan-°kalni samoupravi, predlagali pa so jih občin nastalo: na Jesenicah 2 '* mestnih občin v Sloveniji. občini, v Kranju 5, v Radovljici 3, v tudi K) škofji Loki 4 občine, le Tržič ostaja med tistimi, kjer se predlog (za eno občino) ne spreminja. Iz občine Kamnik naj bi nastali 2 novi občini, v občini Domžale 4, iz dela občine Ljubljana Šiška pa na Gorenjskem 2 novi občini. 1'iedlaganih je tudi 10 mestnih občin v Sloveniji, med njimi je na Gorenjskem edina taka občina Kranj. Več o tem na 2. strani. • Š. Ž. Javje meteorologov na Kredarici Štiri desetletja neprekinjenih opazovanj ^a oMttoko so odprli tudi novo avtomatsko meteorološko postajo. >ra oške * dar ca, 25. septemi "el»vci HldronMUorol. 5o.f?V?d" S"»iniif. vabljeni Cev a wb,*k»valci Triglav* v dwn»» »a Kredarici so se vremenu so udeleženci v/tra jall ob ogledu nove avto matske postaje, m e t e o r o I o II k e da so lahko po njenem odprtju odnesli koščke razrezanega traku za spomin v dolino. Nemalo spominov pa je obudilo tudi 37 meteoroloških opazovalcev s te postaje. Štirim izmed njih je izročil ročno izdelana priznanja direktor HM/. Sloveniji- Dušan Hrček, BJOgO*. namestnik Miran Trontclj pa se je med drugim zahvalil Planinskemu društvu Ljubljana Matica za štiri desetletja sožitja v domu in helikoptiski enoti MNZ za nesebično pomoč. Na slovesnosti so prebrali tudi poz dravno pismo predsednika Milana Kučana, ki ga je sam prinesel na Kredarico že v soboto dopoldne! Več o srečanju na Kredarici na 3. strani! • Stojan Saje DANES NA MEJI stran 13 Medvode so Pepelka Ljubljane stran 16 Poznan je že kmečki turizem Blaž Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka */ posluhom Umrl je Sašo Mirjanič V prometni nesreči je v nedeljo Zgodaj zjutraj umrl član bronastega olimpijskega četverca iz Barcelone Sašo Mirjanič. Na odseku avtoceste med Lipcami in Vrbo smo Slovenci in Gorenjci izgubili odličnega športnika, 26 - letnega Blejca, ki se je s svojo hrabrostjo in trmo zapisal v zgodovino blejskega, slovenskega in svetovnega veslanja. Sašo Mirjanič je skupaj s prijatelji v četvercu zadnjič nastopil na letošnjem svetovnem prvenstvu v Indianapolisu, kjer je podobno kot v vsej svoji športni karieri krojil svetovni vrh - tokrat so bili fantje četrti. Ob tem je treba omeniti, da so se uspehi Saša Mirjaniča začeli le pred osmimi leti, ko je kot 18-letnik skupaj s Sadikom Mujkičem postal svetovni mladinski prvak v dvojcu brez krmarja. Prvič je na olimpijskih igrah nastopil dve leti kasneje v Seulu in bil v dvojcu s krmarjem sedmi, vrhunec kariere pa je bil prav gotovo na olimpijskih igrah v Barceloni, ko je skupaj z Junijem Klemenčičem, Sadikom Mujkičem in Milanom Janšo v četvercu brez krmarja osvojil bronasto medaljo za Slovenijo. S Sašom smo Gorenjci izgubili še enega odličnega športnika, veslači prijatelja in odličnega borca, njegovi najbliiji pa dobrega in skromnega človeka. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 16. uri v Ribnem pri Bledu. • V. Stanovnik Gorenjski kovinarji so solidarni Le v Plamenu zbor delavcev Kranj, 26. septembra - Danes bo v Mariboru vseslovenska stavka slovenskih kovinarjev, ki bo potekala pod vodstvom SKEI, svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi na Goreniskem je v okviru Slovenskih železarn več podjetij in kovinska predelovalna industrija, ki se bo pridružila mariborski stavki. Sindikat SKEI z Gorenjskega je na stavko v Maribor organiziral prevoz gorenjskih kovinarjev z avtobusi. Drugače pa bodo v podjetjih nekdanje Železarne in v kovinsko predelovalni industriji na Gorenjskem delali, le v Plamenu Kropa bodo ob koncu delovnega časa pripravili zbor delavcev. Na njem pa bodo delavci želeli pojasnila na nekatera vprašanja, f>redvsem glede težkega po-ožaja, v katerem so se znašli. Plamen je po besedah sindikalnih delavcev prvo podjetje v okviru Slovenskih železarn, ki se bo privatizirala. • D. S. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 127,230,00 SIT _ a Te ali 7380,00 SIT mesečno ! »l./Fax: 064/ 22 10 40 22. STROKOVNI SEJEM ZAŠČITA, REŠEVANJE, PREVENTIVA KRANJ, 4.- 8.10. ""eni nedeljske,,, dopold 'brali na slovesnosti, ■ •>evu "° <>*načill 40 let Prekim>,uh meteoroloških /•'»vanj mi najvišji m dr/avi. ' Kljub .slap vetrovnemu R1 r ] £-1 ZASTA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, t»l.:064/211 256 --,-trmr Fotografije Ansambla Av-senik nismo potegnili iz našega arhiva, temveč je posnetek star vsega štiri dni: v petek zvečer je Slavko Avsenik ob odprtju likovne razstave v Galeriji Avsenik v Begunjah predstavil svoj studijski ansambel s pevko Marjano Mlinar. To je bil hkrati tudi prvi skupni Javni nastop očeta Slavka s sinom Gregom Avsenikom, virtuozom na kitari. Slavka Avsenika, ki ste ga bralke in bralci Gorenjskega glasa izbrali tudi za guvernerja Gorenjske, in njegovega studijskega ansambla ne bo moino videvati in poslušati na večjih javnih nastopih - vendar pa Je ansambel napoved novih prijetnih Avsenikovih vit Foto: Lea Jeras SLOVENIJA IN SVET Vlada Italiji odprla račun v Luksemburgu Vztrajamo pri Osimskih in Rimskem sporazumu Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji obravnavala poravnavo obvez Slovenije, ki izvirajo iz določb med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo o dokončni ureditvi vzajemnih obveznosti, ki izvirajo iz 4. člena Osimske pogodbe oz. Rimskega sporazuma iz leta 1983 in ga je Slovenija z izmenjavo not julija 1992 nasledila. Pri te so ugotovili, da je slovenski minister za finance od italijanskega ministra letos julija zaprosil, da do začetka septembra sporoči številko bančnega računa, na katerega želi Slovenija nakazati preostale obroke odškodnine za nepremičnine po Rimskem sporazumu, odgovora pa niso dobili. Zato so se odločili, da bo Slovenija v Luksemburgu odprla bančni račun, na katerega bo poravnala zapadle obveznosti, in o tem obvestila italijansko in mednarodno javnost. Dr. Drnovšek, predsednik slovenske vlade in mag. Nikica Valentič, njegov hrvaški kolega, sta se dogovorila, da enako stori tudi Hrvaška, saj bosta obe državi vztrajaii na veljavnosti Osimskega in Rimskega sporazuma. Zadnja zunanjepolitična turneja Lojzeta Peterleta Slovenija si želi tudi v Zahodnoevropsko unijo Konec preteklega tedna se je slovenski zunanji minister v odstopu Lojze Peterle odpravil na zadnjo zunanjepolitično turnejo, ki jo je začel v Bruslju, nadaljeval pa v Ameriki. V Bruslju se je sestal z generalnim sekretarjem zahodnoevropske unije WEU (vojaška zveza EU) van Eekelenom, na povabilo belgijskega kraljevskega društva za mednarodne odnose pa predaval o naši državi in njenih prizadevanjih za vključitev v evropske integracije. V zvezi z italijanskimi oviranji slovenskih prizadevanj za približevanje Evropski uniji je opozoril, da od nobene vzhodnoevropske države doslej niso zahtevali sprostitev trga stanovanj in nepremičnin, in da si bo Slovenija zaradi svoje majhnosti, kjub temu, da bo odprta, prizadevala za ohranitev svoje identitete. Po obisku v Bruslju se je minister Peterle odpravil v New York na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, to pa bo tudi priložnost za številna srečanja s predstavniki tujih diplomacij. Nedeljski začetek obiska v Ameriki je Peterle skupaj z Marjanom Podobnikom, predsednikom SLS, ki je tudi tam na obisku, izkoristil za srečanje s slovenskimi izseljenci. Grozi nevarnost prašičje kuge Prepoved uvoza svinjskega mesa Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Ostcrc je izdal odredbo o prepovedi uvoza v Slovenijo in prevoza prek Slovenije pošiljk domačih in divjih prašičev njihovega svežega mesa ter mesnih izdelkov iz dcžcIeStajcrskc v Republiki Avstriji ter okrajev Komaro, Lučcnec, Miha lovce, Rimavska Sobota in Rožna v Republiki Slovaški. Odredba, ki je začela veljati v nedeljo, želijo preprečiti vnos klasične prašičje kuge. Prepoved velja tudi za zmrznjeno meso, izjema so le hermetično zaprte in sterilne konzerve ter termično povsem predelane mesne surovine. Vsa živila, ki so pridobljena i/, domačih ali divjih prašičev in jih potniki prenašajo čez slovensko mejo in izvirajo iz naštetih krajev, bodo odvzeta in uničena. • S.Z. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Trgovina s pohištvom, Sp. Besnlca 81 064 403-871 Vaša hišna številka in Gorenjski vlas Vsak teden: ENA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, tele/on 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki drutint s tokratno srečno hišno itevilko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni tetka: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavi/ena dva potlatka: naselje (in ulica v njem. če je v naselju uveden ulični sistem) * številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna dru fina več". Ker pa je motno, aa je hišna številka npr. na večdruttnskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v dr utrni odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Slovenska vlada določila predlog zakona o oblikovanju občin Na Gorenjskem bo 15 + 8 novih občin Še v tem tednu naj bi državni zbor po hitrem postopku sprejel zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, kar je pogoj za razpis lokalnih volitev. Ljubljana, 26. septembra - Sedanja razlaga, da je bil referendum o ustanovitvi novih občin konec letošnjega maja le poizvedovalne narave, je seveda možna, najmanj kar je ob tem mogoče ugotoviti, pa Je, daje bilo to poizvedovanje zelo draga izkušnja. V časovni stiski, ki jo narekuje nuja, da še letos izvedemo lokalne volitve, je vlada sprejela predlog svoje strokovne službe za lokalno samoupravo, po kateri naj bi v Sloveniji oblikovali 159 novih občin, kar je več kot pol manj od števda 339 novih občin, o čemer smo glasovali maja. Le 17 je takih primerov v Sloveniji, da se prvotni predlog za oblikovanje občin, o katerem smo glasovali na referendumu ujema s predlogom za nove občine po sedanjem predlogu, in na Gorenjskem je tak primer le Tržič. V veliki večini je torej šlo za združevanje, ki ga pripravljala novega zakona opravičujejo z novimi merili, ki jih je državni zbor sprejel, ko je spreminjal in dopolnjeval na ustavnem sodišču razveljavljene dele zakona o lokalni samoupravi. Vseh desetih novih meril za ustanovi-tev nove občine tudi območja, ki so sedaj predlagana, vsa ne izpolnjujejo, kar zlasti velja za določilo, da mora imeti kraj oz. območje 5000 prebivalcev (o tem je bilo pri sprejemanju sprememb zakona o lokalni samoupravi tudi največ spo- rov), saj so uporabili določila, da se lahko od tega merila odstopa zaradi zgodovinskih, geografskih, obmejnih, narodnostnih ali gospodarskih razlogov. Tako ima kar 51 predlaganih novih občin manj kot 5000 prebivalcev, od tega 5 občin celo manj kot 3000. Sestavljalci se v obrazložitvi sklicujejo na tri izhodišča: na Evropsko listino lokalne samouprave, na strokovne osnove ter rezultate referenduma o novih občinah 29. maja. Na Gorenjskem je predlaganih 15 novih občin (v oklepaju so navedeni podatki o številu prebivalcev po stanju leta 1991): na Jesenicah dve: Jesenice (26030) in Kranjska Gora (6078); na območju sedanje občine Kranj pet občin: Cerklje na Gorenjskem (5807), Kranj (51742), Naklo (4516), Preddvor (3353) in Šenčur (7396); v Radovljici tri nove občine: Bled (11017), Bohinjska Bistrica (5229) in Radovljica (18332); v občini Škofja Loka štiri: Gorenja vas - Poljane s sedežem v Gorenji vasi (7213), Škofja Loka (14902), Železniki (7376) in Žiri (4631); v Tržiču pa ostaja prvotni predlog za eno samo novo občino Tržič (15095). Če se ozremo še na občini, na vzhodni meji Gorenjske: sedanja občina Kamnik naj bi bila preoblikovana v dve občini: Kamnik (25268) in Tuhinjska dolina (3645); sedanja občina Domžale pa v štiri: Domžale (29649), Lukovica (4417), Mengeš (6177) in Moravče (4161).Sedanja občina Ljubljana Šiška bo delno vključena v mestno občino Ljubljana, na delu, ki ga štejemo lahko še za Gorenjsko, pa bosta nastali dve občini. Medvode (12694) in Vodice (3529). Bistvena novost, za katero so se v državnem zboru odločili, pa je tudi oblikovanje mestnih občin, za katere so bila merila za njihovo oblikovanje določena šele "zadnji hip". Kot najpomembnejše in najzahtevnejše je postavljeno merilo, da mora imeti mestna občina najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, kot najbolj sporno pa se je pokazalo določilo, da mora imeti mestna občina tudi svojo bolnišnico. V predlogu zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je v Sloveniji predlaganih 10 mestnih občin, med Katerimi je Kranj edina taka občina na Gorenjskem. Pri tem kaže pripomniti, da je potrebno ločiti status mestne občine od statusa mesta, ki naj bi ga v bodoče prav tako podeljeval oz. določal državni zbor. Za status mesta podrobnejših meril ni postavljenih, razen številčnega praga 3000 prebivalcev, sicer pa naj bi bilo to "urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskemu razvoju razlikuje od drugih naselij". Glede naselij, ki so status mesta Že dobila v skladu s predpisu veljavnimi v času podelitve, naj bi državni zbor samo ugotovil, da že imajo ta status. • Š. Žargi Državni svet tokrat brez veta Kljub drugačnim napovedim, se državni svet na prvi seji po počitnicah ni odločil za odložilni veto za nobenega od obravnavanih zakonov. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA stališče državnega sveta, da naj ne bi onemogočali kandidature na tožilske funkcije tistim, ki so sodelovali v pravno dvomljivih procesih, pač pa bi za tako prepove« morala biti izdana tudi praV" nomočna sodba Glede zakona o vcteri-narstvu so svetniki ocenil'; da je potrebna za uspešnejs' razvoj kmetijstva združite* živinorejsko vetei marski'1 služb s kmetijsko - svetov** nimi službami, predlog mreže veterinarskih zavodov p* Jc po mnenju državnega svets v nasprotju s sprejeto strategij0 razvoja kmetijstva v Sloveruj* • si. Ljubljana, 26. septembra - Na prvi popočitniški seji državnega sveta so svetniki obravnavali celo vrsto zakonskih predlogov, vendar se za odložilni veto niso odločili pri nobenem. V državnem zboru pa z obravnavami raznih zakonskih besedil tečejo priprave na drugo sejo v tem mesecu, ki se bo začela v sredo. V drlavnem zboru so v preteklem tednu zasedali predvsem razni odbori, ki so onravnavali zakonske rešitve predlagane za septembrsko zasedanje zbora. Toda, ko bodo poslanci le drugič sedli v parlamentarne klopi, jih Še vedno čaka nedokončano delo: iz dvakrat prekinjenega julijskega zasedanja jim ostaja vrsta pomembnih točk, ki bodo morale dobiti vso prednost, zlasti tista zakonodaja, ki naj bi omogočila lokalne volitve Še letos. V torek se namreč začenja te drugaseja drtavnega zbora ta mesec, najprej z drugim nadaljevanjem julijskega zasedanja, nato pa redno predvidena seja , ki na/ bi imela "v rednem delu" po predlogu dnevnega reda "rekordno malo" 26 točk. Obravnavali naj bi 16 zakonskih predlogov, sedem ratifikacij mednarodnih sporazumov ter strategijo učinko vite rube in oskrbe Slovenije z energijo. Za tri zakonske predloge je predlagan hitri postopek, osem zakonov naj bi bilo v tretji obravnavi (torej tudi dokončno sprejeti) s preostalimi pa se bodo poslanci "spoprijeli" prvič, alt pa v drugem branju Tudi tokrat pa naj bi ne šlo brez izredne seje, ki naj ni imela eno samo točko: sprejem zakona o ratifikaciji sporazuma G ATT. terih se bodo po uveljavitvi te zakonodaje i/.vajale naloge iz državne pristojnosti Največ pozornosti pa je državni svet posvetil trem zakonom s področja pravosodja (Kazenski zakon. Zakon o kazenskem postopku. Zakon o državnem tožilstvu), ki naj bi jih državni zbor po tretji obravnavi tudi sprejel. Oblikovali so svoje pri pombe, pri čemer je /nano Najresnejši predlog za sprejem odložilnega veta je na seji državnega sveta minuli teden posredoval svetnik i/. Velenja, Jože Zupančič, ki se ni strinjal z merilom, da mora imeti občina, ki želi dobiti status mestne občine, tudi bolnišnico Ko je dobil /ago tovilo, da bodo ta merila "upoštevali prožno", je predlog za sprejem odložilnega veta umaknil. Napovedali pa so odložilni velo, če se PO državni zbor odločil za črtanje rešitve po kateri naj bi država zagotavljala proračunsko izravnavo na tak na čin, da bi vse občine dosegle najmanj 90 odstotkov pov oiečne javne porabe na prebivalca v Sloveniji. Obravnavali so tudi zakon o spodbujanju regionalnega razvoja in se zavzeli za to, da se izgradi učinkovit kon i ept regionalnega razvoja in vodenja politike pospešenega razvoja manj razvitih območij. Pri zakonu o državni upravi s«) zahtevali dosled nejše delitve pristojnosti med novo občino in državo, s pogodbami o najemu, pa naj bi se občine z državo tudi dogovorile o prostorih v ka STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Za socialno državo po evropskih merilih , Na vadbišču Kinološkega društva Lokrovec pri Celju je n v nedeljo zelo skromno obiskan tabor SDSS, katereg osrednji dogodek je bil govor predsednika SDSS Jane*" Janše. Tabor SDSS je tokrat potekal pod geslom Zaupanje prihodnost, pred osrednjim zborom na so organizirali i1$c ^ okroglih miz: o problemih mladih, položaju delavk 1 delavcev ter vlogi sindikatov, socialdemokratskem odru* do družine, lokalni samoupravi, lastninjenju, /l'r/,vst.nj-lelormi pokojninskega sistema ter problemu drog v Slovi" ji. Janez Janša je v govoru posebej poudaril, da so edina Pra .j socialdemokratska stranka v Sloveniji, ki mora upoštcv evropske razmere in merila, pri nas pa se za to "prodaja Janševih besedah tudi neokomumstični blok "Združena I'-* liberalne demokracije", ki da je polakirana mešanica lc'vt£ in desnega ekstremizma s primesjo surovega liberali* Edino merilo tega bloka ostaja denar in prolit, ne glede n«1 ^ kako je bil pridobljen, slovenski socialdemokrati pa £5 $() vedno na strani tistih, ki živijo s poštenim delom, tistih. * .•lis*1 SJ Drnovšku, kot bi si ta to želel". Tabora so se udt predstavniki strank, ki so podpisale predvolilni spoia/U |t. sodelovanju na lokalnih volitvah m SKD, po /bom p;' sestal tudi svet stranke, kjei so obravnavali sporazuma o sodelovanju na volitvah na lokalni ravni GLAS Ustanovitelj m izdajatelj: • Odgovore* urednica: I eopoldina ftotataj / NorhtarjI hi uredniki: Helena I. Koanjek. lea Mencinger, Stojan S«)c. Darinka Sedel, Vilma Stanovnik Manja Vofljak * vrl" ■'upl)»n' avrl /lebir. Andrej Zato, Štefan /argi / lektoriranje: Marjet« Vn/lic / Fotografija: <.... ud Sin.k Priprava ta tlak: Mctlia An, Kranj / Ilik: P.hI), tja DELO I ČR, I nk časopisov 1,1 TCV,J- j,^ l"f, Ivo, naročnine, oglasno Irfenje: /okova 1, Kranj, telefon: 22.1111, telefai: 222-917 / Mali oglati: irlelon 223 444 sprejemamo naprti '1 "> dftivno na avtomatike m odzivniku; »| Utika: neodvisni neslrankanki polnilno informativni poltcdnik i poudarkom na dogajanjih na (iorcn|«krni Pirdtt-dnik tasopUnrga »vrl« Ivan Hi/jak i Dirrklor In glavni tn' Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vtak dan ml 7 do H ure TČasopis i/haia ob loikih in petkih Naročnina trimetecni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popVtta Za tujino letna naročnina 1*) 1)1 M Ogla« ceniku Prometni davek po ilopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 2V.'/ '».•) < INA IZVODA H0.00 SIT 3« Bornovi dediči zatrjujejo: Odškodnino so lahko zahtevali le nemški državljani Tržiška občinska komisija za denacionalizacijo v poročilu ne navaja mednarodne pogodbe ali predpisa, na podlagi katerega bi lahko Bornovi za premoženje, ki ga je podržavila Jugoslavija, zahtevali odškodnino od tuje države. Tržič - Kakšna bo usoda denacionalizacijskega zahtevka dedičev Bornovega posestva, ki obsega skoraj četrtino tržiške občine, je težko napovedati; zanesljivo pa se bo še precej "pletlo in zapletalo", preden bo znana končna odločitev. Razlog je namreč v tem, da je občina zavrnila zahtevek za vrnitev premoženja z utemeljitvo, da so Karlu Bornu posestvo že med drugo svetovno vojno odvzeli Nemci, in da odškodnino do nemške države lahko še vedno uveljavlja prek židovske skupnosti, medtem ko še živeče Bornove hčere, predvsem pa njihov pravni zastopnik, advokat Mirjan Kuhelj iz Ljubljane, trdijo, da je odločitev tržiške občine pravno neutemeljena. zamenjave sploh prišlo, jim ni poznano. Born ni bil upravičen do oškodnine Odločitev tržiške občine naj bi bila po mnenju Bornovih hčera pravno neutemeljena, ker naj bi zmotno uporabila določbo 10. člena tujci, ki jim je bilo premoženje podržavljeno predvsem na osnovi odloka AVNOJ-a ali zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Takšni mednarodni sporazumi so, na primer, Mirovna pogodba z Republiko Italijo, Osimski sporazum, Mirovna pogodba z Madžarsko, Državna pogod- Po mnenju dedičev razlaščenega Bornovega premoženja je nenavadno že to, da Je občinska komisija za denacionalizacijo najprej pripravila poročilo, v katerem ugotavlja, da ni ovir za vnutev premoženja v last in Posest, štiri mesece kasneje Pa je (z novim predsednikom na čelu) predlagala upravnemu organu, da zahtevek 2avrnc. Predlog je pravno oprla" na tisto določbo zakona o denacionalizaciji, ki pravi, da do vračila niso Upravičeni tisti, ki so dobili a" so imeli pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Pravni zastopnik Bornovih dedičev, odvetnik Mirjan Ku-"e'ji v pripombah na poroči-'° komisije navaja, da za sPreinembo ni bilo zakonitih Pogojev, in da bi poročilo lahko dopolnili le na predlog Vsi pogoji za vrnitev so izpolnjeni UV Trliču vedo, da je vrnitev premoienja Bornovim dedičem pravno utemeljena, vendar pa verjetno odločbe za vrnitev tako velikega posestva ne upajo podpisati. V tem primeru lahko mirno podpišejo, saj so izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za vrnitev," pravi pravni zastopnik Bornovih dedinj, odvetnik Mirjan Kuhelj, in poudarjat da triiška občina z vrnitvijo Bornovega premoienja ne bo oškodovana, ampak bo samo pridobila, Bornovi so v pričakovanju vrnitve premoienja v naravi le izročili občini pismo o dobrih namerah, z gozdnim gospodarstvom podpisali dogovor o gospodarjenju z gozdovi, se strinjali, da se na njihovem nekdanjem zemljišču zgradi stanovanjski blok; pripravljeni pa so tudi vlagati v (lovni) turizem. Elizabeta bi se rada vrnila na posestvo Elizabeta Born, ena izmed treh Bornovih hčera, ki se v teh dneh mudi v Sloveniji, je šestnajst let preliveta na posestvu svojega očeta, med drugim je v Ljubljani obiskovala trgovsko šolo. "Preveč je bilo teh let in dolivetij, da bi jih lahko pozabila," je dejala in poudarila, da tudi slovenskega jezika ni pozabila. Že vrsto let redno prihaja v Slovenijo, še posej rada v gozdove svojega očeta, in ne skriva ielja, da bi se po ugodni rešitvi zahtevka za stalno vrnila na posestvo svojega očeta. strank v postopku, ne pa na predlog zamenjanih članov komisije za denacionalizacijo. Kaj se je zgodilo s prejšnjo komisijo oz. zakaj je do zakona o denacionalizaciji. Takole pišejo: "Odškodnino so lahko na podlagi mirovnih pogodb ali drugih predpisov zahtevali od tuje države le ba o vzpostavitvi neodvisne in demokratske Avstrije ter drugi mednarodni predpisi. Od Zvezne republike Nemčije so lahko po vojni zahte- vali odškodnino le nemški državljani, za premoženje, ki so jim ga zaplenile jugoslovanske oblasti. Dr. Kari Born kot jugoslovanski državljan torej v nobenem primeru ni bil upravičen zahtevati odškodnino od ZRN in je tudi ni zahteval." Ker poročilo komisije za denacionalizacijo navaja le "tezo, da je bil dr. Born upravičen zahtevatiodš-kodnino od ZRN", želijo njegove hčere zvedeti za predpise oz. mednarodne pogodbe, ki bi mu kot jugoslovanskemu državljanu dajale pravico zahtevati odškodnino od ZRN ali od kakšne druge tuje države. Trditev, da jim je premoženje podržavila jugoslovanska država, dokazujejo z odločbo o razlastitvi, ki jo je na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji 1947. leta izdala Okrajna komisija za agrarno reformo Kranj in iz katere je razvidno, da je posestvo prešlo v last države brez plačila odškodnine. V tem primeru po njihovem zatrjevanju ne gre za vojno škodo, ki bi jo povzročila Nemčija, ampak za podržavljanje, ki je bilo delo jugoslovanskih oblasti. C. Zaplotnik Jutri tretji poskus Kranj, 27. septembra - Zadnjo sredo sklicani družbenopolitični zbor in zbor združenega dela kranjske občinske skupščine nista bila sklepčna. Zato predsednika zborov Stanislav Iste nič in Miro Koželj za jutri ponovno (že tretjič!) vabita delegate. Zbor združenega dela bo zasedal ob osmih zjutraj, družbenopolitični, v katerem je bilo v sredo precej govora, katera ura bi bila za večino najprimernejša, pa ostaja pri "klasični" tretji popoldne. H. J. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 913 m ^ 40-letnici meteoroloških opazovanj na Kredarici Človek je še vedno odvisen od vremena £ato je tudi vezan na vremenoslovce, je v pozdravnem pismu ugotovil predsednik države Milan Kučan. Kjtedarica, 25. septembra - Kljub vsem /hudanjem vremeno-_ ovce spoštujemo, je še zapisal predsednik Kučan, kije pismo vani ''ročil vodji opazovalcev Janku Kekarju na Kredarici že soboto dopoldan. Na nedeljski svečanosti v Triglavskem m'!!'11 °^ BJem, kjer so priključili novo avtomatsko 'orološko postajo, so se /brali številni ugledni gostje in obiskovalci j 0P»'ovalcem. Priznanja za dolgoletno delo štirim Ideja o domačih visokogorskih meteoroloških opazovan Uh )c P° ustanovitvi Hidrometeorološkega zavoda Slovenije naletela na podporo Pr' tedanjih oblasteh, ki so odobrile delovna mesta m denar. / ia/unievanjem pa jo )f sprejelo tudi Plamniko društvo Ljubljana Matica, ki )e odstopilo del prostora v tnglavikem domu u meteoi ološke opazovalce. Takt) so septembra 1054 leta začeli z fednimi meteorološkimi mer Ijvarni in opazovanji na Kre darici. Sprva so opazovalci merili in opazovali samo poti nt'vi, pa tudi radijske povezave * zavodom se niso imeli. Kmalu so v Ljubljani naredili r*dijsko postajo, puk kateie Kov ,i Jdpira možnosti /a d« lo viso k°gorskega meteor ološke v. a observatorija, je skoraj padla v vodo zaradi pičlo odmerjenih sredstev s strani države. Na srečo so se pomembnosti dela meteorologov zavedle neka tere organizacije, ki so poma gale uresničiti postavitev, je med drugim ugotovil v nago voru ob slovesnosti v Triglavs kem domu namestnik direktorja HM/. Slovenije Miran Trontelj. Oh zahvali sponzorjem je izrazil priz nanje za sodelovanje tudi Pla ninskomu društvu Ljubljana Matica in hclikoptrski enoti policije Posebej je pohvalil delo v meteoroloških opa/.o valcev, ki so se v štirih dese tletjih zvrstili na najvišjih delovnih mestih v državi, v postaji 2S14 metrov visoko. Direktor hidrometeorološka)]! zavoda Slovenije Dušan Hrček je nagradil z ročno izdelanimi priznanji štiri opazovalce, ki so na Kredarici najdalj časa Priznanja so si poslužili Janko Kckur z.i 23 let dela, Jernej (.urtner in Franc Zupančič za 22 let dela ler Jane/ (.url ne r /a 17 let dela. Direktor Hrček se je * ' *&1 ■pomnil tudi prve ekipe opazovalcev na Kredarici. Ob ugotovitvi, da gre za naj t W^+S/fg^ ko postajo pri Wr J/\\ "'ls I c izrazil ™ upanje za več posluha države pri ničnem nadaljnjem razvoju Kot je pomembne^ ocenil državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Dušan Ulaganje, hi si glede na prispevek k gospodarstvu meteorologija to vsekakor zaslužila. Opazovalci so doma vedno dobrodošli Potem ko je vodja postaje Janko Rekar prerezal trak na novi avtomatski postaji in je bilo slavje končano, smo k pogovoru za Gorenjski glas povabili tri izmed nekdanjih in današnjih opazovalcev. Tole so povedali' Prof. dr. Zdravko Petkov- iek: "Pred 39 leti sem po vrnitvi od vojakov odšel na prvo delovno mesto na Kre darici. Zaradi vnetja slepiča sem ostal le mesec dni, potem pa sem se vrnil še marca 1955. leta za dva meseca. Začetek je bil težak, ker / nisem imel nobenih izkušenj Opazovanje je bilo nevarno opravljali smo ga privezani na vrv, naporno pa je bilo tudi sporočanje podatkov v Ljubljano; agregat je bilo namreč treba zagnati vsaj tolikokrat, kolikor je bilo stopinj pod ničlo. Nič manj zapletov ni bilo s kuhanjem. Vseeno so mi ostali na delo v postaji tudi lepi spomini, saj sem kot planincev izkoristil prosti čas za ture v okolici." Janko Kekar iz Zahreznice: Kot domačin iz Radovnc sem žc z devetim letom spoznal nošnjo hrane v koče. Rad sem se ustavljal pri opazoval cih in se od njih česa naučil Pri šestnajstih letih sem celo preživel počitnice v opazovalnici in se naučil telegrafije. Zato mi začetek službovanja v postaji pred dobrimi 25 leti ni bil pretežak. V tem času je bilo veliko dobrega, nekaj pa tudi slabega. K slednjemu sodi tudi to, da se je treba vsaki zimi privaditi znova in se nanjo psihično pripraviti. Dobra plat je, da je opazovalec zaradi daljše odsotnosti ob vrnitvi domov vedno dobrodošel. Kako cenijo naše delo? Za take razmere bi si želeli boljše nagrajevanje, na kar smo opozorili strokovno in državno vodstvo. Priznanja pa sem vsekakor vesel!" Franci Zupančič iz Kibne-ga: "Kredarica je moj drugi dom, posebno zadnja tri leta, ko je ob Janku z menoj tudi moj sin Beno. Zelo dobro se ujemamo, kar je nujno, če je ^^^^^ človek dalj - časa s k upaj BJJrjf' na odmaknje EBaaB nem kraju. Iz < preteklosti mi ^ je najbolj ostal Wmr \ v spominu JH|'| A eden od v/po |HHrV'^ #f nov na Kre 5j ,'W\ darico sredi rm>. .r^r I sedemdesetih Hkv *Jr " ko J<-' plaz zasul mojega spremljevalca, a ga je na srečo sam vrgel na površje. Sedaj že več kot desetletje ne pešačimo, imamo boljše pros tore, tehnika je izpopolnjena, dobili smo tudi novo avto matsko postajo, ki pa za opazovalce ne prinaša manj dela. Česa si najbolj želim za prihodnje? Vsi upamo na i/polnitev obljube, da bi se nam kmalu pridružil še šesti opazovalec, sam pa si želim le dobrega zdravja." • Stojan Saje O vrnitvi Pavšlarjeve hiše odloča ministrstvo Občina opozarja na velika vlaganja V revitalizacijo Pavšlarjeve hiše v Kranju je občina vložila kar 3,8 milijona mark v tolarjih, dobre tnkrat več, kot je hiša sploh ocenjena Kranj, 23. septembra -Postopek, v katerem Boris Pavšlar po sprejetja zakona o denacionalizaciji zahteva vrnitev hiše na Glavnem trgu 18 v Kranju, se vleče. Ker je hiša razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik, postopek vodi kulturno ministrstvo, ohfj|pa, sedanja lastnica hiše, pa nastopa kot denacionalizacij ska zavezanka. Ministrstvo od nje Želi, da se opredeli o zahtevi Borisa Pavšlarja. O tem je v sredo razpravljala občinska vlada. Dena-cionalizacijski zakon je Jasen. Hišo bo ministrstvo 'avšlarju bodisi vrnilo, bodisi mu določilo lastninski delež glede na prvotno vrednost hiše, bodisi mu jo vrnilo pod pogojem, da občina za svoj vložek dobi odškodnino. Zato se člani vlade niso opredeljevali o tem, ali naj ministrstvo Pavšlarjevo hišo vrne ali ne, opozarjajo predvsem na velik denar, ki ga je občina od novembra 1989 do novembra 1991 vložila v revitalizacijo Pavšlarjeve hiše. Gre za 3,8 milijona mark v tolarski protivrednosti, vložek, ki je tako visok predvsem zato, ker je šlo za obnovo kulturnega spomenika (poseben način obnove temeljev, obnova fresk) pa po zakonu o denacionalizaciji ni zavarovan, kar se ic doslej že večkrat pokazalo za veliko pomanjkljivost tega zakona. Hiša je bila TomaŽu Pav-šlarju nacionalizirana 1959. leta. Občina je 1989 leta z Zgodovinskim arhivom Ljubljana sklenila pogodbo 0 brezplačnem prenosu pra- vice uporabe in o sofinanciranju prenove 200 kv. metrov v prvem nadstropju objekta, s trgovskim podjetjem Elita pa za 74 kv. metrov v pritličju hiše. V višjih nadstropjih je sedem stanovanj, urejena je bila tudi podstreha oziroma mansarda. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja vračilu hiše, ki je razglašena za spomenik, nasprotuje, saj je program prenove, ki je temeljil na spomeniško varstvenih izhodiščih, predvideval kulturno in pričevalno funkcijo hiše. Hiša sodi med najpomembnejše spomenike poznos-rednjeveške meščanske arhitekture na Slovenskem. Ohranjeno ima eno najbolj zanimivih in kvalitetnih arkadnih dvorišč v meščanskem stavbarstvu. V hiši in na pročelju so odkrili in restavrirali poznogotske freske iz časa okrog leta 1526. Spomeniškovarstveni vidik revitalizacije je obnovo hiše bistveno podražil. Po podatkih Domplana je investicija presegla 3,8 milijona mark. Vrednost hiše ob nacionalizaciji in danes sta ocenila dva sodna izvedenca. Po oceni prvega je bila hiša 1959. leta z 985 kv. metri uporabne površine vredna 596.063, po oceni drugega pa 612.810 mark v tolaslci protivrednosti. Današnja vrednost hiše s 1140 kv. metri uporabne površine pa po oceni prvega izvedenca znaša milijon, po oceni drugega pa 1,1 milijona mark v tolarjih. II. Jelovčan Bonton Včasih redke izjeme, zdaj pa vse bolj pogosti primeri kažejo, da smo Slovenci dobri učenci. Tudi v krajevnih skupnostih, kjer se v štirih letih nismo mogli odpovedati različnim prispevkom, samoprispevkom, prostovoljnim in različnim udarniškim akcijam, se je vendarle žal začela uresničevati tudi tista bojazen izpred let, da barvanje krampov in lopat in vabilo na akcije po barvah ni prava pot. Čeprav je večkrat slišati očitek, da nas je slovenska politika pripeljala do tega, da smo se kot "dobri učenci" začeli tudi v krajevnih skupnostih obnašati po njihovih zgledih, vendarle, kljub ugotovitvi, da se na napakah Slovenci pač ničesar ne naučimo, še vedno lahko razmišljamo in razmislimo. Lep pregovor pravi, da kdor dela, tudi greši. Mislim pa, da je največji grešnik tisti, ki nič ne dela, ob tem pa smo mu dali možnost, da je njegov glas pri odločanju prav toliko vreden, kot tistega, ki se zaradi dela in uspehov ne hvali, ima pa jih nemalo pokazati. Nič nenavadno in prav nič posebno potem ni, če se v takšnem bontonu obnašamo, da se najprej razgledamo, kakšna sredina bo prisotna, potem pa se odločimo, da se ji pridružimo oziroma nas ne bo zraven. Ko gre za politično sestajanje in kreiranje, je zadeva razumljiva. Ko pa gre za skupen program, skupno dogovarjanje, je takšen bonton farsa deklarirane uspešnosti. Pa ne gre le za skupno načrtovanje, krajevni bonton se začne že pri čisto navadnih vabilih za krajevno praznovanje, kjer so ponekod tudi že začeli prepoznavati in določati barve. • A. Žalar OB KRIŠKEM ŽUPNIŠČU ŠE NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE - Delavci SGP Trfič so ie letošnjo pomlad spravili pod streho novo stavbo iupnišča v Križah, Staro iupnišče so namreč morali podreti zaradi prenove ceste skozi vas, ker je objekt stal v samem križišču. Poletje so izkoristili za napeljavo inštalacij in izdelavo notranjih ometov, sedaj pa poteka vzidava oken in vrat, ki naj bi jo opravili predvidoma septembra. Obenem so se zaradi propadajočega gospodarskega objekta tik ob novem iupnišču lotili postavitve nove stavbe, ki naj bi jo zgradili do novembra. Tako bo ves župnijski kompleks v Križah dobil lepšo podobo. • Besedilo in slika: S. Saje Obnovljena cerkev in kapelica Hrastje - Prejšnjo nedeljo, na semanji dan, je bila v Hrastju slovesnost ob dokončanju del pri obnovi cerkve sv. Mateja in kapelice sv. Križa ali Rotarjeve cerkvice, kakor ji pravijo domačini. Mašno daritev in blagoslov je opravil šenčurski župnik ob somaševanju mag. Kural-ta, profesorja in ravnatelja gimnazije v Žclimljah in župnika Briškega v Hrastju. V kulturnem programu je potem sodeloval oktet Voglie. Zgodovino sakralnih objektov je orisal ključar in predsednik gospodarskega odbora Marjan Kadivec, Ki se je zahvalil tudi Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in krajevni skupnosti Voklo. Sicer pa je o delu in načrtih KS Voklo spregovoril tudi predsednik KS Ciril Globočnik. Za varuha kapelice (na sliki) sta bila imenovana bližnja soseda Jože in Marija Bešter. Dom Petra Uzarja Tržič objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. KUHARJA Pogoj: poklicna šola za kuharja s strokovnim izpitom, zaželene so izkušnje 2. STREŽNICA -ČISTILKA (2 osebi) Pogoj: končana osnovna šola Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali do 14. oktobra 1994. Obvestila o izbiri bodo kandidati dobili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejem prijav. Delovna razmerja bodo sklenjena za nedoločen čas. Praznik v krajevni skupnosti Kranj Center Prešernov gaj je kranjski sramotilni steber Franc Benedik: "Očitek, da v mestnih KS ne urejamo infrastrukture s prispevki krajanov, ne drži." Kranj, 26. septembra - Ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Kranj Center so se različne, predvsem športne, prireditve, začele že po prvem tednu v septembru, ko je bil balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 26. ekip, domača ekipa pa je osvojila peto mesto. Sredi meseca je bilo srečanje nad 80 let starih krajanov, to soboto pa družabno srečanje s košarkarskim turnirjem. Upali so, da bodo do praznovanja končana tudi dela na Partizanski cesti, ki trajajo že od 1991. leta. Franc Benedik, predsednik KS "Mislim, da je kljub zahtevni komunalni infrastrukturi, ki je v tej cesti (kanalizacija, elektrika, obnovljen vodovod, telefonija, plin) bila med izvajalci in soizvajalci prevelika neusklajenost. Morda smo nekaj k zapletom "prispevali" tudi v KS, vendar so to od nas terjali krajani. Sicer pa ima glavno odgovornost za vse sekretkariat za urbanizem. Upam, da bodo zdaj dela kmalu končana, čeprav še vedno ni vseh sporazumov med lastniki zemljišč," pravi predsednik KS Franc Benedik. V krajevni skupnosti pa si prizadevajo, da skupaj s kanalizacijo na Partizanski cesti uredijo tudi odvodnjavanje in urejanje brežin kanjona Kokre. Zgradili naj bi sekundarno kanalizacijo. Problem, ki ga morajo rešiti odgovorni v občinskih službah, pa je Stara cesta, kjer je še vedno makadam na odseku pod Gimnazijo in Bežkovo vilo, čeprav je bil pred leti tudi za ta odsek zagotovljen denar. "Rad pa bi tudi poudaril, da tolikokrat ponovljeni očitek, da se v mestnih K S nič ne naredi s samoprispevkom ali prispevkom krajanov, ne drži. Krajani so na primer sami poskrbeli za asfaltiranje Ko- V soboto je bilo na igrišču šole Simon Jenko DE Center družabno srečanje s košarkarskim turnirjem, ki so ga omogočili sponzorji Gorenjska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenjski sejem, Sava in Kavarna Randevue. Praznovanje bodo letos sklenili z lutkovno igrico za najmlajše, ki bo v prihodnjih dneh. tarjeve in Jurčičeve ulice, ravnokar pa se dogovarjajo za to tudi na Partizanski 2, 2a in 2b. Problem, ki se vleče kot jara kača, pa je Prešernov gaj. Ta kulturni spomenik je vse prej kot to; prej bi veljalo zanj, da je sramotilni steber Kranja. Prejšnji predsednik občinske skupščine Ivan Tor-kar je zanj dobil bodečo nežo. Od takrat do danes ni nič drugače. V krajevni skupnosti smo našli rešitev, da bi posameznik skrbel za vzdrževanje, vendar bi bilo delo pogodbeno zaposlenega tako obdavčeno, da v KS stroška ne zmoremo..." V programu KS je tudi obnavljanje stopnic v kanjon Kokre in vzdrževanje kanjona. Gradbeni odbor, ki ga vodi Edo Požgaj, letos nadaljuje z akcijo, želja pa je, da bi v prihodnjih letih spet uredili takšno stezo, kot je bila jekdaj. "Problem, ki je že kar sramoten, pa je Škrlovc. Sanacija je tako nestrokovna, da se zdaj statiki mučijo s tistim, kar je pred 400 leti uspelo takratnim mojstrom, da se Škrlovc ni sesul." A. Žalar Zbor krajanov KS Velesovo Predsednik in večina sveta KS odstopila Čeprav je predsedujoči na zboru zaključil zbor krajanov z razlago: "Mi smo se preprosto utrudili in je prav, da nas razrešite," je prava ugotovitev vendarle odstop. Adergas, 26. septembra - "Mislim, da ne odhajam kot poraženec. Kar dobro se počutim, saj smo prvotni Demosov program uresničili v poldrugem letu. Ko sem s člani sveta prevzel vodstvo KS, je bilo stanje pred štirimi leti bistveno drugačno. Po vseh končanih akcijah bo ostalo še tri milijone tolarjev. Moj odstop pa je tokrat nepreklicen." Takšna je bila na zboru krajanov v nedeljo dopoldne v dvorani v Adcrgasu, ko je orisal nekatere večje delovne akcije v minulih štirih letih, razlaga predsednika KS Fran ca Čebulja. Utemeljitev za njegov nepreklicni odstop, čeprav ne v detajle pojasnjen, pa je sicer nepolni dvorani krajanov vzbujala dvome na meji ogorčenosti in odločno zahtevo ter podporo za nadaljevanje dela in vodenja PRI M A R K 0 T U DELAVSKA 21.64000 KRANJ TEL: (064) JI 1 291. FAX 311 269 Odprto vsak dan od 8. do 23. ure, ob nedeljah od 8 do 21 ure N/aSe zaupanje - naš porK>s I v sedanji sestavi. Z odstopom predsednika se je namreč za odstop odločil tudi domala celoten svet KS. Slišati pa je bilo tudi mnenja, da je bila morda dinamika najrazličnejših akcij v KS, ki so bile ob podpori precejšnjega dela krajanov in zavzetem delu članov sveta, predvsem pa predsednika Čebulja, uspešne, prevelika Na to razlago, da so pri Pred dnevi so v Adergasu prestavili tudi cesto zaradi urejanja parkirnih prostorov. Kamna Gorica, 26. septembra - Zadnje akcije iz krajevnega samoprispevka in programa referenduma ter krajevne skupnosti so bile tudi ureditev odvodnjavanja okrog cerkve, ureditev pokopališča in opornega zidu ter stopim do cerkve In pokopališča v Kamni Gorici. Vsa ta dela so praktično končana, letos pa je župnik Martin Kočevar vodil tudi akcijo za obnovo cerkve. Z obnovo 335 let stare cerkve, na kateri so pri od stranjevanju ometa odkrili nove freske, pa so začeli 17 avgusta, ko so postavili grad beni oder Od takrat do danes pa so krajam poleg denarnih prispevkov opravili tudi več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Odstranili so ves omet in obnovili obrobe ostrešja. Zasebnik Jože Bajt iz Šenčurja s štirimi delavci pa je poskrbel /.i ostala dela na fasadi m /voniku. Zavodoljen sem, da so dela potekala hitro, in da do zdaj nismo nobene stvari naredili na pol. Zdaj nas čakajo še nadstreški nad vrati in okenske polite. Prihodnje leto naj bi prišel na vrsto tlak v cerkvi, spomladi pa načrtujemo tudi obnovo cerkve na Dobravi," je pove dal jired dnevi župnik Martin kot t-var. Iako bo do vseh svetov obnovljena tudi cerkev sv Irojiec (razen liesk) v Kam ni Gorio, ki je, mimogrede, po vseh akcijah KS na tem svojem prizadevnem in uspešnem delu na neki način "pregoreli", je pristal tudi predsedujoči zbora, ko je na podlagi polemike in zahtev po dejanskih vzrokih za odstop, pojasnil in zaključil zbor /. oceno, da so se preprosto utrudili. Nadaljnji postopek pa ne tla slutiti tako srečnega izida-V štirinajstih dneh naj bi v KS našli novega mandatarja. Naj' večja zaskrbljenost med jam pa jc bila, da bo težko obdržati ugled in naklonjenost, ki so |o s teh štirih letin imeli izven krajevne skupnos- u a. tmm Krajevna skupnost Kamna Ciorica Glavna dela so končana V Kamni Gorici so obnovili cerkev, prihodnji mesec pa bo končan tudi žarni zid. 1 1. 1- K 1 Po zunanji obnovi bodo p <, boduje leto obnovili še H«* cerkvi. izlge£ delu zadnje č;i ..i |>" ■• vrstniki so se me kmalu nayadili. Moram reči, da so kur razumevajoči, med ojimi imam še vedno dobre prijatelje, zlasti z Janezom se pogosto druživa. V gimnaziji s?tn šel tudi na maturantski 'det po Jugoslaviji. Kdinolc takrat sem imel spremljevalca, nekega prijatelja iz Polzele, sicer pa sem vse v zvezi s šolo zmogel sam. Tudi maturantskega plesa nisem zamudil," oživlja Andrej spomine na gimnazijska leta. Sogovornik priznava, da so bili v njegovem šolanju najtežji prehodi . Po gimnaziji ga je mikal študij elektrotehnike. Toda dejstvo, da je fakulteta v Ljubljani in da mu je zaradi daljave in avtobusnega prevoza manj dostopna, je odtehtalo, da se je odločil nadaljevati v Kranju. Fakulteta za organizacijske vede je bila pač bolj pri roki. Doštudiral je v petih letih (vključno z absolventskim stažem), in na koncu takjo kot po gimnaziji ugotovil, da ni bilo težko. Za pod iplomški študij sem se odločil potem, ko mi je fakulteta med počitnicami poslala ponudbo, da hi študiral na tretji stopnji in za to dobil štipendijo za nadarjene. Poprej sem že imel štipendijo od Iskre, vendar je za službo slabo kazalo, zato sem ponudbo šole sprejel. No, iz tiste štipendije sicer ni bilo nič, na tretji stopnji pa vendarle nadaljujem. Zdaj o-pravljam tudi pravništvo, in sicer na fakulteti. Ze oktobra se mi izteče in tedaj se bo treba ozreti za kako zaposlitvijo, saj tretjestopenjski študij poteka praviloma ob delu," razmišlja Andrej Mrak Andreju je jasno, da bo zaradi telesne prizadetosti teže našel delo kot zdravi vrstniki. Nekateri iz njegove generacije iz Kamnika so sicer zaposleni, drugi pa dela nikakor ne morejo dobiti. Le znanje mu povečuje možnosti, pravi, zato tudi nadaljuje študij. Andrejeva invalidnost bi v njegovem iivljenju lahko predstavljala še veliko večjo oviro, ko bi ne bilo računalnika. Mrakovi so ga Andreju kupili te v osnovni šoli. Adolf Mrak, Andrejev oče, se še natanko spominja, kako je fant na ekran te tedaj zapisal: to je moj kruh. "Službe pravzaprav še nisem zares iskal. Bom videl, če se bo dalo kaj dobiti v Iskri, ki me je štipendirala," pravi mladenič, ki je, potem ko jc opravil s tako trdim orehom, kakršno jc šolanje, trčil ob druge življenjske preizkušnje. Skozi šolanje mu je z nasveti in podporo največ pomagal oče, za življenje ve, da se bo moral znajti sam.Zaenkrat še živi pri starših. Kaže, da bo še nekaj časa, čeprav pri svojih letih goji želje po osamosvojitvi. "Ne vem, ali nimam poguma ali pa možnosti,"pravi na vse to. Andrej Mrak sicer ne beži pred življenjem. Še malo ni zaprt med štiri stene k svojemu računalniku in šoli. Obiskuje prijatelje, hodi na izlete in zabave, med mladimi v društvu za cerebralno paralizo je večkrat priredil kak ples, lani je obiskoval tudi plesni tečaj. Sodeluje pri gledališki skupini Bleščečih šest. Čeprav jc že veteran, nobeno leto ne manjka na smučarskem tečaju mladih s cerebralno paralizo. Pogosto kolesari. Poguma mu torej ne manjka. Kaj pa možnosti? • D. Z. Žlebir zemljo vrnili z objekti vred Občina odpisala jeseniške "Poljane" (••■■ka. 22. septembra - Zato, ker je jeseniška občina letos sP<»ittladi v dcnacionali/iuijs- kem postopku vrnila zemljišče n*» Kočni z objekti vred, je tako r*koc odpisala svoje lastno Premoženje. Čigav pa naj bo objekt Društva prijateljev mla- d"»e, če navsezadnje ne občinski? . Rekreacijski centei ni Pol J;,nah nad Jesenicami, kjei na *emljišču stoji zadovoljivo "Premljen objekt, betonirano Plesišče in več stojnic, so Feničani vedno uporabljali ';i razne prireditve, /.a pi *nike in za družabna srečan la Z objekti na tako »mcnovanih "jeseniških Polja Objekte na Poljanah je imelo vedno v upravljanju Društvo prijateljev mladine, zgradili pa so jih jeseniški delavci, predvsem K upravljalo Društvo delavci Železarne. - Kolo: I). Sedej Prijateljev mladine lesenice. '-gradili pa so jih tako. kol so Sc '•gladili vm taki in podobni °bjckti s nredstvi raznih pod letji. Na Jesenicah je'bila to Vtdno v večini primerov in s Precejšnjimi sredstvi /.ele/ai '!•> Da smo natančni delavu Železarne, Kot strela / jasnega pa so li'ko sindikat /elc/arne kot društvo prijateljev mladine / Pšenic nekega pomladnega ?nc izvedeli, da se je /eml Irtčc na Poljanah. k]ci stojijo °"jekli, z dcnacionah/aujsko OdlOCDO vrnilo lastniku v naravi Se pravi, v dcnaciona-'"acijskein postopku se ni ugotovilo, da so na /.cm Ijišču ludi objekti, lastnik /emljiš» a lc /-Uo zahteval ključe objek la« saj namerava objekte uredm in oddajati zemljišče v Rajem. O tem, da je na tckrcacijskcm prostoru nov lastnik, je bila obveščena le pašna skupnost Blejska Do orava, ki ji je prenehala piavu .1 do paše na tem travniku, tiste, ki imajo objekte v njuavljanju, pa niso obvestili Ko je bila dcnai ionali/.a cijska postopka h- izdana, so sr Šele začeli prepiri in pogo von na občim o spotni /ailevi Nekdanji uporaoniki objek tov se z lastnikom nikakor ne morejo sporazumeti o višini odšk(xlninc za objekt, ki bi ga novi lastnik uredil v bife in oddal v najem Prav tako tudi ne o uporabnini za pro itoi ob oigam/a« iji prire clitve /e ob letošnjem 1. maju. ko je bila na 1'olianah proslava, je S KI •. I /elc/ainc lastniku plačal uporabnino lb tisoč tolar|cv /a zemljišče l prnvlialci objektov kiju 'V\ objektov nočejo i/ročiti lastniku, ker trdijo, da razen parcele ni lastnik niti ene same stvari, ki stoji na lokaciji, pripravljeni pa so se Eogovarjati o morebitni odš-odnini za uporabo objekta oziroma o prenosu lastništva V Društvu prijateljev mladine lesenice zelo zamerijo občini, da niso bili o denacio-n iIi/.k n\krm DOStOpkU DNjj seznanjeni, saj lastnik zemljišča v nobenem primeru ne more biti upravičen do objek tov, ki so na zemljišču Kako so le mogli vrniti zemljišče v naravi, če so vendarle vedeli, da na zemljišču stojijo tako rekoč občinski objekti'' Kako more neka občina izdati odločbo in se sprenevedati, na na lokaciji ni nič? Mar se na jeseniški občini sploh ne ve, Kaj jc diu/beni interes, ki bi ga motala v tem Gorenjci v projektu Zdrava šola Tudi Linhartovi šoli mednarodni certifikat Kranj, 27. septembra - Enajst osnovnih in ena srednja šola v Sloveniji sodeluje v Evropski mreži zdravih šol. Prejšnji teden so jim podelili tudi mednarodne certifikate. Evropska mreža zdravih šol, v katero je med dvanajster-ico ostalih vključena tudi osnovna šola Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, je skupni projekt Sveta Evrope, Evropske unije in Regionalnega urada za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije. Projekt predvideva nastanek takih odnosov, da se bodo otroci v šoli dobro počutili, se ukvarjali s športom, jedli zdravo hrano, se razvijali v prijaznem okolju, izražali svojo nadarjenost in svojo osebnost v najširšem smislu te besede. Šole, ki so dobile mednarodni certifikat, sodelujejo pri uresničevanju nacionalnega programa zdravstva do leta 2000, usmerjenega bolj v varovanje zdravja in preprečevanje bolezni kot pa v zdravljenje. V Sloveniji pri tem projektu poleg šolskega in zdravstvenega ministrstva sodeluje tudi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. • D.Z. Igrače za otroke iz Janine Kranj, 27. septembra - Minuli teden je predstavnik Merkurja otrokom iz kranjskega vrtca Janina slovesno izročil v dar glasbeni stolp. Z darili se je izkazalo tudi več drugih kranjskih podjetij, ki so želela vrtcu pomagati, potem ko so ga poleti razdejali mladoletni storilci. Trgovina Kokra in podjetje Hribar in otroci so denimo podarili igrače, podjetje Efekt barve in čopiče, Compomusic sintesizer in kitaro, podjetji BIO in Lea pa denarna nakazila. V Janini, kjer je letos v vrtčevih oddelkih 161 otrok, v jaslih pa 30 dojenčkov, so daril veseli in se vsem darovalcem zanje iskreno zahvaljujejo. • D.Ž. primeru izkazati, saj gre konec koncev za rekreacijski center občine? Neumno je trditi, da družbenega interesa ni več: kaj pa sopotem zdravstveni domovi in šole? In če bi na tem zemljišču stala, recimo, šola? Bi jo občina kar vrnila v naravi in bi lastnik zemljišča postal lastnik šole, ali kaj? Izgovor, da dokumentacije za objekte ni, ne vzdrži: kaj pa če bi na zemljišču stal na črno zgrajen zdravstveni dom, kar, mimogrede, niti ni tako nemogoče. Na črno ali ne: v nobenem primeru ne more preiti v laiebno last. Kvečjemu se lahko podre, ne pa obnavlja! Dokaj komično je, da so na razmb prireditvah na Poljanah še nedavno pozdravljali množice tudi najvišji občinski funkcionarji in so zatorej skoraj morali opaziti, da je na Poljanah tudi objekt, ki ga upravlja Društvo prijateljev mladine. Je mar Društvo prijateljev mladine neka privatna združba ali društvo prostovoljcev, ki je majčkeno le v interesu sleherne občine? In če tako društvo preneha in ga ni več: kdo je naslednik? Kdo drug kot občina! In če občina ne zna ali noče ugotavljati, da na kakšnem zemljišču tudi kaj stoji, potem zares ni razlogov, da ne bi d e n a c i o n a 1 i z a c i j s k e odločbe spodbijali V ponovno presojo če ne bo drugače tudi v rušite v objektov • se bodo pač morali podati oškodovanci, ki niti približno ne mislijo, da lahko kar vse premoženje, ki so ga ustvarili delavci Jesenic, kar tako izhlapi.. • D. Sedej Ciciban, dober dan Tržič, 25. septembra - Tradicionalna prireditev tržiških vrtce' Ciciban, dober dan (poteka že četrto leto) je v lepe* nedeljskem popoldnevu privabila mnogo otrok in njihovi staršev. Pred vrtcem Deteljica se je razživelo zabavno popoldne ki so mu pomagali: ansambla Zarja in Abrakadabra, iluzioni Miran Čanak s svojimi čarovnijami in sami otroci iz tržiški vrtcev, ki so tekmovali v zabavnih igrah in plesu. V kotičkih s-otroci skupaj s starši preizkusili različne veščine: ukvarjali so s« z lesom, oblikovali glino, slikali, velika gneča je bila tudi \ čarobnem kotičku, v frizerskih pa se niso zvrstili tja do mrak. Vtrčevske kuharice so spekle pecivo, da so si udeleženci % napornem popoldnevu lahko prvoščili zalogaj in privezali dušo Prodajali so tudi srečke in glavno nagrado, glasbeni stolp, j' naposled zadel mali Žiga. Sponzorji prireditve so bili Kompas Sport 'I rade, Didakta in Živila. Izkupiček nedeljske prireditve pa bodo v tržiških vrtcih namenili nakupu vzgojnih pripomočkov. - • Koto: L. Jeras Zavarovance, ki so bili zaposleni v Avstriji, obveščamo, da bo informativni dan V PETEK, DNE 30. 9. 1994, OD 9. DO 13. URE v poslovnih prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana. Zavarovanci bodo lahko dobili informacije o pravicah iz avstrijskega pokojninskega zavarovanja neposredno od strokovnjakov avstrijskega delavskega in name-ščenskega zavarovanja. OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ OBVESTILO Spoštovani starši! Sporočamo vam, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1995/96 v soboto, 8. 10. 1994, od 8. do 12. ure v prostorih šole. Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni leta 1988 ter januarja in februarja 1989. Vpišete lahko tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let. K vpisu pripeljite otroka in prinesite s seboj njegov rojstni list. Osnovne šole občine Kranj KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Triiska berštat, čevljarska rokodelska delavnica. V prvem nadstropju Kosove graščine pa je na ogled razstava zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt. V razstavnem alonu Dolik so na ogled akvareli Drage Soklič in fotografije idija Finka. BOHINJ - V kulturnem domu Jožeta Ažmana je na ogled razstava del nastali v II. bohinjski slikarski koloniji 1994 na temo "Pokrajina in njena podoba". ZAČETEK KONCERTNE SEZONE Kranj - Kranjska Glasbena šola začenja novo koncertno sezono jutri, v sredo, 28. septembra, ob 19.30 v kranjski Roženvenski cerkvi s koncertom priznanih slovenskih umetnikov. Nastopili bodo: violinist Volodja Balžalorskv, flavtist Cveto Kobal in čembalistka Nedka Petkova. Program koncerta obsega dela Telemana, Bacha, Frescobaldija in Cjuantza. Violonist Balžalorskv je profesor violine na SGŠ v Ljubljani, študiral pa je v Koelnu, Moskvi in na Dunaju. Sodi med vodilne slovenske violiniste, nastopa pa tako doma kot v tujini. Flavtist Cveto Kobal je solist v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, je dobitnik mnogih nagrad s tekmovanj študentov glasbe. Skupaj s pianistom H. Habasom sta posnela samostojno CD ploščo. Čembalistka Nedka Petkova je diplomirala na konzervatoriju v Sankt Petersburgu in na muzikologiji v Ljubljani. Glasbeno pa se je izpopolnjevala tako doma kot v tujini. Petkova poučuje klavir na kranjski Glasbeni šoli, kot čembalistka pa se vse bolj uveljavlja s stilno dognanimi interpretacijami baročne glasbe. Je članica komornega orkestra Carnium, snemala pa je tudi za RTV Ljubljana. IZPRAŠEVANJE DUS Naslov knjige Izpraševanje duš avtorja Aneja Sama morda bralca nehote zavaja, saj bo nepoučen pričakoval - recimo eseje. Toda knjiga, pomagala ji je iziti tudi založba Karantanija, je vse kaj drugega. Še najbolj točno je značaj svoje knjige morda zadel avtor sam na njeni predstavitvi, ko je dejal, da je v knjigi pravzaprav inventura njegovega bivanja v Sloveniji. Za t,iks.no inventuro ima avtor neslovenskega rodu vsekakor dovolj gradiva iz preteklih desetletij - tudi zato, ker je ves čas tudi sukal poklicno novinarsko pero. še najbolj so bili doslej znani njegovi prispevki o fenomenu mode, izšli so zbrani v dveh knjigah. Vendar pa si je Ancj Sam " prislužil" za svojo novo knjigo dva tako ugledna recenzenta, kot sta Spomcnka Hribar in dr. Denis Poniž iz drugega razloga. V knjigo je namreč poleg avtobiografskih zapisov, zapisov o najrazličnejših vprašanjih vnesel domala v celoti tudi polemiko, ki se je z njim in o njem odvijala na straneh murskosoboškega Vestnika. Če bi bil Anej Sam slovenskega rodu. bi ne glede na to, da vsakdo hote ah nehote v bližnjem okolju sproža tudi nasprotovanja in konflikte, najbrž ne mogel postati tarča za vsekakor nacionalistično obarvane puščice. Prav to pa njegovo knjigo uvršča med literaturo, ki so jo v preteklosti že pisali in še pišejo ljudje preseljeni v novo okolje. Kdo ve, kaj in kako bi o svojem bivanju v Parizu lahko pisal Chopin, če bi mu Francozi s prstom kazali nazaj na Poljsko? Izpraševanje duš je knjiga, v kateri se zrcali (ne)strpnost do vsega različnega, tujega, neslovenskega. • I ea Mencinger Kmečka stavbna dediščina na Gorenjskem POTEKAJO ZADNJI DNEVI ms A V ŠOLE CENTRA KULTURNIH DEJAVNOSTI KRANJ POKLIČITE ZDAJ: TEL: 221331! SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22 ra/pisuie prosti delovni mesti - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITELJA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA za določen čas s polovičnim delovnim časom Organizator praktičnega usposabljanja mora imeti viš|o izobrazbo ene izmed ekonomskih smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri delu v trgovini ali srednjo izobrazbo poslovodsko šolo in najmanj 4 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu trgovinski poslovodja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po razpisnem roku CAS RAZGRIZE TUDI NAJLEPŠI PORTAL Kranj - Ljudsko stavbarstvo je pomembna sestavina kulturne krajine, vselej je plod človeške misli in rok. Gorenjsko kmečko stavbarstvo se je v posameznih stavbah ohranilo v današnji čas, večino hiš in gospodarskih poslopij pa je razgrizel zob časa • tudi s pomočjo socialnih in družbenih sprememb ter predvsem tehnološkega razvoja. Dokaj zgodnji ustanovitvi etnološkega oddelka pri Gorenjskem muzeju Kranj gre zasluga, da so se muzealci tako zgodaj - že vsa povojna leta sistematično ukvarjali z gorenjsko stavbno dediščino. Vrsti nadvse zanimivih in odmevnih razstav na to temo se je zdaj pridružila še ena - dokumenti in Eredmeti na temo Spomeniki mečkega stavbarstva v sliki -avtorjev Anke Novak in dr. Ceneta Avguština je postavljena po vseh prostorih pritličja kranjske Mestne hiše. O razstavi je etnologinja Anka Novak povedala naslednje. "Gorenjski muzej je res začel že zelo zgodaj zbirati dokumente o gorenjski kmečki stavbni dediščini, mislim, da sta se to dogovorila takratni ravnatelj muzeja dr. Cene Avguštin in pa Štefan Eržen, vodja komisije za varstvo spomenikov, prav tako umetnostni zgodovinar. Vsekakor pa je bilo pomembno, da je Gorenjski muzej zaposlil etnologa že leta 1956: v naslednjih desetletjih je bilo zbranega ogromno gradiva, iz katerega zdaj lahko zajema tudi tokratna razstava. Mislim, da smo s tem tudi razrešili dileme, ki so se na začetku pojavljale v stroki, kako prikazati m obvarovati kmečko stavbno dediščino - z muzejem na prostem, torej skansenom, ali pa z dokumentiranjem." V sedemdesetih letih pa se je Gorenjski muzej odločil rudi arhitektonsko dokumentirati izbrane spomenike ljudskega stavbarstva v različnih krajih na Gorenjskem. Zakaj ste se odločili za takšno delo? "Gorenjska vas se je po vojni začela hitro spreminjati. Če so v petdesetih in šestdesetih letih spomeniško varstveni delavci imeli največ opraviti pri ohran janju starejše strešne kritine in spreminjanju fasad zaradi za- menjave oken in portalov, se je v sedemdesetih letih ta proces spreminjanja stavb še pospešil. Razlog so tudi socialne spremembe, saj vemo, da je delovna sila s kmetov odhajala v industrijo, vsi so hitreje obnavljali stavbe, jih prezidavah tako, da so bile kar najbolj podobne mestnim. Nova mehanizacija v kmetijstvu, monokulturna usmeritev kmetij se je zato odrazila tudi v spremenjeni podobi vasi. Gospodarska poslopja so postajala tudi garaže za osebne avtomobile, za novo kmetijsko mehanizacijo, začeli so rasti prvi silosi, novi hlevi. Razvoj je seveda spremenil podobo nekdanjih bivališč in gospodarskih poslopij. Če smo hoteli ujeti podobo nekaj desetin izbranih najzanimivejših primerov kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, smo morali kar pohiteti. V približno desetih letih nam je tudi ob pomoči študentov arhitekture - na pobudo arhitekta Petra Fistra - uspelo do potankosti posnetiin dokumentirati najzanimivejše kmečke hiše na Gorenjskem od najstarejše še danes ohranjene Hlebanjeve kmečke hiše na Srednjem vrhu z letnico 1506, pa tudi drugih, ki so se zaradi starosti že porušile ali pa povsem spremenile. Začeli smo v Bcsnici, tamkajšnji stavbni spomeniki so bili prvi arhitektonsko popisani in dokumentirani, o vsem pa pripravljena razstava že leta 1971.No, treba ie povedati, da so se zanimive besniške hiše, Štihlnova, Kova čeva, Pegamova, in še nekatere druge ohranile vse do danes. Poleg Besnice pa sem se sama šc posebej ukvarjala s stavbno dediščino v Zgornjesavski doli ni." Kaj je pokazalo zbrano gradivo? "Predvsem izjemno pestrost kmečkih domov. Med njimi so Začetek sezone v PG ISKANA IN MALO PO SILI IGRIVOST Kranj - V Prešernovem gledališču začenjajo novo sezono i igro za mlado občinstvo, kar ni običajno. Ni vse zlato, kar se sveti: tudi Špeckahla na (zlati) kahli ne. Najraje bi opustil pisanje o tej predstavi, vendar bi bilo krivično do izvajalcev. Hkrati pa se poraja misel o nekakšni simptoma ličnosti glede ustvarjalne volje. Gre namreč za novo delo ignco Špeckahla na kahli dramatika in režiserja Matije logarja, pO Vtej verjetnosti napisano i/ /adreg zaradi pomanjkanja mladinski- in otroške dramske literature Odkai spremljam slovensko gledališ ko snovanje, je ta zadiega t.iko rekoč latenten spremni pojav, ki ga potamični avtorji (žal jih je vse manj) skuša|o picmagovati /a različnimi zamislmu, i/virnimi alt oprtimi na piavl|ično klasiko Ahca v čudežni deželi ali parafraza Rdeče kapice v /eleno(lam v SI (i Celje) sla opazna pnmeia te vrste Dogajanje Špeckahle na kahli poteka v družiniei, v katen si nerodno in nestrpno piipravljajo na pia/novanje petega rojstnega dne edinca, ki mu pravijo kar Specko Humorna poanta naj bi bila V tem, da je bil SpSCkO lojen & lebiuarja, lotej ima lojstni dan vsaka < 11 r i leta V dogajanje se vključita strahopetna tatova, ki si kot čistilki ogledala stanovanje in ga oiopata, med drugim tudi speče stanov ali e, odneseta pa tudi Spcckovo /lato kahl|o, ki jo je bil dobil /a peti rojstni dan Specko je svojeglav m mu je glasbeni pouk na primer ligo mar, vendai |>a tatova i/sledi V takšni fabulativm kombinaciji imajo poglaviten pomen situacije, ki izhajajo iz razmerij med akterji v smislu razvlečenega duhovičen ja in igrivosti V njih odmevajo letleksi dramatike, kot na primci Vilracov Viktoi ali otioei na oblasti, ali v pri/oni, ko Učiteljic« glasbe inštalira Špcckota neni.ua cel«) relleks lonesi ove Učne ure, tatova j>a sta prrmer klasične tatinske dvojice, kaktšna sta Frice in Frače v Goljcvi Sneguljčici To seveda m nič sumljivega, če igra ne bi ka/ala znamenj, da je napisana nekako po sili, s po sin razvlečenimi situacijami, v katerih je le malo takšnega humorja m komike, da bi gledalca prepričala. Delno je Speckahlo na kahli v tem smislu dopolnil, ah kot se reče, nadgradil režiser Jasa Jamnik na prikladni vrtljivi kulis,ui|i po zasnovi scenografa Luke Zana, /lasti pa / upri/ontveno ekipo, v kateri sta se mladi i/vajalki Maja < >so|ink (kot uiilelji .. t .! i in Maja Razpet (v vlogi zdravnice) potrdili kot živahni, sveži mterpretki songov / glasbo Primoža Ahačiča Domiselni so kostumi Barbare Stupica kot pomenske hiperbole glede na funkcijo lika. Predstava zapušča vtis nekakšne nelagodnosti m negotovosti, ki utegne imeti svoje korenine v splošnem duhovnem ozračju in dezorientaciji v ustvarjalnosti Mogoče so to pretežke besede v zvezi z eno samo predstavo, ki pa je sirnptornatičtia prav v tem i i ' hi • France Vurnik Anka Novak dokumentirane stavbe, ki bo po svoji izvirnosti izstopajo in pričajo ne samo o načinu življenja in gospodarjenja v minulih stoletjih, pač pa predvsem o graditeljski kulturi ljudskih stavbenikov, njihovih oblikovalskih sposobnostih, likovnem okusu tako gospodarjev kot stavbenikov. Prav to slednje je na razstavi in tudi v spremljajočem katalogu posebej predstavljeno in poudarjeno: temo 0 portalih, oknih, poslikavah na fasadah, znamenjih na kmečkih hišah in drugem je obdelal in prispevek napisal dr. Cene Avguštin." Razstava je delen vpogled v arhitekturo kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, odbrali sle posamezne tipične primere. Bi bila Mestna hiša pretesna za celovito pregledno razstavo? "Brez dvoma. Vendar pa tokratna razstava nima name na predstaviti celovitega preg leda arhitekture gorenjskih kmečkih stavb, pač pa smo gradivo pripravili po kronološkem principu, pa tudi po socio loškem. Zato na razstavi lahko primerjamo tlorise kmečkih hiš iz šestnajstega stoletja pa do devetnajstega, prav tako pa lahko primerjamo domove različnih socialnih struktur na vasi - od reprezentančnih kmečkih dvorcev do srednjih kmetij, kajž in gostaških bajt, ki po bivalnih kvalitetah ne presegajo začasnih pastirskih bivališč. Vsekakor so predstavljeni vsi pomembnejši tipi kmečkih hiš, ki so nastajali v preteklih stoletjih. Drugotnega pomena za razstavo je tudi geografski princip, saj na primer niso predstavljene kmečke hiše in gospodarski objekti iz vseh predelov Gorenjske. Dokumentacija predstavlja stavbe iz območja Kranja, Jezerskega, Bohinja in Zgornjesavske doline. Pozoren obiskovalec pa bo seveda opazil, da na razstavi izstopa kmečko stavbarstvo prav iz zgornjesavske doline -predvsem iz razloga, ker je bilo prav tam celovito študijsko obdelano in tudi večkrat predstavljeno na razstavah." Podoba gorenjskega kmečkega stavbarstva se je bolj kot v stvarnosti zaradi prizadevanj etnološke stroke ohranila dokumentacijsko. Podoba bo najbrž bledela se naprej? "Razslojevanje kmečkega prebivalstva v preteklih desetletjih je seveda vplivalo tudi na zavest ljudi. Nekatere stalnice so iz kmečkega življenja enostavno izginile, zato se jc spremenila tudi zunanja podoba vasi. Ko ni več trdne povezave s preteklostjo, s predniki, ko se omaje vrednota, da je kmetijstvo pomembno, potem se tudi zunanji videz tega stanu ne ohranja več.Dandanes se sicer spet razmišlja drugače, marsikatera kmečka hiša je prflV zaradi usmeritve v turfteOj ohranila značilni portal, kaj drugega pa že ne več, če nl bila ravno spomeniško zaščite^ na." • Lra Mencinger, fot°: Gorazd šunk V (.aleriji Avsenik v llt-giiiijah s<» v petek odprli razstavo, » je po besedah likovnega kritika Mirka Julerška v marsičem nekaj prav posebnega: to ni običajnu galerijska ali avtor** razstava, temveč odlična tematska razstava, neposredne podprta j mu (Milom Slavka Avsenika slikarju Andreju Militarovu, ki je iz opusa več kot X00 skladb Vilka in Slavku Avsenika i/bral 43 motivov in jih upodobil. Kolo: I.. Jcra* GOSTOVANJE FOLKLORE^, Kranj Po uspešnem gostovanju v /DA je folklorna sk","|1, Iskia Kianj siedi avgusta letos gostovala tudi v Belgiji ^ y folklornem festivalu K.isteellesteen, ki se ves teden odvij"^ loihoutu Na festivalu s., letos sodelovale še folklorne s*l'P".||„ii Češke Ukiajme m hučije Kasteelfesteen |c odmevna ,,K"I,j| ,/ prireditev, na katero vabi|o folklorne skupine i/ I vtopc P'1 ,U pickouioiskih de/el lolkloina skupina Iskia Kiati| je na festivalu P"'1' rSk,- lorenjske, primorjke, belokranjske, goričke in r"'k,nU|l ,i.i pleM Ni bil pa to njihov edini nastop, saj so jih povabili festival v bližnji Beernem, v festivalskem loihoutu pa so ni,s rjcv. tudi na mednarodnem siečatiju starih avtomobilov oh"u\i£jš Zadnji dan festivala so bih kranjski folkloristi gostje P1 j^je Sorema iz Bruslja, ki je poslovni partner Iskre števcev Kranj, sponzor folklorne skupine Iskra •/t"11' le dni M v folklorni ikupini Pc pnptavlja|o na novo ''l))(1.,n Odpirajo tudi viata za nove člane, ki bi se hoteli P"1 j(1 y plesalcem Vabljeni k vpisu jutri, v sredo, 2K scpteiiim • ^c petek, M) septembra, med P< m JO um v prostorih osnovi Predoslje Priloga Gorenjskega glasa o vlaganju sadja in zelenjave za zimo POLNA SHRAMBA - KRATKA ZIMA Jesenje tu, dan se krajša, z vrta pospravljamo pridelke, tržnice so polne zelenjave in sadežev s toplejšega juga, skratka vse nas opominja, da bo treba čimprej poskrbeti za ozimnico, napolniti shrambo in klet. Kečap Ajvar 1 2 jajčevca, 10 paprik, 4 paradižniki, 6 žlic olja, 1/2 žlice gorčice, kisa po okusu, sol, Poper, rdeča mleta paprika. Jajčevce, paprike in paradižnike opečemo na štedilnikovi Plošči ali v pečici, ali jih pa zdušimo s prav malo vode, da se zmehčajo in se dajo olupiti; nato jih zrežemo na drobne rezance ali zmeljemo na me-soreznici. Jed osolimo, popo-pramo, dodamo rdečo papriko v prahu ter zabelimo z oljem. Vremo na malem ognju tako dolgo, da voda skoraj povsem izpari. še vroče polnimo v voče kozarce in zapremo s celofanom ali pokrovčki. (Majda V. Mencinger, Žabnica) Ajvar 2 3 kg rdečih paprik, 2 kg Paradižnikov, 4 velike čebule, 1 del kisa, 1 del olja, 1 žlica •°». 1 žlica sladkorja, po okusu 1 pekoči feferon . ^aIPrej v mešalniku zmeljemo Zdrav, zrel, očiščen paradižnik, nato dodaiamo narezano rdečo papriko In Rezano čebulo ter feferon, vse dobro zmiksamo, da dobijo gostljato kašo. To zlijemo v večjo nizko posodo, dodamo k's, olje, sol m sladkor ter kuhamo počasi na malem °9n|u, da se zgosti. Vroč, vrel ajvar potem polnimo v vroče kozarce. Lahko pa ajvar tudi ohladimo in ga v manjših Posodicah zamrznemo in hranimo v zamrzovalni skrinji. 3 kg zrelega paradižnika, 3 čebule, 5 do 6 žličk soli, 35 dag sladkorja, 1/2 I vinskega kisa, malo zmletega popra, nekaj klinčkov, 2 lovorjeva lista, 1/2 žličke zmletega pimenta, 1/2 žličke zmlete paprike v prahu, 3 strti stroki česna, malo olja (pribl. 2 žlici). Očiščen zrel paradižnik narežemo in kuhamo v lastnem soku, da se zmehča, ga pretlačimo skozi sito, pridenemo naribano čebulo in vse začimbe. Po okusu lahko dodamo še zeleno, peteršilj, baziliko, majaron, šetraj ali podobno, kar imamo pač raje. Kuhamo, da se zgosti in na koncu zaradi klinčkov in čebule zmes še enkrat prepasiramo. Polnimo vroče v vroče kozarčke. Bolgarska solata 1 kg rdečih in 1 kg zelenih paradižnikov, 1/2 kg rdečih in 1/2 kg zelenih paprik, 1 kg čebule, 1 feferon (po okusu). Vse sestavine zrežemo na za mali prst široke rezance, dodamo 4 del kisa za vlaganje, 2 del olja, 2 žlički celega popra, 5 dag sladkorja in 2 žlici soli. Paradižnik prevremo posebej, vodo odlijemo (lahko jo uporabimo za zelenjavne juhe), dodamo vse ostalo, kuhamo na malem ognju dobro uro, da tekočina izhlapi. Polnimo vroče v vročo kozarčke. Pozimi nam bo ta solata odlično teknila k mesu. Kisana mešana zelnata solata Pripravimo jo tako, kot po starem gorenjskem običaju kisamo zelje, le da je tu M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj OZIMNICA JABOLKA sort: ZLATI IN RDEČI DELISES, GLOSTER, IDARED IN JONAGOLD V sadovnjaku Preddvor od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure ter poslovalnicah Aura na Zlatem polju in Maja na Planini. KROMPIR: rdeči in čisto bel V Skladišču krompirja v Šenčurju od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: 064/211-252, sadovnjak 064/45-014 skladišče krompirja 064/41-017 SE PRIPOROČAMO! Ponavadi imamo že nekako utečen način, kaj pripravimo za zimo: sproti pobiramo na vrtu kumarice in jih vlagamo v kis, v kis in olje ukuhavamo tudi papriko, skuhamo domače džeme in marmelade ter sokove, v kis vložimo gobice, ki jih naberemo sami vkuhamo hruškove in druge kompote in morda se lotimo celo kisanja zelja in repe, kot so to delale naše mame in stare mame. Pa seveda čebulo in česen pospravimo z vrta in obesimo lepo spletene v kite, da se vso zimo lepo sušita in sta v okras. No, morda nasušimo tudi jabolčne krhLje in krhtie hrušk. V zamrzovalni skrinji se je tudi že nabralo vrečk zelenjave, kot so blitva, špinača, cvetoča, kolerabice, stročji fižol in podobno. Kar ne vlagamo sami, je zdaj prav tako čas, da nakupimo, kajti jeseni se vse dobi ceneje, pozimi in na pomlad cena tem izdelkom poskoči pa tudi kar nekam bolj varnega se človek počuti, če ima v shrambi vsaj nekaj zaloge. Posebej če otroci radi segajo po zelenjavi Poglejmo na primer, koliko kozarcev zelenjave in sadja si samo zase v shrambi in kleti želi 18-letnUc 10 kumaric, 6 koruze, 4 korenja, 10 vloženih kislih paprik, 5 pese. 4 graha, po 3 kozarce gob, ajvarja, solate z morskimi sadeži in zelenjavami beluseu. artičok, papriko-vih jUetov. srbske solate, kislega zelja in kisle repe, 8 različnih malokaloričnih džemov oziroma marmelade, 15 kozarcev različnih sadnih kompotov, 30 litrov multivita-minskih sadnih sokov, poleg tega pa še po 3 vrečke zamrznjene cvetoče, brokolijev in brstičnega ohrovta Take so torej želje mladostnika, ki ima resnično rad sadje in zelenjavo vse leto, ki pa so, čebijihza 4-člansko družino pomnožili s 4. kar prevelik zalogaj za povprečno družino. Ravnali se bomo po potrebah in željah vseh oseb v družini in doma vloženo kombinirali še z industrijsko pripravljenimi izdelki Malo domačega, malo kupljenega, pa bo zima za nami Spomladi Je pa seveda kaj hitro na vrtu že prva berivka, in če sem in t/a kupimo kakšno glavo solate, le ni tako velik strošek. dodana še druga zelenjava. Ker je težko navesti točne količine, si pomagajmo z enakimi deli proti 3 delom zelja. 1 del korenja, 1 del paprike, 1 del čebule, 3 deli zelja. Lepa mešanica naj bo, naj bo malo rdeče In malo zelene paprike. Zelje naribamo, tudi papriko in čebulo enako na drobno narežemo. Korenček zrežemo na kolesca, če pa je korenje debelo, ga prerežemo še čez polovico Vse sestavine zmešamo, dodamo začimbe po okusu: lovor, cel poper, česen, sol. Tako kot zelje, vso narezano in začinjeno zelenjavo stlačimo v dežo, večji kozarec, lesen škaf ali v plastično posodo Na vrh položimo najprej čisto krpo, nato desko, ki naj se kar najbolj prilega posoda ter obtožimo s kam nom. Ce na koncu zelje samo ne da dovolj tekočine, ga zalijemo s slano vodo. Vsak tedon enkrat zelje očistimo tako. da po vrhu poberemo vodo, operemo deske, kamen in krpo, ter zložimo nazaj. Prve dni zelje pustimo v stanovanju, da se na toplem hitreje sklsa. potem pa ga prestavimo v klet na stalno temperaturo. Po štirinajstih dneh ga že lahko uporabimo. Pa še fo: Pri kisanju zelja jo zelo pomembna luna. Zelje ribamo in dajemo kisat tri dni po polni luni. Vsekakor naj bo po polni luni, ne prej, sicer so zelje rado skvarl. Domača zelenjavna pašteta 3 kg zelene paprike (kakšna naj bo vmes rdeča zaradi lepše barve), 2 kg zelenih paradižnikov (tudi kakšen trden rdeč je lahko vmes), 1 feferon (po želji), 1 kg čebule, 10 dag sladkorja, 1/4 I olja, 1/ 4 I vinskega kisa, 2 žlici soli. V posodo damo kis in olje, sladkamo in posolimo, doda mo na rezance zrezano zelen javo in čebulo in damo kuhat. Vse skupaj naj vre eno uro. Ko se masa popolnoma ohladi, dodamo 1 del gorčice. Dobro premešamo, vložimo v kozarce in zapremo. Zimski namaz 1 kg zelenega paradižnika zmeljemo, solimo in kuhamo tako dolgo, da tekočina povre. Ohladimo, dodamo 1/2 kg naribanoga hrena in 1/2 kg gorčice. Napolnimo kozarčke in zapremo. (Marija Sire, Ul. 31. divizije, Kranj) Vloženi zeleni paradižnikovi rezanci Paradižnik očistimo semen, narežemo na rezine in dobro odcedimo vso tekočino. Najbolje se odcedi na redki krpi, ki jo privežemo na noge obrnjenega stola. Vsaj tri ure naj se odteka, lahko pa tudi čez noč. (Odteklo vodo lahko porabimo za zelenjavne juhe.) Dobro odtečene paradižnikove rezance damo v vrelo mešanico, pustimo, da prevre le toliko, da spremeni barvo, odcedimo in ohladimo. Mrzlo prelijemo z mrzlo mešanico in napolnimo kozarce. Mešanica: 3/4 I kisa za vlaganje, 1 I vode, 2 del olja, 3 velike žlice soli, 5 velikih žlic sladkorja in nekaj zrn celega popra. (Marija Sire, Ul. 31. divizije, Kranj) Kompot iz hrušk in rozin 2 kg zrelih trdih hrušk, 20 dag rozin, 1 3/4 I vode, klinčki, cimet v skorji, limonina lupina. Oprane rozine in dišave kuhamo v vodi 15 minut, dodamo olupljene in na krhlje narezane hruške. Pustimo vreti še pribl. 5 minut, da so hruške še trde, nato jih zložimo v kozarce ter zalijemo s tekočino, v kateri so se kuhale. Vroče zapremo s kovinskimi pok- rovčki in postavimo v pečico. Segrevamo jih 25 minut pri 90 stopinjah, da se kozarci hermetično zaprejo. Ta kompot je posebej zanimiv zato, ker ne vsebuje niti grama sladkorja. Ves slad pride le od rozin. Tako dobimo zdrav, okusen hruškov kompot, ki je posebej priporočljiv diabetikom pa tudi vsem tistim, ki hočejo zdravo živeti in odklanjajo sladkor. Recept nam je zaupala ga. Majda Žnidaršič iz Goričan pri Medvodah. Pa še to; ga. Majda Žnidaršič priporoča, da vse tako vlagano sadje, kljub temu da polnimo vroče v segrete kozarce, še dodatno pasteriziramo, kajti le tako smo prepričani, da so kozarci dobro zaprti. Ohlajene kozarce potem v shrambi postavi "na glavo", da stoje na pokrovu; tako se hitro pokaže, če je res hermetično zaprt ali ne. Celo zimo jih pusti tako stati. Ozimnica na novi tržnici ■ JABOLKA flf^f i ■ krompir v Naklem Z RnFrEAVpGF^AVAH Dobite po 2el° u8°dnih cenah ■ nurzuM rtc>a na novi tržnici v komunalni coni v ■ IN OSTALO Naklem. Vsako soboto ZELENJAVO ZA OZIMNICO (od 17.9. dalje) od 8. do 13. ure. kečna OZIMNICA '94 PRIPOROČAMO VAM NAKUP OZIMNICE -posebej doma vzgojenih, zdravih in okusnih jesenskih jabolk IDARED, GLOSTER, JONAGOLD... po 55,00 SIT/kg sortnih hrušk (leseni platoji po 9 kg) po 120 SIT/kg embalirano v lesene zabojeke po 15 kg krompir beli (v vrečah po 30 kg) po 30,00 SIT/kg krompir rumeni (v vrečah po 30 kg) po 25,00 SIT/kg čebula (v vrečah po 10 kg) po 69,00 SIT/kg česen v vrečah po 5 in 10 kg) po 195.00 SIT/kg Kompleti ETA OZIMNICE po konkurenčnih cenah. Možnost plačila v treh obrokih! Cene veljajo do razprodaje zaloge. Vse to vam bo na razpolago v SADNI DREVESNICI KOČNA (813-352), DISKONTU (812-580) in VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH KOČNE. Izkoristite ponujeno priložnost! KUPUJTE V KOČNI! Džem iz bučk Dobra 2 kg bučk, 80 dag sladkorja, 2 limoni Bučke operemo, olupimo, prerežemo, očistimo pečk in narežemo na drobne kocke. V posodo z debelim dnom damo 2 kg drobno sesekljanih bučk. Dodamo 2 otupljeni limoni, narezani na tanke ploščice in 80 dag sladkorja. To naj 24 ur stoji, vmes sem in tja maso premešamo. Bučke spustijo veliko vode, vendar je ne smemo odlivati! Bomo pač džem kuhali malo dlje, uro do dve, na majhnem ognju in mešali. Ko se nam bo zdela primerno gosta, jo vrelo napolnimo v vroče kozarce, ki smo jih prej seveda temeljito pomili, splaknili in segreli v pečici. Ne pozabimo dobro očistiti in sterilizirati tudi kovinskih pokrovčkov, s katerimi zapremo kozarce. Džem iz bučk je odličnega okusa, barve pa svetlo zelene, tako da ima na mizi še poseben čar. Recept za džem iz bučk nam je posredovala ga. Majda V. Mencinger iz Žabnice. Kdaj je džem dovolj kuhan, preskusimo takole: posodo odstavimo z ognja in na ohlaljen krožnik kanemo malce džema (marmelade ali želeja). Pustimo, da se ohladi in je videti strjeno. Stopnja je pravilna, če se kapljica zguba, ko se je dotaknemo s prstom. Jabolčno mleko Jabolko je eden najbolj zdravih sadežev, ki poživlja organizem in preprečuje utrujenost. S svojo harmonično sestavo je že samo jabolko odlična malica. Telesu dovaja nove snovi za energijo, ne da bi ga pri tem obremenjevalo. Jabolko vse- buje vitamine B1, B2 in C, rudninske snovi, kalcij, fosfor, železo, baker, žveplo, kalij, magnezij in cink. Važno je le, da použijemo surovo in neo-lupljeno, oblika ni važna. Staro kmečko poživilo je jabolčno mleko, slastna in osvežujoča pijača. V hipu jo pripravimo, po njem pa bodo radi segli vsi v družini. Sveža in zrela jabolka naribamo v skledo in polijemo s hladnim mlekom, da dobimo redko kašo. Vsak osladi po okusu. Ali: Jabolka zmešamo v mešal-niku in dobimo pravo jabolčno kremo. Začinimo jo s sladkorjem, vanilijo, cimetom, medom ali potresemo z naribanimi orehi, ovsenimi kosmiči ali naribano čokolado, skratka, vsak po svojem okusu. Gobice v kisu Vlagamo zdrave trde gobe, jurčke, lisičke, golobice. Gobe očistimo in jih 20 minut vremo v slani vodi. Odcedimo. Pripravimo kis, 1:3; 1 kozarec kisa, 3 kozarce vode, da gobice ne bodo prekisle. Osoli-mo, dodamo lovor in na 1 I gobic 5 zrn popra, lahko tudi šalotko. Gobe odcedimo in jih še enkrat prevremo v pripravljenem kisu. Pripravimo kozarce, pomite in sterilizirane v vroči pečici. Z malo zajemalko napolnimo vroče gobice v vroč kozarec in zapremo s pokrovom. Če vlagamo mehkejše gobe, na primer sirovke, jih prevrevamo le 15 minut. Na ohlajen kozarec nalepimo še etiketo z datumom vlaganja; pravi gobarji napišejo še, kje so jih nabrali. Paprike v kisu 50 lepim opranim paprikam odrežemo samo pecelj, semena pustimo. Zavremo 2 I kisa, ki smo mu dodali 10 kock sladkorja, 10 strokov česna, 20 zrn celega popra, 2 veliki žlici soli in 2 del olja. V tej tekočini naj povrevajo paprike 5 do 7 minut, da spremene barvo, nato jih zložimo v večjo posodo, jih ohladimo, nato pa zložimo v kozarce. V ohlajen kis damo malo salicila in s tem zalijemo paprike, zavežemo s celofanom in postavimo v temen hladen prostor. (Majda V. Mencinger, Žabnica) Rdeča pesa v kisu 3 kg majhnih rdečih pes temeljito operemo, zdrgnemo s krtačo. Odrežemo liste in korenine, vendar ne preblizu, da pesa ne izgubi preveč barvila. Kuhamo približno 20 minut. Še vroče poberemo iz vode, odcedimo, olupimo. Medtem zavremo 1 I vode, ki ji dodamo 1/4 I najboljšega kisa, 30 dag sladkorja, 1 jedilno žlico soli, 12 do 14 zrn belega popra, 12 klinčkov in nekoliko hrena. Peso napolnimo v kozarce (če so pese velike, jih razrežemo), prelijemo z vročim kisom, počakamo in dodamo nekoliko hrena, po okusu pa lahko še strok česna in ščepec kumine. Kozarce zapremo s celofanom ali plastičnim pokrovčkom ter postavimo na temno, hladno mesto. Iz babičine kuharske knjige Kako se napravi dobro kislo zelje Tako kislo zelje se dobi samo iz velikih, trdih in takih glav, ki nimajo predebelih listnih reber ali žil. Ko se je zelje pobralo, naj se spravi v kak suh prostor, in sicer tako, da lahko izhlapi iz njega odvečna voda. V tem prostoru naj se pusti nekaj dni. Preden se glave zribajo, se jim morajo izrezati Štori. Najlažje pa se štori izrežejo, če se glave razpolovijo in se nato izreže štor Iz vsake glave konično ali v obliki stožca. Nato se zelje na zeljnem ribežnu ali obliču razreze. Ko se devajo glave v oblic, naj se položijo vanj tako, da bo ležala glava s prerezano stranjo na nožih. Zribano zelje naj se spravi potem v dobro osnažene sodčke. Vsaka plast zriba-nega zelja naj se sproti posoli in z lesenim kolom dobro stlači. Z vlaganjem naj se na prej opisani način nadaljuje, dokler ni sodček poln, oziroma dokler se ni zelje pospravilo. Posode za kisanje zelja naj bodo rajši ozke in visoke, kakor pa široke in nizke, če se zelje ne skisa pravilno, tiči vzrok navadno v tem, da se ga je premalo ali pa premočno osolilo. Množina soli sme znašati 1 do 3 odstotke. Če se doda malo soli, se zelje poprej skisa, toda tako kislo zelje se ne vzdrži tako dolgo, kakor bolj močno osoljeno. Pri premočnem soljenju pa se pojavi ravno nasprotno, po takem soljenju dobi zelje kisav, oster, grenak okus. Ko se zribano zelje vlaga, se mu lahko doda raznih dišav, in sicer takih, kakršne mu ugajajo. Če se niso dodale dišave zelju pri vlaganju, se lahko dodajo, ko se dene kislo zelje kuhat. Vrhnja plast naj se nekoliko bolj močno posoli, pokrije z opranimi zeljnimi listi, nanje se položijo pooblane in primerno prikrojene deske ter obtežijo s kamni. Iz kisave sme priti le toliko vode, da so deske z njo popolnoma pokrite. Če ni prišlo toliko zeljnice na vrh, naj se dolije 3-odstotna solna raztopina. Kisav se bolje obdrži, če se odloči nekoliko zeljnice iz kadi in če se jo nadomesti s slano vodo. Slana, dollta voda pa pospešuje tudi vrenje, pri katerem se razvija mlečna kislina, ki prepreči, da se kisav ne pokvari. Najprimernejša temperatura za to vrenje je 10 do 15 stopinj C. Po vrenju naj se motna penasta tekočina ali zeljnica pobere z vrha. Zeljno listje naj se nadomesti s kako cunjo ali ruto in nalije navrh slane vode ter končno obteži oprane deske s kamenjem. Da dobi kisav vinsko-kisei pkus, mora kolikor mogoče hitro povreti, kar se pa doseže le tedaj, če se jo spravi v primerno topel prostor. Ko je kisav pravilno povreia, naj se prestavijo kadi al: čebri v klet. Pazi naj se, da bo kisav vedno pod vodo. če ni na vrhu kisavi dovolj tekočine, naj se skuha solna raztopina in naj se jo zlije povrhu, ko se je ohladila. Kisanje repe Lepo, sočno repo umijemo, olupimo in naribamo na rezance. Ravnamo kot z zeljem, le da je ne tlačimo preveč, ker bi postala premehka. Tudi količina soli je lahko nekoliko manjša: 1 dag na 1 kg repe. Prav tako kot zelje tudi repo najprej kisamo bolj na toplem, to je 2 do 5 tednov pri temperaturi 14 do 18 stopinj. Ko je skisana, jo prenesemo v hladnejši prostor, kjer jo redno čistimo. Manjše količine kisle repe pa lahko prekuhamo in vročo polnimo v kozarce s kovinskimi pokrovčki. Tako se nam zagotovo ne bo na pomlad skvarila. Sadni sokovi vso zimo Ko je poleti zorelo sadje, smo morebiti šli na dopust ali pa se nam v tisti hudi vročini preprosto ni dalo pripravljati še sokov. Če smo sadje spravili v zamrzovalnik, sokove še vedno lahko pripravimo. 3 I vode zavremo in ji dodamo 3 kg sladkorja. Ohladimo. Iz skrinje vzamemo 4 do 5 jogurtovih lončkov sadja - borovnic, ribeza, malin ali podobno - in ga odtajamo ter zmiksamo. Zmiksano sadje damo v ohlajeno sladkano vodo in pustimo stati 48 ur, nato precedimo in dodamo 6 dag kisline. Sok, ki ga dobimo, segrejemo na 90 stopinj C (ne sme zavreti!). Vroč sok polnimo v segrete, prej dobro očiščene steklenice, in zapremo s prevretimi gumijastimi zamaški. Steklenice postavimo na debelo plast papirja, pokrijemo s servietom in odejo, da se počasi ohladijo. Ko se potegne zamašek navznoter, je steklenica soka hermetično zaprta. Ko soka zmanjka, naredimo novega in družina ima vso zimo na voljo sok. Praktično, mar ne! (Recept nam je zaupala ga. Ana B. iz Podnarta) SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO Dobre gospodinje poznajo kakovostna olja iz kranjske Oljarice. V vseh ocenjevanjih, ki jih izvaja potrošniški center Domus dobivajo odlične ocene in med slovenskimi olji zasedajo najvišja mesta. Poleg povišane porabe je to najboljši dokaz kvalitete, ki jo znajo oceniti tudi potrošniki. V Oljarici Kranj priporočajo: rj^sTsffliMolic. ki se odlikuje po nevtralnem vonju in okusu, pripravljena hrana pa je zato aromatična in okusna. Cekin je popolnoma čisto rastlinsko olje in ugodno vpliva na holestcrinsko in maščob-no sliko, hrani pa daje visoko prehransko vrednost. gS):lv<>r abljenega, ko količina pade na minimum, ga zamenjajte v celoti, - olje zamenjajte tudi, ko postane temno in gosto, ko se pri segrevanju začne kaditi in ko prt segre\anju dobi nepnje ten vonj. Naši družini CEKINOVIH OLJ srno dodali novo olja, stisnjeno iz samih koruznih kalčkov. Poimenovali smo ga fpfJjMaHf Olje iTfJWsra je še posebej primerno za pripravo lahke hrane, vseh vrst solat in zelenjave, za pripravo majoneze in za peko mesa. Pomaga, da telo prejme v maščobah topne vitamine A, D in E, meso pa med pečenjem obdrži svojo sočnost in aromo. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Dr. Janez Potočnik v klubu Dvor predstavil razvojno načrtovanje Projekt je zasnovan nestrankarsko Pri izdelavi strategije gospodarskega razvoja Slovenije sodeluje 60 strokovnjakov, nared bo novembra Preddvor, 22. septembra - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so novo sezono srečanj spet začeli s teorijo, Emil Milan Pintar je vodil pogovor s dr. Janezom Potočnikom, direktorjem zavoda za makroekonomske odnose in razvoj, kjer pripravljajo strategijo gospodarskega razvoja Slovenije. Zasnovana je nestrankarsko in smeri razvoja, ki jih bo nakazala študija, naj bi torej spoštovale vse politične stranke. Seveda vsi želijo več in bolje, bojim pa se, da soočenje z zaključki ne bo simpatično, saj se utegne zgoditi, da bo to manj, kot so pričakovali, je dejal dr. Potočnik. Razvojno načrtovanje je v Sloveniji urejeno tako, da se dokumenti pripravljajo vsako leto in služijo predvsem pripravi državnega proračuna, razvojna vprašanja pa obdelujejo za daljše razdobje. Stalno opozarjamo na slovensko posebnost, na nevzdržni sistem sprejemanja memoranduma in nato proračuna, kar povzroča dvojno razpravo v parlamentu, stvari se zavlečejo in privedejo v pohabljen sistem dvanajstin, je dejal dr. Potočnik. škarje odpira tujina Strategija gospodarskega razvoja je zamišljena kot presek stanja, spremenljivka je okolje, 8'ede na domače danosti bodo ^ot odgovor na dogajanje v fujini napisali dva najbolj verjetna scenarija. Lahko torej rečemo, da škarje potemtakem odpira tujina. Če želimo dohiteti Evropo, potrebujemo veliko gospodarsko rast. V Evropi do leta 2000 predvidevajo 2-do 3-odstotno rast. Pri ugodnem okolju naj bi torej v Sloveniji imeli 5-odstotno rast, pri neugodnem okolju pa 2,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Pri tem pa se opozorilo strokovnjakov glasi: hitra gospodarska rast ne more trajati dolgo, če se ne popravijo strukturne neskladnosti! V klubu Dvor vsako leto 'Javijo, koliko bo marka (po srednjem tečaju BS) vredna 31. 12. ob 12. uri. Zato so takšno vprašanje Zastavili tokrat tudi dr. Janezu Potočniku, ki je *apovedal, da bo marka tokrat vredna 86,73 tolarjev. Več direktorjev Je sodilo, da pretirava in da bo vrtana največ 83,5 tolarjev. Bomo videli, kdo ima Prav, teoretik ali praktiki. Najprej bodo predstavljeni splošni pogoji gospodarjenja, saj jc potrebno poiskati rdečo nit, ki je vedno stvar kompromisa. V ločenih poglavjih bodo obdelani okviri razvoja svetov-nega gospodarstva, transformacij a in dograjevanje ekonomskega sistema pri nas ter makroekonomska stabilnost. Sledili bodo faktorji gospodarskega razvoja Slovenije, pri tem s« lahko najbolj natančne demo grafske napovedi, saj je It /daj jasno, da bo Sloveniji na prelomu tisočletja primanjkovalo delovne sile in odprlo se bo vprašanje priseljevanja. Posebej oo obdelan kapital, investicije in in , ^apital, investicij Prihranki, tehnološki razvoj Podjetništvo. Med posebna področja raz-v°jr»c politike pa so uvrstili regionalni in prostorski razvoj. «koljskc razsežnosti gospodarskega razvoja in socialno varst-vena mreža, to ne bodo strategije teh področij, brez tcga pri ekonomskem razvoju Pač ne gre. Dejavnosti posebnega pomena za razvojno strategi J° pa so kmetijstvo, promet, energetika, telekomunikacije in storitve. Ni namreč dovolj, da se gradijo ceste, posodablja želcz-n'ca, potreben je celovit razvoj-ni Pogled na promet. V klubu Dvor seveda niso mogli mimo podelitve nagrade manager leta, saj so predlagali Nika Bevka, vendar se je - kakor smo le pisali • v Zdrulenju manager upravni odbor odločil drugače kot komisija. Emil Milan Pintar je to komentiral kot začetek konca tega združenja, saj reagira politično in ne strokovno, kar pomeni, da je v združenju nekaj zelo narobe. Težave zaradi nacionalnih programov Strategijo gospodarskega razvoja postavljajo seveda na ravni države, pri tem pa jim težave povzročajo t.i. nacionalni programi. Vlada je namreč leta 1992 začela s srednjeročnim razvojnim programom in programe smo dobili na posameznih področjih. Problem je v tem, da je pojem nacionalni program zelo nejasno določen, napaka pa v tem, da so bili nacionalni Erogrami sprejeti kot zakoni, ar seveda pomeni, da je državni proračun praktično sestavljen že za več let vnaprej, denimo pri cestah. Posledica jc lahko dolgoročno neusklajen proračun in država ima resen problem funkcioniranja. Dr. Potočnik je dejal, da so že predlagali popravek, saj bi se morali področni in nacionalni program usklajevati vsako leto. Na vprašanje, v kolikšni meri upoštevajo njihove predloge, je dr. Potočnik dejal, da ima zavod nesrečni status, saj je del ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Drugod po svetu imajo takšne zavode pri finančnem ministrstvu, posredno pri vladi ali povsem odmaknjene od nje. Delovati skušajo nestrankarsko, nihče od 40 zaposlenih ni član stranke, želijo pa si umaknjen status, saj hi zdaj denimo Kračunov odstop avtomatično potegnil za sabo odstop direktorja zavoda in njegovega namestnika. Manj inflacije, več investicij Razprava se je sukala predvsem okoli konkretnih vpra- šanj, Pintar je najprej želel podrobnejše pojasnilo, kaj bi morali napraviti, da sedanja gospodarska rast ne bo kratkega daha. Dr. Potočnik je dejal, da je bila pričakovana, ključni problem pa sta inflacija in stabilizacija. Problem je toliko bolj zapleten, ker še niso izvedene nekatere strukturne spremembe, ki jih ni moč izpeljati brez rasti cen. Hitrega znižanja inflacije pod 20 odstotkov pa ni moč pričakovati v državi, ki ima strukturna neskladja in ki je imela hiperinflacijo. V južnoameriških državah in v Izraelu so potrebovali dve do tri leta, vprašanje pa je, kako hud problem bo to v tranzicijskih državah. Drugi ključni problem pa je premajhen delež investicij v bruto domačem proizvodu, ki je zdaj 19,7-odstoten, moral pa bi biti vsaj 25-odstoten. Nekaterih stvari pač ni moč napraviti hitro, potrebnih je nekaj let. Stvari se premikajo na bolje, težave pa so z brzdanjem plač, smiseln bi bil dolgoročni social- Povprečni obrtnik plačal le 35 tisoč tolarjev dohodnine Nezaposlene lahko uvrstimo v tri skupine. Približno tretjino predstavljajo navidezno nezaposleni, ki jih podjetja v težavah pošljejo na zavod za zaposlovanje in nato spet zaposlijo. V drugi skupini so brezposelni, ki delajo ali imajo celo podjetja. Približno 30 tisoč pa je dejansko nezaposlenih, med njimi so predvsem starejši in takšni brez znanja. Sive ekonomije je v Sloveniji res veliko in načrtovali imamo veliko težav s "čiščenjem" statističnih podatkov, je dejal dr. Potočnik. Tudi spreminjanje davčnega sistema je zelo počasno, vselej je potegnjena vsaj ena ročna zavora. Dovolj zgovoren je podatek, da je povprečni slovenski obrtnik za lansko leto plačal le 35 tisoč tolarjev dohodnine. Uradna brezposelnost je v Slovenije 14,1-odstotna, če up- Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije so zastavili februarja letos, sodeluje 60 strokovnjakov, ki so avtoritete na svojih področjih, le trije so člani političnih strank. Dokument, ki bo nared novembra, bo obsegal 1.500 strani storkovnih prispevkov, na približno sto straneh bo napisana strategija in na zadnjih desetih straneh udarni ukrepi. Pokazalo seje, da smo na nekaterih strokovnih področjih "tanki", zlasti pri ekologiji in prometu, zato so prisiljeni rešitve iskati tudi v državnih upravnih organih in tvegati prizvok sistemskosti. blejski Davos B|*d, 26. septembra - Od 29. septembru bo 2. oktobra bo na Bledu P°teka|0 drugo letno sricanje gospodarstvenikov in politikov sJ«dnjeevropskih držav in ustanov Kvropske unije, imenovano Regionalno poslovno stičišče, ki se ga je /e prijelo ime blejski . Pričakujejo približno 150 poslovnežev, politikov, raziskovalcev '!> oblikovalcev državnih in evropskih razvojnih politik, tujih in ^'nač.h Poleg predstavitve Slovenije in njenih investicijskih g°*noiti so seveda zelo dragoceni neposredni poslovni stiki ki j ln UsPe navezati našim podjetjem in ustanovam. Srečanje bo v *c,r llledu! Pa kaj?!? Tisto z orotarsko afero in nakupom oroija in švercar-ijo preko Slovenije naj gospoda na položajih kar sama s sabo razčisti! Prej so prijateljsko vriskali in raftali po Savi, zdaj pa se pričkajo, kdo je kaj prišvercal in kdo ni! Enega so za šverc morali najeti - in če so enega Podkorenčana iz Avstralije, so pač njega. Kaj pa ima on zraven, če se v eni drtavi eni gor ali dol, kot pa kakšen naš domaČ, novodobni poosvo-boditveni vojni dobičkar -katerekoli sorte. In grad Grimšče, ki ga je od Almire kupil te prej kot Rikli-jevino? Kdo pa ga je, lepo prosim, hotel? Mar ni bilo licitacije? Mar ni šlo Almiri tedaj tako slabo, da ga je morala prodati? In - roko na srce: tedaj, ko je Nikec postal graščak na svojem Tema tedna Graščak Kaj, ko bi pogledali še na kakšno pozitivno plat graščaka Nikca iz Podkorena. Recimo: kdo pa je pred njim sploh hotel kupiti propadajačo Riklijevino na Bledu? na visokih položajih odločijo za nakup pušk? Nič! Saj morajo ja vedeti, kaj delajo! In le čemu takšen vik in krik, če ti gre Nikec iz Podkorena kupit' Riklijevino na Bledu in še prej grad Grimšče na Rečici? Sto let se te Blejci pričkajo, kakšna sramota je propadajoča Riklijeva hiša in sto let še kar naprej propada. In stokrat bolje je, da jo je kupil Kartncan, trgovec z oroljjtm gradil Grimšče, je za hotič povabil vso okoliško deco in jo obdaroval. In lep kulturni prografn jim je zrihtal pa bonbonov nekaj poklonil. Tedaj na vabilu ni napisal, da jih na pogostitev vabi graščak, ampak lastnik gradil Grimšče. Če bi napisal graščak, potem bi se jim moral, deci mali, tudi prikazatikot graščak V opravi kot iz kakšne pravljice, da bi bilo otroškim očem bolje zgle-dalo. Kar pa ga ni preveč mikalo, kot ga še danes ne mika, da bi se kaj posebno razkazoval. Sploh pa je, če smo ga te vzeli v bran, s tistimi Grimšča-mi nasankal. Vsak domačin ve, da v Grimščah straši. Ko k Mariji pozvoni, se tam zberejo duhovi, ki potlej strašijo naokoli, da si nihče ne upa blizu! Če bo hotel graščino kdaj turistično triiti, vanjo spoka lahko samo kakšne čudaške Anglete, ki so mahnjeni na strahove. Vsi ostali bodo opolnoči bezljali okoli Grimšč kot nori, kajti strahovi niso samo v stavbi, ampak tudi ob malem jezercu ali kaj je te lam zadaj za gradom! Nikec je vzel v najem tudi blejski grad in plačuje dostojno letno najemnino. Čemu pa ne? Tu, na teh tleh, je na desetine in desetine tazaresnih lumpov, ki najemajo še vse kaj hujšega in tako špekulirajo, da bi jih te zdavnaj pohopsala vsaka, količkaj pravna drtava. Tista njegova špeckahla, ki ga zdaj vlači po cajtengih in novinarjem kaže, kake vse ogromne graščine je pokupil, je pozabila navesti, da Nikec tudi zida. Z jeseniško občino imajo njegovi advokati neke preklarije, ker je sredi Podkorena začel zidati apartmaje v nadstropjih. Občina je Čudaška: nekako ne pusti, da bi se sredi stare gorenjske vasi zidalo kaj v nadstropjih in trt do, če ni pravega parkirišča in dostopov. A se, zoprnetem navkljub, še kar naprej jlctno zida. Če se Nikec ni ustrašil strahov v (irimščah, se bo pa ene občine! • D.Sedej Preglejte, če je vmes Vaša številka! Petnajst čepic nagrajuje Predvčerajšnjim je bil Gorenjski glas v sodelovanju s Turističnim društvom Trtic tudi na otroški prireditvi "Ciciban - dober dan", ki je je pripravil Vzgojno- varstveni zavod Trtic. Ker je bilo sončno in vroče, smo poskrbeli za male nadebudnete z Glasovimi čepicami. Vsaka je bila oštevilčena, 15 pa jih prinaša imenitno nagrado: veliko rumeno posodo za zalivanje vrta. Nagrade čakajo v Vrtcu Deteljica tiste, ki bodo s seboj prinesli Glasovo čepico z eno od naslednjih številk.06092; 06139; 09918; 07147; 09925; 06450; 01248; 07148; 09615; 06448; 07099; 03422; 07160; 01250; 07149. Torej: kdor je predvčerajšnjim dobil Glasovo čepico z eno od 15 izžrebanih številk, naj čimprej pride po nagrado naravnost v Vrtec Deteljica. PRESENEČENJE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Alpetour - potovalna agencija želi mladim nuditi ob nakupu vozovnic nekaj več. Tako so sedaj, ko vozovnice kupujejo študentje, za vse pripravili prvo ugodnost: od petka naprej bodo imeli vsi 5-odstotni popust pn nakupu kavbojk v znani trgovini Boruta Petriča (Jeans Petrič) v Kranju. Popust velja en mesec, pogoj zanj pa je - mesečna vozovnica Alpetoura! Dijaki in študentje pa naj bi billi deležni v prihodnje Še nekaterih ugodnosti - pri obisku filmskega gledališča in še kje. Od petka torej po cenejše kavbojke - z "mesečno" Alpetoura. SREDNJA GOSTINSKO-TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1994/95 program izobraževanja ob delu za: 4. letnik smer GOSTINSKI POSLOVODJA (v. stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) in - vsaj dve (2) leti delovnih izkušenj v gostinstvu Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naš naslov do 30. septembra 1994. Vse informacije dobite po telefonu 77-331 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". Op.: - izobraževanje za poklic nataka/kuhar (3-letni programi -IV. stopnja), bo letos zaradi gradnje šole izvajala LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA - tel. 715-265. ZADETEK V PETEK V petek se je spet splačalo aktivno - z Gorenjskim glasom pred seboj in telefonom v bližini - poslušati nočni program Radia Žiri, kajti na sporedu je bil "Zadetek v petek od A do Ž". Zaradi njega je spet skoraj pregorela telefonska napeljava, saj je bilo klicev v oddajo na stotine (ravno tako pa dopisnic s kuponi in označeno srečno črko). Tokrat so najbolje ugibali polna polja: FITNESS STUDIO MEFISTO: Tončka Rovtar, Kališe 7, Železniki, HRAM NA VOLERIJI: Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka, MIR-AMAR: Luka Rener, Sorska 3, Kranj, COCKTAIL BAR DARE: Mira Košir, Dolge njive 11, Gorenja vas, DIONA: Igor Križnar, Sveti Duh 137, Škofja Loka, ARO: Petra Platiša, Pungert 11, Škofja Loka, SIVKA: Anica Košir, Prelesje 8, Gorenja vas, BEAUTY KOZMETIKA: Helena Eržen, Laniše 1, Sovodenj, OGS: Alenka Oblak, Sorska 3, Kranj, GORENJSKI GLAS: Andrej Petrovič, Zasavska cesta 57 a, Kranj, RADIO ŽIRI: Tatjana Cipranič, Frankovo naselje 67, Škofja Loka. Fitnes Studio MEFISTO Ponedeljek - petek do 9 do 22. te Sobota od 9. do 12. In od 16. do 21. ure NOVO: v oktobru SAUNA MRTUTO (pod Jelenovim klancem) tel 064/2I7-5SS radio žiri FM S T E R E O : 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz GOSTINSTVO d«a2go1w20 V^oJJruj^/ tog svobode i 64226 N TDCT^ 61226 ŽIRI UL 4 386 64691 IM ' ^V-Ll H* 386 64 691 800 ©©IMilžSMM GLAS GLAS GLAS GLAS Trgovina s tekstilom Forme 12 Škofja Loka Tel.: 064/632-015 MI RAMAH PIZZERIA POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsak dan od 12.00 do 4.0G ........M,i9mmt09i ,...... Osla talcev 1 Trgovina Šk. Loka 64220 z metrskim tel.: 064/621-549 blagom In dodatki MODNO ŠIVILJSTVO & ih lui Za»a4na prodajaln« In dtogarija Nina Frelih Ftfiu /«*« tmw\m ČAS vttkthlSk 064/2H-140 Motrita* 0609/615^16 d.o.o u Škofja Loka /O / TRGOVIN* S HRANO rN T/ SREDSTVI ZA NE 00 DOMAĆIH ŽTVAU e\^/ PRODAJA MAUH ŽTVAU, OKRASMH M Jf*« IN IZDELAVA AKVARIJEV ^ PROIZVODNJA IN TRGOVINA Spodnji trt 3*. SkofJ« Lolu delovni tu: od I • 1» Tel.: 064/A20 I3S »bou od I - IZ A.P.- BEAUTY d.o.o. KOZMETIKA Poslovna hiša. Titov trg 3. Šk. Loka del. čas: od 8 - 19 ure sobota h - 12 ure 064/623-373 SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV Ql radio žiri FM STEREO: 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz Iz šolskih klopi NAGRAJENI SPIS NAGRAJENI SPIS NAGRAJENI SPIS Travna bilka mije zaupala skrivnost Bil je vroč poletni dan. S prijatelji smo brcali žogo na travniku. Žoga je letela daleč čez travnik, zato sem se podal za njo. Ko sem se priklonil k Žogi, sem zaslišal droben cvileč glas: "Zverina! Kaj pa delaš? Vso oblekico mi boš pomečk-al." Nisem vedel, od kod prihaja glas. Ozrl sem se naokoli, toda nikogar nisem videl. Ko sem se prestopil, je še bolj zacvililo. Sklonil sem se. Ob nogi je bila drobna, polomljena travna bilka. Zravnal sem jo. Droben glas se mi je zahvalil. Tako sva začela pogovor. Pripovedovala mi je o toplih poletnih dneh, o prijateljih in sorodnikih. Izdala mi je drobno skrivnost. "Mimo mene hodi vsako jutro zajčja družina. Ata zajec previdno stopa, voha na vse strani in išče dobro deteljo. Mama zajklja vodi za sabo tri majhne zajčke. Kako navihani so! Včasih me pohodijo, toda njihove tačke so mehke in me ne boli." Travici sem zaupal, da bi tudi sam rad videl zajčke. Dogovorila sva se, da se vrnem prihodnje jutro. Z Žogo sem se vrnil k prijateljem. Odšli smo domov. Noč je bila dolga. Zbudilo me je ropotanje. Sosed Janez je kosil travo. Stekel sem na travnik, toda bilo je prepozno. Moja travna bilka je ležala pokošena. Bilo mi je hudo, ker nisem videl zajčkov. • Aleš Osenčič, 4. r. OŠ bratov Ž van Gorje Na avtobus, ki nas bo skupaj z Živili popeljal na zaključno "žurko", smo posadili osmega nagrajenca. Kdo bo deveti? Veseli ventilčki se predstavijo Bili smo neplavalci vsi, k' smo na Debeli Rtič prišli. Tršico Majdo smo dobili in se veselo v vodo zapodili. En, dva, tri, že iz vode se kadi. Uroš vode se boji, Sebastjan se v njej potopi, David mahati hiti, da skoraj se zvrti. Matej za Tino se podi, ker osvojiti jo želi. Vlado Lare se boji, zato pa k Majdi pribeži in takoj se plavati nauči. Klemen jc zagledal Tanjo in se je zaljubil vanjo. Barbara iz vode noče it', venomer v njej hoče bit'. Zelo hitra je Nataša, ta punčka mala naša. Sabina se sladoleda ie najedla, zato po vodi ni več bredla. Vaditeljica Majda mila nas je veliko naučila, zdaj hvaležni smo ji mi in zaploskajte ji vsi. • Skupina voditeljice Majde iz šole v naravi, 'jLLliktiULlULikllUklllLilLi ummmmammm NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob 17. uri na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Majice Gorenjskega glasa smo že poslali, danes pa začenjamo nov krog nagradne igre s posnetkom druge šole. Jo spoznate? Odgovore pošljite na dopisnici na naš naslov, 64(XK) Kranj, Zoisova 1. Vsi, ki boste uganili, dobite majice. Naj naj Vrtiljakov ansambel - Največ zvezdic ste poslali za Čuke, ki bodo danes popoldne v studiu kranjskega radia Romanini in vaši gostje. Zbiratelji, oglasite se! Skromnost je resda lepa čednost, vendar ne vedno. Vemo, da imate razne Eanimive zbirke, zato korajžno pišite Romani na radio ali nam v Gorenjski glas. Za nagrado vam obljubljamo super zbirateljski izlet. Pisali ste nam Prejšnji teden ste nam Eisali: Tjaša Berginc, Nina ►obrajc, Anja Debeljak, Josip Blatnjak, Anja Kosmač, Lena Vraničar, Tine Dobrilo-vič, Dejan Ažbe, Rok Mik-lavc, Martina Zaletel, Nina Logonder, Tina Štremfelj, Janja Štremfelj, Nina Fajfar, Vesna Porenta, Ida Tušar, Kaja Teržan, Anže Harej, Tina Urevc, Andrejka Lipovec, Petra Krničar, Aleš Pogačnik, Meta Lah, Tadeja Kunšič, Jure Bulovec, Katja Mihelič, Mateja Dolinar, Nejc Volčjak, Aleš Osenčič ter skupini učencev iz osnovne šole Cvetka Golarja in Ivana Groharja v Škofji Loki. Varna pot v šolo Tudi v osnovni šoli Matija Čop smo ob začetku pouka posvetili precej pozornosti Erometni varnosti. Do šole i lahko varno prišli po dveh podhodih, če... Učenci so povedali, zakaj ne marajo hoditi s Planine III v šolo skozi podhod: ker nas starejši lovijo (Emanuel), ker je vse počečkano (Darko), ker ni luči in me je zvečer strah (Primož), ker je polno razbitih steklenic (Ana), ker bi pred petimi dnevi skoraj dobil steklenico v glavo (Dane), ker dirkajo z motorji (Boris), ker starejši spot -ikajo (Jelena), ker v podhodu kadijo (Suzana), ker je v zaklonišču preglasna glasba in me je strah (Monika). • Učenci 4. b r. OŠ Matije Čopa, Kranj 331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN • SAVNA•SOLARU• 064/22-11-33 SAVNA • SOLARIJ SREDA, 28. SEPTEMBRA TVS1 11.45 Otroški program 12.10 Tedenski izbor 13.00 Poročila 15.00 Obiski 16.00 Tri ljubezni, ponovitev švedske nadaljevanke 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Zlati cekin, ponovitev 2. dela zabav- no-glasbene oddaje 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Zrakoplov, slovenski film 21.30 Mali koncert 22.00 TV dnevnik 3. Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Puščavski princ, italijanska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Videos-trani 16.00 Tedenski izbor 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Človeški rod, serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Evrogol, reporter Tadej Golob 20.20 Usbona: Pokal lige prvakov: Benfica : An-derlecht, prenos 22.20 Omizje HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Živeti kot vsi drugi 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.15 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 14.05 V avtobusu 14.35 Patrola na Sunset Bulevarju, ameriška nanizanka 15.20 Divja vožnja, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.55 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 2000 Malibu road, amenška nadaljevanka 18.25 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Evropska nogometna liga 20.30 Nogomet: Steaua - Hajduk, prenos 22.30 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 23.20 Evropska nogometna liga KANALA 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.00 Panga, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.40 Male živali 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Benny Hill 21.05 Karma 21.50 Poročila 22.00 Dannvjeve zvezde 22.50 Album shovv, glasbena oddaja 23.50 Spot tedna 0.10 Spot tedna 0.15 Na velikem platnu 0.30 CMT 0.45 Borza dela AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja 9.30 S pritis-kom na gumb okoli sveta, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Krivda dr. Homma, nemški film 12.10 Reportaža iz tujine 13.00 čas v sliki 13.35 Heidi in Ernie 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Magedornova hčerka 19.22 Znanost 19.30 čas v slikiA/reme 20.00 šport 20.15 Trije novčiči v vodnjaku, amenški TV film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Evropski policisti 22.55 Dva obrazaženske, itali-janskp-francosko nemški film 0.30 čas v sliki 0.35 Devetdese todstotna rešitev, angleška kn-minalka 2.45 Videostrani/1000 mojstrovin SREDA 19.15 TVS 2 Jack Nicholson in Michelle Pfeifer bosta kot glavna igralca filma Volk predstavljena v oddaji V vrtincu. AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Lipova ulica 15.30 Skrivne želje 16.15 Alfred na potovanju 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nogomet -evropski pokal, Liga prvakov 0.20 Hallo Austria, Hallo Vienna 0.50 Davčna izterjevalka gre spet v napad, japonska kriminalka 2.50 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Sobotna sreča: Izlet nagrajencev v Garda-land (reportaža) 20.30 100 let javne razsvetljave v škofji Loki 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Predstavljamo politične stranke: Socialdemokratska stranka Slovenije (gosta v studiu: Branko Gnms in Irena Oman v živo) 22.00 Dan Gorenjcev '94 na Jezerskem (prireditev Gorenjskega glasa) 22.35 šuš tarska nedelja v Tržiču '94 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJATH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Izmenjava programa z LOKATV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kviz 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.20 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po dobrih knjigah, malce kasneje bomo govorili o filmu, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim pro gramom. V spored uvrščamo tudi oddajo Glasba brez meja. KINO R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Ob-vestila16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutn 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 16.50 Športni utrinki 17.00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajŽo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit 15 let radia žiri Miti,I i i| li lile ' 'Ki i(|,i l i 'K.' CENTER amer weist. kom. MAVERICK ob 16., 18.15 m 20 30 uri STORŽIĆ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR prem amer. kacij filma V ZRAKU ob 18 m 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom MOJ OČKA JUNAK ob 18 m 20 uri NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana - Šiška, Kamnik in Domžale (8) "Občina" na prepihu Medvode so Pepelka Ljubljane o naj bi dobili denar, je odgovor, da so Medvode "občina", ko gaje treba dati, pa niso "občina".I Medvode, septembra - Da pod "okriljem" Ljubljane, pa naj 9re za mesto ali za občino Ljubljana - Šiška "igrajo" Medvode zanimivo dvojno vlogo, ki pa se jim največkrat fi-e izteče v njihovo korist, so se že navadili Edini, ki si Prizadeva, da je potrebno Medvodam priznati in dati tisto, kar jim kot "polnilcem" občinskega in mestnega Proračuna pripada, se zdi, je še največkrat sedanji župan °bčine Ljubljana - Stika. Sicer pa se največkrat dogaja, da iz centra, ko naj bi dobili denar, dobijo odgovor, da so občina", ko pa je treba denar dati, pa so spet efiakovredni vsem drugim na celotnem območju, ki Polnijo občinsko in mestno blagajno. Šola v Sori je le majhen kamenček v mozaiku prepri-čanja, da so Medvode Pepelka HUbljanc. Denarja zanjo iz ^esta ni in tako gradbena jama z materialom za začetek Radnje očitno čaka na lepše '^e, ko bodo morda Medvode s sedanjimi okoliškimi krajevni-011 skupnostmi spet prava občila, kot je enkrat v ne tako davni zgodovini že bila. "Šola v Sori pa ni edini Primer. Nemogoči pogoji so •^nutno na primer v Godbi Medvode," ugotavlja tajnik KS Tomaž Glažar. "S 30 tisoč •olarji, ki jih dobijo na mesec ?d ZKO, komaj lahko pokrije-i* "snovne stroške in kapelni-2*' krajevna skupnost, ki si je doslej prizadevala, da se P0goji za delo godbe izboljšajo, je opozorila mestni in obeski izvršni svet, vendar denarja /a 20 let stare inštrumente ni. Godbeniki so brez mark in odločeni smo, da bomo skušali zbrati vsaj 20 tisoč mark, Glasbena šola pa bo skušala pomagati z odprtjem dveh oddelkov trobil. Na ta način bi morda uspeli, da godba, ki je bila vedno ponos Medvod, ne bi utihnila." Na področju društvene dejavnosti imajo podobne težave v Nogometnem klubu, ki so se morali podrediti izgradnji priključka in centralno igrišče pre- Na Svedu zdaj "čakajo" in upajo, da se bodo morda vendarle še letos lahko priključili na kanalizacijo. uniform. Novi inštrumenti bi veljali okrog 55 tisoč nemških staviti. Da bi ohranili zanimanje in vzgojo mladih so rezervno igrišče želeli prekriti z umetno travo. Pa je zdaj zmanjkalo denarja. Najmlajši člani zdaj igrajo kar na pesku. V krajevni skupnosti pa si prizadevajo, da bi nekako dobili štiri do pet milijonov tolarjev za umetno travo (za prihodnjih 20 let), ob tem ko je na primer sanacija glavnega igrišča veljala 300 tisoč tolarjev. "Težave, s katerimi se srečujejo krajani Svetja pri kanalizaciji, pa so posredno spet povezano s centrom. Čeprav niso nič krivi za razmere (in zamere), se na primer ne morejo priključiti na zgrajeno kanalizacijo. Tovarna celuloze Goričane namreč ne da soglasja. V tovarni so ogorčeni, ker so morali v tednu dni ustaviti proizvodnjo. Morali bi poskrbeti za svojo čistilno napravo. Vendar se počutijo izigrane od centra, ker so pred leti morali nameniti kar precej svojega denarja za takšno napravo zaLjubljano. Ob tem pa organizacija VO-KA (vodovod -kanalizacija) nima niti posebnega interesa, da bi se zadeva v prid krajanom hitro razpletla. Ce tovarna ne bo dala soglasja, bodo pač morali projekt uresničiti po daljši in za to tudi dražji (!) trasi. Za VO-KO pa je to lahko tudi vabljiv boljši prihodek. * A. Žalar Sedemsto let Sorske župnije Promocija kraja in občine editvami se e leto. ►o začelo 26. decembra letos in bo trajalo d Jfejjjode, septembra - Prihodnje leto bo 700-letnica U»» župnije in hkrati prafare, kije bila v zgodovini do ^-as rH'kakšen povezovalec krajev tako na delu ^lašn/r občine Skojja Loka, predvsem pa večjega dela •Osmi kotline. V krajevni skupnosti Medvode in I Sc'dnjih so se že odločili, da bodo zato naslednje leto ufj"0!?'ičnimi prireditvami skozi celo leto obeleževali ta O?0* Jubilej. Hkrati pa bodo obletnico "izkoristili" za roniocija kraja in občine. Prireditev Imajo čez celo leto v Medvodah in v okoliških krojih in krajevnih skupnostih precej. Ena od tradicionalnih je tudi vsakoletni Pozdrav jeseni, ki so jo krajevna skupnost, tekaški smučarski klub Unlor Olimpija in knjižnica Šiška organizirali sredi septembra. Takrat je bilo veselo še posebej popoldne in potem proti večeru, ko so karaoke pred strogo komisijo (na sliki) tekmovale za nagrado TV Medvode. ^o]etni SOrt b° CCl° prihodnJe leto proslavljala ■Soo>»*lu? s Podelitvami lijene, da M ho prekrivanj med in h **6elo 26. deeembra letoi iportnimi, kulturnimi in drugI hon' akovredno vključujejo v orgaj nizacijo dvodnevne prireditve tudi gasilci, turistični delavci i« godbeniki. Pa ne toliko zarad' izkupička, ki naj bi ga priredi' tev oziroma sejem vsekak? dal, marveč tudi zaradi dela i pripravljenosti, da še vedo marsikaj naredijo zastonj j* brezplačno "I.ani je bil P0"' darek na domači obrti in 0 stojnicah nismo dovolili n' kakršnega kiča. Tudi letos t* ne bo. Sicer pa bo zabavi program podoben tonik*1^? F»osebno odmeven pa je ani nastop na inštrument mengeških mojstrov. L*t°*.*Id. jamo tudi revijo oziroma *e*j„ val ansamblov. Novost pa • „ tudi povorka in živinski seje"1' sta poudarila člana odo" Štefan Burin, ki je hkrati PJJ predsednik, in Franc I*Xy.{, predsednik Turističnega dru va Mengeš. Brez godbenikov sej Mengšu seveda nobena > ne dogapi in poleg d«,nJ' jj bodo letos v Mcngi« j jjj žele/.ničarski godbeniki ^ Podkloštra i/ Avstrije na*' Organizacijo folklornega (, topa bo poskrbelo Kun ^ društvo Svoboda s Ff f0||r/ Jeričem, poleg domače■ „ lome skupine pa no v & tudi iz Beltincev. Sicer pa je potrebno Pj* dariti, da so lanski IzkupJJ j|t.|. Mihaelovega sejma Pr,rt ,jih ji namenili za izdelavo £ \r stojnic in jih imajo zdaj Jjjj letos pa razmišljajo O , fe karte Mengša, /a katero J , rat pripravljeno, manj*" le še denar. • A. T*w 4 Devetdesetletnik iz Zapog pri Vodicah Včasih je bil "zoklar" pogost poklic Srednja mera najdalj gvera Za menoj najbrž ne bo nikogar anez Hočevar, Kolenčev iz Zapog 21 pri Vodicah je 12. septembra praznoval 90. rojstni dan. Praznoval ga je z 18 vnuki in 20 pravnuki. eter Jenko, Tončkov s Križa 60, ima 64 let. Pred petdesetimi eti se je pri očetu izučil za sedlarskega mojstra. Zapoge pri Vodicah, septembra - Upam si trditi, da Je Janez Hočevar - Kolenčev iz Zapog ena tistih redkih izjem med moškimi, ki Je kljub visoki starosti še čil in krepak in svojih let sploh ne kaže. Oni dan, ko je že proslavil 90. rojstni dan. Je popoldne pri silosu pazil, kako hitro voz krmo dol peha, da se ne bi zamašila. "Dohtarje ne smeš vsega Poslušat. Ta prava je srednja ttiera. Ta najdalj gvera, pa naj bo pri delu, pri jedi in tudi pri drugih stvareh..." Pred dnevi je Janez za slikanje spet oblekel slavnostno gasilsko uniformo. Tri brate in tri sestre je imel Janez, ki je bil najstarejši pri Dolenčevih v Zapogah. Mama Je bila Pravharjeva z Voklcga. Pba, oče in mati, sta se ukvarjala s kmetijo in ko mu je bilo deset let, je oče odšel na rusko fronto. Zbolel je in oba z mamo ' leti, ki sta jih preživela, ne ^sežeta danes Janezovih de-Vcl r ČASI /EČ PO J SEJMA IMATE jPOPUST LOMM MARKOVIČ MARKO Sp. Zalog 77, Cerklje idaHujš dolgoletno tradicijo izdelovanja copat m nuHKučev Izdelki za vso družino (MOŠKI - '. OTROSKt) LAHKI ORTOPEDSKI FLY ELOl'^ml I/l>l .1 Ki J Al I KO KUPITE OD H DO P). DRE lVut V ZALOGU 77 PRI CERKLJAH Na natikai Trgovina -*j i*: vam RUDI OTROŠKA OBLflČILfl g OD O DO 16 LET OD GLflVE DO PET* (MELBY, PUMPI, MINI CLUB) OTROŠKO ORTOPEDSKO OBUTEV OPREMO ZA dojenčke IN lUO, KOZMETIKO, IGRAČE vsi 11 VRST, ŽRNSKO koneem- v SPODNJI 1*1 Kil O, NOt.AVK E, NEDK< KI. MOSTE HOh KOMENDA, TEL.I 06I/H4 1 524 _V1PLMP 5« NA SCJMU 1 ^ETRTEK, 29. SEPTEMBRA Otroški program Tedenski izbor S'JO Poročila KP Prodajalka rokavic, pono- švedske drame Slovenski utrinki, oddaja hvarske TV i1*0 TV dnevnik IP Otroški program: Živ žav fldft ?e9ionalni studio Maribor Štiri v vrsto, TV igrica Ig Risanka R° TV dnevnik 2, Vreme N Šport KJ! Neverjetne zgodbe KSTednik TV dnevnik U Sova J^ališče Rayja Bradburyja, ^sko-novozelandska nani- fcavski princ, italijanska na-'levanka BI Eurovevvs 13.55 Evrogol l*5 Kinoteka: Ciklus filmov H. PWt Udari vraga, ameriški |JCb) 16.25 V vrtincu 17.10 [Hj Ponovitev 18.30 Že veste u® Majhne skrivnosti velikih L^kih mojstrov 18.55 Športni $°dek 20.30 Intervju 21.30 L*ečava; Benetke 94; P.S., ^nski film 0.20 Pokal pokal-Zrriagovalcev v nogometu, djg : MB Branik, posnetek z 0iOqporočila 8.00 Dobro jutro hm 0r°čila 10.05 Šolski pro-J5J 12.00 Poročila 12.05 TV lto/*ar 12.15 Divja vrtnica, me-E, a Nadaljevanka 12.40 Mono-tiQ] '3.20 Ves svet je oder, ^•tS \ dokumentarna serija 2ji? z avtobusu, humoristična Wevar4,35 Patrola na Sunset 5,35 pU' ameriška nanizanka *i a_ r°/ekt Android, ponovi-I? genskega barvnega filma Kt Hrvaška danes 18.00 Cć|'a 18.05 Kolo sreče 18.35 EJ| Barbara, ameriška nadal-l!?ka 19.30 TV dnevnik 20.15 Crankarskega življenja 21.00 ta ! 2 vami, zabavnoglasbena Vri9 21 40 Poročila 21.45 E »iklub 2235 S|ika na ^S<5 0 Poročila v nemščini ^anje brez meja L, koledar 16.25 Dru- a 1715 Ekran brez I nonp0novitev 18.15 Evrops-9.l5|?metna '"ga. ponovitev ■$5 K7Sanka 19.30 Dnevnik skrivnosti, francoska na- ,rv^o^.090met: pokal pokalnih hs 21 «JVUXerre ■ Hajduk, pre-Mut Družinske skrivnosti ^ r°P Dj " Nt) w. i——— ,° stran. 12.00 Na K D P'atnu 12-15 Luč sve-v^Kp °Vllev ameriške nadal-NvitJ3:06 Osli selection, N rl13'35 Spot tedna J55 NaMT 16-50 Spot tedna Srn J Vel'kem platnu 17.10 118.3o°nW 1800 Vld<>° 'flralni-t,|a 7 Benny Hill 19.00 Por- Nska 10 Luč svetlobe. P9netn;LnadalJevar>ka 20.00 t arr,enkL°P 2040 Pred P°r°" ročiia iSka nanizanka 21.10 tNni f!i^r2^Voćnost- ameriš-fea 23im23-20 Zdrava video ^Cmta-3 vel|kem platnu 1 Mr 0.45 Borza dela fci£M L^ska BrOTjiln ljudje liic'J8kY v sl,kl 9-°5 Prva 88 £»2i p0sta|a. ponovitev 10.00 Slika i|e novčići WS iP^ifrttv ameriškega l>as iV^^valskl raii 18.16 B in I00 Casvsl,k, 13.35 iSr j„Kni? 14 00 D°ktor Ponovitev 15.OO Otroški v sliki Vl°Wl|rirt Mlni ČaS V SIIKI V5 Mi /o V8"00 časvsl.ki *!il,Nt9 ?o i30 Hagedornova JNc» a port 20-15 Otroška ČETRTEK 14.55 TVS 2 Humphrey Bogart in Gina Lollobrigida v parodiji na pustolovske filme Udari vraga. Zlato, angleški pustolovski film 0.00 Čas v sliki 0.05 Smrtonosna pogodba, ameriška kriminalka 1.35 Neverjetni podvigi 2.20 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.00 Nogomet 15.00 Lipova ulica 15.30 Kolumb in doba odkritij 16.15 Moja najljubša pesem 17.00 Neznani svet, Vrtalna ploščad v fjordu 17.15 Audimax 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Oddaja pred volitvami 21.55 Kuharski mojstri 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.40 Novo v kinu 23.10 Nočni sokol 23.55 Disputationes 1.25 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Miha Pavlina (v živo) 20.00 Danes na videostraneh, EPP 20.03 EPP blok 20.10 Sopotja: Dr. France Susman - 1. odaja (v živo) 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 5. oddaja 21.45 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 11 33 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Nedolžni lahkoži-vec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (2. del) R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Prenos pogovora s pred. vlade dr. J. Drnovškom iz studia Radia Brežice 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machme 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič. Spet se bomo skrivali, govorili o politiki, na koncu pa dodali še pogovor s predstavniki ansambla As in izbrali njihovo najboljšo melodijo. KINO ČETRTEK 22.00 AVSTRIJA 1 Roger Moore ima v filmu Zlato razmerje s Terry Stey-ner. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 9.50 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 16.50 Športni utrinki 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Novice 18.30 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit Robin VVright se je poslovila od vloge Kelly Capvvell v Santa Barbari in se uspešno predstavila na filmskem platnu (skupaj s Tomom Hank-som v filmu Forrest Gump). nadaljevanka od strani 22.00 CENTER amer. west. kom. MAVERICK ob 16. in 18.15 uri, prem. amer. thrill. VOLK ob 20.30 uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. akcij, film V ZRAKU ob 18 In 20. uri BLED amer. grozlj. VOLK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOJ OČKA JUNAK ob 20. uri ŽELEZNIKI amer kom. POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 18. in 20. uri TVS 1 10.30 Otroški program 11.05 Tedenski izbor 13.00 Poročila 14.20 Zrakoplov, ponovitev slovenskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Ljubezen da. ljubezen ne, nanizanka 23.00 Puščavski princ, italijanska nadaljevanka 23.50 Z zamudo na večerjo, ameriški film TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Videostrani 15.40Tedenski izbor 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 21.00 Vojaki vojne ras, ameriška dokumentarna oddaja 21.55 Opus 22.55 Rl. Čajkovski: Godalni sekstet Zuerich, posnetek iz Križevniške cerke v Ljubljani HTV 1 8.00Dobro jutro 10.05 šolski TV program 11.30 Mali veliki svet 12.00 Poročila 12.15 Divja vrtnica, serijski film 12.40 Monofon 13.10 Ves svet je oder, dokumentarni film 14.05 V avtobusu, humoristična serija 14.30 Patrulja s Sunseta, serijski film15.20 Nittv, ameriški film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Consentmg adult, ameriški film 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Filmi Luisa Bunuela: Diskretni šarm buržoazije HTV 2 17.30 Družinske skrivnosti, serija 18.20 Politična propaganda, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Beverly Hills, serijski film 21.00 Gloria Estefan 22.00 Peta prestava 22.30 Homicide, serija 23.25 Hit depo KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 14.15 Spot tedna 14.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Večnost, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 21.25 Poročila 21.35 Teden na borzi 21.55Zgodba z vzhodne strani - Ulične sanje, ameriška drama 23.35 Spot tedna 23.40 Album show, glasbena oddaja 0.30 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska Eostaja 9.30 Black Robin 10.15 va obraza neke ženske, pono vitev 11.55 Glasbena skrinja 12.15 Mr. Evergreen 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Heidi in Erni, nanizanka 14.00 Primarij Trapper John 14.45 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Pet pred tretjo 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Glogova hči, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 XY nereše no 21.20 Pogledi vstran 21.30 če hočeš podedovati, moraš R TRŽIČ 20.30 KANAL A Donna bo v poznejših nadaljevanjih izbrana za najbolje oblečeno učenko na VVest Beveriy High. plačati, ameriška komedija 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 XY - nerešeno, Odzivi gledalcev 23.35 Pismo Kremlju, ameriški film 1.30 Kobra, prevzemite, nanizanka 2.15 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 12.50 1 000 mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10 Pred volitvami 15.00 Lipova ulica, nanizanka 15.50 Broadvvajska melodija, ameriški musical 17.30 Živijo nevarno 18.00 Policijska postaja, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Daljnotožje 21.00 Trailer 21.20Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Totalno odštekana televizija 23.20 Asterix ima 35 let 0.05 Crash test dummies 0.50 Četrtra dimenzija 1.05 Kobra, prevzemite, nanizanka 1.25 1 000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Petkov tedenski pregled 19.35 Investicija v znanje - investicija za življenje (predstavitev izobraževalnih programov Ljudske univerze Kranj) 20.00 Danes na videostraneh, EPP 20.03 EPP blok 20.10 Film: Vse so lepe v črnih nogavicah (1. predvajanje) 21.40 Kolovrat domačih viž: Ansambel bratov Poljanšek 22.25 Danes na videostraneh, EPP 22.30 Miss toples, Skala Preddvor (s predstavitvijo sponzorja Boutique Romana) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Izmenjava programa z drugimi LOK. TV 20.00 ŠOLSKO PRVENSTVO V KROSU -reportažo pripravila P. Megušar in J. Garnter (1.) R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 10.20 Zaupni telefon - zate 97-83 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Petkov program posvečamo kulturnim dogodkom, iskali bomo tržiški zaklad, ob 18.30 pa glasovali za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcalce 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Na obisku v občini Kamnik 18.00 Alpetouro-vo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - družinski kviz 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra PETEK 23.50 TVS 1 Z ZAMUDO NA VEČERJO ameriški barvni film, 1991; igrajo: Brian VVlmmer, Peter Berp, Marcia Gay Garden; VVillie in Frank sta prijatelja; VVillie je poročen s Frankovo sestro Joy, znajdeta pa se v hudih škripcih, saj bežita s kraja zločina, ki ga sploh nista zagrešila. Iz domačega kraja zbežita v Kalifornijo. Obupana se ustavita pred bolnišnico, kajti Frank ima težave z ledvicami. Tu pa zbudita pozornost skupine zdravnikov, ki iščejo poskusne zajčke za nekakšen biološki poskus. Prepričani so, da fanta tako rekoč nimata prihodnosti in ju zamrznijo. Po 29 letih "počasnega spanja" se prebudita. Najbolj dramatična je VVillijeva vrnitev domov in srečanje z njegovo ženo, ki misli, da je umri in po 29 letih ni več tako mlada, kot je ostal VVillie. BLED amer. grozlj. VOLK ob 18. uri RADOVLJICA amer. grozlj. VOLK ob 20. uri ŠKOFJ A LOKA amer. kom. POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA 3 ob 18. uri, amer. kom. MOJ OČKA JUNAK ob 20. uri GORENJSKI SVETNIKI za GLAS Mati vseh afer s\nclrej Novak Kaj je še sporno v kazenski zakonodaji L>r. Ivan Kristan, predsednik: državnega sveta Na zadnji seji Državnega sveta Republike Slovenije so bili na dnevnem redu tudi trije zakoni s kazenskopravnega področja, to je kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku in zakon o državnem tožilstvu. Ti zakoni so v tretji fazi zakonodajnega postopka. Državni svet je želel pred končnim odločanjem v Državnem zboru še enkrat opozoriti na svoje pripombe, da bi jih Državni zbor po možnosti upoštevla in bi se tako izognili morebitnemu odložnemu vetu, na katerega od teh zakonov. Svoje pripombe državni svet opira predvsem na stališča stroke. Državni svet se namreč v svojem delu povezuje in išče stališča v svoji institucionalni bazi, kamor pa spada tudi Univerza oz- njene fakultete in znanstveni inštituti. Pri kazenskem zakoniku je bilo že v prejšnji fazi danih več pripomb. Večina teh pripomb se ujema z amandmaji vlade, ki jih je dala na zakon v tretji fazi. Državni svet je podprl te amandmaje vlade, ker bi tako preprečili, da bi v zakon prišle rešitve, ki bi bile v nasprotju z ustavo ali pa z mednarodnopravnimi akti, ali pa ne bi bile v skladu s pravili kazenskopravne stroke, kar pa imelo za posledico večje težave v praksi. Posebej pa je državni svet poudaril, da se ne strinja s predlaganim 394. členom kazenskega zakonika, ker je v nasprotju z ustavo in s splošno priznanimi načeli kazenskega prava o zastar- anju. V drugi obravnavi zakona je namreč državni zbor sprejel na predlog dr. Pučnika amandma, po katerem pred 26. junijem 1991 ne bi zastaral pregon zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena po 15. maju 1945, za katera se je smel izreči zapor nad pet let, proti storilcem, ki so po tedanjih predpisih veljali za uradne osebe, za vojaške osebe ali za odgovorne osebe. Za te primere naj tudi ne bi veljalo pravilo, da se, če je bil zakon spremenjen, uporablja milejši zakon. Zastaranje kaznivih dejanj je splošno veljavno mednarodno načelo, od katerega obstoji izjema, ki je bila sprejeta v okviru OZN s posebno konvencijo, in sicer ne zastarljiv ost najhujših vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost. Republika Slovenija bi si naredila zelo slabo uslugo, če bi uvedla neki svoj sistem zastaranja, ki bi odstopal od teh mednarodnih načel. Pri zakonu o kazenskem postopku je državni svet tudi podprl več pripomb stroke, posebjepa je poudaril pomen pripombe k 473. členu glede režima pripora, namreč da ne bi smeli biti mladoletniki priprti skupaj s polnoletnimi osebami. Tudi to bi odstopalo od mednarodnih standardov. Pri zakonu o državnem tožilstvu je Državni svet je poudaril dve pripombi: prva, da se črta 5. odstavek 15. člena, in druga, da se vnese nov člen (75. a člen), po katerem bi glede pridobitve pravice do upokojitve bili državni tožilci izenačeni s sodniki. Doložba petega odstavka 15. člena je vzbudila že precje razprave (ker podobno določbo vsebuje tudi zakon o sodniški službi). Tudi v tem primeru se je Državni svet zaradi odstopanja od uveljavljenih mednarodnih standardov kazenskega prava odločil, da predlaga črtanje te določbe iz zakona o državnih tožilcih. Ugotavljamo, da je dikciaj spome določbe nejasna, in da ne zagotavlja, da bodo pri njeni uporabi spoštovana splošna načela kazenskopravnega varstva pravic, predvsem načelo "Nullum crimen, mulla poena sine lege previa", po katerem mora biti kaznivo dejanje in kazenska sankcija predpisana pred storitvijo kaznivega dejanja, načelo nedolžnosti, po katerem nihče ne velja za storilca kaznivega dejanja, dokler mu to ni dokazano s pravnomočno sodno odločbo in načelo subjektivne krivde, ki se dokaže s sodno odločbo ne pa objektivne generalne krivde, o kateri bi odločil kar zakonodajalec z zakonom, kar tudi ni v skladu z načelom delitve oblasti. Ne bi bilo dobro, če bi s to določbo v zakonu o državnem tožilstvu odstopali od uveljavljenih mednarodnih standardov, ker bi to negativno vplivalo na naš ugled med demokratičnimi državami, ki dajejo poudarek načelu pravne države. Tudi sredina ima dve sredini Zavzemanje sredinskega prostora je za stranke postalo aktualno že ko j po (samo)razpustitvi Demosa, ko so raziskave javnega mnenja pokazale izjemno velik odstotek "nepredeljenih" v razmerjih do obeh protagonistov "nove" politike - strank slovenske pomladi in strank, naslednic D PO. Preostanek Demosa - in še vedno bazirajo na tem vzdevku - je sicer zavestno vztrajal na desničarskih pozicijah (predvsem konzervativizmu, tradicionalizmu in nacionalizmu), levi del mavričnega Demosa pa je poiskal, bolj zatočišče kot zavezništvo, v LDS, ki ji je načrtovani poseg pri zavzemanju sredinskega prostora tudi najbolj uspel že pri zadnjih volitvah. "Zmernost", vsaj navzven, sta pokazali tudi združujoča lista sedanjih socialdemokratov, pa, donekle, tudi krščanska demokracija, ki sse je - kar ji desnica zameri, kljub novim in nenehnim poskusom snubljenja - otepala podpisa "po-volilne koalicije". Zlasti slednja je s pozicij zmerne desnesredinskosti (s poudarkom na desno) zaman pričakovala veliki met na volitvah, ne glede na dejstvo, da je po številu glasov postala najmočnejša med novimi strankami. (Liberalci so izpadli v boju za parlamentarne sedeže, v imenu skrajne (nacionalne) desnice pa jih je presenetljivo veliko zavzela padalska SNS. Deklarativna zmernost in poudarjanje sredinskosti je Janez Poštrak predvsem pomenilo dobri-kanje "zmernim" volivcem, pokazalo pa se je, da so najmanj verjeli pravzaprav SKD, ki je bila po prvih volitvah vendarle nosilec in izvrševalec (mandatarstvo) tipično postkomunističnih metod v politiki. Zato tudi: Zaustaviti desnico! Zato tudi razhod v SDZ. In v samem Demosu. Pa rušenje desne vlade (z "levimi", neostopajo-čimi ministri), v resnici pa njenega SKD predsednika. Tudi s strani "zaveznikov"! Rezultati volitev so, kljub drugačnim simpatijam in željam, omogočili tretjo vladno koalicijo. Vendar si spet SKD ni mogla kaj, da bi v koalicijo ne vrinila SDSS in potisnila ZLSD v tako rekoč ločeno partnerstvo. (Zaradi ravnovesja med levico in desnico, kot je bilo argumentirano.) Resnici na ljubo, in tako se je pokazalo, je prav stranka za (SDSS) ravnovesje kot prva povzročila vladno krizo in tudi v bistvu razpad tretje vlade oz koalicije, ki je povzročala toliko glavobolov (spet) prav SKD. S ponudbo, ki je bila hkrati zahteva, dvostrankarske koalicije SKD tudi opavičuje svojo navzočnost v interregnumu (SKD, LDS, ZLSD) ter se z odklonitvijo vnovične (državne, ne pa tudi lokalne) povezanosti z desnico opredeli kot sredinska. Javno in glasno in po volitvah držav-nozborskega predsednika (zasuk v "levo" v LDS) tudi kot varuhinja sredinskih pozicij. Kakor kažejo pospešene priprave na Kongres SKD pa v programskih in statutarnih predlogih spet ne gre za resnični zasuk, (glede poprave krivice iz preteklosti, vloge NOB ter šolstva so kazni poostreni poudarki), ampak za zgolj želeni imidž tako glede trenutne situacije stranke kto v pridobivanju širšega volilnega telesa. Dr. Drnovšek in Peterle sta našla dovolj velikih skupnih izhodišč predvsem v t. i. gospoarskem (in ekonomskem) segmentu zdajšne vladne (liberalne) politike, računajoč na dolgo sodelovanje, vzajemno polaščanje vzvodov oblasti in elimenir-anje siceršnjih ideološko si podobnih političnih sopotnikov. V to, skorajda idilično razumevnaje se je vpletlo Članstvo obeh strank. Z. različnim pojmovanjem "sredine". Orožarksa afera je mati vseh slovenskih afer in aferic. V njej se pojavljajo imena visoko rangiranih politikov, nekdanjih prijateljev in sedanjih političnih nasprotnikov, ljudje, ki naj bi Slovenijo tako rekoč sami osamosvojili, nedokazani narodni izdajalci, elitna vojaška enota in zaprta območja, nekoč bratski nam narodi in repatriirani Slovenci, mariborsko - ljubljanske zdrahe, vprašanje nadzora izvršne oblasti in pravice poslancev, da zastavljajo vprašanja in nanje dobivajo odgovore. Ob začetku afere Hit je bilo slišati, da bo kri tekla v potokih, da je vmešano pol slovenske politike. Ad hoc ustanovljena parlamentarna komisija se danes ubada predvsem s tem, da se prepira okrog dnevnega reda in tega, čemu je sploh namenjena. Od kovčkov z izginulo dokumentacijo VIS-a je ostal le izgrajeni član SDSS Miha Brejc. Ob odkritju orožja na Mariborskem letališču in enormni vehemnei tedanjega obrambnega ministra, ki je kot kak raziskovalni novinar v trenutku vedel vse odgovore, razkrinkal zaroto starih sil in malodane že izrekel kazni, se je komu utegnilo zazdeli, da bodo ugibanja končana. Izkazalo pa se je, da vrednost trditev Janeza Janše ni nič večja kot veljavnost njegovih knjižnih izdelkov. Šele prihod in pričevanje Hasana Čengiča sta razmaknila nekaj tančic in samega velikega vojskovodjo prisilila v majava zanikanja in prva sramežljiva in sprenevedava priznanja. Še kako koristno bi bilo, ko bi se z razpletom orožarske afere pokazalo, da država (ali posamezna ministrstva, da nenadomestljivih ministrov sploh ne omenjam) ni nad oziroma pred zakonom. Če je samoporezani moriso-vec res storil očitano mu tatvino, potem ni prav nič važno, kakšne so njegove pretekle zasluge. Če denarja pridobljenega s prodajo in transportom orožja (in prodajo informacij) ni nikjer, ni prav nič pomembno, ali je za to odgovorna oseba skrivač, izpričani junak ali nekdo, ki bo čez nekaj let trdil, da je bil edina žrtev procesa proti četverici. Kot ne štejejo ne dobri nameni ali dragi terenski avtomobili. Nenazadnje ima denar, ki se ne steka v proračun, ampak na račune v tujini zanimivo lastnost, da se prijemlje prstov. Enostavno: nenadzor korumpira. Mimogrede: ljudje imamo kaj radi težave s percepcijo velikih števil. Prav vsak si jasno predstavlja, kako žepar izmakne nekaj tisoč tolarjev. Ko pa ugotavljamo, da je poniknilo nekaj deset milijonov nemških mark, smo zmedeni in nejeverni. Afera orožje je mati vseh afer zaradi tega, ker se kaUf možnosti, da se bo celoti zgodba res obelodanila. M četki zvračanja odgovorno^ na nekdanje sodelavce, znaki izgube spomina in sp# nevedanja o tridesetdnevnf rokih, le v katerih naj bi br dov olj eno nekdanje^* obrambnemu ministru p^1' avljati vprašanja (dovoJjM celo ljudem iz obkrajSn vasi!) kažejo, da gre scu\ zares. Janez Janša je H dogodkih v Depali vasi pn cej besed namenil svojđn nezaupanju do dela polti1!1] Kot enega od kronskih atf\ mentov je uporabljal trdUn da ni moč pričakovati sam011] vadbe, da ni moč pričakoVn a bi nekdo razkril sarflm sebe. Ob vsej spornosti 1 trditve (in ob tem, da jon Janša že takrat pravzapn zanikal z internimi preiska^ mi v obrambnem ministrstvi se bumerang v resnici vT& šele sedaj. V tem trenutku? popolnoma jasno, da P6, ministrovanjem rezervni poročnika iz Grosupelj I bilo nobene možnosti, & I se afera orožje zaključila- Morda bo zaradi dogaja*} zvezi Z orožjem nekaj Jr^ prisiljeno zapustiti polit,Ch vode. Morda ti ljudje ne bo^ samo ene politične ProVfJ ence. Pa nič zato. Po kopanj so polna nenadomestlj1 ljudi. Nova občina - res moja občina? y\ lenka Ko všca V petek smo izvedeli za uradni predlog vlade, da ponudi v sprejem državnemu zboru zakon, ki predvideva, da bi bilo v državi po novem 158 občin. Ne malo, ne veliko, nekje v sredi. Pa to koliko jih bo, niti ni toliko pomembno. Če bo državni zbor sprejel predlagani zakon mimo volje ljudi, bomo občani, če nič drugega, vsaj vedeli, kje in kdo je oblast. Združena lista je v vladi glasovala proti, prav tako bo v parlamentu. Ne zato, da bi zavlačevala postopke, ampak ker je nova delitev nedvomno proti volji ljudi. Za nas je bila edina racionalna in najhitrejša rešitev volitve po novem zakonu v stare občine. V času od referenduma se je zgodilo samo to, da so bili sprejeti kriteriji za nove občine (ki pa imajo kuj) i z jeni, tako da kar 1/3 občin ne bo niti v skladu z njimi). Vse ostalo je odprto. Nobenega zakona o tem, kako se bo občina financir ala, od česa bo živela, kako bo ustvarjala nova delovna mesta, kako bo zbirala sredstva za socialno ogrožene, za zdravstvene, kulturne in športne potrebe, za vrtce, za starejše občane. Nič o tem, kako se bodo rešila premoženjska razmerja med občinami. Kako talko je biti majhna občina najbolje vedo v Tržiču, zato so se izjasnili za eno samo občino. Zakaj se ne upošteva volja ljudi na prostoru občine Kranj, vedo samo predlagatelji zakona. Da gre tudi tO pOt za politične igrice dokazuje dejstvo, da so Koper pustili predlagatelji enoten, Zagorje tudi (klasični levi občini, ki sta delali veliko galame) medtem pa se Nova < lonca delt na S občin (ker je protest Boruta Pahorja pre malo) m Kranj tudi na 5, čeprav so referendumi gladko padli v vseh nosilnih krajevnih skupnostih. Če ob tem predlogu še razumem krščanske demokrate, ki sledijo povsem določenim cil- jem, pa ne morem liberalnih demokratov glede na to, s kakšno vsebino so pozivali občane pred referendumi. Kako so glasovali v na novo predlaganih občinah na območju Kranja je d&tujlneje opisal v prejšnji številki Glasa že ar. Dušan Bavdek. Predlogi za nove občine so povsod doživeli poraz. Pa po novem najbolj absurdno ni to, da so bili občani na referendumu proti delitvi, ampak to, da imamo novi predlog občin Z naselji, ki med sebo res nimajo nič skujmega. Občina Šenčur bo npr. vključevala vse od Olševka - Hotemaž, do H rastja pri Kranju z Vok-lom, Vogljami, Trbojami... Tega preprosto ni mogoče razumeti. V Vilkem se je kar HO odstotkov ljudi izreklo za Kranj, v Hrastju 79,6 odstotka, v Trbojah pa 83,3 odstotka. Kako 00 Jezersko živelo v občim Preddvor, ko so vendar želeli imeti svojo občino, kako bo Bela v Preddvorom, če je bilo kar 72 odstotkov proti* Kako bodo Dupljam t z Nakelčani, ki mimo grede niti popolne osemletne nimajo' Tudi Če so ti rezultati referenduma zgolj upor proti oblasti, ali se kdo sprašuje, kaj se bo zgodilo potem na volitvah? Najslabše možno je, da ljudje ne bodo šli na volitve, ker bodo imeli vsega za dosti. Združeni listi bi s stališča možnosti, da se dobro odreže na volitvah še najbolj ustreza lo, da je mestna občina čim manjša. Ne zavzemamo se za volitve v stare občine, ker bi bilo tO za nas dobro. Zavzemamo se le, da se - upošteva volja ljudi - onemogoči popolna centralizacija oblasti pripravi vsa potrebna zako nodaja (26 zakonov bi potrebovali, da se bo sploh lahko uresničevala funkcija nove občine) reorganizira občine tako, da bodo lahko živele, imele svoje vire prihodka m predvsem, ki bodo nastale na podlagi ocene, da je ob takih materi alnih možnostih motno al* ničevati lokalno samouprtf) Kaj predlagamo? 1 Če le imate voljo in r"°^ Tj pošljite svoje mnenje utifl?S mu zboru, še danes! le S| bo možno še kaj Spremf^l doseči, da se spoštuje m volja. Če vam nebo Wj pa nikar ne bojkotiraj^ m tev, ker potem še tisto & » kar se bo delilo, ne u0J\.xiH njeno vašemu kraju- Z * J na lista se ob V.A predlaganem zavzema, jjjl bilo v novem občinsekm .p čimveč predstavnikov V%\ jih krajevnih skupnostih s svojo prisotnostjo zll^,^0\ jali razvoj kraja in pre( jal i interese ljudi. .. Z novim predlogom W» A končan proces preobli«-1 I občin. Z referendumom* lahko odločite tudi <""fy in se priključite drugi ,J - tisti, ki bo lahko ZOgO^k razvoj vaše krajevne sKW ti. . kffl1 Bistvo reorganizacije <" ^ uvedbe lokalne samoup^g zame ves čas P "'"'Lit približevanje občine H ( ( in vzpostavitev osebne*^' nosa občana do nove ^ Se bo lahko Jezerja* j,, dstavlajl za občan* j ddvora, občan skupnosti Hrastje za /uv /ana, Dupljanec Z* p Nakla? Težko, ah ' pf Zato pri takem proj** /; ne bo hotel sonleh*„ kalne samouprave I J ljudi ni, brez tistih J yi cev, ki so ie sedaj «riratf in leta žrtvovali lu svojega kraja. .cvpb^i Predlog zakona s m, je tak, kakršen zato zgrešen />"f „ ;^/ tov a. na olja (iEA Slovenska o tnea Na tekmovanje so vabljeni ki so p.idelali buče izrednih mer. J tudi radovedne^., k. lih ftf«« tovrstne prireditve. • C. Z. S40/S 1 Prijetno branje S Y S T E M S ec. "K0 je uspešni češki JJn«r prišel k nam, jc bil v SSk-1?-' *a ,ukaJ Čakil Zat° CeL do scdaJ fc dvakrat na m;Skem, kjer smo delali pri-n.,Vjavc med rezultati čeških in d^'n tekačev. Lahko rečem, da lično ?,id. Čcdalje bolj °Ptimis no ,u gleda na prihajajočo se/o tettih S° na*' tckaci junija na lri še precej zaostajali za Čehi, prejšnji teden pa so bili rezultati testov, predvsem Mateja Sokliča, že zelo podobni rezultatom najboljših čeških tekmovalcev. Kljub temu da je seveda treba še počakati, da se tekmovalci izkažejo na tekmah, pa vendarle z boljšimi občutki Čakamo novo zimo," je povedal tehnični vodja naše tekaške ekipe Jože Klemečič. Zaradi pomanjkanja denarja so A ekipo skrčili na vsega štiritekmovalce.V njej so: Robi Kerštajn, Jožko Kavalar, Matej Soklič (vsi SD Planica) in Marko Dolenc (SK Brdo Ljubljana). V A ženski ekipi pa je edina tekmovalka Nataša Lačen (SK Črna na Koroškem). "Za teh pet tekmovalcev bomo skušali zagotoviti maksimalne pogoje za trening do prvih tekem v decembru, ko imamo svetovne pokale v naši bližini in na domačem terenu v Bohinju. Poleg tega bomo tem tekmovalcem skušali zagotoviti čim-boljšo opremo in predvsem zdravstveno oskrbo - vemo namreč, da pri šesturnem dnevnem treningu tekmovalec rabi več kot osnovno nego in prehrano. Upam, da bomo imeli dovolj denarja, da vsaj tem petim nudimo, kar je potrebno in da bodo potegnili naš tek naprej," pravi Jože Klemenčič, (URŠKI 11111111 —■llllia 11 illll I JjA TREH PRVENSTVIH GORENJCEM ŠEST 0DLIČIJ M se I, **» H* Mptaabn - 68 skakalcev i/ vseh slovenskih klubov le/ R°n>erilo na poletnem državnem prvensteč za mladince do IX fte, , JVCt' so prikazali reprc/entantie, ekipno pa Tržičani. W ' l< Jurc Radc|J (|liriJa Center) 214,2 T 65 in 66 M, 2. M J .I"*'" 204,8 T 64 in 64 M. 3 Matija Stegnar 203,3 T 63 in 65 Dol oSlJan Brzin (vsi Tržič) 197,7 T 63.5 in 63 M, 5 Peter Žonta 19? 1%-4 T 62.5 in 62,5 M, 6. Matjaž Zver (Ilirija Center) iT 1 61,5 in 62 M. Sav, r*n^* S*v"' septembra - V skakalnem centru na Gorenji •oetrv SC /a ,,as'ov prvaka pomerili mladinci do 16 let. Na 62 Itlub *kaka'ma sc jc pomerilo 68 skakalcev iz 12 slovenskil des_j)v Najboljši so bili skakalci Triglav Tclinga, saj su imeli me f)2ln,.ku P«t tekmovalcev. Rezultati: 1 Primož Peterki 222,6' 57 s i*1 M- 2 Robert ItneŽič (oba Triglav Teling) 2(K),2 T 54,5 Url,« u Ma,ja* /vcr (""'J'1 (enter) 199,5 I 55,5 in 5S.5 M. (Tr*\VMc,k'' ' llu'lav Teling) 197.4 I 54 in Sh M. 5. Boštjan Bi/ 55 fo^1*5'7 T ^6,5 m SK M, 6. Žiga Iranjič (Ilirija (enter) 188 or»>!^anc nad Skofjo Loko, 25. septembra - Alpina iz. Ži skak"imr.ala dr*avno prvenstvo za dečke do 11 let na 22-n 'rvak nK »J in nskih d T m 4. m 1 irov je metriki rvair Cl v Vo,ćl Pri Poljanah Nastoplo jc 61 skakalcev Državni 9*:J!!:..P08,!»I domačin Robi Klemenčič (Alpina Žin) 204.9 T KS n LEPA BOKSARSKA REVIJA V KRANJU Kranj, 25. septembra - V športni dvorani na Planini je Boksarski klub Bakra pripravil uspešno boksarsko revijo. Nastopilo je devet parov in 300-glavo občinstvo je lahko zares uživalo v lepem boksu. V devetih borbah smo videli le dve diskvalifikaciji in to v težki kategoriji, ko je sodnik diskvalificiral zaradi spotikanja Valterja Heriča (ŽBK), in v srednji kategoriji Saša Radoševiča (Bakra) in Dušana Šukljeta (Metlika) zaradi medsebojnega nedovoljenega prerivanja. Za najboljšega boksarja je bil razglašen Sebastjan Novak (Bakra), za najbolj borbenega Kristjana Karduma (Zagreb) in najboljšega tehničari a Sami rja Korača (Bakra). Rezultati: bantam: Nedžad Salič (Bakra) : Aleš Šurbek (SI. Bistrica) 2:0, velter: Boštjan Rečnik (SI. Bistrica): Robert Holc (Ptuj) Rse, Bojan Poš (SI. Bistrica) : Boštjan Ketin (Ptuj) 0:2, srednja: Samir Korač (Bakra) : Ivan Rus (Metlika) Rse, težka: David Justin (Bakra) : Valter Herič (ŽBK) dis., srednja: Boris Horvat (Ptuj) : Dejan Cepetič (Zagreb) 0:2, srednja: Sašo Radoševič (Bakra) - Dušan Suklje (Metlika) dic. oba, pol težka: Dekan Koren (Bakra) : Gordan Ceder (ŽBK) Rse, peresna: Sebastjan Novak (Bakra) : Kristjan Kardum (Zagreb) predaja Karduma. • J. Marinček ki tudi upa, da se bodo tekači na naslednje olimpijske igre udeležili z izpolnjenimi normami Olimpijskega komiteja. V NORDIJSKI KOMBINACIJI SO ZAOSTANKI VSE MANJŠI V reprezentanci za nordijsko kombinacijo so v novi sezoni štirje člani: Franci Jekovec (Tržič), Erik Pečnik (SK Fužinah, Robi Zaplotnik (SK Triglav Teling), Igor Jelen (SSK Velenje) in pet obetavnih mladincev. "Kljub temu da so skoki naša boljša disciplina v nordijski kombinaciji, smo v prvem delu priprav skušali čimveč narediti ravno pri skokih. Program dela se je dobro obnesel, kar so fantje dokazali tudi na prvih tekmah. Slabši so kot tekači, vendar pa zaostanki niso več "kritični". Tako upam, da bi skupno lahko zaostanke zmanjšali že letos in da bi vsaj nekdo lahko že letos prišel med prvih petnajst v svetovnem pokalu. V skokih tja nedvomno že sodimo," je povedal dr. Bojan Jošt. I FADINI NAJBOLJŠI MED SENI0RJI Salzburg, 25. septembra - Član Golf cluba Bled Carlo Fadini je zmagovalec odprtega prvenstva Avstrije za seniorje, ki je bilo konec tedna na igrišču Gut Altentann v Salzburgu. Tekmovanje je veljalo kot neuradno prvenstvo Evrope za igralce nad 55 let, v finale, med 55 najboljših pa sta se uvrstila še Marjan Štravs in Miro Vovk, oba člana GC Bled. • V. S. SKAKALCEM SE VRAČA ZAUPANJE Kljub temu da je bila lanska olimpijska sezona za smučarje skakalce najslabša v zadnjih trinajstih letih, pa so tekmovalci, po spomladanski krizi, poleti normalno začeli s treningi. "A ekipa je do sedaj program priprav. Zavedamo se, da je rezultat posledica dela in mislim, da sedaj dobro delamo. Čeprav cilji, ki smo si jih pred sezono zapisali na prvi pogled ne kažejo kaj posebnega, pa se je treba zavedati, da bodo težko dosegljivi," je dejal vodja naših Dr. Bojan Jošt, predsednik strokovnega sveta za skoke in nordijsko kombinacijo je ob predstavitvi načrtov naših nordijcev tudi opozoril, da v Sloveniji še vedno nimamo letnega centra za trening smučarjev skakalcev. Zato so naši reprezentantje prisiljeni gostovati povsod po svetu, kjer takšne objekte imajo. "Mislim, da je ta problem iz leta v leto večji, naš skakalni šport pa si ga z uspehi v zadnjih letih vsekakor ni zaslužil. Zato bi morala država z nacionalnim projektom pomagati, da bi takšen center dobili. V tem trenutku jc velika možnost izgradnje takšnega objekta v Kranju in Kranj je storil vse, kar jc imel v svoji v svoji moči - od pridobitev zemljišča do zagotovitve dela finančnih sredstev. Zato je prav, da se ta projekt spravi k Življenju. Sicer si v smučarskih skokih ne bomo več mogli obetati želenih rezultatov," jc poudaril dr. Bojan Jošt. SEDEM UR ZA "BERGANTOVO" SMER Tržič, 30. septembra - Tržiška alpinista Igor Gaberc in Slavko Rožič sta v nedeljo, 11. septembra, v Triglavu ponavljala "Spominsko smer Boruta Berganta", ki je dolga 300 metrov in ima težave ocenjene VII-, AO, ki sta jo preplezala v sedmih urah. Že pred tem pa sta Janko Meglic in Slavko Rožič splezala "Dolinsko" v Malem Koritniškem Mangartu, kar je bila 1. ponovitev te smeri, ki ima ocneo VI A 1/IV-V, visoka je 700 metrov, za plezanje pa sta porabila 7 ur. • Janez Kikel skakalnih reprezentanc in glavni trener prof. Ludvik Zaje in poudaril, da je še bolj od števila opravljenih skokov pomembno, da je v ekipi spet boljše vzdušje in da fantje spet dobivajo zaupanje vase. Kot kaže je do sedaj najbolje na treningih šlo Dejanu Jekov-cu, Franciju Petku in Samu Gostiši, pa tudi Matjaž Klad-nik, Robert Meglic in Urban Franc, so v formi vse stabilnejši. Nekaj težav imata še Jure Žagar in Zoran Zupančič, kakšna pa bo ekipa naše reprezentance na prvih tekmah (v začetku decembra v naši Planici) pa bo odločeno po prvem državnem prvenstvu na 80-metrski plastični skakalnici, ki bo ta konec tedna v Velenju ter po pripravah v Predazzu in predvidenem novembrskem treningu na Norveškem. • V. Stanovnik, slike: I .Jeras ln 1H.5 M • Jane/ Bešter KRANJČANI ODLIČNI V NEMČIJI Muenchen - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju mladih skakalcev v Aucrbachu pri Mucnchenu jc letos nastopilo 82 tekmovalcev iz Nemčije, Češke, Avstrije in Slovenije, ki so se pomerili na 25-metrski plastični skakalnici. Ekipi Triglav-Teling iz Kranja je dosegla imenitne uvrstitve, sij so mladi skakalci osvojili kar šest odličij (uvrstitve od 1. do 3 mesta). Rezultati: dečki do 9 let: 2 Zvonko Kordež; dečki do 10 let: 1. Jure Bogataj; dečki do 11 let: 2. Domen Bogataj; dečki do 12 let: 1 Matic Zelnik; dečki do 13 let: 1 Primož Zupan-Urh, 2. Gašper Cavlovič, 3. Grega Bcrnik, 7. Žiga Koželj. • J. Javomik rnfiTiKfl ttmmmimiroiD DRŽAVNI REKORD MOJCE GOLOB Kranj - Atletinja kranjskega Triglava Mojca Golob je minuli teden neuradno dvakrat izboljšala državni pionirski rekord v metu 400-gramskega kopja, uradno pa enkrat. Na mitingu v Brežicah gaje zunaj konkurence vrgla 45,10 metra, kar je za 28 centimetrov bolje od dve leti starega rekorda Elizabete Randželovič iz Celja, na tekmovanju v Radečah pa kar 47,26 metra. Ker na mitingu ni bilo glavnega sodnika, bodo v atletski zvezi o rekordu odločali za zeleno mizo. Prejšnji teden je bilo v Sloveniji in v zamejstvu več atletskih tekmovanj, na katerih so nastopili tudi člani kranjskega Triglava. Na mednarodnem mitingu, ki je bil v sredo v Novi Gorici, je Marcela Umnik zmagala v skoku v daljino z rezultatom 599 centimetrov. Tina Čannan je bila v isti disciplini druga z novim osebnim rekordom 553 centimetrov, Jana Zupančič pa s skokom 494 centimetrov četrta. Brigita Langerholc je tekla na 100 metrov in bila s časom 12,96 sekunde tretja. Damijan Rozman se je v teku na 1000 metrov uvrstil na tretje mesto (2.30,03), Ivo Oljačič pa je bil v isti disciplini četrti (2.30,83). Dvojčici Una in Petra Bergant sta (kot ponavadi) v teku na 300 metrov pritekli v cilj druga za drugo - prva kot četrta in druga kot peta. Trinajst Triglavanov je v petek sodelovalo na atletskem mitingu v Brežicah. Umnikova je spet zmagala v skoku v daljino (5,89) in bila druga v troskoku (12,33). Drugo mesto so osvojili še Ivo Oljačič v teku na 1.500 metrov (4.08,42) in pionir Edi Okič v metu diska (43,52), tretje pa Tina Čarman v skoku v daljino (5,47) in v troskoku (11,73), Damijan Rozman v teku na 400 metrov (52,35) in Tina Bergant v teku na enako dolgi progi (63,43). Na sobotnem mitingu na Ptuju si je Marcela "priskakala" še tretjo zmago v tednu (5,82), bila pa je tudi tretja v skoku v višino (1,45). Z drugim mestom sta se izkazala Carmanova v skoku v daljino (5,35) in Rozman v teku na 800 metrov (1.58,80). • C. Z. KOZLE PREZEU Z NOVIM GORENJSKIM REKORDOM Trije Triglavani so s slovensko reprezentanco nastopili v Beljaku na srečanju mladih športnikov Slovenije, Furlaniie in Koroške. Rotle Prežel j se je v skoku v višino izkazal z zmago, osebnim in novim gorenjskim pionirskim rekordom (1,94), Mirjana Idianovlč je bila v metu krogle druga (10,6H), Jana 7.upančič pa v skoku v daljino četrta (4,HI). NAKLANCI SPET IZGUBILI Kranj, 25. septembra - Nogometaši Živil Nakla so v 7. krogu gostovali v Beltincih, kjer so izgubili visoko s 4:0 (2:0). Kljub temu da so si Naklanci želeli v Beltincih iztržiti vsaj točko, se z gostovanja znova vračajo poraženi. Tokrat so izgubili najvišje doslej, kar 4:0. Gostitelji so bili večji del srečanja boljši nasprotniki, nekaj poskusov Naklancev, da bi vsaj omilili poraz, pa se je končalo v vratnicah. Tako ekipa Živil s 4 točkami še vedno ostaja na dnu lestvice, na 13. mestu. V nedeljo Živila doma gostijo ekipo Jadrana Dekani, ki je z eno točko zadnja v prvoligaški uvrstitvi. • V. S. TRIGLAVU CREINI GORENJSKI OBRAČUN Kranj • V tretji nogometni ligi je bil tokrat na sporedu gorenjski obračun med Triglavom Creino in Jesenicami, boljši pa so bili domačini, ki so zmagali z 2:0. Zmaga Kranjčanov na domačem igrišču sicer ni toliko presenetljiva kot pa prepričljiva. Jeseničani so v prejšnjih kolih pokazali izredne strelske sposobnosti, zato smo pričakovali taktični spopad napadalnejše igre Jeseničanov in previdnejše igre Kranjčanov. Vendar Triglavani so že na začetku prevzeli pobudo. Igrali so bolj odločno, goste so onemogočali že na sredini igrišča, v napadih pa ves čas ogrožali njihovega vratarja, ki je nekajkrat dobro posredoval, vendar pa klonil ob natančnem strelu Bajroviča sredi prvega dela. Jeseničani se tudi po prejetem zadetku niso prebudili, namesto da bi poskušali izenačiti pa so v drugem delu spravili žogo v svojo mrežo in tako sami zapečatili svojo usodo. Durakovič je namreč iz kota usmeril lep predložek v nasprotnikov ožji obrambni prostor. V splošni zmedi pa gostujoči branilec žoge ni znal izbiti. Zadetek sta sodnika pripisala Triglavanu Hamziču. Njegovi soigralci so potem do konca znali ubraniti prednost, z novo zmago pa se spet vključujejo v boj za najvišja mesta. • Iztok Golob SREČANJE NOGOMETNIH SODNIKOV RADOVLJICA : KRANJ 0:3 (0:0) Lesce, septembra - V tradicionalnem srečanju nogometnih sodnikov aktiva Radovljica in Kranja so zasluženo zmagali sodniki iz Kranja, ki so bili skozi vso tekmo v terenski premoči. V prvem polčasu so zapravili več ugodnih priložnosti za dosego gola, predvsem nespretni Grujič. V drugem polčasu je bila premoč realizirana po Čeferinu v 47. min., Grujiču v 35. min in Grosu v 55. min. Tekmo je dobro sodil Okič iz Lesc. Za ekipo Radovljice so igrali: Fuchs, Erjavc, Švab, Ralič, Antolin, Dacar, Bakonič, Mujezinovič, Krebs, Galič, Pungaršek in Kavaš. Za ekipo sodnikov Kranja so igrali: Hostar, Mokič, Šilar, Krnic, Gros B., Ajdovec, Grujič, Defič, Kokalj, Čeferin, Tkalec in Burgar. • R. Gros ROKOMET SLAB NASTOP V POKALU Kranj, 27. septembra - Gorenjska moštva so se v pokalu slabo odrezala. Pri moških se je v nadaljnje tekmovanje uvrstil samo Šešir, pri dekletih, ki so odigrala šele prvo tekmo, pa imajo za napredovanje možnost samo rokometašice Kranja. Rezultati: moški: Celje : Sava 26:16 - naprej Celje, Škofljica : Besnica 25:16 - naprej Škofljica, Šešir : Mokerc 29:17 - naprej Šešir. Ženske - prva tekma L/8 finala: Branik : Lokastar 27:11, Sava : Krim Elektra 13:40, M-Degro Piran : Kranj 17:15- Sava igra drugo tekmo ta četrtek. Ločenke in Kranjčanke pa jutri, 28. septembra, ob 19. uri. • Martin Dolanc DOBER START GORENJCEV Začel se je tudi rokometni ples. Gorenjski ligaši so dobro startali, le Kranjčanke so začele slabo. Rokometaši Šeširja so s Prvo zmago že napovedali pohod na povratek v prvo ligo, reddvorcani pa so slavili težje, kot kaže rezultat. Celo srečanje so vodili s štirimi do šestimi zadetki prednosti, zadnjih deset minut pa popustili in gostom omogočili, da so izid znižali na samo gol razlike, vendar so po napakah gostov na koncu slavili. V drugi ženski ligi je bil derbi v Škofji Loki preložen. Druga ekipa Kranja se iz Zagorja vrača s prvo točko. Slabše pa so jo odnesle igralke Planine, katerih cilj je letos play off. Tudi Sava je pričakovala zmago proti drugi ekipi Krima, vendar je potem gladko izgubila. Tretjeligaši so odigrali že drugi krog. Še naprej presenečajo Stražišani, ki so slavili tudi drugič, tokrat v Radovljici. Drugič je slavila tudi ekipa iz Žabnice. Zato pa je bilo precej - bolj razburljivo v Preddvoru, kjer sta se v derbiju kroga pomerila Gorjanc in druga ekipa šeširja, zmaga pa je tokrat ostala doma. V tekmovanju kadetov in st. deklic je zaradi odpovedi prišlo do ponovnega žrebanja, zato niso bila odigrana vsa srečanja. Rezultati: 1. liga ženske: Krim Elektra : Kranj 33:13, Mlinotest : Kočevje 27:20, Olimpija : Izola 26:12, Bakovci : Marcus Burja 16:30, Velenje : M-Degro Piran 20:18, Žalec : Branik 21:21. 2. liga - zahod • molki: Šešir : GPG Grosuplje 24:18, TAB Inženiring : Kamnik Žurbi Team 26:22, Akripel Trebnje : Besnica 25:16, Škofljica : Titanica Sežana 22:16, Delmar : Črnomelj 27:16, N. Gorica : Prule 22:21. 2. liga • zahod • ženske: Lokastar : Polje - preloženo, Planina Kranj : Olimpija "B" 13:22, Sava (KR) : Krim Eiekta "B" 18:26, Zagorje : Kranj "B" 15:15 3. liga - moški: Radovljica Špeceriia Bled : Sava (KR) 18:25, Gorjanc Šešir "B" 20:19, DOM Zabnica : Jezersko 20:16. Mokerc "B" : Kodeljevo "B" 30:12. Kadeti: Radovljcia Špec. Bled : Sava 24:11, Preddvor Gorjanc : Šešir 10:21, DOM Zabnica : Besnica 12:19. St. deklice: Lokastar : Polje Preloženo, Planina (KR) : Olimpija 11:21, Sava : Krim Eiekta 6:13, Kranj : Kočevje neodigrano • Martin Dolanc TRIGLAVANI DO ZADNJIH MOČI TRIGLAV : BWC MARIBOR 96:81 (48:46) Kranj, 24. septembra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Rems iz Ljubljane in Dovč iz Domžal, komisar KZS Lozič iz Nove Gorice. TRIGLAV: Lojk 5, Jankovič, Troppan, Eržen 7 (1-0), Prevodnik 39 (3-3), Džino 19 (6-3), Tadič, Jeras 5 (6-5), Šubic 20 (7-7), Hafnar, Drobnajk 1 (2-1), Damjanovič; trener Martin Gorenec. Prosti met: Triglav 25-19, BWC Maribor 20-13, število osebnih napak: >Triglav 20, BWC Maribor 25; tehnična napaka: klop Triglava 24; namerna osebna napaka: Šubic 8; met za tri točke: Triglav 16-7 (Prevodnik 4, Lojk, Eržen, Šubic), BWC Maribor 15-4 (Goljevič 2, Mirt, Matijevič) Gostje iz Miklavža so srečanje začeli zelo poletno in na začetku povedli 0:6. Triglavani so igrali izredno slabo v prvih petih minutah, zato je trener domačih Martin Gorenec vzel minuto odmora in kapetana Slavka Tadiča zamenjal z novincem v ekipi Juretom Erženom. Prav ta zamenjava je je prinesla drugačen ritem in način igranja v domači vrsti, saj je Jure Eržen prevzel Miljana Goljeviča, Aleš Prevodnik pa Darka Mirta. S tako obrambo so z rezultata 4:16 v peti minuti v naslednjih petih minutah naredili delni izid 15:8 in se gostom približali le na tri točke razlike 19:22. S to igro so nadaljevali in prvič na tekmi v petnajsti minuti tudi povedli 39:38. Prednosti do odmora niso izpustili iz rok in odšli na počitek s prednostjo dveh točk. V nadaljevanju so igrali podobno kot v prvem delu in v petindvajseti minuti je bil rezultat poravnan 57:57. Domači so takoj zaigrali svojo najboljšo igro, v napadu je bil neustavljiv Aleš Prevodnik, v obrambi je bil v skoku najmočnejše Jure Eržen in v dveh minutah so domači košarkarji naredili delni izid 10:0 in povedli s 67:57. To je že kazalo na popolen uspeh domače vrste, čeprav so se gostje trudili, da bi poraz nekoliko ublažili, a so se približali le na šest točk. Do zadnjega piska sirene so domači še nekajkrat zadeli in poraz iz srede, ko so v Polzeli izgubili s Kovinotehno 94:79 (15 točk) anulirali, saj so tokrat zmagali z enako razliko točk. Po tekmi sta trenerja dejala: Martin Gorenec: "Zadovoljen sem z igro mojih varovancev. Čestitam jim za borbeno in požrtvovalo ingro. Igralci so pokazali svoj maksimum. Posebno pohvalo zaslužita za igro v napadu Aleš Prevodnik in za igro v obrambi Jure Eržen. Tudi ostali Mladjen Džino, Franci šubic in Gregor Lojk so igrali izvrstno. Zahvalil bi se še maloštevilnim igralcem, ki so z aplavzi nagrajevali naše igralce. Upam, da bodo v prihodnje tribune bolj zasedene." Drago Vezjak: "Triglav nas je zasluženo premagal z borbeno igro in željo po zmagi. Zamerim mojim igralcem, da so po vodstvu 4:16 za nas mislili, da smo že zmagali in se opustili. Doma se bomo morali marsikaj pogovoriti." • J. Marinček LOČANI SPET ZMAGALI LOKA KAVA : COLOR MEDVODE 91:74 (50:40) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika: Koščak in Gojkovič (oba Ljubljana) Loka Kava: Dumenčič 7 (1:2), Karničar 5 (2:2), Mitič 40 (11:11), Dolenc 3, Malovčič 11 (5:6), Pečan 9 (3:4), Kalinger 17 (6:7). V srečanju dveh moštev, ki do potankosti poznata razmere na Podnu, je bilo pričakovati težak boj. Domači košarkarji so vodili ves čas tekme, nekajkrat pa so se jim gostje, ki so izredno slabo začeli prvenstvo, približali na minimalno razliko. V prvem delu zadnjič pri 35:34 v 13. minuti, že do odmora pa so si domači po strelskih sposobnostih Mitiča in dobre igre Pečana in Kalingerja pod košem priigrali lepo prednost. V nadaljevanju so Medvodčani poskušali s consko obrambo, kaj več kot znižanje na 67:64 ob osebni napaki Dolenca pa gostom tokrat ni uspelo. Domači so tako še tretjič zmagali, v naslednjem krogu pa igrajo prihodnjo soboto v Novi Gorici, pri tradicionalno neugodnem nasprotniku Ločanov. • D. Rupar DRUGIČ ZMAGALI V GOSTEH SNEŽNIK KOČEVSKA REKA : 1)11) AK I A RADOVLJICA 66 : 81 (41-36) K K DIDAKTA Radovljica se je tudi z drugega gostovanja vrnila i novo, pomembno zmago. Tokrat je premagala ekipe« SNEŽNIK KOČEVSKA REKA iz Kočevja in je po dveh krogih na vrhu lestvice. Radovljičani so dobro začeli tekmo in vodili skoraj ves prvi polčas. Ko je trener Nežman zamenjal nekatere ključne igralce, so domači to izkoristili in dobili prvi polčas. V drugem delu pa so zopet igrali vsi najboljši in brez težav osvojili nov par točk. Najbolj zaslužena za zmago sta bila Stojnšek (28 točk) in Darko Omahen (15). V soboto, 1. oktobra, se bo DIDAKTA Radovljica prvič predstavila domačemu občinstvu, nasprotnik bo TOLMIN. • Miran Zupan KRANJČANI 14. V STREETBASKETU Berlin - Štirje mladi Kranjčani Iztok Prezelj, Janez Mali, Boštjan Kačič in Sebastijan Čare, ki so minuli teden zastopali Slovenijo na evropskem prvenstuv v ulični košarki, so v konkurenci 20 moštev zasedli 14. mesto. Na osmih srečanjih so dosegli tri zmage, lahko pa hi se uvrstili še precej višje, če se ne bi pred tekmovanjem poškodoval njihov najvišji igralec Iztok Prezelj. V razmerah, na prvenstvu je kraljevala ostra igra, bi Prezelj lahko prispeval veliko. Vseeno so bili fantje s svojim nastopom kar zadovoljni, pohvalili so organizacijo tekmovanja ne pa tekmovalnega dela. Tega so sicer krasile številne lepe poteze košarkarskih mojstrov iz vse Evrope, vendar pa so na igrišču pogrešali sodnike, ki bi omejili ne trenutke grobo igro Na koncu je slavila nemška trojka, za katero pa sta nastopala dva državljana nekdanje Jugoslavije in temnopolti igralec. • Iztok Golob KOŠARKARSKI KLUB ODEJA MARMOR VABI V SRtDO, 28. SEPTEMBRA, OB 19. 30 URI NA TEKMO EVROPSKEGA POKALA L1LIANE RONCHETT1 Z EKIPO AO ETHNIKOS OLIMPIAUOS - VOLOS IZ GRČIJE. LJUBITELJI KOŠARKE POMAGAJTE LOČ ANKAM NA POTI K ZMAGI l DANES DERBI V PODMEZAKLI Bled, Jesenice, 27. septembra - Minuli petek je blejska Sportina doma visoko premagala CE Wien, hokejisti Acro-niksa Jesenic pa so v nedeljo ugnali ekipo Brunica. Danes Sportina gostuje pri Kapfenberg, v Podmežakli pa bo derbi kroga, srečanje med vodilnim Bolzanom in Acroniks Jesenicami. Blejci so se končno izkazali kot odlična ekipa in v 7. krogu evropske lige v donavski skupini doma premagali goste z Dunaja s kar 6 : 2 (1:1, 2:0, 3:1). Čeprav na začetku tekme ni kazalo tako dobro, so po izenačenju zaigrali odlično in v drugi tretjini povedli ter na koncu zasluženo slavili. Z novima dvema točkama so na lestvici peti, vodi pa ekipa Gradca, pred Olimpijo Hertz, ki je s 5:10 premagala Kapfenberg in Inntal Celjem, ki je s 4:3 izgubil v Gradcu. Danes Blejci odhajajo na gostovanje k ekipi Kapfenberga. Ekipa Acroniks Jesenic, ki je v nedeljo gostila Brunico, je z zadnjim na lestvici jadranske skupine zanesljivo slavila z 10:3 (2:0, 4:2, 4:1). Jeseničani so po petih krogih s šestimi točkami Četrti na lestvici, vodi pa Bolžano, ki danes prihaja v dvorano v Podmežaklo. Tekma se bo začela ob 19. uri. • V. Stanovnik E(3 EJ H fl N J E «KS3SSK£rmi Gorenjske balinarske lige BISTRICA SE NE DA Kranj, 25. septembra - V 1. gorenjski balinarski ligi je bil prejšnji teden odigran 19. krog. Izidi: Sava - Center 0:2 (4:13), Alpetour-Žiri 0:2 (4:13), Bistrica - Gradiš 2:0 (12:5), Planina - Lesce 2:0 (13:4), Čirče - Kokra 2:0 (9:8). Zarica je bila prosta. Na lestvici tako še vedno vodi ekipa Bistrice s 30 točkami, sledi pa ji Center s 26 točkami. Odigran pa je bil tudi 12. krog v gorenjski balinarski ligi zahod in vzhod. Na zahodu vodi ekipa Podnarta pred Planino 91, na vzhodu pa Železniki pred Borcem in Lipo Bitnje. • V.S. SOČA RAFTING OPEN '94 V soboto, 1. oktobra, bo na brzicah Soče potekalo odprto mednarodno rafting prvenstvo "Soča Rafting open '94". Sodelovale bodo najboljše slovenske ekipe, ki tekmujejo v slovenskem državnem prvenstvu. Organizator pričakuje tudi močno mednarodno udeležbo nekaterih ekip, ki so sodelovale v Evropski rafting ligi in na Svetovnem rafting prvenstvu v Italiji. Tekmujejo lahko samo ekipe, ki do začetka sestanka vodij ekip v soboto ob 10.30 v Trnovem predložijo pravilno izpolnjen prijavni list in vplačajo štartnino. Ekipe, ki tekmujejo v slovenskem državnem prvenstvu, vplačajo štartnino glede na pravila Rafting zveze Slovenije, ostale ekipe plačajo 150 DEM. Vse prijavljene ekipe tekmujejo po pravilih Slovenske rafting zveze. Ekipe štartajo po vrsti glede na trenutni vrstni red v slovenskem državnem prvenstvu. Prvih pet ekip ima možnost izbire štartnih številk. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu. V primeru previsokega vodostaja reke si organizator pridržuje pravico do spremembe kraja tekmovanj in programa. Vstopno mesto za tekmovalce jc Srpenica, start Je Kreda, cilj pa Trnovo ob Soči. Dolžina tekmovalne proge je 4• krn. čas spusta približno 12 minut, težavnostna stopnja pa je 3+. Start prvega teka je ob 12. uri, start drugega pa ob 14. uri. Tekmovanj6 organizirajo Rafting zveza Slovenije, Soča Rafting klub in Soča Rafting, d.o.o., Nova Gorica. Ekipe prijavne listke lahko pošljcJ° na naslov: Soča Rafting, d.o.o., p. p. 172, 65000 Nova Gorica ah P° faxu: 065/32-221. • Lojze Kerštan flRKfl ODEJA MARMOR EDINE G0RENJKE Škofja Loka, 26. septembra - Le tisti, ki tudi iz statističnega vid>^ spremljajo košarko, hi /.nali ponuditi s podatkom, kdaj je na/n«'"^ v slovenski ligi (tudi sedaj državni) nastopala v ženski konkurenci ^ ena ekipa. Kranj, Žiri, Jesenice in Škofja Loka so bila mesta, kis" . ogenj pošiljala svoje košarkarice. Žal pa bo sedaj ostalo le P. Marmor, ki je v vseh /adnjh leti n J -„kuni so.m|an (SLO). / odlično organizacijo in potekom tekmovanja so bili prav vsi zadovoljni. Poleg uspešnih nastopov jih bo na Škofjo I>oko spominjal tudi dražgoški medeni kruhek, ki ga je dobil vs.ik tekmovalec in vsi trenerji. Mlade tekmovalec \ prihodnja čaka k aekeJ tekem /•> državni pokal (pivi bo v Radovljici), potem pa sredi oktobra najboljše še najpomembnejll letoiltjl ptcizkušnja to je svetovno mladinsko prvi n.ivo v I i ip/igu (Nemčija). • Andrej Štremfelj Jr^u I)lL'dvsc[ii tekmovanja in turnirje, želijo si organizacijo ()r avnega prvenstva, rekreativno kegljanje pa bo posebej Hau 'Z'rano **ian» kluba imajo sedaj dve tekmovalni ekipi, ki j^'P'tta v medregijski ligi - zahod in v gorenjski ligi. S. a otvoritvi kegljišča so za delo in sodelovanje podelili več esZnam. prejeli so jih člani kluba Alojzija Dečman, Štefan JtsC'lSck in Vojko Mikolič tet mag Vitomii Pretnai (IS občine jjni<*) in Jože Zidat (ŠI) lesenice). 2 * novem ke>-,l|ištvii so organizirali tudi prijateljski turnir. lii,uKilla Jc (--kipa Nouk i/ i lubljane pred leaenicam in ekipo Hubelj Tržič. • J. Rabič °BČINSKA LIGA ZA LETO 1994/95 lig,/1"1-1' spetembra - Komisija za kegljanje razpisuje občinsko ekjn'a Sc/ono IW4/1)5 Sestanek predstavnikov, vseh nastopajočih kJ, v Četrtek, 29 septembra 1W4 ob 18, uri v prostorih kra..| a '"glav Na sestanku sc bodo dogovorili o začetku in ' 11 l<--kinovanja. • Jože Marinček 0rjUČEN NASTOP DEKLET Muni"'''-'""''-' N*'ptembra - Na kegljišču Slovan Nonka je bil prvi ^latii'?1' ^)'"m,llck 'M katerem )«■ nastopilo (..' deklet Upc.C Vv'M kcrglja.ških klubov Slovenije, ta/en kcgljalk Celja . Uvrs[' na kulturnem podroCJ• Odšla te mama Dorca. ' hotela hiti ne tovarišu £ ne gospa, vse svoje P . slunstvo /«• idruiila v Kl besedi MAMA DOM j/( Kot tako smo jo PoZ"j0 in cenili vsi, ki srno Z >i sodelovali, vsi. ki «■ fl* ' dotaknila topla in vt osebnost mame Dorce. Hvala V- CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. /f KRANJ, JEZERSKA C. 20, TEL 064-242 221, TELEFAX: 064-242 330 OBVESTILO O POPOLNI ZAPORI CESTE Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta R-315 LESCE-BOHINJ na odseku SOTESKA-BITNJE predvidoma zaprta za ves promet od jutri, srede, 29. 9.1994, do 5. 10. 1994 od 7. do 17. ure, razen nedelje. Obvoz za ves promet je določen na relaciji BLED-GORJE-MRZLI STUDENEC-JEREKA-BITNJE in obratno. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem potnikov na vlak v BOHINJSKI BISTRICI in na BOHINJSKI BELI . Popolna zapora ceste je potrebna zaradi preplastitve vozišča v vsej širini naenkrat. VOZNI RED POTNIŠKIH VLAKOV NA RELACIJI BLED - JEZERO • BOHINJSKA BISTRICA IN OBRATNO Smer: BLED - JEZERO - BOHINJSKA BISTRICA Postaja - vlak 9201 9203 9205 9207 4205 9209 9211 4213 9213 9215 600 BLED-JEZERO 7.30 3.42 9.40 10.40 11.42 12.32 13.42 14.31 15.30 16.28 17.06 BOH. BELA 7.35 8.47 9.45 10.45 11.47 12.37 13.47 14.36 15.35 16.33 17.10 NOMENJ 7.45 8.57 9.55 10.55 11.56 12.47 13.57 14.46 15.45 16.43 17.20 BOH. BISTRICA 7.49 9.01 9.59 10.59 12.01 12.51 14.01 14.50 15.49 16.47 17.25 Smer: BOHINJSKA BISTRICA - BLED - JEZERO Postaja - vlak 9200 4206 9202 9204 55220 9206 4210 9208 9210 9212 9214 4214 BOH. BISTRICA 8.00 8.19 9.10 10.10 11.00 12.05 12 55 13.15 14.10 15.00 16.00 16.45 NOMENI 8.05 8.24 9.15 10.15 11.05 12.10 12.59 13.20 14.15 15.05 1605 16.50 BOH. BELA 8.15 8.33 9.25 10.25 11.15 12.20 13.09 13.30 14.25 15.15 16.15 17.00 BLED-JEZERO 8.19 8.38 929 10.29 12.19 12.24 13.13 13.34 14.29 15.19 16.19 17.04 OPOMBE: vlak vozi že po veljavnem voznem redu GLASOV KAŽIPOT If Prireditve ječanje pesnikov Ln Pisateljev 0rrt*ale - Zveze kulturnih organi-£C|i Gorenjske in ZKO Domžale ^""ejajo v četrtek, 29. septembra, r° 16. uri v jamarskem domu na rJJJii (Dob pri Domžalah) 22. cWanie pesnikov in pisateljev nilske. Na literarnem popold- žftc* k° sv°Ja dela predstavilo JS'fla/st udeležencev. **»»»»»»»»»»»» Jfihaelov sejem Pšenice - Kdor pozna že tradi-s0n3lni jeseniški Jožefov sejem, 5 °o razveselil, kajti Turistično .JJstvo jesenjce jn zasebno pod-JJe Design, d.o.o., Jesenice bos-dneh od 29. septembra do bav"0 ^" 0kt0Dra pripravila za-, yn0 prireditev, imenovano Mi Ura pravljic Tržič - V Tržiš ki knjižnici bo v četrtek, 29. septembra, ob 17. uri ura pravljic. »»»»»»»»»»»»»» 25-letnica muzeja Železniki Železniki - Muzejsko društvo in Muzej Železniki vabita na praznovanje 25-letnice Muzeja Železniki, ki bo združeno z otvoritvijo nove čipkarske zbirke. Prireditev bo v soboto, 1. oktobra, ob 17. uri na dvorišču muzeja. Sodelujejo: MePZ Domel, harmonikaši NIKO in recitatorji. Obvestila >b sejem. Prireditev, ki bo tj j:^ovala veliko zabave, možnos-J Prostitve in tudi nakupa, naj bi v nodnje postala tradicionalna. ***»»»»»»»»»»» Merjenje krvnega pritiska Cerklje - Občinski odbor in krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje vabita krajane na redna mesečna merjenja krvnega pritiska, ki so vsak prvi četrtek v mesecu, med 17. in 18. uro v prostorih Turističnega društva Cerklje. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA J5?5 " Na AMZS so od petka do danes na gorenjskih cestah nudili Pomoči in opravili 32 vlek, od česar so se najdalj peljali v Beljak. ****»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» in j C " Na Goronjskem od petka do torka gasilci, razen kranjskih lastnik™^'0, niso imeli dela. Na Jesenicah so iz stanovanja rešili irrieli k' Se mu 'e na cedilniku prismodila hrana, v Kranju pa so Cesti ^as''°' Ze'° naPoren vikend. V opuščeni stanovanjski hiši na otro ^ k,anec so P° besedah gasilcev najverjetneje malo starejši Cen*.01 2ar|etili požar, gasili so kontejner v cetru Kranja, prav tako v na o u 'e 9°rel tudi pralni stroj, ogenj je obiskal reklamni pano v Iskri Sq kr^' Loki, nekdo je kuril odpadke na križišču na Primskovem in gasile?'3'11 kllcal1 na pomoč gasilce, češ da nekaj hudo smrdi. Ko so konCg Prihiteli na kraj nesreče, je dotični odpadke že lepo pokuril do 9arder h°re'° *e *ud' v kranjski pizzeriji in sicer je gorelo v savni, PUšč j an 'n tamkajšnja etažna centralna, na Planini je v blokih f>e(0 na ad v sedmem nadstropju in voda je po zračnikih pritekla v UsIu^kad^ropje. Gasilci so sanirali tudi tovrstno okvaro. Reševali so PonevG(i V tr90V'n' Turbo schuh, ki so jih v delovne prostore edoma zaklenile uslužbenke nadstropja višje, iz Lesnine, in so Juri gasi|Cj ? 9as'lci skozi °kno pomagali na prostost. V Kranuju pa so pre>iv/ i2 s, 1 In žtir)e dečki. Najtežji deček je tehtal 4.060 gramov. Pa i« bila deklica z 2.980 grami. ''soč'v^ " ^a ^'ec'u se turistični delavci lahko pohvalijo s skoraj K°tele ac 9osti, kot v enakem lanskem obdobju, v Bohinju pa imajo v*č on fSedene 30-odstotno, kar pa predstavlja kar 70 odstotkov wrstov kot v tem obdobju v letu 1993. •^»'»»»»»»»luninunimnnnnnnni °^delh^CA " v Jeseniški bolnišnici so ta konec tedna na kirurškem 5n boln w° nava,i 127 primerov obolenj, na internem so pregledali n|kov, na ginekologiji 1 b bolnic in pediatriji 25 bolnikov. 3« »»»»»»»»»»»MM!* Dom na Krvavcu zaprt Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča planince in obiskovalce planinskih postojank, da je planinski dom na Krvavcu od 20. septembra pa do začetka zimske sezone zaprt. Prav tako od 20. septembra naprej nista več redno odprta Kranjski dom na Ledinah,, ki bo odprt še ta konec tedna, in Planinski dom na Kališču, ki bo odprt ob vikendih in praznikih. »»»»»»»»»»»»»It Streljanje z vojaško puško Kranj - Sekretariat za obrambo občine Kranj in 31. Območni štab TO Kranj vabita občane kranja in drugih gorenjskih občin starejše od 16 let ter člane Združenja slovenskih častnikov, strelskih, lovskih in drugih športnih organizacij na XIII. odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. Prireditev bo v vsakem vremenu v soboto, 1. oktobra, od 8. do 16. ure na pokritem strelišču v Stru-ževem pri Kranju. »»»»»»»»»»»»»» Streljanje z zračno puško Kranj - Društvo upokojencev Kranj je organizator državanega prvenstva upokojencev v streljanju s serijsko zračno puško, ki bo v četrtek, 20. oktobra, z začetkom ob 9. uri na Centralnem strelišču Huje 17 v Kranju. Ekipe in posamezniki se lahko prijavijo pred tekmovanjem. Izleti Na Avstrijsko Koroško Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na izlet na Avstrijsko Koroško. Izlet bo v sredo, 5. oktobra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred pošte v Preddvoru Razstave Eko izziv Tržič - V zgornji avli upravne zgradbe Lepenke Tržič, Slap 8, bodo jutri, v sredo, ob 11. uri predstavili nagrajeni projekt Braneta Bandeljna Eko izziv. Na likovni razstavi podob in motivov ter nagrajenih artiklov iz reciklirane lepenke bo sodeloval tudi univ. prof. dr. France Cegnar, klarinetist Luka Kemperle in moderatorkaPe-tra Bandelj. »»»»»»»»»»»»»» Otvoritev razstave in predstavitev pesniške zbirke Medvode - Knjižnica Šiška vabi na otvoritev razstave akademske slikarke Vere Terstenjak - Jovičič in predstavitev pesniške zbirke Prebujenje Cvete Zalokar - Oražem, ki bo jutri, v sredo, ob 19. uri v Knjižnici Šiška - Medvode, Cesta Komandanta Staneta 10, Medvode. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel.: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 v:>:y:;::::::::v-. ■■: RADOVLJICA V četrtek po 21. uri KARAOKE, gostje TRIO MORE in D.J. PERO I LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. B621-779, po 15. uri 17600 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, O221-037 ali 48-545 21005 HRUŠKE tepke za žganjekuho KUPIM. B70-202_m« Kupim ohranjen JUGO modre ali rdeče barve. S 45-253 217»« STISKALNICO za sadje 25 litrov, Kupim BIKCA simentalca od 200 do prodam za 9.000 SIT. O 718-348 300^g. o /0-326 21798 Oljne GORILCE rabljene ugodno prodam. B 225-151 21761 Motorno ŽAGO Jonsereds 630, profesionalno, nerabljeno, ugodno prodam. B 51-038, zvečer 21772 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 4 kW po ugodni ceni. Andrej Torš, Gorice 58, Golnik B 46-155 21760_ Prodam PEČ za centralno kurjavo, nerabljena. Cena ugodna. B 325-526 21797 APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV B 632-595 20531 Odpeljemo pralne stroje, štedilnike in hladilnike, ki jih ne potrebujete. B325-815 21560 Prodam barvni TV BLAUPUNKT -daljinsko upravljanje, SAT. B324- 897 21653 Prodam STROJ za lupljenje repe. Kveder Bojan, Predoslje 132, B241- 128 21671 Zelo poceni prodam rabljen mešalec za beton. B327-435 21677 Prodam štiri nove KOLEKTORJE IMP za sončno in 300 I bojler. B46- 022 21681 Prodam brezhiben črnobeli TV, 47 cm. B 212-200 21699 BUROPIZZA N0V0*N0V0 OGROMNA ; dostava pizz DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^T>/\p A IO O "t C 4 4 ob nedeljah od 12. do 22. ura ii UD4/JOI 01 1 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Prodam klimatsko hidravlično STISKALNICO 7 ton, pri 6 atm., primerna za krmiljenje in stiskavanje. Torš, Gorice 58, Golnik, B 46-155 217B1 Prodam barvno TV, 7 kanalov, potrebna manjšega popravila, za 8.000 SIT. B 327-088, po 19. uri LOKALI Oddam prostor 20 m2 za mirno dejavnost v Stražišču. B310-057 V najem oddamo poslovni PROSTOR. Pismene ponudbe na TD Preddvor, Goričica 8, 64205 Preddvor "Kćuk Jenkole. B326-426 RAZNO PRODAM , Prodam otroško POSTELJICO z iogijem in kombiniran BOJLER 80 I. g 310-836_21646 Prodam nakladne PANJE, domači med in barvno TV. B 51-087 ?1738 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za pra» podovnafe SERVIS Z OFUGiNALNlMI DELJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NA - SERVIS Uprava tal.: 064 222 S68 tn.: 064 222 667 UUBUANA. tel/fo>c: 061 1590232 KRANJ. taVfonOAd 222 160 STORITVE Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh Proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. B 329-886 16476 ČISTILNI SERVIS METOD - vam niJdi čiščenje prostorov, sedežnih pamitur, stekel, tapisonov, premaz talnih oblog ali premaz marmorja. •326-325 19«» .ALU žaluzije, rolete, lamelne zavese J" polkna - dobavljamo, montiramo, Kvalitetno in poceni. LEKERO, B43- 345 20033 pRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -Popravilo, obnavljanje, čiščenje! **325-815 20613 Vodovodne in elektro instalacije. Plavilo in montaža pip, WC kotličk-P^ojlerjev.... B325-815_20614 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi iluzije, rolete ter lamelne zavese. I^efon in tax: o61/342-464, 061/ ^2^703 (stanovanje)_20»« Satelitski sistemi od 345 DEM, !Npinski in vrtljivi sistemi* deko- ^"»719-014 21185 Strojno izdelovanje estrihov. Klemene, telefon: 47-813 Nudi Vrirl -mo knjigovodsko-računo-5^aske storitve za podjetja. B325 —212& t^dilniki, skrinje ter ostala hladilna nika - popravila in obnavljanje. C^815__ POPnA0 INSTALACIJO V HIŠI IN u »-IAVILA (popravila pip. čiščenje ?i5|£r)ev m odtokov itd). B218-427 *knnVlSlRAM0 h,adilnike in hladilne Meni'8 Gorenie- Končar. Ogudin. katpr ° tudi izolacile za skrinje, žara/. puščai° vodo Kilometrine ne ^^avamo. B 061/341 -825 21598 Pos«w i obnvvT sPfavilo lesa izvršimo na BaJ^I" Gorenjske. Krek Janez, Sv. 55rj 15, Šk Loka- »061/611- ~——21642 Pornh,QPS^VIS " Popravilo pralnih, k0v tSon!h' Slv"'"'h strojev. Štedilni- -^^£11-140 71849 kat«".?!,'? kva"tetno vam popravimo ^\s^°^Tk] s,ro' ' 065 *»*«^-^_«Bi<;n-i40 21850 Kovir *« oknke okrasne in zaščitne mreže ^ V«o p,nr!5čne ^i8- izde- ----^J*"2 104 _ ?iu>« k°rribnlUnchen nudimo prevoze s oseb) »Ror91n'ii/iranim skupinam (7 ——. 0<; '04__2165^ rnomal^^' SATELITSKE, klasične. MlvlTvl8, sefvis. dograditev A, ,v Kanala. B310-223 21683 Hitro in kvalitetno Vam Izdelamo ^Martine transparente, nap/se na avtomobile, Ponjave, spojlerje. i udi air brush. Cene in roki minimalni. PRODAT, d.o.o. TeWox.:064/691-974 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu! B331-199 21711 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. B 215-211 21757 STANOVANJA Mlada družina najame enosobno STANOVANJE na Planini. B328-880 21654 V Radovljici kupim GARSONJERO. B 0609/616-157 cd 19. do 21. ure 21697 PONUDBA TEDNA: Garsonjero v Šortijevem naselju v II. nadstropju, prodamo za 40.000 DEM. K3 KERN Krani, d.o.o.. Komenskega 7. B 221-353 21744 PONUDBA TEDNA: prodamo 3 sobno stanovanje 79 m2 na Jesenicah z možnostjo plačila na dva obroka. K3 KERN, Kranj, d.o.o., Komenskega 7. B 221-353 21745 PONUDBA TEDNA: prodamo garsonjero 26 m2 primerno tudi za poslovni prostor v starem centru Kranja v I. nadstropju. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. B 221-353 21746 PONUDBA TEDNA: nudimo najem trosobnega ali štjrisobnega stanovanja v Kranju s polletnim predplačilom. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. B 221-353 21755 NAJAMEMO stanovanja in hiše na Gorenjskem. PRIPRAVIMO NAJEMNO POGODBO! PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON B 331-292, 331-366 21814 V Stražišču oddamo polovico hiše z vrtom in na JESENICAH trisobno opremljeno stan. APRON B 331-292, 331-366 , 21815 Ugodno prodam R 5 expres diesel, letnik 1987, ohranjen. Zg. Gorje 7, ogled popoldan 21648 Prodam JUGO 55A, karmaboliran. B70-113 21652 Poceni prodam Z 101 solidno ohranjen, letnik 1985. B84-71821655 Prodam osebni avto OPEL KADETT, letnik 1978. B861-423 21658 Prodam 126 P, letnik 1982, za 1000 DEM. B85-309 21660 Prodam Z 750, letnik 1981, vozen, neregistriran. Cena 200 DEM. Zariš-ka 22, Drulovka 21661 Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX 16 V, letnik 1993. B57-598 21670 Ugodno prodam FORD SIERA 2.0 I GHIA, letnik 1987. Kveder Bojan, Predoslje 132, B241-128 21672 Prodam R 5 GTS, letnik 1989, registriran do 6/95. B211-738 21673 Prodam AVTO FORD FIESTA, letnik 1980. B632-903 21674 JUGO 55, letnik 1989, prodam. B 332-154 21676 Prodam ALFO 33 1.5, letnik 1987. B77-440 21687 Prodam Z 128, letnik 1985. Jamšek, Gmajnica 65A, Komenda 21692 Prodam TAM 190 T 15 z dvigalom za les. B64-022 21693 VARSTVO Varujem otroke, ura 250 SIT. Mojca, B 736-796 21665 Potrebujem varstvo za 11 mesečnega fantka na vašem domu v okolici Kranja B312-253 Judita 21713 Nujno potrebujem VARSTVO za 15-mesečno punčko od 16. do 21.30 ure, 14 dni v mesecu, brez vikendov. Možnost zaslužka tudi za pomoč v gospodinjstvu, likanje, pospravljanje - ni pogoj. B 881-955 217a« VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. B064/692-194 20923 Trgovina z novimi in rabljenimi AVTODELI: Zastava, Renault, Golt. AVTOKLEPARSTVO KRNICAR Milan, Dvoje 83. Cerklje. B064/422-221 21360 Prodam 126 P, letnik 1982. po delih in veliko rezervnih delov za Z 101. B53-176_216« Prodam novo tovorno IMV PRIKOLICO. B324-408 21725 Prodam 2 leva blatnika, platišče. 2 amortizerja za hrošča. B 621-650 21740 Zadnji SPOJLER za Svvift limuzino prodam 50 % ceneje B 738-018 21788 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID RADIJSKI PROGRAMI. O H HO KI Z MONTAŽO SAMO 569 DEM • SISTEMI ZA VEČ STRANK • • VRTLJIVI SISTEMI • SAT-VRHOVNI K SK. LOKA. GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425 VOZILA Prodaja novih vozil DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije B 242-300, 242-600 ali 325-981 17533 PRODAJA. ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. B325-981 17636 PRODAJA ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. B217-528 ali zvečer po 20 uri na 325-659 19269 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET v Italiio Portoguaro in Udine. B49-442 21111 Vsako soboto ugodni nakupovanj Izleti na Madžarsko. B49-442 21123 Prodam YUGO 45 letnik 1983. motor 1986. Gerden, Partizanska 33, Šenčur 21189 JAVNA LICITACIJA, prodaja se R 19 1.4 FT, letnik 1994, 5 v. SATIR, d.o.o., Kranj, žeškova 5, Kranj. B312-166 21304 FORD FIESTA XR 2 I. letnik 1991, reg. do 4/95, prodam B623-210 21550 Prodam VW JETTA. letnik 1982, vredna ogleda. Okroglo 10, Naklo, Andrej, v soboto po 14. uri 21641 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOM EH ANI K A Raiko Kavčič, Milje 45, Visoko, tel.:064/43-142 R 4 letnik 12/1987, prodam za 2.900 DEM. B 216-723_21700 Ugodno prodam Z 750, letnik 1980. B216-322 21709 FIAT UNO 45 S, letnik 1986, reg. do septembra 95, dobro ohranjen z avtoradiom, prodam. B715-690 21717 BX 16 z dodatno opremo prodam. Kovač, Valjavčeva 11, Kranj, od 15. do 18. ure 21722 Prodam NISSAN PRIMERA 2.0 SLX. reg. do 2/95, letnik 1990/91, 56000 km, črn, za samo 19300 DEM. B328-286 21726 Prodam Z 101, starejši letnik, po zelo ugodni ceni. B 82-535 21734 Prodam HONDO CIVIC 2.5. letnik 1990. B 76-965 21735 GOLF diesel, letnik 1989, rdeč. prodamo. "Rubin" Kokrica, B 225- 151 21758 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prvi lastnik, prodam. B 620-885 21760 Prodam lepo ohranjen, nekarambo-liran GOLF D, letnik 3/1987. Cena 9.400 DEM. B 45-532 21763 JUGO Koral 45, letnik 1989, bele barve, prodam za 3.700 DEM in MERCEDES 240 D, letnik 1983, prodam ali menjam za cenejše VOZilO B 331-713 21764 Prodam R 5 Campus, letnik 1991, enkratno ohranjen, 5 vrat, rdeče barve. 46.000 km, registriran do 30. 9. 1994. Cena po dogovoru. B 621- 007 21768 R 18. letnik 12/1983, 5 prestav, metalno modre barve, ohranjen, prodam. B 329-061 21769 Prodam MITSUBISHI Lancer. letnik 1987. B 46 418 21792 Prodam Z 750, dobro ohranjeno, po nizki ceni. B 065/808-095 21799 Prodam karamnboliran R 18, 69.000 km. B 78-952 21807 Prodam R 5 GTL letnik 1985, reg. do 5/1995. Huje 1_21812 Prodam R 5 GTS letnik 1989, reg. do 6/1995. B 211-738_81621 Prodam Z 128 letnik 1985, dobro ohranjeno, B 45-165 21824 ALF" TV - video - hi-fi marantz SONY Panasonic 3BL Jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h INOD15.hD019.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 ZAPOSLITVE Vsem nezaposlenim nudimo redno ali honorarno delo. B328-265, 84-662 ali 323-501 17874 Zaposlim gradbene DELAVCE. B 331-090 21272 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. B76-622 21288 Redno zaposlim 5 sposobnih ljudi, ker odpiramo nov program, ki je že vnaprej obsojen na uspeh. OD je zelo visok, delo je dolgoročno, zato prosimo samo resne ponudbe. B 064/331-307, od 8. do 14. ure KAVA BAR v Kranju redno a|i honorarno zaposli dekle v strežbi. B331-654, od 14. do 16. ure 21404 Zaposlimo KV MIZARJA. B241-642 21504 Sodeiavcki MK vabimo k sodelovanju vse, ki jih zanima atraktivno delo na terenu za visok zaslužek. Možna tudi redna zaposlitev. B218- 402 21528 Gospodinjsko pomočnico iščemo. Možnost stanovanja. Gostilna Bizjak, Bela, B45-017 21555 Bi radi popolnoma spremenili svoj način življenja?! Pokličite B83-730, popoldan 21639 Zaposlim NATAKARICO iz Radovljice ali okolice. Oglasite se osebno v ČEBELICI, Linhartov trg 16, Radovlji- Nudimo delo in dober zaslužek osebam z lastnim prevozom do dela z ljudmi. Vse informacije sreda, četrtek B56-088 21685 Zaposlimo NATAKARJA-ico in ČIS-TILKO. B311-291 21689 Redno ali honorarno zaposlim AVTOKLEPARJA. Jenko Martin, B422-280 21695 Iščemo ZASTOPNIKE za terensko delo, z možnostjo redne zaposlitve. B 78-818 po 20. uri 21595 Za promocijo šolskih pripomočkov zaposlimo redno ali honorarno več zastopnikov. Informacije vsak petek po 18. uri B213-340 21702 Fant išče službo, kuhar, natakar 2 leti šole. B 84-778 21705 Zaposlim KV ali priučenega peka. 841-280 2i7io Zaposlim v del. razmerje delavca za pomoč pri ličarskih delih. Oglasite se lahko osebno v sredo od 16. do 18. ure.^Potočnik, Hafnerjeva pot 7, Kranj V dnevnem baru zaposlimo simpatično dekle za delo v šanku. B45- 360 217H Pogodbeno ali redno zaposlim TRGOVKO za tekstil in šport. B224-527, od 15. do 19. ure 21729 Zaposlimo dekle ali fanta za pomoč v strežbi, lahko tudi pripravnik-co. B 241-097 21731 PIZZERIJATONAČ sprejme natakarico lahko tudi pripravnico. Delo je v popoldanskem času. B422-271 21733 Potrebujemo elektro instalaterja, montažerja telefonskih instalacij in delavce. B 718-077 in 714-95721737 Iščemo delavce v gradbeništvu ( ne zidarje). B 718-077 in 714-957 21741 Zaposlimo mlajšo upokojenko za ČIŠČENJE gostinskega lokala v dopoldanskem času. Samo resne ponudbe na B 46-030 21775 Iščem več POTNIKOV za prodajo programa MK po že znanih naslovih. Odličen zaslužek! B 59-018, od 13. do 15. ure 21777 Iščem PRODAJALCA zanimivega artikla za Gorenjsko. B 311-762 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno ZAPOSLITEV vsem tistim, ki jim delo ni odveč. B 56-105 ali 632- 330 21793 Iščem delavca za parketarska dela. B 41-662 21802 Iščem dekle za STREŽBO. B 312-422 po 17. uri 21806 ŽIVALI Ugodno prodam cepljenega, čistokrvnega mladiča SPRINGER-ŠPANJELA. B725-405, dopodlan od ponedeljka do petka 21531 Podarim 8 tednov stare PSIČKE -jazbečarje, kratkodlake, brez rodovnika. Šetinc Martin, Kovor 137, B57- 450 21643 Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko. B76-371 21651 Prodam ali menjam TELETA za zakol. B403-170 21686 Prodam PAPIGE, nimfe, skobčevke, pojoče, nandaj. Ptice so mlade. B 422-169 21708 Prodam 11 mesecev staro ŽREBICO in BIKA simentalca. Dvorje 77 a, Cerklje 21727 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. B 422-816 21766 Prodam brejo KRAVO. B 723-078 21778 Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. B 310-705 in 312-077 OSMRTNICA Sporočamo, da se je v 85. letu iztekla življenjska pot HELENI VOVK Cvirnovi mami, roj. Jerala iz Vrbenj 4 pri Radovljici Pogreb pokojne bo danes, v torek, 27. septembra 1994, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališče v Mošnjah. Žalujoči: sin Janez, hčerka Štefka in brat Jaka z družinami ter pravnuki Rok, Neva, Nika in Tine Vrbnje, Radovljica, Zg. Besnica, 26. septembra 1994 ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili na zadnjo pot KRISTINO NIČ se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, dr. Hriberniku za pomoč v času njene bolezni in podjetju Navček. VSI NJENI Preddvor, 17. septembra 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 94. letu umrla naša draga mama in nona IVANKA HERLEC Pogreb bo danes, v torek, 27. septembra 1994, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Tiho, kakor si Uvel, brez slovesa si odšel. Četrto leto le v grobu spiš, a med nami še liviš. V tihem grobu zdaj počivaš, večna lučka ti gori, spomin na tebe ne ugasne in solze se ne posuše. 28. septembra mineva štiri leta, odkar je zatisnil oči naš ljubi mož in ati IVAN MOČNIK Vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob grobu, iskrena hvala. Žalujoči: žena Vilka, hčerka Sabina in sin Tomaž Minula neurja še hočejo denar Razpečevalska naveza med Škofjo Loko in Ljubljano Poleg ran odpraviti tudi vzroke Ponarejeni boni in vojaško orožje Neurja so v zadnjih štirih letih na komunalnih napravah v kranjski občini naredila za 1,6 milijarde tolarjev škode Kranj, 27. septembra • Poplave in zemeljski usadi so v zadnjih štirih letih - prizanesljivo je bilo le lansko - na komunalnih napravah povzročili za 1,6 milijarde tolarjev škode. Najhuje je bilo 1990. leta, ko so poplave povzročile kar za 1,2 milijarde tolarjev škode. Posledice so s sprotnimi sanacijami delno odpravljene, povsem pa še ne. Zlasti manjka denarja za zahtevne posege, s katerimi bi dolgoročno odpravili vzroke za nastajanje škode. Poplave se namreč zelo lahko ponovijo. Zato je kranjski izvršni svet pred kratkim sprejel prednostni vrstni reci sanacijskih del. Na področju komunalne infrastrukture daje prednost sanaciji hudournika Reka pod Krvavcem na območju vodnih zajetij in usposobitvi zaplavnega prostora na sotočju Brezovškega in Lukenjske-ga grabna ter najnujnejšemu zavarovanju korit in izgradnji pregrade na Golniku. TAl ostaja še finančno odprto vprašanje pomoči pri sanaciji individualnih objektov in vrtov. Na področju lokalne cestne infrastrukture bo imela prednost sanacija usadov na cestah Kranj-Javornik-Če-pulje in Besnica-Nemilje. Da bi se v prihodnje izognili podobnim škodam, pa vrstni red vsebuje tudi dolgoročnejšo odpravo vzrokov. Sanacije so usklajene z vodnogospodarskimi organizacijami, gre pa za gradnjo stabilizacijskih objektov v povirjih hudornikov na območju Golnika, dograjevanje ustalitveno zaplavnih objektov v erozijskem žarišču v Neškarjevem grabnu v Podle-belci ter za ustalitev erozijskega žarišča v zelo težko dostopnem terenu med zgornjim in spodnjim vodnim zajetjem na območju hudournika Reka pod Krvavcem. Vrednost teh del je ocenjena na 144 milijonov tolarjev. • H. Jelovčan HALO 92 Kranj, 27. septembra - Z alkoholom zalit gimnazijski ples, stekel jazbec, nemočna ženska v kopalni kadi, požari, poginule postrvi, tihotapci na meji, to je le nekaj dogodkov s konca minulega tedna, s katerimi so imeli opraviti gorenjski policisti. Klicev na številko 92 pa je bilo seveda še več. Policistom, vajenim vsega hudega, petkov ples v zadružnem domu na Primskovem, ki je trajal od osmih zvečer do dveh zjutraj, nikakor ne gre v račun. Na plesu, ki ga je organiziral 4. c razred kranjske gimnazije, je bilo okrog 1200 mladih od 14 do 20 let, ki so po večini pridno praznili kozarce. Alkohol so točili na plesu, številni pa so ga za vsak primer prinesli tudi s seboj. Izgredov sicer ni bilo, je pa žalostno, da se mladina brez alkohola ne zna zabavati. Odrešilni strel Jazbeca v grmovju, ki je kazal očitne znake stekline, je mučne smrti s streli iz pištole odrešil eden od jeseniških policistov. Dva dni v kopalni kadi V nedeljo nekaj pred deseto dopoldne so kranjski policisti skupaj z reševalci in zdravnikom vdrli v stanovanje v Dražgoški ulici, iz katerega so prihajali klici na pomoč V Kopalni kadi so našli 70-letno Jožefo Č., ki je v njej tičala dva dni. Ko se je šla umivati, je v kadi padla in ni mogla vstati. Zanjo so poskrbeli sorodniki. Zakaj je gorel Iskrin pano? V petek okrog šestih popoldne so"policisti zvedeli za požar v Iskri Števci. Iz še nepojasnjenega vzroka se je vžgal pano na strehi laboratorija, s katerega je odpadalo goreče pleksi steklo. Padlo je tudi na okensko polico ter vžgalo plastične žaluzije. Gasilci so ogenj ukrotili, škode je za okrog 200 tisočakov. Strokovnjaki vzrok še ugotavljajo, izključujejo pa krivdo v električni napeljavi. Požar v pizzeriji Dare V soboto po šesti zjutraj je gorelo v pizzeriji Dare v Kranju. Požar je izbruhnil v prvem nadstropju, kjer je sauna in več električnih aparatov. Vzrok še ni raziskan, škoda pa po prvih ocenah znaša približno tri milijone tolarjev. Krotila ogenj in se opekla Z ognjem je imela v noči s petka na soboto opraviti tudi 64-letna Minka P. iz Selških LajŠ. Okrog pol polnoči je opazila, da gorijo odeje na obnovljeni kmečki peči. Potegnila jih je s peči in jih nameravala vreči skozi okno, vendar so se pri tem vžgala tudi oblačila, tako da je stekla iz hiše in poklicala pomoč. Sosed je ogenj pogasil z vodo in gasilnim aparatom, Minko P. pa so s hudimi opeklinami po obrazu in roki ter manjšimi drugod po telesu odpeljali na zdravljenje v Klinični center. Postrvi plavale na hrbtih V soboto ob pol treh popoldne so v potoku Stražnica na Trsteniku opazili mrtve ribe. Postrvi so bile dolge okrog deset centimetrov, nekatere tudi daljše. Policisti so skupaj z inšpektorji pregledali obrežje potoka, ki naj bi ga ribiči uporabljali za gojitve- nega, vendar sledov škodljivih izlivov niso našli. Tudi vaščani jim niso vedeli pomagati. V potok je speljala vsa vaška kanalizacija, kar bi lahko bil vzrok za pogin rib. V Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so vzeli vzorce vode in rib za analizo. Orožje na meji Policisti z mejnega prehoda na Ljubelju so v avtomobilu slovenskega državljana našli in zasegli 120 nabojev in tri kilograme smodnika. Uspešni so bili tudi njihovi kolegi z majnega prehoda Karavanke. V armaturni plošči vozila je slovenska državljanka tihotapila škatlico z desetimi plins-kimi naboji, hrvaški državljan, zaposlen v Nemčiji, pa je v svojem avtu skrival bajonet iz druge svetovne vojne in gumijevko. Za zgodovinsko zbirko, obrambo ali boj? S tihotapci se bo ukvarjal sodnik za prekrške. Kradli mopede Kranj - Kriminalisti s kranjske policijske postaje so obravnavali tri mlajše mladoletnike, ki naj bi od lanskega maja do letošnjega septembra ukradli najmanj sedem mopedov. Mopede so razstavili, odstranili številke, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti prave lastnike, dele pa porabili za svoja vozila. • H. Jelovčan Reševalci v gorah Nesreča in nepremišljenost Mojstrana, Vršič - Gorski reševalci iz Mojstrane so v soboto pomagali Zagrebčanki v Severni steni Triglava, med potjo na Malo Mojstrovko pa je v megli zašla Puljčanka. 23-letna Zagrebčanka P. Z. je ob pol osmih zjutraj začela plezati v Severni triglavski steni (kratka nemška smer). S prvega klina je -stopila na krušljivo skalo, oprimek se je odkrušil in je padla sedem metrov globoko na polico ter vznak še meter niže, kjer pa jo jc zadržala soplezalka. Ta je odšla na Kredarico in zaprosila za pomoč. V akcijo so šli mojstranški reševalci, zdravnik in policijski helikopter, vendar sojo šele naslednji dan uspeli pripeljati v jeseniško bolnišnico, kjer ji zdravijo zlomljeni gleženj. Če je v tem primeru šlo za nesrečo, pa v naslednjem lahko rečemo, da je bila nepremišljenost. Ob pol štirih popoldne pa so šli v akcijo kranjskogorski reševalci. 23-letna Puljčanka K. E. je tega dne s prijateljico odšla od Tičarjevega doma po južni strani proti Mali Mojstrovki. Prijateljica se je vrnila, K. K. pa je sama nadaljevala proti vrhu. V megli in vetru je zašla z označene poti, se na brezpotju izgubila in klicala na pomoč. Na srečo so jo slišali. Ponjo je šlo štirinajst reševalcev, ki so imeli na Vršiču tečaj za gorsko reševanje. Planinko so zdravo pripeljali na varno. • II. J. V podjetju Loka so do 21. septembra izločili iz prometa 1305 ponarejenih vrednostnih bonov po 5000 tolarjev, vrednih skupaj dobrih 6,5 milijona tolarjev Kranj, 27. septembra - Marjan Erhatič, vodja oddelka za operativo v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj, ki je na tem mestu zamenjal Janeza Riharja (ta odhaja v pokoj), je na včerajšnji tiskovni konferenci razgrnil dosedanje izsledke obsežne preiskave o razpečevanju ponarejenih vrednostnih bonov škofjeloškega podjetja Loka. Vojaško orožje, ki so ga kriminalisti zasegli v stanovanju Š. A. Sledi so kriminaliste pripel- naleteli tudi na tri ostros- jale najprej do štirih Škofje- trelne vojaške puške, za vo- ločanov, pri katerih so 21. jaško orožje je kazniva že septembra opravili tudi hišne sama posest. Po domnevah preiskave. Gre za 41-letnega varnostne službe ministrstva J. I., 29-letnega Š. A., 30- za obrambo orožju izvira iz letnega B. M. in 21-letnega kranjske vojašnice. Varnostna K. S. Pri Š. A. so preiskovalci službe je tudi že ovadila pobeglega vojaka Š. A. tožilstvu. Orožje je vredno 550.000 tolarjev. Za precej višje vsote pa gre pri ponarejenih vrednostnih bonih podjetja Loka. Tu so do 21. septembra izločili iz prometa kar 1305 bonov po 5000 tolarjev, skupaj vrednih 6,525.000 tolarjev. Preiskava pri škofjeloških osumljencih je kriminaliste pripeljala v vrh organizatorjev razpečevanja ponarejenih vrednostnih bonov. Ugotovili so, da je bil J. I. povezan z 28-letnim M. B. iz Ljubljane, ki je v Škofjo Loko prinašal večje količine bonov, tiskali naj bi jih nekje v Ljubljani. M. B. je 22. septembra kriminalistom pokazal tudi skrivališče, jašek, v katerem je bilo skritih 235 bonov, z vnovčit-vijo vrednih več kot 1,1 milijona tolarjev. Pravi boni se od ponaredkov najbolj opazno razlikujejo po barvi. Ponaredki so nekoliko temnejše zelene barve, tisk pa je ostrejši. Preiskava še ni zaključena. • H. Jelovčan NESREČE Sončen vikend daljšal kolone na cestah V nedeljo zjutraj se je Kranj, 27. septembra - Zadnji vikend je bil v Sloveniji črno obarvan, zato ie ministrstvo za notranje zadeve v nedeljo zahtevalo od prometnih policistov posebno budnost. Na najbolj prometnih gorenjskih cestah je bilo tega dne šestnajst policijskih patrulj, med njimi tri iz republiške prometne postaje. Zaradi grobih kršitev cest-noprometnih predpisov bodo policisti trinajst voznikov predlagali v postopek sodnikom za prekrške, 29 voznikom so napisali mandatne kazni, približno dvakrat toliko pa so jih opozorili. Gorenjski prometni policisti so skupaj s helikoptrsko posadko nadzorovali promet že v petek. Številni kaznovalni in opozorilni ukrepi, ki so jih naslovili na kršitelje, niso prida zalegli. Lepa sobota in nedelja sta daljšali kolone vozil proti Kranjski Gori, Bledu in Bohinju in zvečer nazaj. Kljub izjemni gostoti pa zastojev ni bilo, tudi hudih prometnih nesreč je bilo manj kot drugje v Sloveniji. smrtno ponesrečil blejski veslač Sašo Mirjanič Prejšnji teden se je na gorenjskih cestah zgodilo sedem prometnih nesreč. Ranjenih je bilo šest udeležencev, umrl pa je 26-letni blejski veslač Sašo Mirjanič. Usodna Mirjaničeva vožnja Sašo Mirjanič je v nedeljo, 25. septembra, nekaj minut pred peto zjutraj z R 19 vozil po avtomobilski cesti Hruši-ca-Vrba od Lipe proti Lescam. Zunaj naselja Breg je v rahlem vzponu, kjer je hitrost omejena na 120 kilometrov na uro, iz nepojasnjenega vzroka zavil desno s ceste na neutrjeno bankino, vozil 48 metrov po njej, nato pa se vrnil na cesto. Tu ga je verjetno začelo zanašati, sunkovito je zavil spet v desno, avto je začel drseti, zdrsnil v meter globok jarek in trčil v njegov nasip, drsel po jarku dvanajst metrov, nakar je avto dvignilo v zrak in ga obrnilo, Mirjanič pa je skozi zadnje steklo padel ven prek desnega voznega pasu in betonske ograje na levi vozni pas avtomobilske ceste. Umrl je na kraju nesreče. Povzročitelja pobegnila V nedeljo ob dveh popoldne je neznani voznik z gorskim kolesom zbil deve'. tletnega otroka na Stari cesti v Kranju in odpeljal naprej-Otrok je padel po tleh, rano na glavi so mu obvezali v zdravstvenem domu. Dan prej, ob pol štirih popoldne, pa je pobegni' povzročitelj prometne nesreče na cesti Petrovo brde Podboršt. Voznika in njcgov opel - oba ustrezata opisu - s° policisti izsledili, vendar pa se voznik nesreče ne spominja- Hud padec kolesarja V petek ob 14.20 je trinajstletni K. A. vozil gorsko kolo po lokalni cesti v Poljana" proti osnovni šoli. Ko ni u J leva noga zdrsnila s pedala, J z njo podrsal po asfaltu i padel, pri tem pa zlomil lev golen. • II. J. JUTRA PROGRAM VAŠIH SANJ 3ADIO