Poštnina plačana v gotovini
Navodila za izvršitev letnih skupščin
v sindikalnih organizacijah Slovenije za 1.1950
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. — štev. 50,
Ljubljana, 16. decembra 1949
Izvod 3 din
Ob Dnevu Jugoslovanske armade
HHŠfl LJUDSKI! UOJSKR- budni čiroar naših meja in dosledni borec za mir
»7>ačeli smo iz nič, ustvarili pa smo in ustvarjamo moderno armado. Ustvarjamo jo, ne da bi koga ogrožali, temveč, da bi bila armada naša opora v borbi za resnico. Naš smoter je, da bi razširili resnico o sebi in svojem stališču po vsem svetu. Ljubimo svojo državo, ljubimo svoje ljudstvo, ljubimo vsak pedenj svoje zemlje, ker je prepojena s krvjo njenih najboljših sinov in pripravljeni smo braniti ta pedenj zemlje do zadnjega diha, pa če bi prišel napad od katere koli strani.*
(Iz govora maršala Tita vanske armade.)
V nflši najbolj usodni zgodovinski nrj začeta vseljudska vstaja jugoslovanskih narodov, ki se je hkrati razvila v vseh predelih širom po naši do-movmi posebno pa še po napadu fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo, nikakor ni nastopila slučajno, niti se ni ~~ kot bi to hoteli danes prikazati moskovski jn drugi satelitski falzifi-katorji naše slavne in krvave osvobo-■in® borbe — pojavila zaradi nekakš-818 balkanskih borbenih tradicij, tem-ec se je rodila in razvijala kot plod Pravdne linije KPJ s tovarišem Titom ‘a. celu, kj je naše ljudske množice pripravljala na drugi svetovni spopad vztrajno, uspešno in že davno pred orugo svetovno vojno.
Marsikomu od nas je še živo v spo-m,nu. kako je naša Partija vzporedno s prvimi pozivi na oborožen upor za nacionalno osvoboditev izpod jarma fašističnih okupatorjev posebno uspešno privabljala v prve svoje borbene vrste delovno ljudstvo vprav z. gesli tudi za njegovo socialno osvoboditev. Spomnimo se samo prvih partizanskih pesmi, katerih čudoviti odmevi so vsakemu od nas, posebno delavcem in kmetom, segali globoko do srca!
*
Naša ljudska vojska, rojena v ljudski revoluciji, v začetku majhna, mnogim nevernežem ni vzbujala vere, da bi — če jo bo sploh obdržala — zmogla kdaj kaj več. kakor samo tu in tam vznemirjati sovražnika- Toda Partija, ki je žrtvovala velik del svojih najboljših za rojstvo te naše ljudske .armade, jj je že v naprej začrtala veji*0 in častno nalogo, nalogo osvoboditi kovino, zastražiti njene mčje in naeti nad uspešno graditvijo socializma osvobojeni domovini in v srečo vseh naših narodov.
i Porastu prvih partizanskih enot »Vrhovni komandant tovariš Tito že t» eti jasno nakazal poleg obsto-ja partizanskih enot tudi potrebo vf®an,“naše regularne armade- Po velikih partizanskih zmagah je bila na titovo povelje kot prva takšna regularna vojaška enota 22. decembra 1941 tormirana v malem bosanskem mestu «udo »Prva proletarska narodnoosvo-nodilna brigada«.
dn J ,sP®min na ta veliki zgodovinski ie r,/e vrhovni komandant JA pozne-n-P? osvoboditvi s posebnim poveljem ti fr.122- december za »Dan JA«,
na letošnjem velikem manevru Jugoslo-
so ^ resnično pomagali ta majhen del našega ozemlja osvoboditi — pričali pa bodo tudi o ogromnih žrtvah JA v teh bojih. — Za to in vsako pomoč smo
»Ti manevri so pokazali, da je naša armada sposobna reševati tudi najtežje naloge v vojni, da more in je sposobna braniti mirno graditev socializma v naši državi.«
Prav tako namreč kot v štiriletni narodnoosvobodilni borbi, Vrhovni komandant naše armade tovariš Tito tudi danes posveča posebno skrb izpopolnjevanju, graditvi jn modernizaciji naše vojske.
Naša revolucionarna armada, ki je poleg svojih neprestanih bojev med narodnoosvobodilno borbo, na življenje
Z velikih manevrov edinic Jugoslovanske armade. Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, generalni polkovnik Aleksander Ran kovic in generalni polkovnik Peko Dapčevic opazujejo
položaj
in smrt povezana z neoboroženim de lom jugoslovanskih narodov, delovali med ljudstvom kot močna politični
Sovjetski armadi iskreno hvaležni. Toda ne bo težko presoditi, da bi v obstoječih pogojih naša tedaj že močna	,„„uua uvmivu
armada, v svojem osvobodilnem zaletu sila, ko je pomagala pri vzpostavljanj tudi sama lahko osvobodila še ta del nove ljudske oblasti, ga prevzgajal
-° vo- in pripravljala na novo, pravičnejš
lu,Uk^ uavvjjuuua st? la
naše domovine- Kajti, če so naše
jaške enote pod genialnim vodstvom tovariša Tita štiri leta vodile uspešne borbe in nase vezale nad 40 sovražnih divizi j --- vključno madžarske, bolgarske in romunske —, če so same osvobodile skoraj vso Jugoslavijo, tedaj bi prav gotovo mogle tudi same uničiti m pognati sovražnika še iz tega razmeroma malega prostora severno od Donave.
Ko ne vedo, kaj vse bi si še izmislili in nam očitali, Suvorovj vojaški učenjaki zamer ja jo naši ljudski armadi, da je nastajala in se razvijala v specifičnih oblikah in pogojih, ko se je iz partizanske borbe kot osnovne forme vstaje ustvarila regularna armada in nikakor ne morejo doumeti, kako
družbeno ureditev ter z njim spio tvorila nedeljivo celoto, tudi danes ka že temu ljudstvu njegovo edino pot lepšo, svetlejšo bodočnost v niegos socialistični -domovini.
To vlogo opravlja naša ljudska ci mada v polni meri, kajti vsi njeni pri padniki se na izročilu borcev iz na rodnoosvobodilne borbe poleg vojaške ga znanja tudi danes neprestano opla jajo z znanjem marksizma-leninizms Za vsakega njenega pripadnika je Ji velika šoto, kjer kipi kulturno življe nje; iz nje, iz te kovačnice novih lju di, izhajajo danes in odhajajo na svo je domove, v zadruge, tovarne in rud nike novi ljudje, brezmejno predan svojemu ljudstvu. Partiji in THu- ~
Ki Se rul.il •	-	, ,T 11 JA<<>	"	, “e morejo UOUllieil, K«KO SVOJ'_________	_______ .
naših vnbv-rCan°i Ilr0^lVljta v vseh Sm0 se.“ obiti preizkušene šablo- gosto prihaja do izraja povezanost temu v°Jflskih enotah, hkrati pa se ne sovjetskih vojaških strokovnjakov! mad~ -	----v* -
POttiemhnpmii nravnikn 7 nni.	v „
!Fš^iPOSBe5dIti?vUseZ rnao	, V ovojem besu, značilnem za nji-
R,0vanSkrdeloLn HmHH^	S	h10v,° nemoč, so v moskovski kuhinji
V okv- el°Vn° ljUdsh0‘	skuhali doslej najbolj debelo kleveto:
pohoda lt*u klevetniškega križarskega s tem, ko odrekajo revolucionarno vlo-ni bilo mI.0rmbirojevskih podivjancev go voditeljem naše slavne KP in JA. ovenčan,pfizanešeno niti naš*i s slavo J‘h proglašajo sedaj nič manj kot za spomin«1 ^?dski armadi, niti svetlemu gestapovce in za anglo-ameriške vo-ito|e «a„ j5tbtisočerih padlih herojev nune! Po njihovem smo se torej kot ske rev“^osvobodilne vojne in ljud- nekakšna druga garnitura Gestapa bo-nilcev	Ta podla druščina skru- r*ii proti prvj gestapovski garnituri!
luclje j.?bov žrtev naše ljudske revo- Pri teli bedastih ugotovitvah seveda ne Umerja1 sjcer čas že vse vidneje vl(lijo in pozabljajo na 1 milijon 700 m-«.	i-	- poglavju tisoč naših žrtev za osvoboditev domo
—j—vine- — S teni, ko so proglasili sedaj vso našo Partijo in vse naše ljudstvo za en sam vohunski aparat zapadnih imperialistov, proglašajo hkrati tudi JA za agresivno silo, ki izziva in ogra vse svoje sosede in menda še So-
?alite
^vobodifc. r®volncije! Oni odrekajo JA
18 ji očitajo '“Č0	Rudski. armadi ža -»c »vUJC a„5CuC m menaa še So- nosti z ljudstvom, odlikuie niena i
osvobojeni/0' ces da brez njihovega vjetsko zvezo povrh ter trdijo da aine- •	.,	’	. 1® nJena 1
ve; Rus; ia ne bi bilo naše osvobodit- riški vojaški inštruktorji vežbaio eno- ran|a granitna enotnost. Resnično, i goslavijo R0j° osvobodili kar vso Ju- te naše armade...	vidanja vredna je takšna sijajna lju
zmage
skuša zanikati s krvjo naše osvobodilne borbe
e z ljudstvom tudi na čisto pral tičnem sodelovanju: vojska, ki je i pr. letos pomagala graditi številne mt stove, ceste, avtocesto, železnice itd., i »okazala izredne uspehe visoke prodni tivnosti svojega dela. ko je pomagal pri izvršitvi Titovega petletnega plani Naši Partiji 'n vladi, posebno dt nes v tej zgodovinski torbi za zmag resnice, v borbi za zmago enakoprav n ih odnosov med socialističnimi drža vami in komunističnimi partijam predstavlja takšna ljudska armada, kc je naša, močno in važno oporo; to pc sebno še zato. ker jo poleg vseh nje nih odlik, od poosebljenega bratstv in enotnosti pa do njene tesne poveza nosti z ljudstvom, odlikuje njena
Soslaviio Ur„i° osvobodili kar vso Junija kmlalu sfT 1Srbii°. in Makedo-
»pit as -
la«»	T°ua. zsrod«
Kljub vsem tein in bodočim klavr-
.	tem m uuuuc‘m Klavr-
nim poskusom, kako bi izigrali zgodo-in vinsko resnico n nieni nsvnKnrisim
^ivih pSovZg0d"vi„a ne črpa teh revolucimiarnT
JPa Kordona Temv^ j;aZnih ,Strf f v frm,a<la’ Pl»d štiriletne
..............
o večino «nzl0/e °.sv°bodil ogrom-
o njeni osvobodilni in naša ljudska
V>Š<»"loWnskega
lastni
v -
, „„	,	, —’ i--"“ siuuciuc nadčloveške
kar borbe jugoslovanskih narodov, je in ostane slavna armada-osvoboditeljica.
Kot je bil pri srcu vsakemu poštenemu Jugoslovanu med osvobodilno
. j—* silami, tb vefikin - rT™ TT -"fus,uvanu meu osvobodilno Potr/hlno težavS Sr L bi°rb° 'Sak naPredek naše ljudske voj-»»teriatoe 2 * ■ f Ske’ ?a,ka ,novs ™iaga in oborožitev. _ eze to storil« i Ponl°ci Sovjetske prav tako kot smo se veselili l«kral »rmada. stotisn-- la-Ma -Jusoslovanska ustanovitve vsake nove brtoade dtvf
fpadnem deln^,jndi ' ^ero- zije ali korpusa, Lkoje iuaosovasko jem vred ? domovine s Prekmur- delovno	“so je^jugoslovansko
iei8 v-red pa bod;
koJIs>0,{ V7odo”tojno "jfričdf oZStemOVka" *“	razvoja naše vzor-
° so se borili fm- „ •	tem ka- ne m moderne armade o kateri ie ne
' tlstl sovjetski borci, ki davno dejal tovariš Tito:	J
delovno ljudstvo tudi danes ponosno in se veseli silnega razvoja naše vzor-
ska armada kot je naša, ki jo odliku. brezprimerna pripravljenost vsakej njenega vojaka, podoficirja in oficirj da bi na poziv svojega Vrhovnega k< inandanta tovariša Tita brez vsakeg pomišljanja branili našo naclonalr neodvisnost pred vsakim napadom, p naj bi prišel od katere koli strani!
Naj živj naša slavna Jugoslovank armada — čuvar mirne graditve sc cializma v državi!
Naj živi Vrhovni komandant heroj ske Jugoslovanske armade — nje: tvorec, organizator, veliki učitelj ji genialni vodja naše zn-agovite osvobo dilne borbe in ljudske revolucije!
Vsako leto se od 1. januarja do 31. marca vršijo letne skupščine v sindikalnih organizacijah. Letne skupščine so sindikalne organizacije do sedaj že močno dvignile ter jih politično in organizacijsko okrepile. Zlasti to velja za letne skupščine v letu 1949. Nedvomno je tudi to eden važnih pogojev, da naša podjetja v tem planskem letu tako uspešno izpolnjujejo svoje proizvodne naloge. Kljub doseženim uspehom pa so se ponekod dogajale nepravilnosti in napake, brez katerih bi bili ti uspehi lahko še mnogo večji.
Letne skupščine morajo razgibati ves kolektiv, da bo aktivno sodeloval, se nadalje politično dvigal in krepil svojo sindikalno organizacijo ter dajal pobudo za izpolnitev vseh nalog pri naši mogočni graditvi socializma ter se še močneje razredno oborožil za borbo proti vsem sovražnikom naše socialistične domovine.
Da bodo v letu 1950 letne skupščine v vseh podružnicah, krajevnih, okrajnih in področnih odborih ter krajevnih in okrajnih svetih pravočasno v postavljenem roku zaključene ter da bo pri tem čimbolj aktivno sodeloval ves sindikalni aktiv vseh forumov, daje Zveza sindikatov Jugoslavije, Glavni odbor za Slovenijo naslednja navodila:
1.	Podružnice naj izvedejo naslednje predpriprave:
a)	Do 31. decembra t. 1. naj skličejo širšo sejo podružnice, na kateri naj proučijo pravilnik o letnih skupščinah ter izdelajo plan letnih skupščin za vse skupine, pododbore in končno določijo dan skupščine podružnice.
b)	Tako izdelan plan naj takoj, do 2. januarja 1950, dostavijo krajevnim okrajnim ali področnim odborom, če krajevnih odborov sindikatov ni, pa republiškim odborom Jn Okrajnemu oziroma krajevnemu svetu.
c)	Ves aktiv upravnega odbora podružnice m pododborov naj se načrtno dodeli v pomoč za uspešno -zvedbo skupščin vseh sindikalnih skupin v podružnici, da bodo te skupščine hitro in dobro opravljene in da bodo poverjeniki skupin izdelali dobro poročilo o delu skupine.
d)	Isto velja za skupščine pododborov. Na skupščini pododborov, kjer je to potrebno, naj se v smislu čl. 5. pravilnika izvolijo tudi delegati za skupščino podružnice.
e)	Upravni odbori naj posvetijo pozornost dobri izdelavi letnih poročil, ki morajo biti pregled dela. uspehov in napak podružnice v zadnjem letu Talko uspehov proizvodnje, politične aktivnosti, dviga družbenega standarda itd. Blagajniki naj ne navajajo samo številk, pač pa naj analizirajo finančno stanje, plačevanje članarine itd.
f)	Zapisniki skupščine se dostavijo glasom čl. 43 v roku petih dni po skupščini višjemu forumu.
g)	Vsaka podružnica ki smatra, da ne bo mogla sama povsem izvesti vseh obširnih priprav za skupščino naj smelo zahteva pomoč od višjih sindikalnih forumov.
2.	Krajevni, okrajni in področni odbori so dolžni:
a)	Takoj po prejemu planov letnih skupščin poslati zbirnik teh planov svojemu okrajnemu, oziroma krajevnemu svetu in republiškemu odboru Če katera podružnica ni poslala podatkov, jo je treba poklicati na sejo krajevnih, ob lastnih oziroma področnih odborov sindikatov, da se jim tam določi rok letne skupščine Celotni seznam vseh skupščin podružnic mora biti dostavljen okrajnemu. krajevnemu in republiškemu odboru do 5. januarja 1950.
b)	Prav tako naj na svoji seji do 5. januarja razporedijo ves svoj aktiv krajevnih, okrajnih in področnih odborov sindikatov za konkretno pomoč podružnicam. Ko ta razpored pošljejo republiškemu odboru, mu hkrati predlagajo tudi kolektive, kjer je za uspešno izvedbo skupščine pomoč republiškega odbora najbolj potrebna.
c)	Hkrati izdelajo v smislu čl. 11. pravilnika ključ za volitve delegatov na skupščinah podružnic za skupščine kra-ievnih, okrajnih in podrobnih odborov indikatov.
d)	Vzporedno s tem pa pripravljajo voje skupščine ter določijo zanje čas n kraj, izdelujejo poročila itd. Celotni >lan dostavijo do 15. februarja republi-kemu odboru in okrajnemu oziroma kra-avnemu svetu ter jim pet dni po skup-čini dostavijo tudi zapisnike.
e)	Letne skupščine krajevnih, okraj-h in področnih odkopov naj bodo za-
čene do 15. marca 1950,
3.	Okrajni in krajevni sveti so dolžni:
a) Vse plane letnih skupščin podružnic in krajevnih okrajnih in področnih odborov sindikatov zbrati in poslati oblastnemu odboru do 7. januarja 1950. Če katera p-odiažnic« ali krajevni okrajni in področni cdboi sindikatov niso poslali
do 5. januarja potrebnih podatkov, jih naj pokličejo na sejo in jim določijo čas letnih skupščin.
b)	Določiti podružnice, krajevne okrajne in podrobne odbore, kjer bodo za izvedbo skupščin zadolženi posamezni aktivisti okrajnih ali krajevnih svetov. Hkrati tudi predlagajo skupščine, kjer naj bi nudili oblastni odbori posebno pomoč.
c)	Izdelati ključ za volitve delegatov, kat ere naj se izvolijo na skupščinah podružnic ali krajevnih, okrajnih in področnih odborov sindikatov za letno skupščino okrajnega ali krajevnega sveta. Glej čl. 14., točko 2., pravilnika.
d)	Izdelati plan in potek letne skupščine okrajnega ali krajevnega sveta in se temeljito pripraviti, da bo uspeh čim večji. Čas in kraj svojih skupščin dostavijo oblastnemu odboru najkasneje do 25. februarja 1950. Tja dostavijo tudi zapisnik pet dni po skupščini.
e)	Letne skupščine okrajnih in krajevnih svetov morajo biti zaključene najkasneje do 30. marca 1950 in se začnejo takoj, čim šo končane skupščine nižjih organizacij, ki so volile potrebne delegate.
f)	Okrajni sveti naj pomagajo pri izvedbi letnih skupščin tudi krajevnim svetom, ki nimajo poklicnih funkcionarjev.
g Okrajni sveti naj nudijo potrebno pomoč tudi podružnicam upokojencev pri skupščinah, ki se vršijo vsako leto od 1. januarja do 30. junija.
4,	Oblastni in republiški odbori bodo:
a)	Dostavili Glavnemu odboru statistični pregled letnih skupščin po dnevih, poimensko pa le za podružnice z 200 ali več člani do 10. januarja 1950. Če ne bi s terena dobili potrebnih podatkov, bodo osebno ali drugače poskrbeli zanje.
b)	Obenem dostavijo seznam, katerim skupščinam podružnic bodo konkretno pomagali, in katere predlagajo, da jim pomaga GO ZSS.
c)	Oblastni odbori in Glavni odbor bodo sorazmerno prevzeli skrb za skupščine vseh okrajnih in krajevnih svetov, Glavni odbor pa bo sodeloval pri skupščinah tistih krajevnih, okrajnih in področnih odborov, katere bodo predlagali republiški odbori.
d)	Republiški o-dbori morajo do 5. januarja 1950 obvestiti vse svoje podružnice, koliko delegatov naj izvolijo za letno skupščino republiških odborov. Glej čl, 7. pod točko 2 in čl. 19. Pravilnika.
e)	Glavni odbor bo obvestil oblastne m republiške odbore dva dni po njihovem sporočilu, pri katerih skupščinah bo sodeloval, prav tal*, bo obvestil tudi GO ZSJ, republiški odbori pa naj obvestijo svoje centralne uprave
f)	Letne skupščine republiških odbo-,r<?.v ,sc boclo začele takoj, čim bodo zaključene skupščine podrejenih organiza-«Mn morajo biti končane do 1. maja
5.	Splošna navodila:
a)	Pravilnik o letnih skupščinah je bil objavljen v -Delavski enotnost« št. 49 dne 9. decembra t. 1. Poleg tega je do-tiskan tudi v brošuri, ki bo te dni razposlana vsem forumom. Okrajni in krajevni sveti jo prejmejo po povzetju za vse podružnice ter naj jo takoj razdelijo.
b)	V nove odbore in komisije, pododbore in skupine naj se izvolijo naši najboljši borci za socializem, preizkušeni politični aktivisti, udarniki, novatorji in racionalizatorji. i udi več mladine mora v sindikalne odbore. Prav tako mora biti v vseh novih sindikalnih odborih močneje zastopana tudi naša žena, kakor je bila do sedaj.
c)	Izven določenega roka se letne skupščine lahko vršijo samo v soglasju z oblastnimi odbori, skupščine republiških odborov pa s pristankom Glavnega odbora.
d)	Pred skupščino naj se razvija akcija za vpis še vseh neorganiziranih delavcev in nameščencev v sindikalno organizacijo. Večja skrb naj se posveti tudi plačevanju naročnine, kajti pravico do aktivnega sodelovanja na letnih skupščinah imajo samo člani, ki plačujejo sindikalno članarino po svojem brutto zaslužku.
e)	V počastitev letnih skupščin naj se organizira in še bolj okrepi socialistično tekmovanje v kolektivih, da bodo planske naloge v četrtem letu petletke še uspešneje izpolnjene.
Ves sindikalni aktiv se mora zavedati, da je od dobrih političnih in organizacijskih priprav letnih skupščin odvisna nadaljnja uspešna borba pri izpolnjevanju vseh nalog naše socialistične graditve. Vedno nam mora biti pred očmi, da bomo le tako uspešno izpol-n!ey, program naše avantgardne Komunistične partije, ki nam med drugim nalaga: »Izpopolnjevati sindikate kot šolo političnega, strokovnega in kulturnega dviga delavskega razreda, da bo lahko še bolj aktivno sodeloval pri upravljanju države, vodstvu gospodarstva, kulturnega življenja, dežele, skratka, da bi bili sindikati šola upravljanja države in gospodarstva, š-ola komunizma.
ZSJ, Glavni odbor za Slovenijo
Precej proti Traiču Koitovu
še zgrešil svoj čili
Prejšnji teden se je v Soli ji pred vrhovnim sodiščem začel proces proti nekdanjemu sekretarju bolgarske KP in proti podpredsedniku vlade LR Bolgarije Trajči Kostovn in 10 njegovim soobtožencem. Trajčo Kostov je eden izmed podpisnikov zloglasne prve resolucije Informbiroja — eden največjih sovražnikov naše države in najbolj vnetih sodelavcev v protijugoslovanski gonji. Njegovo ime je bilo prvič omenjeno v sporočilu Tanjuga letos spomladi, ko je bila razkrinkana njegova vloga kot agenta imperialistične špijonnže. To vest so kasneje nekateri člani Politbiroja bolgarske KP demantirali in si prizadevali, da bi prikrili pred svojim partijskim članstvom in delovnimi množicami pravi obraz Trajče Kostovn, ker so ga poznali kot provokatorja in vohuna že od leta 1942 in še od prej. šele III. plenum CK bolgarske KP je prvič proglasil, da se Trajčo Kostov nagiba v nacionalizem. šest mesecev kasneje pa so ga proglasili za saboterja in ga aretirali.
Nd ta način so informbirojevski voditelji bolgarske KP prikazovali Traj-ča Rostova v najrazličnejših lučeh, samo takšnega ne. kakršen je, da je izdajalec delavskega razreda in vohun. Zakaj so delali tako?
Samo zato, da bi pred svojimi partijskimi in ljudskimi množicami prikrili dejstvo, da so ne samo prizanašali, ampak mu celo omogočili, da se je ta agent in provokator ter sovražnik bolgarskega ljudstva povzpel na vodilna mesta v Parti ji in vladi. Ko pa je resnica o njem začela prodirati med ljudske množice, so nastopili proti njemu. Po že preizkušenem informbi-rojevskem receptu so obtožili Jugoslavijo, da je sodelovala s Trajčo Kosto-vim in mu naprtili, da sta Trajčo Kostov in njegova skupin« pripravljala zaroto v tej obliki, da bi Bolgarijo odtujila od Sovjetske zveze in jo priključila Jugoslaviji.
Zato so te dni uprizorili v Sofiji nov proces, ki je zelo podoben onemu v Budimpešti- Od prvega se loči le po tem. da sam proces, zlasti zasliševanje Rostova, ne poteka tako gladko, d« igralci svojih vlog ne obvladajo tako dobro, kakor so bile napisane hi da je Kostov s svojimi izjavami na samem procesu, proti pričakovanju, zmedel inf.ormbirojevsko režijo. To je izzvalo v njihovih vrstah presenečenje, zaradi česar so bili prisiljeni razpravo pospešiti, radio Sofija pa je izjave Rostova prinašal z 48 urno zamudo in še to samo v izvlečku, kar dokazuje, da je bilo treba za javnost njegove izjave frizirati in jih prilagoditi prvotni režiji.
O procesu se je razpisal tudi ves svetovni tisk, ki v svojih člankih ugotavlja marsikaj zanimivega. Tako na primer »New York Times« v svojem uvodniku ugotavlja, da je namen sofijskega procesa zastrašiti bolgarsko ljudstvo in ga pokoriti, da se še bolj tesno nasloni na Moskvo. Ta proces, kakor so bili tudi Vsi drugi, je umetno pripravljen in predstavlja sredstvo za borbo proti titoizmu«.
Pariški »Le Monde« ugotavlja, da hočejo s tem procesom še enkrat opravičiti akcijo Sovjetske zveze proti Jugoslaviji, katero so obtožili že zn tisoč različnih zarot, hkrati pa s tem prikriti gospodarske težave, v katerih se je znašla Bolgarija. »France tirenr« ugotavlja celo, da je proces proti Rostovu dejansko proces proti Dimitrovu, saj se, kakor piše »Times«, v tem procesu, v kolikor gre za balkansko federacijo, ne obtožuje samo mnenja Rostova, ampak tudi mnenje nekdanjega predsednika Dimitrova. Prav ta proces namreč potrjuje, da je Dimitrov padel v nemilost v Moskvi že pred svojo smrtjo.«
Italijanski listi v glavnem prinašajo le poročila s procesa, nekateri pa proces tudi komentirajo. Tako piše italijanski »Popolo«, »da je proces v Sofiji prav za prav le igralska manifestacija Kominforina«. Ko ugotavlja, da je Kostov zanikal nekatere točke iz obtožnice, piše na koncu: »Zn ta proces bi lahko že vnaprej rekli, kakšep bo njegov konec, ker je vse vnaprej skrbno pripravljeno. — Vsekakor pa vzbuja morda večjo pozornost, ker je, kakor jzgleda, nekoliko spremenjena režija in je prav malo verjetno, da bi Kostov sam od sebe zanikal obtožnico, ampak da je prav to glavna značilnost nove režije tega informbirojev-skega procesa-«
Vsekakor izgleda, tako piše francoski »Combnt«, »bo imel javno tožilec v Sofiji mnogo težjo nalogo, kakor pa sta jo imela javni tožilec v Moskvi ali Budimpešti«.
Če so informbirojevski režiserji pripravili in ponovili burko sedaj še v Sofiji z namenom, da pred svetovno javnostjo opravičijo svoje početje, in pritegnejo za seboj demokratično javno mnenje, so se prokleto zmotili. Naših narodov tudi to novo sofijsko izzivanje ne bo in jih ne more prepričati o ničemer drugem, kakor o tem, da je pot. po kateri jih vodijo njihova Partija, CK in tovariš Tito pravilna, ker je to tudi edina pot revolucionarne marksističnoleuinistične Partije, ki se bori za zmago resnice in proletarske morale. Tn z nami so tudi vse svobodoljubne demokratične množice v svetu.
NOVA RAZBIJAŠKA SINDIKALNA INTERNACIONALA ORODJE IMPERIALISTOV V BORBI PROTI ENOTNOSTI DELAVCEV
V Londonu se je končala mednarodna razbijaška sindikalna konferenca, ki so, jo sklicali desničarski prvaiki britanskega kongresa Trade Unionov, ameriškega kongresa industrijskih Organizacij in ameriške organizacije dela, da bi razbili enotnost mednarodnega delavskega gibanja. V skladu z dosedanjimi cilji monopolistične reakcije v ZDA in Veliki Britaniji so na konferenci ustanovili novo desničarsko sindikalno internacionalo z imenom »Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov«, ki zajema rumene sindikate in disidentne sindikalne skupine iz 53 držav.
Organizatorji konference — Evening Brown, Muray, Kerry, Deakin, Tevvson, Leon Jouhauk in drugi, splošno znani agenti imperialistov v vrstah delavskega razreda — so odkrili v svojih govorih pravi pomen in smotre nove razbijaške internacionale. Z geslom borbe proti komunizmu so postavili pred odpadniške sindikate kot glavno nalogo borbo proti Svetovni sindikalni federaciji in vnašanje razdora v vrste svetovnega proletariata.
Ne da bi vsaj z besedico omenili naloge delavskega razreda v borbi proti oživljanju fašizma in netilcem novfe vojne ter v borbi za uresničenje in dosego gospodarskih in političnih pravic delavcev, so namerili vse svoje napore k dušitvi
revolucionarne razredne borbe delavskega razreda in k pridiganju tako imenovanega razrednega miru.
Dokumenti, sprejeti na konferenci, še bolj zgovorno razgaljajo to organizacijo kot orodje imperialistov v borbi proti socialističnemu gibanju in enotnosti delavcev. V »deklaraciji o gospodarskih in socialnih zahtevah« zahteva nova internacionala »ukinitev carinskih pregrad v mednarodni zamenjavi dobrin in organiziranje širokih gospodarskih regionalnih skupin«. Prav iste zahteve je postavil v obliki ultimatuma administrator Marshallovega načrta Paul Hoffmann, kar je dokaz, da sta program razbijaških sindikatov in program ameriških monopolov, ki je izražen v zahtevah Paula Hoffmanna, v celoti istovetna in služita istemu smotru: uvedbi popolnega ameriškega gospostva na kapitalističnem svetovnem tržišču.
V isti deklaraciji brezpogojno podpirajo novo smer politike zapadnih sil za vključitev Zapadrie Nemčije v zapadno-evropski vojaško-gospodarski blok.
Razbijaška sindikalna internacionala je doživela kot sindikalni privesek protidemokratične politike monopolistične reakcije prav v začetku na svoji ustanovni konferenci v Londonu globoko obsodbo in prezir naprednega svetovnega tiska in javnega mnenja.
Malomaren odnos do racionalUatorstvo
- Tak odnos je pokazal tov. Dividija Peter, referent za gornji ustroj proge pri DŽ Št. Peter na Krasu. Znano je, da so pri progovzdrževaln-i službi še velike težave, posebno pri zbijanju spotovanih tirnic, katere je treba večkrat zaradi prevelikega nastalega vmesnega prostora na sklepih stisniti ali pa razstaviti na določeni razmah. To delo pa zahteva veliko časa zaradi primitivnega orodja in tudi povzroča motnje v prometu.
To težavo je odpravil tov Udovič Janez, višji nadzornik Nadzorništva proge Št. Peter na Krasu, ki je po svoji zamisli dal izdelati posebno napravo za zbijanje spo to vanih tirnic v njihovi delavnici. S to napravo so pri komisijskem preizkusu dvignili storilnost dela za 200 odstotkov, pri delovni sili pa se prihrani 40 odstotkov.
Za boljši način pri tem delu se je tov. Udovič boril že od leta 1947, ko je bil še nadzornik proge pri nadzorniškem srezu. Šele maja letos pa mu je uspelo skonstruirati to napravo, ki brezhibno deluje pri omenjenem delu, Ko je tovariš Udovič letos v maju sam preizkusil to napravo, je obenem tudi predložil skico in opis te naprave tov. Dividiju
Petru, ki je bil referent za gornji ustroj proge pri Direkciji železnic St. Peter na Krasu, da jo odpošlje ministrstvu za železnice v odobritev.
Danes, ko se po vsej naši državi vodi borba za višjo storilnost dela, je ta brezvestnež ljubosumno čuval v predalu svoje pisalne mize to dragoceno pridobitev in mu jo po petih mesecih vrnil z motivacijo, češ da je treba to skico napraviti v štirih izvodih.
S tem brezvestnim ravnanjem ni povzročil samo to, da tov. Udovič še do danes ni prejel zasluženega priznanja, ampak je povzročil tudi veliko škodo vsemu našemu gospodarstvu, ker je bila ta naprava komisijsko preizkušena šele 6. oktobra 1949 Take naprave bi že danes lahko imele vse brigade širom po naši državi pri takih delih in bi s tem prihranili veliko delovne sile, hkrati pa skrajšali za 200°/o delovni čas pri zbijanju spotovanih tirnic, kar bi pomenilo v območju vsega železniškega omrežja velik napredek pri vzdrževanju prog.
Naj se že enkrat za vselej prenehajo taki odnosi do racionalizatorjev, ki so velika ovira pri izpolnjevanju petletnega transportnega plana v štirih letih in pri graditvi socializma v naši državi. P. M.
Ali si že plačal naročnino za »Delavsko enotnost«?
Tekstilci mariborske oblasti
se borijo za višjo proizvodnjo in hotjso kakovost izdelkov
Prošlo nedeljo je bil v Mariboru posvet najboljših borcev za višjo storilnost dela iz vrst tekstilcev na področju mariborske oblasti. Ta posvet je bil sklican zaradi medsebojne izmenjave izkušenj, pridobljenih v dosedanji borbi za dvig storilnosti dela in odpravljanja napak, ki so vzrok, da v nekaterih podjetjih Siro-tanovičev način dela še ni v polni meri razširjen kost stalen način socialističnega tekmovanja sleherne brigade in slehernega delavca. Pokazal je globoko revolucionarno silo in ustvarjalnega duha ter nezadržljiv delovni zagon naših testilcev.
Uvodni referat je podal predsednik RO tekstilcev tov. Bida, Prikazal je pomembne uspehe, ki so bili doseženi z osvojitvijo brigadnega načina dela in medsebojnega tekmovanja brigad po zgledu Alije Sirotanoviča. Prav to je pripomoglo, da bo tekstilna industrija LRS že do sredine decembra t. 1. v celoti izpolnila svoj letni plan. Po referatu se je razvila živahna in politično zrela diskusija, ki je pokazala, da so do sedaj doseženi uspehi rezultat visoke socialistične zavesti in borbenosti naših delovnih ljudi.
»Sprva smo ostrmeli in nejeverno gledali na rezultate, ki so jih dosegli Alija Sirotanovič in drugi,« pripoveduje v diskusiji tov. ing. Burger iz mariborske Predilnice in tkalnice. »Nato pa smo mi prešli k tehnični pripravi predilniških strojev, da poskusimo zrušiti predilniški rekord. Zaradi pravilne obrazložitve političnega pomena tega tekmovanja, zaradi dobrih tehničnih priprav, točne dnevne evidence in vsakournega objavljanja doseženih uspehov je nastalo med delavci sijajno tekmovalno razpoloženje, ki je dalo temu primerne rezultate. Čudili smo se, kakšen preporod se je izvršil v naših ljudeh. 27 gramov preje na vre-tensko uro je bil do tedaj za strokovnjake neverjeten rezultat, čeprav je bil dosežen pod najidealnejšimi delovnimi pogoji. Zavedali smo se, da bomo o pravih uspehih govorili šele takrat, ko bomo z odpravo vseh nedostatkov, ki zavirajo hitro dviganje storilnosti dela, prešli na vsakodnevno tekmovanje po brigadah, oddelkih in izmenah.
Ena izmed velikih pomanjkljivosti tekmovanja je prepočasna evidenca, zaradi katere zvedo tekmujoči delavci za dosežene rezultate šele drugi dan. Po mojem mnenju,« je nadaljeval tov. Burger, »bi bilo potrebno izboljšati evidenco tako, da bi pokazala že vsaki dve uri, kakšni so doseženi rezultati posameznih brigad. Najvažnejše pa je, da sindikat, zlasti pododbori, pomagajo s političnim delom, ker brez tega ni mogoče doseči kakšnih večjih, zlasti pa ne stalnih rezultatov. Tehnični kader pa mora že vnaprej odpravljati vse težave tehničnega značaja in skrbeti za čim boljšo organizacijo dela. Kot zelo koristne so se pokazale tudi medsebojne izmenjave brigad, s katerimi se prenašajo izkušnje iz podjetja v podjetje.
Napačno je, da nakupovalno podjetje Centrotekstil, ki kupuje bombaž v tujini, ni sklicalo doslej še niti enega posveta s strokovnjaki, ki bi dali lahko marsikakšen koristen predlog in tudi kritiko glede nakupa materiala. Tudi je napačno, da se številke prej ne prilagodijo bombažu, kakršen je na razpolago, temveč delajo često iz bombaža, ki je primeren
le za nizke številke, visoke številke, to je fino prejo, kar silno zavira proizvodnjo, zlasti pa trpi kakovost izdelkov.«
Tov, Bosina iz Tovarne volnenih in vigogne izdelkov, kjer so začeli prvi tekmovati na tkalskih strojih, je poudaril, da prešli na tekmovanje po temeljiti reorganizaciji brigad, zlasti pa po številnih proizvodnih sestankih, ki so bili strokovna in politična priprava za prehod na višjo stopnjo socialističnega tekmovanja. »Dočim so v ostalih mariborskih tekstilnih tovarnah usmerili tekmovanje predvsem na maksimalno izkoriščanje zmogljivosti stroja in pojačenih fizičnih nanorov delavca, smo šli pri nas predvsem na linijo razširitve delovnega mesta.«
Pravilnost te linije je potrdila tovarišica Prevoršek, večkratna udarnica, ki je prva začela tekmovati s svojo brigado na razširjenem delovnem mestu. V diskusiji je povedala, da sprva še sama ni prav verjela, če bo šlo. Toda že rezultati prve ure so brigadi dvignili samozavest tako, da so dosegle po osemurnem tekmovanju presenetljiv uspeh. Nato je zajel val tekmovanja celotno tkalnico in ni bilo več za vse tkalke dovolj strojev. S tem se je znatno odpomoglo pomanjkanju delovne sile.
»Po prvih uspehih in rekordih, ki so jih pri nas dosegle brigade, sestavljene iz najboljših delavk,« poroča tov. Bom-bek iz MTT, »smo začeli misliti, kako bi razširili to tekmovanje na vse naše številne brigade. Osnovo za tako širše tekmovanje je dala brigada »Dora«, ki je začela tekmovati samoiniciativno in brez posebnih tehničnih priprav. Da bi v tekmovanje zajeli čim več delavstva, ne da bi pri tem trpela kakovost proizvodov, smo organizirali teden tekmovanja v kakovosti dela, kar se je pozneje pokazalo kot zelo koristno. Tako smo pozneje, ko se je začela velika bitka med oddelki in brigadami za dosego najboljših uspehov poleg pažnje za polno izkoriščanje stroja in za razširitev delovnega mesta, posvetili še posebno pažnjo kvaliteti dela. Delovni polet delavstva nas je prehiteval in le s težavo smo obvladali evidenco, Pojavila se je pa tudi sovražna propaganda, ki je začela zastraševati delavce s tem, da se jim bodo takoj zvišale norme. Toda zmagala je naša visoka socialistična zavest in danes tekmujemo v vseh oddelkih in tudi v izvenindustrij-skih obratih, kot so DUR, ekonomija, industrijski magazini itd. V tem tekmovanju smo napravili za deset milijonov metrov blaga več, kot je bilo predvideno po planu. Nadoknadili smo v treh tednih šest delovnih dni. Za vsako tekmovalno obdobje smo si postavili določen cilj. Zadnji tak cilj je bil Dan republike, ko smo po zaključenem tekmovanju analizirali dosežene uspehe in sprejeli nove delovne obveznosti do konca leta.
Vse to smo dosegli, ker smo znali dobro povezati delo partijske in sindikalne organizacije ter upravnega vodstva. Zlasti pa je prišla v tem tekmovanju do izraza zainteresiranost in aktivno sodelo-
vanje celotnega strokovnega kadra, To sodelovanje med političnim in strokovnim vodstvom pri organizaciji Sirotano-vičevega načina dela je jamstvo za še nadaljnjo razširitev in učvrstitev tega tekmovanja v našem podjetju.«
Tov. Špes iz istega podjetja je še posebej poudaril važnost dobre kakovosti blaga. »V vsej dosedanji borbi za dvig storilnosti dela smo dosledno polagali posebno pozornost kakovosti izdelkov. Dobra kakovost blaga ni važna samo zato, ker čuvamo s .tem dragocene surovine ter nudimo potrošnikom kvalitetno blago, temveč je kvaliteta važna tudi pri pospešenem izpolnjevanju plana. Tako smo v enem mesecu borbe za boljšo kakovost naših proizvodov, ko smo v oktobru znižali odstotek pokvarjenega blaga od 3,25 na 2.25 odstotka, to je za en odstotek, vključili v plan 15.000 metrov več kurantnega blaga. To se pravi, da lahko prištedimo v enem letu okrog 190.000 metrov kurantnega blaga, ki smo ga doslej prodajali kot odpadke, odnosno manjvredno blago. In ne samo to. Neprestano moramo skrbeti tudi za asortiment. Pri nas smo v zadnjih dveh mesecih izdelali 32 novih vzorcev blaga in s tem omogočili potrošnikom pestrejšo izbiro blaga.«
Diskutant iz ZTS je poudaril, da je borba za kakovostne izdelke še posebno važna pri izdelovanju svilenih tkanin, ki so posebno občutljive in se napake v blagu ne dajo z ničimer odpraviti. Zato so tudi pri njih zaostrili borbo za kakovostne proizvode. Opažati je, da kakovost dela s podaljševanjem delovnega časa pada. Zato se je kolektiv obvezal, da bo s povečanim tekmovanjem plan dosežen in presežen v rednem delovnem času.
Diskutirali so še mladinci iz MTT in TVVI ter PIT, ki so nakazali ogromne zasluge, ki jih imajo naše mladinske proizvodne brigade v borbi za dvig storilnosti dela. Tovarišica Marija Erganec, večkratna udarnica, je povedala, kakšne težave je imela, ko je sprejemala tekmovalne obveznosti pri nekaterih sodelavkah, dokler te niso razumele pomena tega tekmovanja. Danes pa tekmujejo vsi. Justa Banič je povedala, da je za uspeh tekmovanja potrebno zainteresirati tudi nameščenski kader, ki mora skrbeti za ažurnost pisarniškega poslovanja. Tovarišici Greta Pezdir in Katica Primar pa sta ponovno poudarili važnost političnega dela za nadaljnjo razširitev novega načina dela.
Ob neizčrpani listi diskutantov je bil zaključen ta silno ploden sestanek najboljših borcev za višjo storilnost dela iz vrst tekstilcev mariborske oblasti. Vsi udeleženci so bili ponosni na do sedaj dosežene uspehe, ker se zavedajo, da gleda Partija v njih najboljše borce za socializem in da bodo pod vodstvom naše Partije zmagovito končali veliki pohod v socializem.
Sirotanovičevo gibanje je nujen pojav naše borbe za socializem
Čim bolj se bliža zaključek tretjega planskega leta, tem bolj se zaostruje borba, ki bo prav v teh zadnjih dneh dosegla svoj višek. Številni delovni kolektivi so dosegli svoje planske naloge, drugi so tik pred ciljem in s podvojeno silo večajo svoje napore. Močan vzvod pri izpolnjevanju plana je Sirotanovičev način dela, ki je marsikateremu kolektivu prispeval k predčasni dosegi letne zmage. Rudarji so prekosili Stahanov rekord. Mogočne uspehe so dosegli delavci lesnoindustrijskih podjetij, skratka vsi delavci, katerim ni žal naporov za veliki cilj — petletni plan, katerega nam skušajo zavirati sovražniki socializma iz inform-birojevskega tabora.
V	nedeljo 4. t. m. se je vršila v Postojni bazenska konferenca najboljših de-lavcev-borcev za višjo storilnost dela les-no-industrijskih in gozdarskih podjetij. Konferenca je imela namen prenesti delovne izkušnje boljših brigad na druge
Referat o razvoju Sirotanovičevega gibanja v naši državi je podal tajnik 0B0 ZS tov. Somrak Ciril, ki je med drugim dejal, da se je v goriški oblasti gibanje za višjo storilnost pojavilo nekoliko kasneje kot drugod. Prvi so pristopili k organizaciji tega gibanja naši gozdarji. V odgovor blejskim gozdarjem je Slej kova brigada v drugi polovici septembra nasekala v osmih urah 78,42 m3 hlodovine za žage, 3,‘31 m® jamskega in 0,64 m3 celuloznega lesa, Na enega brigadirja je odpadlo 10,30 m3 in so s teni presegli normo za 307%. Gozdarjem so sledili lesni delavci kolektiva obrata Bač v bistriškem okraju. Pod vodstvom tov. Faturja Franca je devetčlanska brigada razrezala 26,190 kub. m tipa Il-a, skupni razrez znaša 52,362 m3, porabila je 66,120 m3 surovine. Enourna delovna norma na posameznika j .e znašala 0,138 m® iin je bila presežena 526%. V drugem tekmovanju pa je ista brigada dosegla 666% dnevne norme. Prvič je brigada dosegla 78,7% izkoriščanja. Obratu Bač je sledil obrat Koritnica, kjer je brigada pod vodstvom Jakoba Tomšiča dosegla dnevno normo 643%.
V	LIPU Cerknica se je borba za višjo storilnost dela organizirala v šestih obratih. Najboljši je bil obrat Martinjak, kjer so dnevno normo dosegli 200%, ostali obrati pa od 150 do 200%. Tekmovanje za višjo storilnost so organizirali tudi v LIP Št. Peter na Krasu, kjer so brigade dosegle 105 do 113% dnevne norme. V tovarni leeovinskih plošč pa je v tekmovanju kolektiv dosegel dnevno normo 108%.
Tudi v LIP Postojna so organizirali tekmovanje po Sirotanovičevem načinu.
Pavšičeva brigada je 27. novembra na enem polnojarmeniku in na eni mali tračni žagi tipa »Brenta« tekmovala in izrezala jelove hlodovine 49,08 m3 in od tega je bilo 33,363 m® razrezanega jelovega rezanega lesa. Normo so presegli za 231%.
Vsi ti uspehi in rekordi nam povedo, da se je borba za višjo storilnost široko razmahnila tudi v lesni industriji in gozdarstvu.
Kaj nam pričajo ti uspehi? Od kod izvirajo ti rekordi? Kdo je dal pobudo, da so začeli presegati v takšnem obsegu svoje dnevne norme?
Na to daje odgovor delavski razred sam, ki se zaveda svoje vodilne vloge, ki se zaveda, da gradi družbo brez izkoriščevalcev, da je lastnih vseh proizvajalnih sredstev in da ni več razredov, ki bi živeli na račun tujega dela in znoja.
Mnogi delovni kolektivi in tudi obrata Bač in Koritnica, LIP St. Peter na Krasu ter GG Postojna so prej težko dosegli plan, dočim so ga z uvedbo novega sistema dela z lahkoto presegali in ga nekateri tudi predčasno izpolnili še pred 29. novembrom. Z uvajanjem Sirotanovičev ega dela je nastopilo novo obdobje, ki stremi za tem, da bi tekmovanje za večjo storilnost dela delavcev ne izčrpavalo, temveč jim olajšalo delo.
Pogoji za uspešen razvoj gibanja za višjo storilnost dela je uvedba brigad-n ega sistema, Pri brigad nem sistemu dela pride posebno do izraza pravilna razvrstitev del, večja produktivnost, zboljšanje . delovne discipline in boljša organizacija dela. Brigada tvori celoto določenega števila delavcev, povezanih v delovnem procesu ali pa po liniji tehničnega' vodstva. Z brigadnim sistemom dela se je močno razmahnilo socialistično tekmovanje, ker so se v to tekmovanje vključili novi delavci. Brigadni sistem dela je torej osnovni pogoj za organizacijo gibanja za višjo storilnost in za višjo obli-
ko socialističnega tekmovanja. Pri tem pa je posebno značilno to, da se k aktivnemu sodelovanju pritegne tehnično vodstvo, ki s svojimi bogatimi strokovnimi izkušnjami združeno z revolucionarno socialistično zavestjo naših delavcev premaga tehnično zaostalost, to je pomanjkanje mehanizacije in doseže do sedaj neslutene rezultate.
V	nadaljevanju je še govoril o strokovnem usposabljanju delavcev potom raznih tečajev in šol, o kulturnem in političnem delu med delavci in agitaciji in popularizaciji delavcev za višjo storilnost
V	diskusiji so sodelovali iniciatorji novega načina dela tov. Slejko Štefan, Fatur Franc ter brigadirji iz GU Snežnik, LIP Št. Peter na, Krasu, Cerknice, Postojne in Ilirske Bistrice ter tovariši iz tovarne lesovinskih plošč iz Ilirske Bistrice. Vsi so poudarjali kot osnovo vsakega dela v podjetju tesno sodelovanje med upravo, partijsko in sindikalno organizacijo, pomembnost proizvodnih konferenc, ki se morajo vršiti po vsakem tekmovanju, da se tako prediskutira nepravilnosti in dobre strani tekmovanja. Lesno-industrijska podjetja bodo morala posvetiti večjo pozornost sortiranju hlodovine na skladiščih, je dejal tov. direktor LIP št. Peter na Krasu, ker to omogoča nemoteno obratovanje vsega podjetja. Nadalje ]e bilo govora o odnosu delavcev in skrbi za njihovo življenje, za kar se naša podjetja vse premalo zanimajo. Na konferenci je Fatur Franc, prvoborec za višjo storilnost dela lesnoindustrijskih podjetij, napovedal tekmovanje do konca tega leta vsem žagarskim obratom postojnskega bazena, ki ima namen tembolj razširiti gibanje za višjo storilnost dela in v počastitev volitev v KL0. Tekmovali bodo v sledečih točkah:
1. Katera žagarska brigada bo najviše presegala postavljene norme in imela najboljši odstotek izkori« ščanja ter kvalitete dela:
2. katera brigada bo imela več predavanj in sestankov v zvezi z volitvami v KLO;
5. katera brigada bo imela bolje organizirana proizvodna posveTova-n ja in sindikalni študij:
4. katera brigada bo imela večje število svojih članov vpisanih v hranilne blagajne.
Tekmovanje traja od 5. decembra do konca leta.
Slejkova brigada pa je napovedala tekmovanje vsem gozdnim brigadam ter LIP Št. Peter na Krasu, vsem lesnoindustrijskim podjetjem kot celotam.
ZIVL1EN1E V EDINICI
Jugoslovanske armade
V edinico podporočnika Blažiča, garnizon Ljubljana, so pred petnajstimi dnevi prišli rekruti — novi vojaki JA. Večina jih je z juga, iz Srbije, Makedonije, Hrvatske, nekaj je med njimi tudi Šip tar jev in Slovencev.
Po enomesečnem bivanju v karanteni, kjer eo bili zdravniško pregledani in
Mnogo vedrega vzdušja so prinesli in zbudili živo zanimanje tako za učenje kot za vojaške vaje in kulturno-prosvetno delo prostovoljci, ki jih je edinici podporočnika Blažiča kar lepo število. Kako lahko je delo e temi fanti, ki so še preden je bil vpoklican njihov letnik, prostovoljno prišli v Armado1, da se tu
Slušatelji ene izmed oficirskih šol Jugoslovanske armade med šolsko uro na terenu
Mali Ivkovič je priljubljen pri vseh, pri sotovariših in pri komandirjih.
Zmotil bi se, kdor bi mislil, da je ta mladi vojak tam nekje z dalmatinske obale in ga domotožje vleče na morje.
Ne, Ivkovič je letos poleti prvič videl morje, ko ga je krojaška zadruga na Ču-karici kot najboljšega učenca poslala na dopust ob morju. To letovanje je zapustilo v njem globok vtis in sedaj misli le še na široko vodno pot v svet.
»Pa če bi moral obležati na dnu morja, k mornarici bi vseeno rad>« pravi, pa ga takoj pokara komandir, ki mu je obljubil dobro besedo pri višjem vojaškem vodstvu za njegovo prošnjo.
»Ni heroj, kdor se pusti takoj pogubiti.«
Nekoliko zardel mu Ljubisan odgovarja :
»Saj ne takoj na dnu, samo da pridem k mornarici, pa bom tudi heroj prej, kot pa na.dnu.«
In prav nobenega dvoma ni, da ne bi taki, Titu in domovini predani ljudje kot je Ljubisan in še stotina drugih, ne postali heroji, 6e bi to zahtevala obramba domovine.
Tega mnenja je tudi prostovoljec — Šiptar s Kosmeta, Mohamed Timuharev, ki je najboljši pri političnem študiju in se tudi največkrat javlja v diskusiji. — Prav zato, ker ve, kaj je delovnemu
Višinski je karikiran menda tolikrat, kolikor je stenčasov in edinic. Na vsaki sliki v drugačni obliki pojasnjuje »marksistični« odnos Sovjetske zveze do naše države. Poleg tega so na sten-časih še sličice in dopisi iz življenja v edinicah ter osebne tekmovalne obveznosti in napovedi. Na sten-času, posvečenem demobiliziranim tovarišem, pa so slike tistih, ki so se javili za delo v vojni ali civilni industriji, da bi tam nadaljevali delo, ki so se ga izučili. »Kakor jih je učila naša Partija in kakor so jih učili, ko so bili v Armadi,« so napisali pod slike.
Iz edinke podporočnika Blažiča so se vključili v industrijo razen dveh vsi demobilizirane!, kajti vojska vzgaja nove strokovnjake za izpolnitev gospodarskih nalog in nešteto radiotelegrafistov dela danes na poštah, železnicah itd.
preoblečeni v uniformo, so bili končno razporejeni v ljubljansko garnizijo, v specialne edinke za vezo. Pri dokončni razporeditvi za more iste, telefoniste in radiotelegrafiste so upoštevali tudi želje posameznikov.
V	edinici podporočnika Blažiča so bodoči radiotelegrafisti.
V	svetlih, čistih učilnicah sede ob dolgih mizah Arnšek Franjo iz Hrvatske Slavonije, Erič Miodrag, doma nekje od Čačka, mladinec Jovanovič Mihajlo iz Beograda, Gvordanovič Mirko in še mnogo drugih. Pod vodstvom vodnika Jankova Milivoja so že premagali prve težave. Seznanili so se z inorsejevimi znaki in sedaj je treba vaditi predvsem hitro sprejemanje in pisanje besed. Skoraj vsi so sprejeli osebne obveznosti v tekmovanju za Dan Jugoslovanske armade in vsak izmed njih si želi biti najboljši in cimiprej pravi radiotelegrafist. Uspehi večine so zelo zadovoljivi.
Prav tako jim ne dela težav vojaška vzgoja. Večina jih je bila namreč že na predvojaški vzgoji, zato se znajo vse drugače obrniti in prijeti za orožje, kol lanski novinci.
Učenje v stroki in vojaške vaje izpolnjujejo po jutranji fizkulturi, čiščenju in zajtrku dopoldanski čas v edinici.
,vPo kosilu imajo vojaki prosti čas, ko Pišejo domov, čitajo knjige v lepo urejenih četnih čitalnicah ali kotičkih. Naj-V0č pa je med njimi vnetih šahistov, ki 6e pomerijo med seboj ali s svojimi komandanti na številnih turnirjih. Ko eo kjhajali pred meseci demobilizirane! “jažičeve edinice iz vojske, ni bilo med njimi nikogar, ki ne bi vsaj v osnovi Poznal šaha. In tudi novodošli prav gotovo ne bodo zaostajali — za Dan Armade so v prostem času izdelali več šahov. Marsikdaj pa je ta edinica izkoristila popoldanski čas za prostovoljno delo na Pšati, Ambroževem trgu, na gradbišču nove Pošte itd.
delom na cesti »Bratstva in enotnosti« so
P Alki JA prispevali k socialistični graditvi naše države
Tudi fizkulturi in kulturnoprosvetne-mu delu posvečajo v vojski mnogo pozornosti in časa. Zvečer, po večerji se začno vaje in sestavljanje raznih programov. Ob sobotah pa je v vojašnici veselje, da je kaj.
V dvorani dajejo prireditev, sliši se smeh, šala, oglaša se harmonika in ne odšli bi v postelje, če ne bi trobentač na dvorišču naznanil-: čas spanja.
izučijo poklica, ki jih veseli, politično vzgojijo in postanejo novi ljudje.
Mali prostovoljec Ivkovič Ljubisan in Fajič Omer sta se kot prostovoljca javila v mornarico.
Sama v mornarico? Za štiri leta?
človeku socialistična domovina, tako odtočno pribije: »Branili jo bomo, če bo treba in tudi obranili, ker smo tega v polni meri zmožni.«
Poleg strokovnega učenja in vojaških vaj dopoldne imajo v edinici popoldne
V	težkih borbah proti okupatorju se je rodila in razvijala naša armada.
V	njej je sodelovalo vse delovno ljudstvo, zato je prava ljudska arma-
da naše socialistične domovine
Marsikdo, ki se morja in štirih let vojaščine boji, ne bo verjel tega.
Ivkoviču in Fajiču pa ne pomenijo štiri leta nič ker mislita za stalno ostati v vojski. Zato sta takoj po prihodu v ljubljansko garnizijo oddala prošnje za premestitev v mornarico.
po prostem času namreč tudi stalne politične ure s predavanji in diskusijo o vseh tekočih političnih in gospodarskih dogodkih. Kakšno zanimanje vzbuja to med vojaki v edinicah, nam najbolj zgovorno povedo številni sten-časi, ki jih urejuje vsaka edinica zase ter vise po hodnikih vojašnice. Karikature in članki so delo preprostih vojakov, ki so še pred kratkim po večini prišli iz vasi ali pa, v manjši meri, iz delavnic. Iz njihovih prispevkov vidimo, kako sprejemajo v vojski Mevetniško kampanjo Inform-biroja.
Pripadniki naše vojne mornarice vztrajno izpopolnjujejo svojo borbeno spretnost
Nov človek je postal
Kako mrka in prav nič privlačna se nam zdi na prvi pogled vsaka vojašnica. Skoraj nemogoče se nam je otresti vtisa, ki ga je zapustila žalostna preteklost, ko so za zidovi vojašnic dušili življenje in razvoj tolikim mladim ljudem. Utepali so jim v glavo kraljevsko dinastijo, njih rojstne podatke, prepovedovali čitanje časopisov in spremljanje dnevnih dogodkov, jim dušili voljo do dela, da si skoraj ne moremo predstavljati, kakšno svetlo, lepo in veselo življenje je planilo v te prostore po osvoboditvi.
Tudi Molerovič Tomislav, ki je sedaj v edinici kapetana Joviča, se je bal vojašnice. V rodni vasi, blizu Valjeva je bil poljedelski delavec pri bogatem kmetu. Od jutra do noči je delal in prav nič časa ni imel, da bi se česa izučil. Tudi čilal in pisal je le za silo.
Takole ob večerih pa so se zbrali fantje, da se pogovore o tem in onem in včasih je pogovor nanesel tudi na vojašnico. Neki znanec mu je še bolj poglobil strah. Govoril je o slabem in težkem življenju v vojski, prav tako, kot njegov gospodar. No, in morda ni Molerovič prav zaradi tega veroval vsem njegovim besedani.
Pa se je letos vrnilo 'iz vojske v vas nekaj njegovih dobrih tovarišev, ki so mu tako spremenili mnenje, da se je predčasno, kot prostovoljec javil v vojsko.
Ge mu je žal, ga bo kdo vprašal, pa Molerovič takoj odgovori:
»Seveda, kako tudi ne! Ko pa sem se tako kasno odločil za ta korak. Če bi vedel prej, kako je tu, ne bi čakal s prijavo toliko časa.«
In kaj je tovarišu Moleroviču, tako po volji?
»Vse, prav vse,« odgovori, »najbolj pa to, da se v vojski vsega naučiš, kar želiš in da imaš za to vse možnosti. Sedaj se
bom izučil za morsista in ko pojdem iz vojske, bom delal v tej stroki, kjer koli bo potrebno.
Pa ne samo to, kako postane človek tudi v političnem pogledu vse bolj razgledan in zaveden, ko imamo dnevno politične ure, kjer lahko vprašaš vse, česar ne veš in kar te zanima.«
Tako Molerovič ni imel pojma o obdelovalnih zadrugah. A danes, kako pa danes. Pomaga tovarišem — demobilizi-rancem v vasi, ki so začeli s propagando in ustanavljanjem zadruge. Že več pisem je napisal domov, o življenju v armadi in o tem, kaj je na političnih urah zvedel o zadrugah. In v vasi Vrela vedno težko pričakujejo njegovih pisem.
Živahen in odločen je Molerovič. Živo se mu svetijo črne oči, ko pripoveduje o svojem učenju, delu in življenju v vojski. Na proslavi Dneva Armade pa se bo ta Molerovič, sijajen farit od Valjeva, ki mu je bil vstop v vojsko tako pomembna prelomnica v življenju, popolnoma spremenil.
Na pozornico pred stotine parov radovednih in zanimanja polnih oči bo stopil Molerovič našminkan in preoblečen kot Raik v »Budimpeštanskem procesu«, skeču, ki ga je za slavnostni dan ngpisal nastavnih Gaič! In ko bo Raik-Molerovič prav tako kot oni pravi v Budimpešti priznaval krivdo, zločine in grehe, za katere ga niti vprašali niso — bo še enkrat navdušil svoje sotovariše in komandante. Je namreč prvi in najboljši igralec dramatske skupine, ki je že v najrazličnejših vlogah, pa najsi bo ženskih, moških, resnih ali smešnih, zadivil ves garnizon.
Glejte, kaj je že v prvih mesecih naredilo življenje in vzgoja v armadi iz preprostega fanta z vasi, ki niti citati in pisati dobro ni znal!
■

B.?S -----SnSBaiBEBBSClC-lcessI
Udarniki iz invalidskih delovnih kolektivov so pomnožili armado borcev za plan
Največji praznik naših delovnih ljudi, Dan republike, je tudi v invalidskih delovnih kolektivih letos potekel kot dan pregleda vseh tistih velikih delovnih zmag, ki pospešujejo našo smelo pot v socializem in lepšo bodočnost. Nepregledne vrste udarnikov, ki največ dopri-našajo k izpolnjevanju velikih planskih nalog in pospešeni graditvi socializma v Titovi Jugoslaviji, so se ta dan pomnožile tudi s 47 novimi udarniki iz invalidskih delovnih kolektivov Slovenije.
Med novimi udarniki in udarnicami jih je največ iz invalidske »Tovarne perila« v Ptuju, kjer je pogoje za udarnika izpolnilo devet strojnih šivaik. Za udarnice so bile proglašene Marija Emeršič, Ljudmila Kopše, Marija Horvat, Nada Bezjak, Marija Plohl, Katica Rojko, Marija Kramberger, Zora Gregorec in Frančiška Petek.
Šest udarnikov so proglasili v mizarskem podjetju »Istok« v Mirnu pri Gorici. Vsi s tem častnim naslovom nagrajeni delavci so v dosedanjem delu pokazali veliko vnemo in stalno presegajo dnevne delovne norme do 40 odstotkov. Udarniki Željko Pagon, Lambert Špinčič, Jože Blimlajn, Jože Zorec, Jože Pahor in Franjo Černič bodo še naprej delali s tako požrtvovalnostjo kakor doslej, prepričani pa so, da jim bodo kmalu sledili še drugi tovariši iz kolektiva
V delovnem kolektivu invalidskega podjetja »Zvezda« v Kranju so proglasili tri nove udarnike, dva najbolj marljiva, barvar Janez Lotrič in tkalski mojster Štefan Jurina pa sta =: naslov udarnika priborila že drugič Na novo so
proglašeni tkalki Slava Kavčič in Francka Martinčič ter tiskar Andrej Košir.
V	»Šaleški lesni galanteriji« v Šoštanju sta bila za udarnika proglašena Milka Čuden in Franc Uranjek, ki sta redno presegala dnevno delovno normo za 30 do 40 odstotkov, v tekmovanju za večjo storilnost dela pa tudi za več kot 100 in 160 odstotkov
Vodstvo podjetja »Mizarstvo« v Polzeli je po pristranski in osebni izbiri predlagalo pet svojih delavcev za udarnike. Izkazalo pa se je, da sta med temi petimi kandidati izpolnjevala pogoje za udarnike le dva, medtem ko tretjega, ki jih je v celoti izpolnjeval, niso upoštevali, Končno je organ republiške uprave invalidske lokalne industrije stvar rešil in so bili za udarnike zasluženo proglašeni Karel Podlesnik, Karel Borštnar in Martin Zagožen.
Tri udarnice so proglasili tudi v invalidskem podjetju »Strojno pletilstvo« v Črnomlju. 1 a naslov so si zaslužile pletilke Fančika Švajger, Tončka Šimu-nič in Zdravka Zore, ki so normo presegale za okoli 20 odstotkov.
V	»Čevljarstvu« v Celju so za udarnike proglasili Jožo Beltrama, čevljarja Mirka Fabjana in prikrojevalca Ignaca Bizjaka, medtem ko so v »Tovarni trakov« v Mariboru proglasili Jožico Cilenšek in Ljudmilo Jerinko«, v »Kolarsko-karoserijskem podjetju« v Mariboru kovača Kolomana Zrinjskega, v »Fotoliku« v Ljubljani pa Milana Faturja, ki je od prvega dne dela po normah bil najboljši delavec v podjetju.
GENERALMAJOR LADISLAV AMBROŽIČ	^	m
TRETJA SOVRAŽNA OFENZIVA V SLOVENIJI Bt OŠMlA OffiEMMfA
L
Roško ofenzivo imenujemo največjo ofenzivo, katero so italijanski okupatorji izvedli na osvobojenem ozemlju v Sloveniji — v »Ljubljanski provinci«. Roška ofenziva se imenuje po velikem gozdnatem hribovitem ozemlju Kočevski Rog, ki se razprostira med Kočevjem in Novim mestom. V Kočevskem Rogu je bil za časa vojne sedež Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije in več važnih vojaških in političnih ustanov.
V	tej veliki ofenzivi so Italijani usmerili težišče napada na Kočevski Rog, ker so vedeli, da je tu središče vodstva slovenskega odpora. V tem delu Slovenije so se odigrale najbolj dramatične borbe roške ofenzive. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja s Centralnim komitejem KPS na čelu in edinice narodnoosvobodilne vojske Slovenije, katere so bile obkoljene v Kočevskem Rogu, so pokazale svojo veliko iznajdljivost, hrabrost in odločnost, izvršile herojski podvig s prebitjem italijanskega obroča ter rešile vse važne ustanove. Zato je borba v Kočevskem Rogu ena najvažnejših strani zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji.
Roška ofenziva se je začela 1?. julija, končala pa šele 3. novembra leta 1942. Roška ofenziva je bila stvarno sestavni del tretje sovražne ofenzive.
Sredi leta 1942, posebno maja, junija in julija, se je narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji silno razmahnilo. Vsa Slovenija pod italijansko okupacijo je prešla v oboroženi upor. Partizanske edinice so se zelo pojnnožile in s svojimi napadi primorale italijansko vojsko, da se je umaknila v večje garnizije. Tako so bila v Sloveniji pod italijanskim okupatorjem osvobojena mnoga ozemlja, posebno na Notranjskem in Dolenjskem, s čimer so partizanske edinice dobile široko manevrsko področje. Svobodno ozemlje je hkrati omogočilo veliki razmah političnega dela med prebivalstvom, ki je že takrat bilo enotno in organizirano v Osvobodilni fronti Slovenije. t
Prav tako je takrat obstajalo močno gibanje na slovenskem ozemlju, ki je bilo zasedeno od Nemcev (na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem). V Julijski Krajini, katero so Italijani smatrali za svoje ozemlje, je prav tako stalno naraščalo narodnoosvobodilno gibanje.
V	tem času je NOVJ tolkla sovražnika po vsej Jugoslaviji. Povsod je bila naša vojska v ofenzivi. Okupatofi je bil potisnjen v garnizijo, njegove zveze pa so bile prekinjene.
Zaradi takega položaja v Sloveniji se je italijanska komanda morala odločiti za obsežnejše akcije. A kakšno je bilo takrat stanje Italijanov, najbolje ilustrira Mussolinijeva izjava, ki jo je dal na sestanku komandantov II. italijanske armade 31. julija leta 1942 v Gorici: »Mislili smo, da bo slovenski narod smatral za manjše zlo, če bo prišel pod Italijo kakor pod Nemčijo. V začetku je bila zasedena cona (t. j. »Ljubljanska provinca«) mirna, kasneje pa je nastopila kriza.
Naše postojanke niso bile dovolj trdne, mi pa jih nismo mogli okrepiti. Po napadu Nemčije na Rusijo se je slovenski narod čutil solidarnega z Rusijo. Od takrat so zginile naše optimistične na-de v miren razvoj politične situacije v zasedenih krajih. Proti premaganemu ljudstvu je treba biti neusmiljen. To ljudstvo nas nikoli ne bo vzljubilo. Brzino operacij moramo pospešiti. Na Balkanu ne moremo vzdrževati toliko divizij. Okrepiti moramo naše sile na Zapadni fronti in v Tripolitaniji. Sedaj pomeni za nas Balkan veliko obremenitev, mi pa moramo zmanjšati naše sile na Balkanu.
II.
Italijani so se dolgo časa pripravljali za roško ofenzivo. Kot uvod v ofenzivo so začeli z množičnim interniranjem Slovencev. Ljubljana je bila ograjena z žičnimi zaprekami. V Kočevje je prišla divizija »Maccerata«; iz Hercegovine je bila prestavljena divizija »Cacciatori delle Alpi« v okraj Grosuplje; v »Ljubljanski provinci« sq bile razpostavljene razne samostojne in specialne edinice, vključene pod komando XI. armadnega korpusa, ki je operiral v Sloveniji. Vse policijske moči so bile postavljene pod vojaško komando. Italijani so začeli velik teror proti slovenskemu narodu.
Kakšna je bila operativna zamisel sovražnikov in kakšno taktiko je hotela uporabiti italijanska komanda za uspešen zaključek roške ofenzive?
Ofenzivo je organizirala in izvedla komanda XI. armadnega korpusa. Ves potek ofenzive je razdelila v tri faze. V prvi fazi je bilo treba očistiti ozemlje južno in jugovzhodno od železniške proge Ljubljana—Kočevje, to je vso Notranjsko in del Kočevskega. V drugi fazi ofenzive bi morali obkoliti Kočevski Rog — središče odpora, v tretji fazi pa očistiti severni in severozapad-ni del Slovenije, nekako od železniške proge Ljubljana—Novo mesto—Črnomelj tja do nemško-italijanske meje, s težiščem operacij na Gorjancih.
Da bi lahko uspešno očistili vse ozemlje partizanov, so se fašistični komandanti odločili, da bodo čistili sektor za sektorjem, najprej obkolili eno področje, tako da ne bi niti en kraj na določenem odseku ostal nepreiskan. Tak način čiščenja so Italijani imenovali »rastreljamento«.
Da bi izvršili operativno zamisel roške ofenzive, so Italijani zbrali pod komando XI. armadnega korpusa naslednje divizije: »Granatieri di Sar-degna«, »Cacciatori delle Alpi«, »Ison-zo« in »Maccerata«. Poleg teh divizij je bila sestavljena posebna skupina fašističnih edinic — »črne srajce«. Da bi zaprli slovensko-hrvaške »meje«, so uporabili enote V. in XIII. armadnega korpusa. Sile za izvedbo ofenzive so bile znatno okrepljene z artilerijo m aviacijo. Poleg tega pa so Italijaiji izvedli tudi posebno politično pripravo. Na prošnjo izdajalskih belogardističnih vodij so dovolili, da so se formirale posebne belogardistične enote, ki naj bi podprle italijansko ofenzivo proti slovenskemu narodu in na očiščenem ozemlju ustanovili utrjene belogardistične postojanke. Tako je tudi slovenska izdajalska belogardistična reakcija v roški ofenzivi prvič odkrito nastopila
z orožjem proti svojemu narodu prav tako, kakor okupatorjevi hlapci v ostalih predelih Jugoslavije.
III.
15. julija se je začela prva faza roške ofenzive in je trajala do 6. avgusta 1942. Italijani so zbrali svoje sile tajno in iznenada navalili na naše položaje na Krimu in Mokrcu, južno od Ljubljane. Čeprav smo bili obveščeni o ofenzivi, nismo računali, da bo tako dolgotrajna in da bodo v njej nastopale tolike sile. V prvih borbah z Italijani smo imeli na Notranjskem manjše izgube. Po močnem odporu so bili naši primorani, da se umaknejo v smeri Kočevja in Roga, Italijani so odkrili mnogo naših skladišč in jih uničili.
Po nekaj dneh ofenzive je bil položaj jasen in vse so ukrenili, da bi onemogočili obkolitev in uničenje naših enot. V prvi fazi svoje ofenzive so Italijani naleteli na močan odpor in jo končali brez uspeha. V drugih predelih Slovenije, ki niso bili zajeti v ofenzivo, so se vršile lokalne borbe z Italijani, ki so delali izpade iz posameznih postojank in napadali naše enote v neposredni bližini garnizije.
Na Rogu je Glavni štab Slovenije vse ukrenil za primer, če_ bi se italijanska ofenziva še nadalje razvijala. Ni nam bilo jasno, v kateri smeri se bo razvijala. Enote in ustanove na Rogu so bile pripravljene za izselitev, če bi Italijani napadli Kočevski Rog.
Na Rogu se je takrat poleg CK KPS, Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije nahajala še peta grupa partizanskih odredov Slovenije s posameznimi enotami, več bolnic in razne partizanske delavnice, ki so delale za vojsko. Poleg tega so bili tu še centri za vezo med posameznimi enotami vse Slovenije. Toda v samem Kočevskem Rogu ni bilo veliko naših operativnih enot.
Italijani so 7. avgusta zbrali vse svoje enote za napad na Kočevski Rog.
Z vseh strani so navalile fašistične horde na središče osvobodilnega gibanja, da bi ga obkolile in povsem uničile. Koncentrično so se približevali roškemu področju pri Žagi Rog, kjer so mislili, da je središče našega gibanja. 17. avgusta so italijanske enote strnile obroč okoli Kočevskega Roga. S tem je bila končana glavna faza operacij obkolitev Kočevskega Roga.
Naše sile in vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji se niso mogle pravočasno prebiti iz Kočevskega Roga. Začeli so se težki in dolgotrajni boji v obroču proti sovražniku, ki je bil dobro oborožen in številčno ter materialno v premoči. Italijani so nastopali s štirimi divizijami in z eno manevrsko grupo (skupno okoli 60.000 mož), znatno okrepljeni z artilerijo in aviacijo. Na naši strani v Rogu je bilo takrat okoli 400 oboroženih partizanov in okrog 600 ljudi iz ustanov, vodstev, delavnic itd. (od katerih je bila polovica neoboroženih). Torej skupno okoli 1000 ljudi.
Centralni komite Komunistične partije Slovenije s tov. Kardeljem na čelu, Izvršilni odbor Osvobodilne fronte Slovenije, Glavni štab narodnoosvobodilne vojske Slovenije in vrsta ustanov so se skušali ponoči pred končno obkolitvijo
Žufemfcork
KoreipelJ#
Dvor
NOVO1
MESTO*

Pot!sU»v»e
M Poljube*

Težka voda & J G
Podhott
Topla Reber

Birčn* vas


Podgrad
Podturn
VGA«
S* T


9 M»Uoš»

lieSna sela
Skcrbic
764
Lipovec
ZELC'

Dolenja v#s
•A
' V.100
^Grintovec
Topli vrh
BUKOVA G.
Rožni Dol
Klinja vas


SUŠ^JAP
Ponikve ^
Pianina
^Mačkovec*

Gotenice
"mačji hrib

'ČRNOMELJ!
[Kočevska Reva

Mavi-len
VjvRejneoi

\ Nem tka Loke*

Knežja Lipa
)£i/ DIV. .JSOSZO* ^ Spodnji Log \ j
PredgraS V Oes»o*i vas
KONCENTRACIJSKI prostor
Si n J vrh
SMER NAPADA ITAL. KOLONE

X! V
ROŠKA OFENZIVA
ZAtoHNI ITALIJAN. POLOŽAJI
POLOŽAJ ITALIJANSKIH ENOT DNE 18 AVGUSTA 1942.

TERITORIJ,
NA KATEREM SO SE 1942. LETA BORILE NAŠE PARTIZANSKE EDINICE PROTI ŠTEVIL ČNO NEPRIMERNO MOČNEJŠEMU SOVRAŽNIKU. — PREDANI PARTIJI SO V NAJTEŽJIH POGODIM USTVARJALI TO, KAR DANES IMAMO — SVOBODNO DOMOVINO DELOVNEGA LJUDSTVA
Roga prebiti v predel med Novim mestom in Žužemberkom. Dolga kolona 400 ljudi je bila okoli tretje ure zjutraj odbita z utrjene sovražnikove linije ir, potisnjena nazaj v obroč. Z vseh strani so prihajale vesti o velikih italijanskih silah, katere se utrjujejo, grade bunkarje in pripravljajo razne ovire.
Položaj na Rogu je bil zelo resen. Celotna dolžina utrjenega obroča je znašala okoli 38 km, kar pomeni, da je gostota obkolitve bila dva vojaka na en meter. En italijanski polk je potemtakem zasedel fronto okoli 2 km. Ta gostota sovražnih sil na fronti je predstavljala torej približno gostoto fronte, na kateri se vrši napad na utrjeni sovražni rajon. Italijani so bili zmožni s temi silami stisniti obroč in onemogočiti vse naše poskuse, da bi se prebili. Številčno razmerje med sovražnimi silami in našimi je bilo 100:1'v korist sovražnikov, razmerje v ^oborožitvi pa je bilo za nas še slabše.
Razumljivo je, da Italijani niso napravili obroča samo na eni strani linije, ker so imeli dovolj sil na razpolago. Utrdili so več linij. Ko so začeli čistiti gozdove v vseh smereh, so to delali z več vrstami (ponekod z devetimi), kjer so bili vojaki oddaljeni drug od drugega 20—40 metrov, tako da so lahko med seboj držali zvezo tudi v najgostejšem gozdu. Na ta način so prešli vse ozemlje kot glavnik z več vrstami zob. Da bi držali medsebojno zvezo in da bi zavarovali preiskovanje vsakega dela roškega ozemlja, so med čiščenjem šli okoli 100 do 200 metrov naprej, se nato ustavili, da bi vzpostavili zvezo in uredili svojo linijo. Pri čiščenju samega Kočevskega Roga, pravzaprav najvišjega vrha in njegove najbližje okolice, so pred tem z eno divizijo izvršili artilerijsko pripravo in bombardirali Rog z eno eskadrilo lahkih bombnikov.
Ko se prvo noč naša skupina okoli 400 ljudi z vodstvom narodnoosvobodilnega gibanja ni mogla prebiti, smo se umaknili in pripravili drugi način za izhod iz obroča. Razdelili smo se v tri skupine. V eni skupini je bilo naše glavno vodstvo z odredom oboroženih partizanov. Vsaka skupina je dobila smer prebijanja iz obroča. Ko so Italijani 18. avgusta začeli končno čistiti področje v stisnjenem obroču, so se partizanske edinice borile z vsemi silami, da bi se prebile. V tako gostem in velikem gozdu, kjer se je malokdo tudi od domačinov znal povsem orientirati, se ni bilo lahko znajti. Na vsakem koraku smo naleteli na italijanske zasede in, boreč se z njimi, jih odbijali in se prebijali naprej v svoji določeni smeri. Posamezni naši odredi
so bili sprva odbiti, kar je povzročilo, da so se razbili v manjše skupine, katerim je končno uspelo, da so se prebile skozi sovražnikove vrste. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije se je zateklo v že poprej pripravljene bunkarje, kjer je ostalo ves čas čiščenja Roga. Naše vodstvo je prebilo sedem dni v bunkarju, nad katerim so se stalno gibale italijanske enote.
Ko so partizanske enote izven roškega ozemlja zvedele, kaj se dogaja na Rogu in da se naše vodstvo tam nahaja v težkem položaju, so takoj zbrale vse svoje sile in jih poslale na pomoč v Rog. Formirale so skupine 15 do 20 partizanov, oboroženih z eno ali dvema puškomitraljezama. Imeli so nalogo, da napadejo italijanske sile y hrbet, da jim onemogočijo načrtno čiščenje Roga, da jih zmedejo in na ta način omogočijo obkoljenim enotam, da se laže prebijejo iz sovražnikovega obroča.
Po dolgotrajnih borbah, v katerih so naše vodstvo in partizanske enote pokazale svojo veliko borbenost in iznajdljivost v prebijanju sovražnikovega obroča, so skoraj vse enote izšle iz obroča. Po končanih glavnih operacijah na Rogu so se Centralni komite KPS in vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije prebili z veliko odločnostjo in hrabrostjo brez resnih izgub. S tem se je končala druga laza italijanske ofenzive.
Partizanske bolnice so s slabim ali povsem neoboroženim spremstvom ostale za Časa vse ofenzive na roškem ozemlju. Bili sta dve bolnici, ena pod vodstvom dr. Igorja Lunačka, druga pa pod vodstvom dr. Luke Novaka. Ne more se pisati o roški ofenzivi, ne da bi se spomnili dela teh dveh zdravnikov, ki sta se z vsem bolniškim kolektivom pod najtežjimi borbenimi pogoji s težkimi ranjenci premikala v obkoljenem ozemlju iz kraja v kraj. Prenašali so ranjence, skrbeli za njihovo hrano in oskrbo in s svojo hladnokrvnostjo in požrtvovalnostjo uspeli vse rešiti.
Roška ofenziva je bila za nas velika preizkušnja. V njej smo spoznali italijansko taktiko. Ko so Italijani prešli v tretjo fazo svoje ofenzive, je bila njihova taktika šablonska, da smo se mogli umakniti pred njihovim napadom točno po uri in se mirno vrniti v* predele, kjer so Že prečistili. Med tretjo roško ofenzivo smo spoznali, da je treba taktiko delovanja v odredih spreminjati s taktiko delovanja s premičnimi udarnimi enotami, ki so sposobne manevrirati, kjer koli je to potrebno. Tega smo se posluževali zato, ker so bili partizanski odredi navezani na svdje domače ozemlje, kjer je posamezne priklepala hiša, družina, poznanje domačega kraja itd., medtem ko manevrske enote niso bile vezane na neko določeno ozemlje in so se lahko borile, kjer koli je bilo potrebno. Tako smo že v tretji fazi roške ofenzive iz edinic partizanskih odredov in
enot, katere so bile v borbah v Rogu, formirali pri Trebnjem drugo udarno brigado »Matije Gubca« (2. septembra), kmalu nato pa sta bili med ofenzivo ustanovljeni še III. in IV. udarna brigada.
Italijanski okupatorji niso dosegli v roški ofenzivi nobenih uspehov. Ni jim uspelo uničiti niti ene partizanske enote, niti da bi ponovno upostavili oblast na osvobojenem ozemlju. Kar je najvažnejše, ni jim uspelo uničiti vodstva narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, niti ne, da bi dobili v roke kakega vojaškega ali političnega vodjo, čeprav so se slovenski izdajalci v roški ofenzivi priključili Italijanom v borbi proti partizanskim silam. Italijanom ni uspelo, da bi demoralizirali slovenski narod za nadaljnji odpor in borbo za osvoboditev. Čeprav so italijanski okupatorji nastopali proti našim silam s stokrat močnejšimi silami in smo v oborožitvi daleč zaostajali za njimi, niso mogli razbiti morale partizanskih enot. Nasprotno, po končani drugi fazi roške ofenzive se je morala naših enot še bolj dvignilo.
Italijanski okupatorji so izvajali v Sloveniji med roško ofenzivo nezaslišano nasilje nad prebivalstvom. Ubijali so vse, kar jim je prišlo pod ro,ke, izseljevali so celotna naselja, ubijali naše ranjene borce. V Ljubljani je takrat vladalo največje nasilje.
Zakaj se je italijanska roška ofenziva končala brez uspeha?
Roška ofenziva se je končala z neuspehom ža Italijane zato, _ ker so se borili proti narodu, ki se je boril za svojo svobodo. Vojna Italijanov proti slovenskemu narodu in vsem jugoslovanskim narodom je bila brezpravna in ni imela nikake moralne osnove, na kateri bi italijanska vojska in njeno fašistično vodstvo mogla izvojevati zmago. Italijanska ofenziva ni uspela, ker so se Italijani borili proti narodnoosvobodilni vojski, katero je vodila Komunistična partija Slovenije, proti vojski, ki se je borila za osvoboditev svojega naroda, ki je bila politično zavedna in z visoko moralo, k^r je izviralo iz pravičnih ciljev, za katere se je borila. To je bila vojska, katero so vodila načela gibčne taktike, vojska, ki je znala pravočasno določiti svoje glavne cilje in se zanje boriti brezkompromisno do konca. Nasprotno so Italijani v tej ofenzivi uporabljali zastarelo šablonsko taktiko, taktiko počasnega frontalnega čiščenja rajona za rajonom, katero smo hitro spoznali in takoj ukrenili vse, da smo jo ohromili. Italijanska vojska in njeno vodstvo so se pokazali v roški ofenzivi povsem
nesposobni: vodstvo ni znalo razviti in
prilagoditi svoje taktike konkretnim razmeram položaja.
Če bi ocenjevali uspehe in neuspehe narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji med roško ofenzivo, bi morali ugotoviti naslednje dobre in slabe strani našega vojskovanja:
Narodnoosvobodilna vojska Slovenije je pokazala med težko roško ofenzivo svojo veliko moralo, veliko borbenost in odločnost. Njeno vodstvo je bilo v najtežjih položajih odločno in smelo, zaradi česar ji je uspelo, da je rešila naše enote iz težkega položaja. Naše enote so se pravočasno preorien-tirale tako v organizacijskem smislu kakor v smislu spreminjanja taktike vojskovanja proti sovražniku. Naše vodstvo je že med roško ofenzivo popolnoma spoznalo italijansko taktiko in v tretji fazi, manevrirajoč, preprečilo poraz ter prešlo na vseh sektorjih v protinapad. Naše enote so že med roško ofenzivo ponovno zasedle skoraj vse izgubljene postojanke, preprečil# okupatorju vzpostaviti njegovo oblast 'n obdržale skoraj vse svobodno ozemlje.
Glavna naša napaka, ki se je pokazala v roški ofenzivi, je bila nepravilna ocenitev položaja, zaradi česar je prišlo do težkega stanja v drugi fazi roške ofenzive. Druga naša napaka pa je bila v tem, ker se naše partizanske enote še. niso navadile na skupno prebijanje iz obroča organizirano in s koncentriranimi silami, ampak so se rajši prebijale v manjših skupinah.
»
Roška ofenziva je bila najtežja ofenziva, katero so okupatorji pripravili proti slovenskemu narodu in narodnoosvobodilni vojski Slovenije. Pomenila je za italijanskega okupatorja velik neuspeh, ker ni dosegla noben eg.u cilja, razen podlega ubijanja neoboroženega prebivalstva, požiga vasi in izseljevanja ljudi. Enote italijanske vojske, ki so sodelovale v tej razbojniški ofenzivi, so se vrnile po 16 tednih klatenja demoralizirane in z velikimi izgubami v svoje garnizije, spremljane pri tem z nenehnimi napadi ojekle-nelih in reorganiziranih partizanskih enot.
Naše edinice pa so pridobile velike izkušnje v tej ofenzivi in jih znale izkoristiti v poznejših borbah. Ta ofenziva pomeni za borbo v Sloveniji velik preobrat, ker od takrat nastaja dolgo obdobje naše protiofenzive z udarnimi brigadami, ki so rušile italijanske in belogardistične postojanke drugo za drugo, širile osvobojeno ozemlje in utirale pot končni osvoboditvi svojega in vseh narodov Jugoslavije.
. (Iz »Narodne armije).
DESETI PLESUI CiilTSULIEGi ODBORA ZS JUGOSLAVIJE
Skrb za človeka
Sindikalne organizacije I bOtiM Zfl VlŠfO SliFlliiSl sestavni del borbe za plan
11. in 12. decembra je bil v Sarajevu X. plenum Centralnega odbora ZSJ, ki je obravnaval v glavnem probleme sindikalnih organizacij v borbi za visoko storilnost dela, neposredne naloge agitacijskega in ideološkega dela v sindikatih in sprejel proračun za leto 1950.
Tov. Laza Plavšič, član predsedstva Centralnega odbora ZSJ je najprej govoril o gibanju za visoko storilnost dela v naši državi in s teni v zvezi o nalogah sindikalnih organizacij. Med drugim je poudaril:
»Z zakonom o petletnem planu je predvideno povečanje storilnosti dela v vsem našem gospodarstvu. V odnosu z letom 1946 se mora storilnost dela ob koncu prvega petletnega plana povečati v rudarstvu za 90%,'v industriji za 66%, v gradbbistvu za 55% itd.
V	vseh naših podjetjih je lepo število delavcev-borcev za visoko storilnost dela, ki so do sedaj izvršili svoje petletne plane. Mednje spadajo livar Anton Krkonjič iz Tovarne poljedelskih strojev, Nikola Radovanovič, livar v Tovarni vagonov Slavonski brod, Kiro Jovanovski iz gradbenega podjetja »Debarcet, Skoplje, Ljubo Nikolič iz gradbenega podjetja »Kom-grap«, Beograd, in številni drugi. V povečanju storilnosti dela izstopajo posebno številne in dobro organizirane ter utrjene brigade, ki visoko presegajo planske naloge, kot n. pr. v livarni Železarne štore, brigada Staneta Ranzingerja in Mirka Kersteina, brigada Dušana Kosiča iz livarne železa v Kikindii, brigada Nikole Radovaniča v tovarni vagonov Djuro Dja-kovič, Slavonski Brod, brigada Alojza Petka iz Rudnika Trbovlje in številne druge, ki vsakodnevno visoko presegajo planske naloge.
Gibanje za visoko storilnost ima pri nas vse materialne pogoje, ki omogočajo, da se razvije v množično gibanje naših delavcev. Ti pogoji se odražajo v stalni industrializaciji, ki vsak dan bogati naša podjetja z novimi tehničnimi sredstvi.
V	težki borbi za obvladanje tehnike proizvodnje in organizacije dela in prav tako tudi v številnih strokovnih tečajih, v raznih tehnikumih in šolah se neprestano dviga strokovno znanje delavcev, tehnikov in inženirjev, kar je nedvomno jamstvo za razvoj gibanja za visoko storilnost dela. Danes morajo naši delavci, inženirji in tehniki obvladati ne samo sodobno proizvodnjo in upravljanje najmodernejših strojev, temveč morajo s svojimi izumiteljskimi talenti, novatorskimi in racionalizatorskimi izboljšavami razvijati tudi samo tehniko.
Z našim tarifnim sistemom, plačevanjem po delu, je uresničen socialistični princip nagrajevanja, ki omogoča vsakemu delavcu pravilno nagraditev po njegovem prizadevanju in uspehu v proizvodnji. Pri nas je vsak posamezni delavec osebno zainteresiran, da do maksimalne meje razvija svoje strokovne sposobnosti, ki mu omogočajo, da bo njegov do-prmos v socialistični izgradnji čim večji, vzporedno s tem pa višji tudi njegov življenjski standard.
Organizacija proizvodnje in vse tehnične priprave, potrebne za razvoj gibanja za visoko storilnost, spadajo v področje uprav podjetij, oziroma administra-tivno-operativnih vodstev.
Poleg tega, da številna operativna vodstva niso posvetila skoraj nobene skrbi razvijanju gibanja za visoko storilnost, je njihova naloga tudi v tem, da imajo še vedno slabo evidenco. Gibanje zahteva zelo pazljivo spremljanje dviganja storilnosti dela vsakega posameznega delavca in tudi vsega kolektiva. Zato je neobhod-no potrebno, da se spremlja tudi dviganje Plač naših delavcev, znižanje polne lastne cene itd., kar zahteva, da ves »Amini-etrativno-operativni aparat temeljito sodeluje pri reševanju teh problemov.
Nekaterih slabosti so kriva predvsem naša gospodarska vodstva, Toda brez ozira na to, da organizacija proizvodnje prvenstveno spada v njihove kompetence, je dejstvo, da številne naše sindikalne organizacije in tudi nekateri višji sindikalni forumi niso nudili dovolj pomoči gospodarim vodstvom za obvladanje problemov v zvezi z reorganizacijo proizvodnje, katero v največ primerih zahteva gibanje za visoko storilnost.
Najboljši uspehi so bili doseženi tam, kjer so organizirali brigadni način dela. Toda kljub tem nazornim uspehom naleti formiranje brigad dostikrat na nerazumevanje in težave. V številnih primerih pa so brigade nepravilno formirane. V tovarni vreč in konopljenih tka-nip »Crvena zvezda« v Mladenovcu je Prišlo celo do volitev delegatov za vsako brigado. Delegirali so po enega člana uprave podjetja, partijske in Sindikalne organizacije, torej po tri delegate za vsako posamezno brigado. V začetku gibanja- pa tudi danes, se pojavljajo težnje, ha bi se brigade formirale iz najboljših delavcev za dosego rekordne proizvodnje, v takih primerih uspehi niso izostali. Brigade so dosegale zelo visoke rezultate,^ ki so rušili vsa oportunistična mišljenja o visokih normah. Nedvomno je treba tudi v bodoče formirati take brigade, ki bodo s svojimi uspehi krčile pot k nadaljnjemu povečanju proizvodnje, toda praktične izkušnje dokazujejo istočasno tudi to, da problema povečanja Proizvodnje ne rešujmo posamezne bri-Rade, marveč množica delavcev. Zaradi tekih brigad torej ostali delavci nimajo "Jožnosti delati z bolj izkušenimi in bolj-?lrm tovariši, da bi dvigali svojo 6tro-kovno sposobnost.
realen pregled rezultatov doseženih
jpbRnju za visoko storilnost ie nemo-*uce ustvariti brez realnih tehničnih narrn- Kljub temu pa v naši industriji dpimVasno *e vedno niso normirana vsa tdoIvT3! [Tlp?,a ra niso povsod uvedene realne tehnične norme.
• .Podjetja in to večinoma v n. k: industriji, predvsem republiške-,kier je normiranih le 28 do
% delavnih mest. Istočasno se v teh
podjetjih norme presegajo do 30%, s čimer dokazujejo njihovo nerealnost. Taki primeri so v podjetjih »Zmajevac« v Subotici in »Milan Blagojevičc v Smederevu.
Nebrižnosti, da bi se uvedle realne tehnične norme, so kriva posamezna gospodarska vodstva, ki hočejo s_ svojim oportunističnim mišljenjem vezati delavce z večjim zaslužkom na podjetje. Ker takšna stališča posameznih naših gospodarskih voditeljev ustrezajo trenutnim interesom posameznikov, je neobhodno potrebno, da naše sindikalne organizacije zaostrijo borbo za uvajanje realnih tehničnih norm, ker so garancija ne le pravilnega nagrajevanja naših delavcev, temveč istočasno omogočajo pravilen pregled v naše- tehnične kapacitete, omogočajo postavljanje realnih planskih nalog in pravilno oceno uspehov v borbi za visoko storilnost.
Vzporedno z napori za povečanje proizvodnje se je v številnih podjetjih zastavilo Vprašanje v zvezi s plačevanjem pri preseganju norm. Utrdilo se je mišljenje, da se nonne ne smejo presegati več kakor 5%, ker. se mora v nasprotnem primeru izvesti revizija norm, Tako nerazumevanje se je pojavilo v 'železarni Guštanj in Tovarni avtomobilov Tezno, kjer so se vztrajno držali tega, da se mora norma povečati po vsakem preseganju nad 5%. Praktična posledica takšnih poizkusov je bila v tem, da so nekateri delavci odbijali tekmovanje.
Dovoljevati, da bi se ta nepravilna mišljenja praktično uveljavila v naših podjetjih, bi vnaprej pomenilo onemogočiti razvoj gibanja za visoko storilnost, katerega 'neposredni rezultati se kažejo v povečanju proizvodnje, v povečanju plačnega fonda in v povečanju akumulacije. Zato se morajo naše sindikalne organizacije vztrajno boriti proti takšnim pogledom ob istočasni in neposredni pomoči gospodarskim vodstvom, da bi čim-prej uvedli tehnične norme na vseh delovnih mestih, kjerkoli je to mogoče.
Prav tako se v zvezi z visokim preseganjem norme posameznih brigad in posameznikov — borcev za visoko proizvodnost dela — postavlja problem, kdaj in pod kakšnimi pogoji pristopiti k reviziji norme, k zamenjavi tehnične norme.
Po predpisih uredbe o delovnih normah je določeno, da se »utrjene delovne norme ne morejo po pravilih menjati pred potekom šestih mesecev od začetka njihove veljave«. Prav tako je predpisano, da lahko predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ na predlog resornega ministra predpisuje tudi druge roke za trajanje delovnih norm in to zaradi uvedbe novih strojev itd.
Zato so poizkusi posameznih gospodarskih voditeljev, da utrjene norme samoiniciativno menjujejo pred potekom, brez odobrenja predsednika Gospodarskega sveta, samo zaradi tega, ker jih je presegalo nekoliko delavcev ali celo samo ena brigada, nepravilni in v protislovju z osnovnimi predpisi uredbe o delovnih normali.
Dovoliti tako samovoljno menjavanje utrjenih norm bi pomenilo zmedo v gibanju za visoko storilnost dela in krnilo materialne interese delavcev. Sindikalne organizacije morajo takim poizkusom odločno nasprotovati.
Visoka storilnost dela zahteva vedno večjo strokovno sposobnost naših delavcev, zahteva, da se izobražujejo v neposrednem vsakodnevnem kontaktu, potom tečajev, predavanj itd. Naši inženirji Jn tehniki bodo potom teh oblik izobraževanja prenašali svoja strokovna znanja na naše delavce. Sindikalni voditelji morajo vedno pravilno ocenjevati vlogo in pomerf inženirja in tehnika. Vsakega tistega, ki s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom doprinaša po svoji možnosti in sposobnosti k pospešeni izgradnji socializma, je treba, pohvaliti. Vključevati jih je treba v delo naših sindikalnih komisij in jim poveriti konkretne naloge.
Sindikalne organizacije morajo dosledno skrbeti tudi za pravilno uveljavljanje pravilnika o premijskem dodatku, da na ta način lahko nudijo možnost pravilne nagraditve inženirjev in tehnikov po njihovem prizadevanju v proizvodnji.
Za nadaljnji razvoj gibanja za visoko storilnost dela je neobhodno potrebno, da kolektivi stalno obveščajo drug drugega o rezultatih in da to obveščanje bogatijo z novo vsebino. Poprej ^smo se zadovoljevali s pošiljanjem številčnih pokazateljev ali preseganju planskih nalog, toda to danes v nobenem pogledu ni dovolj. Kolektive je treba neprestano obveščati o vseh novih organizacijskih ukrepih, ki so v praksi pokazali dobre rezultate in doprinesli k širjenju gibanja za višjo storilnost dela. V številnih naših podjetjih se vsak dan uveljavljajo nove metode v organizaciji proizvodnje, v obvladanju tehnike, v dviganju strokovnih kadrov, v racionalnem izkoriščanju časa itd. Te izkušnje morajo postati last vseh podjetij v naši državi. Sindikalne organizacije morajo vztrajati, da se vse novosti in vse dosežene izkušnje čimprej prenesejo iz enega podjetja v drugo.
Eden osnovnih elementov uspešne borbe za večjo storilnost dela je pravilno in čim popolnejše izkoriščanje obstoječih tehničnih kapacitet v vsakem posameznem podjetju ali na vsakem posameznem delovišču.
Reševanje pravilnega in čim popolnejšega izkoriščanja obstoječih tehničnih kapacitet — je ena najvažnejših nalog naših sindikalnih organizacij, posebno tam. kjer do sedaj niso -posvetili temu vprašanju dovolj pozornosti.
So primeri, kjer se obstoječe tehnične kapacitete slabo izkoriščajo zaradi pomanjkanja surovin, polizdelkov in drugih predmetov To so primeri, kjer sindikalne organizacije no morejo skoraj ničesar ukreniti. Todaf poleg tega je dosti primerov. kjer obstajajo vsi pogoji za polno izkoriščanje strojev, pa se vseeno ne izvaja. Temu je kriva nepravilna organizacija proizvodnje.
V takih primerili morajo sindikalne organizacije pomagati gospodarskim vodstvom ter storiti vse. da se s pravilnim izkoriščanjem kapacitet dvigne enakomerno izpolnjevanje planskih nalog. Lahko navedemo niz primerov, iz katerih se vidi, da sindikalne organizacije niso na tem področju naredile skoraj ničesar. Pri gozdni manipulaciji v Zavidovičih obstoji 34 motornih žag, a izkorišča se jih vsega le devet, d očim so vse ostale izven pogona. Od 13 polnojarmenikov, s katerimi razpolaga žaga istega podjetja, jih v začetku novembra ni delalo šest. V istem kolektivu se izkorišča komaj 40% kamionov. Krivda za neuporabo motornih žag je v tem, ker jih posamezni delavci zaradi svojih zastarelih naziranj nočejo izkoriščati. Sindikalna organizacija pa v tem kolektivu ni storila ničesar, da bi delavce naučila izkoriščati ta moderna tehnična sredstva in prav tako ni storila ničesar, da jih mobilizira za čim popolnejše izkoriščanje strojev.
To gibanje postavlja pred naše sindikalne organizacije tudi v večji meri problem materialne skrbi za naše delavce.
Da bi naši delavci lahko nemoteno opravljali svoje dolžnosti na delovnih mestih, jih morajo sindikalne organizacije pravočasno oskrbovati z vsemi tistimi življenjskimi potrebščinami in predmeti široke potrošnje, ki so jim zagotovljeni z garantirano preskrbo.
Poleg tega jim je treba zaradi znatnega dviga storilnosti dela in zaslužka omogočiti tudi kupovanje predmetov' izven zajamčene preskrbe, da bi se na ta način še više dvignila njihova življenjska in kulturna raven. Zadnji čas je, da se likvidirajo take napake, kot n. pr. v Zavidovičih, kjer se artikli zagotovljene preskrbe delijo tudi trikrat mesečno, zaradi česar delavci izgubijo delovni čas, ali kot primer v Boru, kjer so prepustili vso skrb oskrbovanja izključno uslužbencem, kar je v glavnem razlog, da delavci ne dobivajo kart za oskrbovanje pravočasno in da je dostikrat slaba tudi preskrba življenjskih potrebščin.
Ker v naša podjetja, rudnike in na naša delovišča vsak dan prihajajo novi delavci, ki ne poznajo procesa proizvodnje, je potrebno, da sindikalne organizacije neprestano skrbijo za .tehnično in higiensko zaščito dela. da bi se preprečila obolenja m nesreče.
Po referatu Laza Plavšiča je govoril sekretar Centralnega odbora ZSJ tov. Miša Paviče vic o neposrednih nalogah ideološko' političnega dela v sindikatih. Podrobno poročilo o tem bomo objavili v naslednji številki.
Sindikalne organizacije igrajo v borbi Glavni odbor Zveze sindikatov Slove-za plan važno vlogo in imajo velik delež ni j e je okrajnemu svetu Kamnik nakazal pri uspehih, ki jih dosega delavski raz- večjo vsoto denarja za graditev plaval-red Jugoslavije pri graditvi socializma, nega bazena in fizkulturnega ».adiona. Toda poleg tega, da se naše sindikalne Stadion je do polovice dograjen, dočim organizacije tolčejo za plan, kar je ena plavalnega bazena š» niso začeli graditi, izmed njihovih osnovnih nalog, mo- Cement, ki je bil pripravljen, je nek o rajo prav tako skrbeti za delovnega člo- odpeljal, betonsko železo pa se čaka... veka, in to v nekaterih primerih še bolj Mar vsa ta vprašanja niso prav tako revolucionarno in odločno kot za plan. del skrbi za delovnega človeka? Kje so V tem pogledu so nekatere naše sindi- potem vzroki, da imamo kljub vsem ured-kalne podružnice napravile zelo malo. bam in zakonskim predpisom vene,ar tako Prav in nujno je, da sindikalne organi- stanje? Eden izmed vzrokov je prav go-zacije skrbijo, kako se delijo in kdo uži- tovo, ker vidijo nekatere uprave podje-va dobrine, ki jih ustvarjajo naši delovni tij izključno samo plan. Pod kakimi po-Ijudje, toda pri dobavljanju kontingen- goji pa delavec izpolnjuje plan. tega pa tov se skrb za našega delovnega člove- ne vidijo. Drugi vzrok je, da nase nižje
sindikalne organizacije po tem vprašanju malo ali pa nič ne delajo. Delavski inšpektorji in njihove komisije v podružnici so dolžne, da stalno opozarjajo uprave podjetij na vse te nepravilnosti ter
ka še ne konča. Mnogi funkcionarji ne vidijo, da je skrb za delovnega človeka izražena tudi v izboljšanju delovnih pogojev, v dovolj zaščitenem stroju ali v
skrbi za higiensko stanje umivalnic in ..	.
stranišč, poleg tega tudi v tem, kako upravam podjetij predlagajo, kako bi se so delavci izkoristili letni dopust, ali dala ta ali ona stvar izboljšati. Če pri so najbolj prizadevni dobili v najlepšem upravi podjetja ne najdejo razumevanja, letnem času dopust in več kakor 14 dni, so dolžni, da sporoče zadevo višjim sm-kako se skrbi za vajence ali žene-matere, dikalnim forumom in inšpekciji, dela. V zaposlene v proizvodnji, če dobijo vse, nobenem primeru ne smejo sindikalne kar jim po uredbi pripada, ali se delijo organizacije dopustiti, da naš delavec, nagrade najbolj zaslužnim, itd., itd.	ki da vse od sebe za zgraditev socializ-
Tov. Hribar Janez, sekretar Oblast- ma, ne bi bil deležen tistega, kar mu po nega komiteja KPS za ljubljansko oblast, zakonu pripada.	.	..
je na konferenci poudaril, da je treba Kakor vodijo sindikalne organizacije skrb za delovnega človeka posebno za- pod vodstvom Partije nase delovne ko-ostriti. Poglejmo, kako rešujejo to vpra- Aktive na juriš v izgradnji socializma, žanje v nekaterih podružnicah v Kamni- P.ray teko Jiaj borijo Rjdi ku, V podjetju TITAN imajo lastno ambulanto, V tej ambulanti ni napeljane vode, neurejena so stranišča, in ljudje, ki čakajo v ambulanti, dobivajo zajtrk šele po 9. uri. Higienske razmere so v nekaterih obratih zelo slabe. Res je, da je obrat star, vendar bi se z dobro voljo uprave podjetja dalo marsikaj izboljšati v korist delovnega človeka. Uprava podjetja je še vedno mnenja, da bi se udarniki proglašali 1, maja in 29. novembra, dasiravno je direktor podjetja dolžan po uredbi proglašati udarnik« vsak mesec.
Kakor so izjavili funkcionarji, so v tem podjetju delavci dobili enak dopust, čeprav je vsem znano, da vsi ne delajo enako in da to ni princip socialističnega nagrajevanja,
V Kamniku je znan vsem forumom problem otroških jasli, vendar rešujejo to vprašanje že dve leti. Imajo sicer prostor, pa verjetno še ni odločbe. Isti
birokratskim pačenjem zakonov naše ljudske oblasti — kajti to je sestavni del naše borbe za socializem.
^^***************************** *******************
RUDARSKI ZNAKI
ZNAKI PRIZNANJA
Naša domovina se upravičeno ponaša z rudarji, ki stoje v prvih frontnih linijah naše herojske borbe za socializem. Na teh položajih dosegajo rudarji veličastne zmage, s katerimi se uvrščajo med prvoborce za socialistično zgraditev. Iz vrst rudarjev so zrasli Sirotanovič, Zagorišek, Petek in drugi junaki dela, ki so dosegli edinstvene uspehe ter postali pobudniki in nosilci nove višje stopnje socialističnega tekmovanja, zavestna borbe za čim večjo storilnost dela. Zaradi teh zaslug
1 .	■	r	vecio stoninosi aeia. oaraui i«n ios.ug
srpikkrsrs”Hcb«"težaS; -	“•> —*	e**-
je že 6 mesecev prazen. Bil je že tako rekoč nakazan, pa so se tovariši iz sta-
novanjske komisije s tajnikom MLO nekaj sporekli, zdaj pa ni odločbe!
insp________
bodo vedno v prvi polovici vsakega meseca.
Do konca tega leta mora referent za ljudsko Inšpekcijo Izvesti revizijo vseh do sedaj Izvoljenih ljudskih Inšpektorjev In razkrinkati protlljudske elemente, ki so se
Oblastni odbori, okrajni in krajevni sveti morajo skrbeti za organizirano delo liudske inšpekcije
Na plenumu komisije za ljudsko Inšpekcijo pri Zveznem odboru Fronte, ki je bil 5. In 6. novembra v Beogradu so poudarjali vsebino in vlogo ljudske inšpekcije pri graditvi socializma in borbi proti Informbtroju.
Pregledali so dosežene uspehe, kakor tudi nepravilnosti, ki so se delale v tem relativno kratkem obdobju delovanja ljudske inšpekcije ln zavirale njeno uspešno delovanje.
Na plenumu so ugotovili da še vse sindikalne organizacije niso Izvedle volitev ljudskih Inšpektorjev. Od 2661 sindikalnih podružnic je Izvolilo ljudske Inšpektorje samo 1463 sindikalnih podružnic ali 72.5%.
Izvoljenih ‘c torej 1483 skupin. Teh 1483 skupin ljudskih inšpektorjev je Izvršilo v vsem tem obdobju delovanja ljudske inšpekcije samo 276 pregledov. Ce vzamemo za kriterij, da je vsaka skupina ljudskih Inšpektorjev izvršila samo en pregled ugotovimo, da dela samo 276 skupin ljudskih Inšpektorjev ali samo 18.6% Izvoljenih. Nekatere Izmed teh skupin, kt so začele z delom, so že dosegle vidne uspehe ln prihranile skupnosti več stotlsoč dinarjev kot n. pr. skupina ljudskih inšpektorjev v tovarni »Iskra« Kranj, ki je ena izmed najboljših.
Sklepe, sprejete na plenumu komisije za ljudsko inšpekcijo pri Zveznem odboru Fronte, so dolžne Izvajati tudi sindikalne organizacije.
Oblastni odbori Zveze sindikatov Slovenije morajo Imeti tovariša ali tovarišico, odgovornega za ljudsko Inšpekcijo. Svoje funkcije morajo prevzeti najkasneje do 15. decembra t. 1. Referent za ljudskp Inšpekcijo mora biti član komisije za ljudsko inšpekcijo pri oblastnem odboru Fronte.
V drugi polovici decembra mora referent za ljudsko inšpekcijo pri oblastnem odboru ZZS sklicati konferenco ljudskih Inšpektorjev. Konference se udeležijo delegati za ljudsko inšpekcijo pri okrajnih ln krajevnih svetih.
Okrajni ln krajevni sveti morajo pošiljati mesečna poročila o delu ljudskih inšpektorjev na svojem območju oblastnemu odboru ZSS. Prva poročila morajo sprejeti oblastni odbori ZSS od okrajnih in krajevnih svetov najkasneje do 20. decembra. Oblastni odbori pa morajo poslati zbor teh poročil GO ZSS najkasneje do 27. v mesecu. Iz poročil mora biti razvidno, koliko je skupin ljudskih Inšpektorjev, koliko ljudskih Inšpektorjev, koliko je med njimi žena, koliko pregledov so izvršili ln s tem v zvezi kratka problematika.
Oblastni odbor ZSS mora Imeti poimenski pregled tovarišev, ki na okrajnih ln krajevnih svetih odgovarjajo za ljudsko Inšpekcijo. Prvemu poročilu, ki ga bo oblastni odbor sindikatov poslal na GO ZSS, mora biti priložen poimenski pregled tovarišev, ki na okrajnih In krajevnih svetih odgovarjajo za ljudsko Inšpekcijo. Kasnejšim mesečnim poročilom priložite samo morebitne personalne spremembe.
Plenum komisije za ljudsko Inšpekcijo pri Zveznem frontnem odboru v Beogradu je sklenil, da morajo sindikalne organizacije do 31. decembra t. 1. dokončno zaključiti z volitvami ljudskih Inšpektorjev.
Vsak okrajni ln krajevni svel mora imeti odgovornega za ljudsko inšpekcijo. Kjer tega še nimajo, ga morajo določiti najkasneje do 20. XII. 40.
Odgovoren za ljudsko inšpekcijo na okrajnem ln krajevnem svetu, mora pošiljati mesečno poročilo svojemu oblastnemu odboru ZSS. Iz tega poročila mora biti razvidno število skupin ljudskih Inšpektorjev kakor tudi število ljudskih Inšpektorjev, koliko je žena. koliko pregledov so Izvršili ter kratka problematika. Poročilu naj priloži tudi ime ln priimek referenta za ljudsko Inšpekcijo. Poročilo mora biti odposlano pristojnemu oblastnemu odboru ZSS najkasneje do 20. vsakega meseca in to do preklica oziroma dokler ne bodo dana drugačna navodila.
Referent za ljudsko Inšpekcijo pri okrajnem in ldrajevnem svetu mora imeti mesečni plan dela ter mora en Izvod tega poslati svojemu oblastnemu odboru ZSS.
n im lj'udem vzgled borcev za socializem.
Ta dejstva so bila povod, da je zvezna vlada sklenila uvesti posebne rudarske znake kot »znamenje priznanja delovnim ljudem v rudarstvu za njihovo nesebično prizadevanje in večletno delo ter za njihove uspehe v proizvodnji«, kot pravi uredba o uvedbi in nošenju rudarskih znakov (Ur. 1. FLRJ, št. ICO z dne 30. XI. 4949).
Pravico nositi rudarski znak, ki so različne oblike, velikosti in vsebine, imajo rudarski delavci, inženirji, srednje in teh-Referent za ljudsko Inšpekcijo pri okraj-	osebSe glede na čas, ki so ga prs-
nem ln krajevnem svetu mora enkrat me- bili pri rudarskem delu m glede na druge sečno sklicati sestanek vodje skupln ljudskih pogoje, ki jih bo predpisal zvezni mini-
ster za rudarstvo. Hkrati z znakom se podeli tudi pismena diploma v dokaz o pravici nošenja rudarskega znaka.
Rudarski znak ni navaden znak pri-
razKnnKuu pruiujuiisnv gicuicuvc, m	,	.	,,	, ,.	t-
vrinili v ljudsko Inšpekcijo, na podružnlč- padnosti nekemu stanu ali poklicu. 10 nlh sestankih ln predlagati okrajni kontrolni :e zaa'K časti in priznanja, ki ga lahko
sEsMttersSC:
riti o uspehih ljudskih Inšpektorjev ter raz- letnim discipliniranim delom, z nesebično
krlnkovati nepravilnosti. Skupine ljudskih	devnoetin -raslužlio di se s prizna-
lnspektorjev morajo na sindikalnem sestan- prizadevnostjo -asiuzijo, aa se s
ku podajati mesečni obračun o svojem delu. njem pravice nositi rudarski znak, posta-0 delu ljudskih Inšpektorjev mora pisati vij0 ostalim za vzgled kot prvoborci
IOkReferenatSOzPa1Sijudsko Inšpekcijo na okraj- socialistične graditve domovine. Rudarski nem svetu mora biti član komisije za ljud- znak je torej svojevrstno odlikovanje, ki sko Inšpekcijo pri okrajnem frontnem od- i„ vsem vzpodbuda za nove uspehe, boru, kjer prejema navodila za svoje delo. '	1	MR
ZSJ - GO za Slovenijo.	K'
0 delu sindikalnih podružnic v območju KS Nazarje
V območju krajevnega sveta Nazarje obstaja 16 sindikalnih podružnic, in sicer: 6 lesnih:	v Nazarjih, Gornjem gradu,
Šmartnem ob Dreti, Solčavi, Ljubnem ob Savinji in Ljubiji pri Mozirju — 4 gozd-dne, in sicer v Nazarjih, Ljubnem, Lučah in Gornjem gradu — krajevne obrti 3, in sicer v Bočni, Gorici ob Dreti in v Mozirju, — prosvetnih delavcev v Mozirju, cestnih delavcev v Rečici in tovarne usnja v Sp. Rečici.
Najslabša sindikalna podružnica v območju KS je podružnica gozdnih delavcev v Gornjem gradu. Podružnica sploh ne pošilja nobenih poročil, se ne udeležuje nobenih sestankov, nobenih konferenc, skratka odbor se ne zaveda svojih dolžnosti pred članstvom. Neorganiziranega delavstva je v tej podružnici 29. Tudi podružnica gozdnih delavcev v Lučah ni nič boljša, saj je neorganiziranega delavstva 49%. Tudi tu je odbor slab, kar se vidi pri številu neorganiziranih. Podružnica gozdnih delavcev Ljubno ima organiziranih samo 50% delavstva. Tudi ta podružnica se ne udeležuje sestankov in konferenc. Zelo slaba podružnica je tudi podružnica cestnih delavcev. Odbor podružnice ne dela prav nič. V tej podružnici sta združeni dve upravi. En del delavstva spada pod cestno upravo OLO, drugi pa pod cestno upravo Celje. Obe upravi pa se prav malo brigata, da bi delavcem priskrbeli dežne plašče.
Slaba podružnica je tudi sindikalna podružnica tovarne lesnih barvil v Ljubiji. Tu ne izvršujejo postavljenih nalog od višjih forumov, neredno pošiljajo poročila. Delovni kolektiv se sicer bori za dosego plana ,imajo pa težave v tem, ker je tovarna še v zelo zanemarjenem stanju še od bivše Jugoslavije, predvsem so stroji v zelo slabem stanju. Neorganiziranega delavstva je 16%,
Tudi sindikalna podružnica gozdnih delavcev Nazarje je slaba. V zadnjem času se popravlja, odkar je prevzel posle novi tajnik. Prejšnja tajnica Marija Trelc,
ki je bila premeščena v Ribnico, je vse delo pustila v zelo zanemarjenem stanju, blagajna je neurejena, poročila zelo neredno dostavljajo višjim forumom. 1 ako je poslal KS Nazarje 11. novembra obrazec o plačani članarini za mesec oktober, katerega bi morala podružnica v roku treh dnj vrniti. Tega obrazca KS še danes ni prejel, pa čeprav se nahaja v isti stavbi.
Najboljši sindikalni podružnici v območju KS sta sindikalna podružnica lesnih barvil v Solčavi in sindikalna podružnica LIP Nazarje. Sindikalna podružnica v Solčavi je lahko za zgled ostalim podružnicam. Omenjena podružnica se najbolj v redu udeležuje sestankov in konferenc.
Sindikalna podružnica LIP Nazarje je najmočnejša podružnica v območju KS, Neorganiziranega delavstva ima 2%, v zadnjem času podružnica peša, kar je pa vzrok, da je glavna direkcija poslala tajnika podružnice tovariša Lukača kontrolirat norme po podjetjih. Tajnica, ki je prevzela posle, pa zaradi prezaposlenosti v personalnem odseku vrši tajniške posle samo administrativno.
Vsi delavci so organizirani v podružnicah: lesne industrije v Šmartnem ob Dreti, prosvetni delavci Mozirje in tovarna usnja v Spodnji Rečici.
Veliko krivde in odgovornosti za nedejavnost sindikalnih podružnic nosi KS Nazarje. Sindikalnim podružnicam ni nudil dovolj pomoči. Sam odbor KS se ni redno sestajal. Predzadnja seja KS je bila 6. julija, zadnja seja pa 18. novembra. Plenum se od zadnjega občnega zbora od meseca maja sploh ni vršil.	L. F.
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar Uredništvo telefon 45-38, Miklošičeva 22-11	- Uprava telefon 49-70,
Masa rt’kov a 14-11 v Ljubljani — Izhaja vsak petek Mesečna naročnina din 12.— Štev. ček. položnice 6-90603-9 — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani


11-
ZADRUGA V PUČAH
Puče so napredna vas v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja, kjer so že leta 1947, ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo in do danes že dosegli precejšen napredek. O teh uspehih zadruge so zvedeli tudi prebivalci Sale-ta iz bližine Izole in ker nameravajo tudi
Eden najstarejših zadružnikov v Pučah Ražman Andrej
oni v kratkem ustanoviti kmetijsko obdelovalno zadrugo, so se 27. novembra podali v Puče, da se na kraju samem prepričajo o stanju v zadrugi in se po-razgovorijo z zadružniki.
Mnogo so se imeli povedati, kajti kmetje iz Saleta so hoteli kar »preveč« izvedeti: kako plačujejo storilne dneve, kako je z davki, kako v primeru slabe letine; nagrajevanje, položaj starih ljudi v zadrugi in delanesposobnih otrok, kako je zadružnik oskrbljen v primeru bolezni, do kolikšnih obišnic imajo zadružniki pravico, in tudi vprašanja, kako in s čim je zadruga v Pučah začela, ni izostalo.
Da bi odgovorili na vsa ta vprašanja, sta predsednik in brigadir zadruge v Pučah opisala življenje in razvoj kmetijske obdelovalne zadruge.
Zadruga z uspehom napreduje pod vodstvom predsednika in brigadirja, ki sta oba vajena poljskih del. Ko sta prišla iz vojske, sta bila prva, ki sta začela razmišljati o skupnem obdelovanju zemlje, o zadrugi. Z njuno zamislijo so se strinjali predvsem mali kmetje in ti so bili tudi prvi, ki so se združili.
Takoj v začetku zadruga ni razpolagala Z kdo ve kakšnim bogastvom, saj je posedovala le 13 krav in nekaj oslov. Večji kmetje so namreč dali v zadrugo le nekaj »presežkov« svoje zemlje. Kakor vsaka zadruga, tako je imela tudi zadruga v Pučah, zlasti v začetku, precej težav, vendar niso obupali, ker so verovali v moč kolektiva. Zadružniki so bili vsi dobri, vendar v začetku nekoliko nezaupljivi, kar pa so prvi uspehi kmalu odpravili.
Ob ustanovitvi zadruge leta 1947. je stopilo vanjo 27 družin z 90 člani, danes pa šteje zadruga že 59 družin s 300 člani, V zadrugo so vključene vasi Planjava, Dolina, Puče, Breči in Castabona. V zadrugi so zlasti v začetku pogosto sklicevali sestanke in vabili nanje vaščane, ki so še stali ob. strani, in jim prikazovali življenje v zadrugi. V zadrugi se odraža dobro vodstvo in če bi še nekoliko bolj poživili politično delo, kmalu ne bo več kmeta, ki bi še bil izven zadruge.
Danes se je zadruga gospodarsko že precej okrepila, saj ima 198 hektarjev
Ustanoviti hočejo zadrugo, zato so prišli kmetje iz Šaleta na posvetovanje v Puče
zemlje, od tega 66 hektarjev obdelovalne, pomnožila se je živina, za katero so že zgradili nov hlev, ki sprejme 25 glav goveje živine. Za leto 1950 pa imajo v načrtu zgraditev hleva za 50 glav živine in svinjake za 100 prašičev.
Zadruga izvršuje svoja dela po vnaprej določenem planu V letošnjem letu so' na novo zasadili 33.000 trt. V zadrugi Puče je vinogradništvo eno najvažnejših panog, zato mu posvečajo največjo skrb. Poleg vinogradništva je pomembna panoga te zadruge tudi sadjarstvo in živinoreja, za druge kulture pa je svet manj primeren.
Zadružno živino imajo zaenkrat še na več krajih. Zelo dobro pa so organizirali razdeljevanje mleka zadružnikom. Namesto, da bi vsaka družina posebej hodila po mleko, ga dostavljajo na dom in zadružniki so s tako rešitvijo dostave mleka zelo zadovoljni.
Kako pa je v primeru slabe letine?
Včasih so bili zlasti mali kmetje in kmetje s številnimi družinami zaradi tega izpostavljeni stradanju. Tega se še nekateri sedanji zadružniki dobro spominjajo, zlasti se je razvnel 671etni zadružnik Ražman Andrej, ki je pripovedoval, koliko bolj zadovoljen je danes, ko mu ni treba več biti v strahu za jutrišnji dan, ker mu je kot zadružniku življenje zagotovljeno. Če zadružna zemlja ne da dovolj kruha za vse, jim priskoči na pomoč država.
Zadružnik Ražman je kljub svojim sivim lasem in šestim križem zelo priljubljen v zadrugi, saj še vedno z uspehom prime za koso ali škropilnico, sploh ni dela, katerega bi se ustrašil. V zadrugo je vložil svoja dva hektarja zemlje in če povemo, da je do septembra opravil 1400 delovnih ur, medtem ko jih je najboljši, mlad zadružnik opravil 1700, lahko ugotovimo pridnost in požrtvovalnost starega Ražmana.
Vsa dela v zadrugi so normirana in tako laže planirajo delovno silo. Brigad-nodesetinski sistem so začeli uvajati leta 1948. Nemec Jože je eden najbolj pridnih delavcev in tisti, ki je do septembra opravil 1700 delovnih ur. Nadalje moramo omeniti še nekatere pridne zadružnike kot Ambrožiča Jožeta, Morgana Avgusta, Brejca Antona in Palčiča Franceta.
Delovne sile ima zadruga dovolj, znajo pa svoje moči s pridom uporabiti, saj so zadružni dom v Pučah zgradili samo zadružniki in to s prostovoljnim delom.
Zadruga je razmišljala tudi o tem, kako bi razbremenili matere z otroki, in zato so že poslali na tečaj dve tovarišici, ki bosta vodili otroški vrtec, da se bodo matere lahko bolj brezskrbno posvečale svojemu delu.
Zadružnike plačujejo po številu opravljenih delovnih dni in delovnem učinku, vsak zadružnik je torej nagrajen po socialističnem načelu, čim več skupnosti da, tem več tudi prejme Prav tako je z ostalimi dajatvami: čim več dela kdo vloži za skupnost, tem več dobrin je deležen. Za delan ezmožne otroke dobijo doklade, starejši. ljudje pa opravljajo le lažja dela v zadrugi. V primeru bolezni je zadružnikom zagotovljena zdravstvena pomoč noseče žene pa prav tako uživajo ugodnosti, predpisane po zakonu.
Takšno je življenje in življenjski pogoji v zadrugi tretjega tipa, kmetijski
Vinska klet zadruge v Pučami
obdelovalni zadrugi Puče, ki je že v tem kratkem času svojega obstoja dokazala, da je s kolektivnim delom možno doseči večje uspehe in prej priti do cilja, za katerega se borimo — socializma.
ilsfanavišaimo nova telovadna društva
na proizvodnem prinesen
V	socialistično ustanovo —
socialistične odnose!
V	čakalnici sobe št. 7 socialnega zavarovanja v Ljubljani nas je bilo šest,-čakali smo na nadpregled. Po večini bolniki, ki smo prišli iz bolnišnice in čakali na odobritev bolniškega dopusta, in nekaj drugih.
Čakali smo in se spogledovali. Uradne ure se začnejo ob 9. uri, a bila je že 11. ura mimo. Nihče si ni upal na lastno iniciativo vstopiti in vprašati; velik napis na vratih »Vstop dovoljen samo na poziv* je vsakega ustavil. Vsak po svoje smo ugibali, kaj se je zgodilo, ko smo ves čas slišali v sobi pogovore.
Končno se ob 12.30 vrata odpro in začne se zaželena ordinacija. Oddahnili smo se, saj nas je bilo komaj šest, in mislili smo, da bomo v dobri pol ure opravili.
Zdravnik, ki je bil službeno zadržan, je preglede res kmalu zaključil in bili smo prav zadovoljni.
Toda kaj kmalu je začelo to naše zadovoljstvo plahneti. Evidentiranje bolnikov je trajalo skoraj še drugi dve uri. Smeh in sprehajanje raznih ljudi v ordinacijo skozi čakalnico in nazaj nas je spravljalo ob vse potrpljenje. Nekateri so začeli preklinjati celo oblast, žal samo, da se niso zavedali, da predstavlja. to »oblast« v ordinaciji ena sama bolniška ali medicinska sestra, kateri je deveta briga, kako se počutijo pri takem čakanju bolniki. Ko sem jo> na ravnanje opozorila, se ni mogla načuditi moji predrznosti in nam je ogorčeno začela potiskati skozi vrata naše dokumente. Na dana vprašanaj nam sploh ni več odgovarjala.
čeprav smo bili veseli, da se je stvar nato tako hitro premaknila, se mi vendarle zdi potrebno opozoriti, da_ tako ravnanje nikjer v naši socialistični domovini ni umestno niti dovoljeno, najmanj pa je dovoljeno uslužbenkam take ustanove, kot je Zavod za socialno zavarovanje!
Ena izmed najvažnejših nalog telovadne in sindikalne organizacije je vključitev delavstva, predvsem delavske mladine v telovadna društva ali telovadne vode. Dosedanja statistika aktivnih fiziku! tu mikov iz vrst delavske mladine v telovadni organizaciji pa nam kaže, da v večjih industrijskih centrih kot so Maribor, Kranj, Jesenice, Trbovlje itd., stanje ni zadovoljivo. Brez dvoma je to posledica premajhne skrbi, ki jo posvečajo vodstva in forumi temu problemu.
Telovadna zveza Jugoslavije je v sodelovanju s CO Zveze sindikatov Jugoslavije izdala navodila za formiranje telovadnih društev in telovadnih vodov poleg dosedanjega teritorialnega načina tudi po proizvodnem načinu. S tem ukrepom je omogočila formiranje neštetih novih telovadnih društev in vodov po tovarnah in podjetjih- Seveda ne smemo ustanavljati novih telovadnih organizacij v tistih krajih, kjer ni objektivnih pogojev za njihov razvoj, torej, kjer ni dovoljnega števila ljudi, ki bi se aktivno udejstvovali v društvu. Predvsem bomo ustanavljali nova društva iz močnejših fizkulturnih aktivov, ki so pokazali veliko delavnost in imajo vse objektivne možnosti, da lahko preidejo v fizkulturno organizacijo višjega tipa, to je telovadno društvo ali vod-
Pri razpravljanju o novih telovadnih organizacijah v tovarnah in ustanovah so mnogi okrajni in mestni telovadni odbori s sodelovanjem s sindikalnimi forumi dosegli že prve uspehe. Tako bo v kratkem v Ljubljani ustanovljeno TD v tobačni tovarni, pa tudi v Titovih zavodih Litostroj. Tudi drugod bo treba misliti na ustanovitev telovadnih društev. Prav tako je for-
miranih v Mariboru že nekaj TD in vodov na proizvodni bazi: v mariborski tekstilni tovarni, v tovarni avtomobilov, kar pa je še odločno premalo za tako močan industrijski center. Tudi v Kranju in Litiji so ustanovili po eno TD v Tiskanim in predilnici.
Kot Vidimo na eni strani velilko iniciativo posameznih okrajev piri formiranju novih organizacij, lahko na drugi strani ugotovimo, da so v mnogih krajih in mestih zavzeli oportunistično stališče naperam formiranju društev na proizvodnem principu. V Celju delujeta le dve TD, poleg SŠD Kladivar. Ti dve društvi vključujeta v redno vadbo skupaj s pionirji le okoli 500 aktivnih članov. Obe društvi vključujeta pretežno dijaštvo in nameščensko mladino ter le manjše število delavske mladine.
V Celju so tri večje tovarne in rudnik Pečovnik, kjer bo sedaj formirano telovadno društvo. Vsi ostali delavski centri v Celju pa • še zaenkrat nimajo svoje solidne fizkulturne organizacije ter se delavstvo izživlja le v fiz,kulturnih aktivih ob priliki tekmovanj, ki jih prireja okrajni svet-
Če pogledamo stanje v teh tovarnah bolj natančno, vidimo, da ima n- pr. tovarna emajlirane posode, tkalnica hlačevine veliko število strokovno zelo dobro usposobljenega kadra. Poleg tega pa je v Celju pet telovadnic, ki so sicer zasedene, dalo pa bi se jih z boljšim razporedom tako razbremeniti, da bi lahko vadila tudi novoustanovljena društva ali vodi.
Vsekakor je naloga okrajnih vodstev, da omogočijo redno fi^culturno življenje delovnim kolektivom, ki danes s svojim delom doprinašajo glavni delež k izgradnji prve Titove petletke
Kultura i m prosveta
Tekmovanje gledaliških sekcij posameznih SKUD celjskega in šoštanjskega okraja
Pretekli teden so v Celju tekmovale gledališke sekcije posameznih SKUD celjskega in šoštanjskega okraja. Tekmovanja so se udeležili naslednji SKUD: SKUD Ivan Cankar iz Velenja s prvim, dejanjem Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženic, SKUD France Prešeren iz Celja s prvim dejanjem Kolarjeve drame »Sedmerica v kleti« (prva skupina) in s celotno izvedbo Remčeve igre »Volkodlaki« (druga skupina) ter SKUD Dušan Poženel iz Laškega z drugim dejanjem Miška Kranjca drame »Pot do zločina«.
Glede izbire odrskih komadov je opaziti dvoje:
1.	da se nekatere gledališke sekcije posameznih SKUD, skoraj bi rekel, presenetljivo zavedajo svojih sposobnosti, kar je bilo razvidno predvsem iz dela prve skupine SKUD France Prešeren iz Celja, ki si je izbrala za tekmovanje Kolarjevo dramo »Sedimo-rica v kleti«, kar popolnoma ustreza njihovi odrski kvaliteti;
2.	da se nekateri SKUD, kakor na primer SKUD Ivan Cankar iz Velenja, s te strani popolnoma nič ne poznajo. SKUD Ivain Cankar je v svojem gledališkem delu popolnoma začetna družina in taki družini nikakor ni priporočljivo, da ne rečem kvarno, začenjati svoje delo s komadi rokoikojske dobe, kot je v tem primeru Linhartova komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Ni čudno, da je dajalo prvo dejanje v njihovi izvedbi videz neanali-ziranega osnovnega smisla komedije in so tem potom nastali namesto ljudje rokokojske dobe, ' figure meščanskih kavalirjev in okornih salonskih koket. Posebno vprašanje v izbiri komadov je idejna in splošna literarna kvaliteta izbrane snovi. Klasičen primer za izbiro idejno slabega odrskega dela nudi druga skupina SKUD France Prešeren z izvedbo Remčevih »Volkodlakov«. Osrednja misel omenjene igre, ki se dogaja med narodnoosvobodilno bombo, je borba nemških fašističnih hord proti katoličanom na slovenski zemlji (mati) in proti veleposestniškemu razredu (župan). Spričo analize dejanskega poteka narodnoosvobodilne borbe in njenega bistva kaže taka misel prav gotovo nesmiselno pojmovanje in družina, ki gradi svojo repertoarno politiko na takih komadih, daje videz malomarnega in “nesistematičnega dela. V tem primeru omenjena ugotovitev prav gotovo drži. saj . je SKUD France Prešeren SKUD mesta Celja, ki predstavlja dokaj močan kulturni center štajerske. V drugem pogledu je Remceva igra »Volkodlaki« v literarnem pogledu odrsko slabo de-
Tekmovame SICUD
Kakor po vsej Sloveniji so bila v dneh od 4. do 12. decembra tudi v jeseniškem okraju tekmovanja posameznih odsekov sindikalnih kulturno-umetniških društev, ki so številčno kakor tudi kvalitetno nadvse lepo uspela in doprinesla izreden delež k dvigu kultumoprosvet-nega delovanja sploh.
Izvedba tekmovanj je bila po posameznih panogah kulturnega delovanja planirana za Boh. Bistrico. Javornik in Jesenice Zaradi tehničnih zaprek, t. j. Vieustrezajočih odrov in dvoran, pa se je moralo vršiti vse tekmovanje na jeseniških odrih.
Tekmovanje se je začelo 3. decembra v Titovem domu na Jesenicah. Pomerili sta se godba na pihala SKUD »Tone Čufar« na Jesenicah in godba na pihala SKUD »Franc Mencinger« iz Javornika. Zaradi »akustiki primerno zasedeni dvorani« je bila izvedba tekmovalnih izvajanj nadvse dobro podana in je komisija nastope prav lahko ocenjevala. Kot visoko kvalitetna godba se je ponovno izkazala jeseniška godba, ki obeta biti resen konkurent pri oblastnem in republiškem tekmovanju.
Razen omenjenih pihalnih orkestrov je tekmovala tudi folklorna skupina SKUD »France Mencinger« iz Javornika, ki je po »gorenjskih plesih« znana že širom po domovini. Plesi so bili lepo podani, izgledalo pa je, da so plesalci posvetili tekmovanju premalo pozornosti, ker glasba, koreografija in noše niso povsem ustrezali.
4. decembra pa je bilo v Fizkulturnem domu na Jesenicah, čigar dvorana je izredno akustična, tekmovanje pevskih zborov vseh SKUD jeseniškega okraja Tekmovalo je skupno 9 različnih pevskih zborov, in to; ženski zbor iz Radovljice, ženski zbor iz Krope, mladinski mešani zbor z Jesenic, moški zbor iz Radovljice, moški zbor iz Boh. Bistrice, moški zbor iz Javornika in moški zbor z Jesenic ter mešani zbor iz Krope, mešani zbor iz Boh. Bistrice in kot zadnji mešani zbor iz Radovljice,
Zanimanje za pevsko tekmovanje je bilo izredno veliko. Dvorana Fizkultur-nega doma, ki je sicer velika, žal, ni mogla sprejeti vseh poslušalcev. Prvič je naše ljudstvo dokazalo pravo zanimanje do gojitve petja naših partizanskih, delavskih, umetnih in narodnih pesmi, ki so bile na programu. Prvi so nastopali ženski zbori, katerim je sledil najmlajši okrajni, t. j, mladinski mešani zbor »Mladi kovinar« z Jesenic, ki ga je občinstvo burno pozdravilo. Zbor je bil ustanovljen pred letom dni in šteje nad 60 pevcev, pogled na mlade jeseniške kovinarje, ki so kot ostali železarji vključeni v petletni plan, je toliko zanimivejši, ker to ni zbor Gorenjcev, temveč bi mu lahko rekli »mednarodni zbor«, saj stoje med njimi poleg mladincev in mladink z železarskih Jesenic tudi mladinci in mladinke iz Sta-
lo; manjka ji bistvene poteze slehernega odrskega dela, v katerega lahko igralec polaga svoje misli in čustva, to je živosti. V takem delu druga skupina SKUD France Prešeren nikakor ni mogla pokazati v polni meri svojih odrskih kvalitet, ki jih sicer ima-
Posamezne gledališke sekcije so bile takole ocenjene: najboljše mesto je dosegla pirva skupina SKUD France Prešeren iz Celja z interpretacijo Kolarjeve »Sedmerice v kleti«, z oceno 42.66 točke, t. j. 60.94% od vseh dosegljivih točk. Njihovo delo kaže sistematično analizo snovi in dokaj dobre režijske prijeme. Družina je smotrno ubrana, kvari jo le igralec, ki je v tem primeru igral vlogo Branika, da ni dosegla mesta, ki bi ji sicer pri-_ padalo. Drugo mesto zavzema druga " skupina istoimenskega SKUD z interpretacijo Remčevih »Volkodlakov«. Dosegla je 35.60 točke ali 50.94% od vseh dosegljivih točk. Ta družina bi lahiko dosegla mnogo boljše rezultate, če bi se ognila nepravilnosti v repertoarni politiki, kot sem omenil že zgoraj- — Tretje mesto zavzema gledališka sekcija SKUD Dušan Poženel iz Laškega z interpretacijo Kranjčeve drame »Pot do zločina«, s katero je dosegla 33.33 točke ali 47.61 % od vseh dosegljivih točk. Ta družina je še mlada. Iz njenega dela je jasno razvidna velika volja do odrskega dela, kar je med drugim dokaj tehten moment za vsako odrsko ustvarjanje. Manjka ji šol, ali bolje rečeno sistematičnega opazovanja, saj imajo v svoji družini talentiranega režiserja in igralca, ki je igral to pot Berdena. S pomočjo njega bo ob dobri analizi vsakega dela, kar to pot ni bilo opaziti v dovoljuj meri, prav gotovo dosegla len še rezultate. Četrto mesto zavzema gledališka sekcija Ivan Cankar iz Velenja, ki je dosegla z Linhartovim »Matičkom« 21.66 točke ali 30.94% od vseh dosegljivih točk. Ta družina bo morala v svojem delu začeti popolnoma pri temeljih-Spoznati se mora z najosnovnejšimi izraznimi sredstvi odrskega ustvarjanja (hoja, gestikualcija. smotrna analiza časa in s tem v zvezi dela, ki zajema taka in taka socialna in nravstvena nasprotja tega časa).
V recitacijah, ki so bile podane v okviril tekmovanja že omen jenih SKUD, je dosegla najboljše merilo tovarišica Šketa Špelca z recitiranjem Aškerčeve »Zimske romance. Tov. Šketa Špelca kaže nedvomno mnogo dramatičnega odrskega talenta, manjka p le vzgoje in s tem v zvezi pojmovanja izraznih sredstev vsake recitacije fzahajala je v kriljenje z rokami, v priklanjanje itd.).	A. J.
v iesemškem okrasu
jerske, Dolenjske, Notranjske, Hrvatske, Srbije, Bosne in Makedonije, ki so vključeni v delo jeseniške tovarne
Za nastopom Mladinskega zbora so se vrstile tekme moških zborov
Radovljiški zbor je pokazal svojo pevsko tradicijo. Zanimivo je bilo poslušati moške zbore iz Javornika in z Jesenic. Obraze, katere smo nedavno videli v jeseniški železarni, katere smo videli pri graditvi nove valjarne na Javorniku, smo videli tudi na odru, To so ljudje, ki v trudu in znoju doprinašajo največ k dosegi plana v Železarni, ki pa poleg vsega še najdejo čas za gojitev in petje naše nove pesmi, ki nas vodi v boljše življenje — v socializem.
10. t. m. pa je bilo v Titovem domu na Jesenicah tekmovanje gledaliških družin in recitatorjev. Dramska sekcija SKUD »France Mencinger« iz Javornika je kot prva tekmovala s prvim dejanjem Potrčeve igre »Lacko in Krefti«. Kot drugo je tekmovalo sindikalno gledališče z Jesenic s petim dejanjem Shakespearovega »Romea in Julija«. Tretja je bila dramska skupina SKUD »Jože Podobnik« iz Lesc. Tekmovala je s prvim dejanjem Kozakove »Vida Grantova« in kot zadnja je podala dramska sekcija SKUD Bohinjska Bistrica prvo dejanje Cankarjevega »Jakoba Rudo«. Nastopanje gledaliških družin je bilo zelo zanimivo, ker so bile vse skupine na tekmovanje dobro pripravljene. Med igralci z Javornika, iz Lesc in Bohinjske Bistrice ni bilo posebnih razlik. Ima pa vsaka gledališka družina svojo dobro in slabo stran in bi ne bilo krivično, če bi poudariti, da prednjači dramska skupina iz Bohinjske Bistrice. Sindikalno gledališče z Jesenic pa se je seveda izkazalo kot najboljše in skoraj ne spada v tovrstno tekmovanje. Peto dejanje Shakespearovega »Romea in Julije« je pokazalo, da bodo sindikalnemu gledališču z Jesenic odprta vrata v oblastno, republiško in verjetno tudi zvezno tekmovanje.
Poleg dramskih družin sta tekmovala tudi dva recitatorja. Recitator SKUD »Tone Čufar« z Jesenic je recitiral Borovo »Požigalčeva suknja«, recitatorka SKUD »France Mencinger« z Javornika pa je recitirala »Hoste« istega pesnika. Recitaciji sta bili pravilno in lepo podani in se lahko reče, da mlada recitatorja še mnogo obetata in ne bosta omejena le na okrajno tekmovanje.
Obmejni jeseniški okraj je s tekmovanji sindikalnih kulturno-umetniških društev, pri katerih je nastopalo 18 različnih sekcij z nad 600 kulturnimi delavci iz vsega okraja, pokazal, da pravilno razume novo dobo, t. j. socializem, to je s tekmovanji ter uspehi na tekmovanjih najlepše odgovoril vsem informbiro* jevskim klevetnikom naše socialistične države, ki govore poleg drugega tudi o zatiranju kulturm>prosvetnega delovanja v Titovi Jugoslaviji,	U P.