demokracije O kulturi Vzgoja, julij 2024, letnik XXVI/2, številka 102 13 Razvijanje samostojne in ustvarjalne osebnosti Predlog strateškega načrta prenove vzgojno- izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji 1 Prvo poglavje znanstvene monografije Holistični pristop na področju vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja se zaključuje z dodatkom Predlog strateškega načrta prenove vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji. Vsebuje 12 strateških ciljev, ki predstavljajo vizijo, načrt in vsebino celovite prenove. Da bo prenova vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji celovita, trajna in učin- kovita, je treba v strategijo prenove zajeti naslednjih 12 strateških ciljev: 1. Prenova mora temeljiti na treh ste- brih: vzgoja, izobraževanje in dušev- no zdravje. To so trije stebri vsake družbe, kulture in vsakega posame- znika. 2. Mednarodno razširjeni in splošno znani so Unescovi štirje stebri izo- braževanja za 21. stoletje: 1. učiti se, da bi vedeli; 2. učiti se delati; 3. uči- ti se živeti sku- paj in 4. učiti se biti (Delors, 1996). Unesco je osnovne- mu konceptu v svoji usme- ritvi v priho- dnost dodal še izredno po- memben peti steber – uči- ti se postati (ang. learning to become). Iniciativa za prihodnost izobraževanja (Common Worlds Research Collective, 2020) je natančneje opredelila nov steber kot »učiti se postati s svetom: izobraže- vanje za prihodnje preživetje«. Gre za rekonfiguracijo izobraževanja glede na prihodnje preživetje planeta spričo številnih eksistencialnih groženj, ki si jih je povzročilo človeštvo (Common Worlds Research Collective, 2020: 2). Prenova mora temeljiti na uravnove- šeni vzpostavitvi vseh petih stebrov. 3. Prenova se ne sme začeti z analizami problematike trenu- tnega vzgojno-izo- braževalnega siste- ma, npr. s tem, kaj vse je šlo narobe pri zadnji prenovi ipd., in različnimi ak- cijskimi načrti. Na začetku snovanja prenove se je treba postaviti 'na konec'; izhodišče prenove je 'pogled s konca nazaj'. Treba si je odgovoriti na na- slednja tri vpraša- nja: Kakšno osebo/ osebnost želimo ob koncu vzgojno-iz- obraževalnega pro- cesa? Kam želimo, da otrok 'pride' ob zaključku šolanja, kakšen naj postane, kaj je pravzaprav Sebastjan Kristovič, prof. dr., predstojnik specialističnega študijskega programa Logopedagogika, Alma Mater Europaea – ECM. cilj vzgojno-izobraževalnega procesa? Odgovora na prvi dve vprašanji pa vsebujeta tudi odgovor na tretje vpra- šanje: Kakšno družbo in prihodnost si želimo? Cilj vzgoje in celotnega vzgojno-iz- obraževalnega procesa je v tem, da otrok postaja in že je celovito delu- joča, srečna, osmišljena, avtonomna in zadovoljna oseba v skladu s trenu- tnimi razvojnimi značilnostmi. Cilj nikoli ne sme biti samo izobrazba ali podano znanje, ampak tudi celostno razvita in integrirana osebnost. Otro- ka moramo videti kot telesno, dušev- no in duhovno bitje. V skladu s tem pa mora tudi vzgojno-izobraževalni proces potekati tako, da celovito zaje- ma, skrbi in razvija vse tri razsežnosti. Šele na ta način bomo lahko dosegli celovit razvoj oziroma integrirano razvito osebnost. 4. Prenova mora na ustrezen način za- jemati vzgojno paradigmo družine, predšolskega obdobja in obdobja šo- lanja. Vzgojo je treba razumevati v kontekstu življenja in sveta v smislu: vzgoja je priprava otroka na življenje. 5. Da bo prenova res celovita, je treba upoštevati in aplicirati holistični pri- stop, ki ga že desetletja spodbujata in usmerjata Unesco ter Evropska komi- sija. Če prenova ne bo celovita in ne bo upoštevala holističnega pristopa, se bomo ponovno ujeli v past reduk- cionizma, determinizma in delnih rešitev. 6. Vzgojno-izobraževalnim zavodom, pedagoškim delavcem in drugim strokovnim delavcem v vzgoji in iz- »Vzgajati ne pomeni zgolj razvijati razum, marveč oblikovati celotnega človeka, tudi njegovo srce in njegov značaj. Vzgajati pomeni iz roda v rod prenašati duhovne vrednote, ki dajejo življenju vsebino in smisel. Tega pa ne moremo doseči le z besedami, marveč predvsem tako, da te besede udejanjimo v lastnem življenju, v svoji človeški drži. Vzgoja je skupna naloga staršev, šol, univerz, tiska, radia, televizije in javnega mnenja. To je velika odgovornost.« (Bosmans) demokracije O kulturi 14 Vzgoja, julij 2024, letnik XXVI/2, številka 102 obraževanju je treba vrniti strokovno avtonomijo, integriteto in pedagoško dostojanstvo. Pedagoške delavce je treba razbremeniti pretirane in od- večne birokratizacije. 7. V slovenskem prostoru smo celoten vzgojno-izobraževalni proces zredu- cirali na kognitivno/racionalno raven. Poslanstvo šole ni samo edukacijske narave in tudi ne samo vzgojne, am- pak tudi preventivne. Vzgoja in pre- ventiva morata postati konstitutivna elementa vzgojno-izobraževalnega procesa. 8. Cilj vzgojno-izobraževalnega siste- ma mora biti celostno razvita in in- tegrirana osebnost. Pot do tega cilja je holistični vzgojno-izobraževalni pristop, ki se udejanja na podlagi te- meljnih smernic, ki smo jih med raz- iskovanjem in komparativno analizo oblikovali in ki obenem predstavljajo tudi konstitutivne gradnike holistič- nega pristopa. Vzgojno-izobraževalni sistem in prenova le-tega bi morala v svojem celotnem procesu slediti smernicam in posameznim holistič- nim ciljem, če želimo uresničiti te- meljni namen vzgojno-izobraževal- nega procesa, ki je v celovitosti osebe. Prenova mora celovito zajemati na- slednjih 25 smernic/področij oziro- ma gradnikov holistične paradigme vzgojno-izobraževalnega procesa: 1. svoboda in odgovornost, 2. volja do smisla, 3. smisel – vzgoja za smisel, 4. ustvarjalnost, 5. empatija, 6. avtono- mija, 7. personalizacija, 8. samostoj- nost, 9. občutek za lepo, 10. vest in intuicija, 11. vzgoja za vrednote, 12. identiteta, 13. samotranscendenca in samodistanca, 14. odnosi (do življe- nja, sveta, sebe, drugih, smisla, prese- žnega), 15. samopodoba, samozavest in samospoštovanje, 16. dostojanstvo, 17. odnos do presežnega in vera, 18. etika, 19. vztrajnost, odpornost in de- lovne navade, 20. noodinamika, 21. ljubezen (agape), 22. ideali/ideje/vi- zija, 23. samovzgoja, 24. življenje kot naloga in 25. duševno zdravje. 9. V okviru holističnega pristopa učenca ne dojemamo kot pasivnega posame- znika, ki mora v čim večji meri absor- birati znanje, ki mu ga podaja učitelj, ampak ima v procesu učenja aktivno in (so)ustvarjalno vlogo. To pomeni, da je interaktivna dejavnost bistveni element v procesu poučevanja in uče- nja. 10. V vzgojno-izobraževalni proces je treba vpeljati personalizirano učenje/ pristop. Unescov četrti steber izobra- ževanja, učiti se biti, predpostavlja holistični vzgojno-izobraževalni pri- stop. V luči tega razumevamo tudi didaktični trikotnik, katerega glavni elementi niso vogali (učitelj, otrok in vsebina), ampak stranice, ki predsta- vljajo odnos in interakcijo. Poučeva- nje ni le golo posredovanje znanja. Po- učevati pomeni tudi vstopiti v dialog, biti v medosebnem odnosu. Tovrstno personalizirano učenje je omogočeno le z dialogom/odnosom, ki je obenem ključ do motivacije in ga ni možno nadomestiti z ničimer drugim. 11. Vzgoja otroka v 21. stoletju (če želi v polnosti izpolniti svoj cilj in zasledo- vati smer večje človečnosti) se bo go- tovo morala obrniti k svojemu viru in upoštevati tudi cultura animi, gojitev in vzgojo duha, duhovno omiko. T o je dobro ubesedil antični velikan Platon: »Mlad človek ni prazen lonec, ki ga je treba napolniti z znanjem, temveč ogenj, ki ga je treba prižgati.« Zato je ena izmed ključnih nalog in obenem izzivov pri prenovi vzgojno-izobra- ževalnega sistema razvijanje smisla, veselja in strasti do učenja. 12. Da je možno vzpostaviti, izvajati in tudi razvijati tako visokokakovosten vzgojno-izobraževalni proces, je po- sebno pozornost treba nameniti tudi osebnostnemu razvoju in edukaciji pedagoških delavcev – v prenovo mo- rata biti vključeni obe dimenziji za ce- lovito formacijo pedagoškega delavca. Eden izmed prvih korakov je nuja, da se za pedagoške poklice uvedejo spre- jemni izpiti, ki jih že dlje časa poznajo v pedagoško naprednejših državah in ki vključujejo vrednotenje različ- nih osebnostnih lastnosti, kot so npr. ustvarjalnost, empatija, motivacija, osebnostna zrelost, usposobljenost za delo z ljudmi, interaktivne veščine ipd. Samoumevno je, da je vzgojno- izobraževalni proces kakovosten v tolikšni meri, v kolikšni meri je kako- vosten pedagoški delavec. Vseh dvanajst strateških ciljev je v med- sebojni komplementarni relaciji in vsak izmed dvanajstih strateških ciljev se celo- vito ter pravilno razume šele v luči ostalih enajstih ciljev. Ena izmed ključnih nalog in obenem iz- zivov pri prenovi vzgojno-izobraževalne- ga sistema je celovit razvoj osebnosti in razvoj smisla, veselja ter strasti do učenja. Prav to sta smer in cilj, ki ju moramo za- sledovati pri vzgoji in izobraževanju v 21. stoletju. Sedaj morda bolj kot kdajkoli prej v zgodovini. Ne gre namreč samo za to, kaj in koliko bomo vedeli, in tudi ne samo za to, kaj in koliko bomo delali ali kaj in koli- ko bomo imeli, ampak predvsem za to, na kakšen način bomo bivali in sobivali. »Cilj vzgoje je dati telesu in duši vso lepoto in popolnost, ki ju moreta imeti« (Platon). Viri • Delors, Jacques (1996): Učenje: skriti zaklad: poročilo Med- narodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. • Kristovič, Sebastjan; Pangrčič, Polona (2022): Holistični pri- stop na področju vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja. Maribor: AMEU-ECM, Alma Mater Press. • Common Worlds Research Collective, 2020. Learning to be- come with the world: Education for future survival. (2020). Pariz: UNESCO. Pridobljeno s spletne strani: https:// unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000374032. Opomba 1 Predlog strateškega načrta je nastal v okviru ARIS (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije), in sicer projekta Holistični vzgojno-iz- obraževalni proces in krepitev duševnega zdravja (L5-1844). V odja projekta prof. dr. Sebastjan Kristovič je skupaj z razisko- valno skupino že pri snovanju prijave projekta imel pred očmi nujnost celovite prenove vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji. Eden izmed pomembnejših dosežkov raz- iskave v okviru projekta je prav oblikovanje strateških smernic prenove vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki so nastale tudi na podlagi večletnega dela z otroki, mladostniki, starši, vzgojitelji, učitelji ter drugimi strokovnimi in pedago- škimi delavci (Kristovič in Pangrčič, 2022). Foto: Nataša Pezdir