Tudi bankovcu se je milo zdelo naše petje, po­ skakoval je v listnici, in moral sem ga kletarju izročiti, ki ima večo ječo kakor jaz za take poredne stvari; tudi ni tako mehkega serca, da bi jim puščal otroško voljo, vedno romati po svetu. Pa tudi kletarju je ušel moj bankovec, ko je čez malo trenutkov nekemu dijaku zmenjal veci bankovec. Ta dijak je bil izvoljen, da bankovcu pot pokaže med brate Slovence. Vesela je ta pol bila bankovcu, žalostna dijaku. Pervi nastopi pervo veliko potovanje* med ljudi brez skerbi in strahu, obdarovan z vsem, kar potrebuje za izpolnovanje svojih namenov; dijak pa ja prišel na Dunaj iskat višega poduka v poklicu in v stanu, kterega si je izvolil po dolgem premišljevanju, in zdaj' se mora domu verniti, ker soje zmotil nadljudmi, in mu je pot zaperta do višega uka. Njegovi starši so bili dokaj premožni, in upati je smsl dijak vsaj nekaj po-^ moči od doma. Pa pri odhodu jo oče rekel: Ljub^ moj sin! ker si stan izvolil, ki ni po moji volji, na^ dobiš od mene vinarja več. Čemu bi te zakladal, d4 bi izredil iz tebe goljufa in odertnika? Zal mi je, da sem te dozdaj zakladal tako zastonj." Bratje in sestre so pa djale: „Več si že hiši pojedel in zapravil, kakor bodo znašale naše dote ; ako ti oče še kaj pridajo, nam kratijo doto." Dijak pa se ni dal progovoriti. Z malo denarjem in mnogim upanjem je prisopel v podo­ navsko mesto. Tu je denar potekel, srečni upi se pa spolniti niso holli. Dunaj ni Ljubljana, in človek, ki bi se ogledal verlega dijaka, je na Dunaju bela vrana. Pisal in pisal je dijak domu po denarja, odgovora pa ni dobil, ker očetu, ki je že bil voljan nekaj poslali lačnemu sinu, so jele bližnje in daljne tete prigovarjati: naj ljubezen do sina pokaže, da ga nazaj privabi v do­ movino. Očetovska ljubezen je tedaj bila vzrok, da je moral sin brez denarja, ko ni mogel živeli ob zraku in prahu, slovo dal staremu cesarskemu mestu in visokemu Štefanovemu zvoniku; slovo je dal dijak izvoljenemu nauku, kterega se je kdaj v mirni Ljubljani tolikokrati veselil; slovo je dal zlatim upom in svitlim gradovom, ki jih je bil sezidal: vsi sreči, ki jo je mislil vživati po trudu malo let, je dal slovo za vekomaj. Molče je sedel dijak in solzica mu je igrala v očeh, ko je hlapon zavriskal, in ga v burnem teku odpelja od zi- belji modrosti in sreče, h kteri ga več nazaj ne bo pripeljal. Med tem, ko je vozovlak sopel skozi pusto polje okoh Dunajskega novega mesta, in se vil pod zemljo in nad brezni v lepem Semeringu, ali kakor je nekdo slovenski rekel: po Severniku, kije večna priča člo­ veške terdne volje in umetnosti, sta bankovec in njegov nositelj premišljevala, kolik upliv ima denar v omiki sploh, posebno pa v volitvi poklica in v odgoji sleher­ nega človeka. Kdor hoče visoko stopnjo omike doseči, kdor hoče v učenosti sloveti in vživati čast in slavo med ljudmi, kterim je s svojo modrostjo koristil, po­ trebuje dveh reči: dobre glave in denarja. Te dve ne­ obhodno potrebni podlagi više omike niste vselej zdru­ žene ; mnogokrat mora dobra glava polovico moči tudi zato obračati, da denarja išče, in mož, ki ima denarja na kupe, bi včasi žertoval polovico denarja, da bi si glavo zboljšal in v omiki povzdignil, ako bi bilo mo­ goče. Dobre glave so, kakor premoženje, močno raz­ tresene ; tisti del človeškega rodu pa, ki se v velikem trudu živi, ki ne napenja samo telesnih moči, da po­ trebni živež zasluži, ampak tudi dušne, da premišljuje in skuša, kako bi si z mmjim trudom pridobil veci in stanovitneji zaslužek, rodi v navadi bolj prebrisane glave, kakor tisti del, ki pri obilnem premoženju živi brez skerbi za svojo ohranitev. (Konec pritiodojič.) Mythologicne drobtine. (Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.) O lana. Vsakemu je znano, kako zelo Slovenke lan čislajo. Ne bom govoril o umetnosti Slovanov, krasno platno tkati; samo to hočem omeniti, kar mythologija sloven­ ska pripoveduje o lanu; Nar umniše vedo bele žene z lanom ravnati. Polevajo ga o polnoči pri mesečnem svitu z nebeško roso, in kedar cveti, ga varujejo vsake vremenske uime. Nobene delavkinje Slovenci tako ne čislajo, kakor teriljo, in tudi nobena tolikokrat in tako dobro jesti ne dobiva, kakor terilja. Lan je podoba marljive gospodinje, zato smejo le žene lan se­ jati. Ko je lan posejan, vzame mati nar mlajšega otroka, in ga visoko v zrak derži, klicaje: Tako visoko naj zraste lan! Slari lužiški Slovenci so častili posebno bo­ ginjo imenovano Pri polni ca (Giesebrecht Wendische Gesch. 1, 70), ktera je vsakega, kogar je srečala, učila rabe in pripravljanja lami. Pridnim gospodinjam so nekdaj bele žene lan vsejale, zrihtale, posušile, ga storie in sprele in na zadnje klopek po noči skoz dimnik v hram vergle. Vsaka žena, ki je iz takega lanu srajco imela, je lehko porodila, in fant, kteri je tako srajco nosil, je bil na vojski varen vsake rane. Lan starih Slovanov so že Gerki častih. Pausania piše, da je v Attiki bila Atheni posvečena svclilnica, ktere nit (stenj) je bila iz Kar­ patskoga lanu, in je imela lastnost, da ogenj ni ugasnil. Nekdanji Slovani so se nar rajši v platnene oblačila oblačili. Dio Kassij piše tudi o Panonih, da so platnene oblačila imeli, ktere so v svojem jeziku imenovali panuše (primari ruski panja, platnena suknja, slov. ponjava, platnena ruha). Slovenske narodne vganjke. (Zapisal J. Vijanski.) Prav je povedal uni dan gosp. K r a č m a u o v, ki je djal, da so tudi vganjke verno ogledalo narodovega miš­ ljenja in poslovanja, kakor so narodne pesmi, pregovori in pravljice. Ker je ravno zato naberanje in priobčevanje narodnih vganjk dobra in vredna reč, sera se tudi jaz že zdavno s tem pečal in nabral dosti obilen snopič narodnih zastavic po Stirskem in po Verhniki. Nate jih in berite jih za kratek čas, dragi hravci ! 1. Lesen ključ, voden most, zverina je ušla, lovci so bili pa vjeti. Kaj je to? — Izraelci in Egipčani, ko so skoz rud e Če morje šli. 2. Svet ni vedli, gospod ni mogel, gospod je hlapcu dal, hlapec je pa storil. Kaj je to? — Ko je Janez KerstnikKristusakerstil. 3. Kaj kozarec ima, kar Bog nima? — Gospo­ darja. 4. Kaj je naj slajšega na svetu? — Sp anj e. 5. Kako daleč zajec v bosto teče? — Do srede, potlegrépavun. 6. Pri nas imamo pušeljc, da je od vsake sorte rož. Kaj je to? — Voščena sveca. (Dalje.)