Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krono na leto; za pol leta dve kroni;	* vračajo. - Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za
za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	*	večkratno msercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 10. marca 1903.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
O žitnih varijetetah.
Ker odvisi obilnost pridelka v precejšnji meri tudi od žitne vrste, zato obračajo dandanes poljedelci večjo pozornost na žitno vrsto, nego kedaj popreje.
Bogat pridelek je odvisen posebno od naslednjih vrstnih last-nostij:
1.	velike rastline; majhne rastline ne morejo dati veliko pridelka, če se tako gosto stoje.
2.	močna razraščenost; posamezne rastline morejo imeti več bilk, kajti tudi gosta setev, pri kateri pa poganja iz vsakega zrnja po ena bilka, ne more nikoli napraviti tako lepe žetve, kakor lepo razraščeno žito.
3.	v razmerji z bilko veliki, mnogozrnati klasi ali lati.
4.	kolikor moč veliko in težko zrno.
Vseh teh lastnostij ni mogoče doseči edino le z rodovitno zemljo in obilnim gnojem, kajti če imam pri hiši navado sejati kako slabotno vrsto, potem bo na dobrem svetu zelena rast pač bohotna, a žito bo pozneje preraslo, poleglo in dalo le slab pridelek.
Na dva načina so poskušali misleči kmetovalci priti do bogato rodečih žitnih vrst: najpreje z od-
biranjem najboljšega zrnja za setev, drugič pa z umetnim križanjem raznih vrst med seboj.
Pri izboru se odbirajo vedno one rastline, ki imajo največje klase z največ zrnjem in od zrnja se vzame navadno zopet samo naj debelejše. Četudi velikost zrnja, ki smo jo dosegli z najboljšim gnojenjem in izbiranjem zrnja, ni takoj v prvih letih stalna, pa postane vendar-le stalna s časom.
Kar pa zadeva umetno križanje žitnih razvrstij, lahko rečemo : z umetnim križanjem se sicer dobi celo vojsko novih vrst a mej temi je le malokatera boljša od svojih starišev.
Ako sejemo, kakor se tako rado zgodi, žito pregosto, tedaj nastane med rastlinami „boj vseh proti vsemu, za hrano, svetlobo in zrak, in končna posledica je ta, da se nobena rastlina popolnoma ne razvije. Na ta način se tudi najboljše žitne vrste v pridelku kmalu poslabšajo. Za obilen pridelek tedaj ne zadostuje samo, ako si preskrbimo zelo rodovitno vrsto, ampak moramo tudi skušati, da to ohranimo v njeni ro-rodovitnosti, ali jo mogoče celo pomnožimo s pravilno redko setvijo in z vsakoletnim odbiranjem največjih rastlin in klasov. Tako bi moral ravnati vsak gospodar; ako pa tega ne more, pa naj bi vsaj dobil vsako leto svoje semen-
sko žito od človeka, o katerem ve, da dotični odbira najboljše rastline in tako vzdržuje žitni pridelek vedno na vrhuncu.
Najbolj rodovitne vrste so nastale po svojevoljni spremembi, namreč na ta način, da je imel kak gospodar na svojem polji kako posebno rodovitno in dobro zraščeno rastlino, to je vzel za „pleme“ izločeval vedno zrnje manjših rastlin in tako prišel do stalne, bogato rodeče vrste.
Pri pšenici je še mogoče ohraniti vrsto čisto, ker pšenični cvet oploja sam sebe, druga pa je pri rži; vsled tujega vprašenja je skoro izključeno, da ‘bi mogli rž dolgo ohraniti v prvotnem stanji, vže pri žetvi dobimo križance. Tukaj je posebno treba vedno odbirati rastline z naj večjim klasjem, če ne nastopimo takoj rakovo pot.
Živinoreja.
Ovsena slama, kot krma za krave.
Ovsena slama ima mej vsemi slamami v obče še največ prote-jinastih ali beljakovinastih snovij, pa tudi živina jo najraje žre in najbolje prebavi, ako je bila le požeta v pravem času, to je v rumeni zrelosti. Dobra ovsena slama velja vsled tega pri mnogih gospodarjih kot nekaj izvrstnega za kravjo pičo po zimi, drugi
seveda dajejo prednost ječmenovi slami.
Ta poslednja trpi lahko škodo vsled neprimerne shrambe, vsled plesnobe in mokrote, tudi zgubi pri daljem ležanji več odstotkov svoje redilne vrednosti; ovsena slama pa zgubi precej svoje re-dilnosti, ako je setev prav gosta in krepka, če se seje s sejalnim strojem in okopava, vsled tega, ker nastavi zelo veliko celuloze ali staničevja v takih okolnostih. Zato utegne biti zdaj ta (za oves), zdaj oni (za ječmen) nazor upravičen.
Gotovo pa je, da je oves izvanredno dobro krmilo za molzno živino in da velja v obliki reza-nice kot eno prvih postranskih krmil za vse naše prežvekovalce.
Trditev, da večje množine ovsene slame pokrmljene dajo mleku slab okus, kakor tudi smetani in putru in da provzročajo na koncu nek grenak okus, ni popolnoma resnična.
Na Slezvik-Holštanjskem, kjer pokladajo goveji živini posebno veliko ovsene slame, proizvajajo ravno pri velikih porcijah tega krmila (do 4 kg na 500 kg žive teže) posebno izvrstno surovo maslo, produkt, ki ga po celem svetu obrajtajo. Seveda ni smelo žito biti preje poležano, ne sme biti od vlage plesnjevo ali drugače pokaženo. Ako vseh teh re-čij ni in ako so tudi ostala naša krmila taka, da ne škodujejo mlečnosti krav, potem smemo ravno ovseno slamo pokladati vsem prežvekovalcem in tudi molznim kravam toliko., kolikor se nam zdi (ozir. kolikor nam pokaže tozadevni proračun), primerno za pravilno redilnost cele naše krmske mešanice.
Po mnogih izkušnjah, ki so jih nalašč napravili v Sleziji, ima slab (grenak) vpliv na mleko samo taka ovsena slama, ki je bila vlažna naložena, če je postala nekoliko zaduhla. Po krivici se pripisuje ovseni slami, da dela
salasto maslo. Tako maslo provzročajo sploh vse slame v obče, ne pa ravno ovsena slama posebej, če jih pokladamo v večji množini. Temu zlu pa se lahko izognemo, ako si oskrbimo primernih močnih krmil. Ovseno slamo, ki je močno napadena od rje in snetja, je treba zrezati in spariti s kropom, potem pa jo brez škode krmimo ne samo pitavni in vprežni živini, ampak tudi molznim kravam. Da je ovsena slama za krmo baje boljša, če je omlačeua s cepcem, nego s strojem, pač pride od tod, da cepec slamo tako zelo ne zdrobi, da slama pri tem obdrži več finih delov, nego pri mlačvi s strojem. Istina je, da živina na roko omla-čeno ovseno slamo raje žre nego ono iz mlatilnice.	—o—
Privošči teletu apna!
Glasoviti mlekarski kemik dr. Sokslet je preiskaval teleta, kako pretvarjajo hrano v svojem telesu. Našel je, da gre z vodo in blatom iz teleta ven polovica vse fosforne kisline, ki se nahaja v mleku v različnih sestavinah (kot mono- in dikalium fosfat, di-magnezium, di- in trikalciumfosfat), da pa vse apno, ki ga je prejel teliček v mleku, ostane v njem. Kravje mleko ima torej veliko odveč fosforne kisline, apna pa ravno toliko, kolikor ga tele nujno potrebuje za stavbo svojih kosti j. Zato pogostoma opažamo, kako glodajo živalice zid pri stenah in željno zobljejo podano jim kredo.
Gori imenovani profesor je obiskal nekoč vzorno kmetijo; opazil je pa, da imajo skoro vsa teleta nagobčnike. Čudeč se temu vpraša učenjak, je-li teleta grizejo in odgovore mu, da morajo živali imeti nagobčnike, sicer bi požrle ves omet.
To je migljej, ki nam ga daje umeti narava in ki si ga vzemimo k srcu. Ako hočemo teleta mahoma odvaditi, da ne bodo lizala zidovja, dajmo jim le zadostno apna v kterikoli obliki. Po ceni
to dosežemo, ako pokladamo teletom oglikovokislega apna, ne žganega, ki ga lahko trosimo v pičo v obliki drobnega prahu.
Še boljše je nemara, ako si naročimo za mal denar Bartelove apnene klaje, o katere koristi se je že marsikoji gospodar do dobra prepričal, ne samo pri goveji, ampak tudi pri konjski mladi živini, pri prascih itd.
To čudno pomanjkanje apna v mleku, pa nikakor ni napaka narave same, ampak ima svoj izvor v gospodarju narave — človeku. Zato pa naj človek tudi popravi, kar je zagrešil.
Vsled vednega požlahtnjevanja in umne reje so se razvile razmere pri naši živini do skrajnih meja bolestnega stanja in teleta imajo prirojeno nenaravno hitro rast; mleko naših krav je postalo ubožnejše ozir hranivne moči in teleta teh krav zahtevajo iz preje omenjenega vzroka od svojih mater mnogo več, nego pred desetletji, tako da je samotežje nujno porušeno. To zopet izjednačiti je naloga pametnega kmetovalca.
Cesarec.
Od česa je odvisna mlečnost krav.
(Dolenjcem v premislek. F. P.)
Dolenjci smo v veliki meri odvisni od dohodkov svoje živinoreje. Živina nam ni dandanes več samo stroj za narejanje gnoja, ni več samo nekako potrebno zlo, kakor je bilo pred nekaterimi desetletji, ampak je, rekel bi, glavna gospodarska panoga ne samo za Dolenjsko, ampak za vso Slovenijo. Le škoda, da je ta važna mladika na drevesu narodne blaginje tako zelo mršava.
Kako sijajen dokaz za dobičkonosnost mlekarstva v Dolenjcih je pač nastop in delovanje mlekarske zadruge v Dobrepoljah. Mislil bi kdo: O sedaj se bodo pa tudi drugodi oprijeli tega rešilnega bruna v splošni povodnji raznih trtnih ušij, strupenih ros, gnjilob itd.
— 67 -
Kaj se! Kakor preje, tako tudi sedaj mi Dolenjci gledamo in
—	strmimo. Mlekarnic je ravno na Dolenjskem, ki tako potrebujejo groša, toliko kot nič.
Zagorje, Trebelno, Dobrepolje,
—	veste še za kako drugo mlekarno ?
Le škoda, da nam je Bog dal pamet, da bi se z njeno pomočjo okoristili. Mi pa razkopavamo težko grudo, najboljše, zdravi gospodarski razum pa smo zakopali, kakor leni hlapec v evangeliju.
Ali res nima Dolenjska nobenih žilavih organizatorjev več, nobenih Jakličev, Mesarjev, Stanonikov ?
Morda si misli kdo: Pri nas je premalo mleka in putra in sira ne moremo delati iz — krompirja.
—	Oho! Teh lepih izgovorov ste se gotovo naučili pri vrlem Navihancu (glej : Koledar družbe sv. Mohorja 1. 1901 in prečitaj dobro spis „Prvi hleb11).
Da bo pa po vaših kočah še več mleka, vas hočem opozoriti na nekatere malenkosti naj večjega pomena.
Na mlečnost krav vpliva prav mnogo činiteljev. Za danes naj jih samo naštejem:
1. individualnost ali posebnost vsake posamezne živali, če se smemo tako izraziti — osebnost njena, 2. pleme ali rasa, 3. molzna doba ali čas, kije pretekel od zadnje otelitve, 4. čas teletenja. 5. go-nitev krav ali teženje po plemenu, 6. starost krav, 7. živa teža, 8. pregibanje in delo, 9. krma, 10. napajanje, 11. hlev, 12. čas molže.
Fr. P.
Splošno.
Živinska sol.
S 1. februvarjem 1903 se je znižala cena živinske soli za 4 K, 8 tem se je vsaj deloma vstreglo željam kmetovalcev. Opozarjamo naša kmetijska društva, naše gospodarske zadruge, da svoje člane 0 tem obvestijo in jim priporočajo,
da si nabavijo živinsko sol, ker je ista za redno živinorejo neob-hodno potrebna.
Samo ob sebi je umevno, da preskrbi živinsko sol za svoje člane „Gospodarska zveza11.
Millardes.
V Bordeaux na Francoskem je umrl profesor tamošnjega vseučilišča, botanik Millardes.
To ime bi moralo biti vsakemu vinorejcu znano.
Ko je prišel leta 1888 v Bor-deaux, so bili uničeni vinogradi po trtni uši. Millardes opozoril je vinorejce na amerikansko trto in je znašel tudi sredstvo proti trtni uši.
Zato je bil od več vlad odlikovan, tudi od avstrijske.
Kje služi kmet?
Na podlagi objav nemške kmetijske družbe	je sestavil	neki
Kaiser cenik	vrednostij raznih
kmetijskih pridelkov v nemškem cesarstvu, ta je posebno zanimiv zato, ker nam kaže, kako visoko presega zaslužek pri živini zaslužek pri žitu:
mlekarski izdelki 1951 milj. kron svinjsko meso	. 1430	„	„
goveje meso .	.	998	„	„
koštrunovo meso 109
konji .	.	.
volna .	.	.
žito za kruh ječmen za pivo
krompir .	.
vinski cvet . sladkor .	.
škrob .	.	.
32
48
4568 milj. kron 1830	„	„
184	„	„
2014 milj. kron 3600 milj. kron 236	„	„
421	„	„
86 ..
vrtnarstvo in sadjarstvo .	.	.
vino .	.	.	.
trgovske rastline
4343 milj. kron
456 milj. 132	„
74	„
kron
perotnina . gozdarstvo
663 milj. kron 579 milj. kron 634	„	„
1133 milj. kron
Zelo nas mora osupniti, ko vidimo, da dobi nemški kmetovalec za mlekarske izdelke več nego za krušno žito, to je za nas presenetljivo, pa tudi podučno!
In kaj je največ vzrok tega velikanskega skupička iz mlekarstva? Vzorno urejene nemške mlekarne, katerih je precej čez 2000 po številu. Večina njih ima mlekarne tako urejene, da se da v njih vsaki čas napraviti dobro presno maslo in sir, ne pa kakor pri nas, kjer se gleda pri ustanovitvi novih mlekarnic mnogokrat skoro samo na to, da se prihrani kak stotak — potem pa se po leti dela slabo blago radi vročine, po zimi slabo blago radi mraza, celo leto pa radi slabo izobraženega mlekarskega osobja.
Ako tedaj hočemo nastopati s slovenskim putrom na svetovnem trgu, skrbimo pred vsem za kolikor mogoče primerne in svetle prostore z ledenico, dalje za orodje, ki bo dobro in urno delalo, če le količkaj mogoče ne opuščajmo parnega tvorilca (600 K) in pa-sterilizatorja, pred vsem pa si po-iščimo mlekarjev, ki umevajo svoj posel v mlekarni in ne samo vleči nezaslužene plače.
Narodno gospodarske drobtine.
I.	Čmrlj, prijatelj kmeta.
Vsemodri Stvarnik ustvaril je marsikaj, kar nam služi v prid, da še sami ne vemo kedaj in kako. Tako marsikatera živalica živi od zalege drugih, katere bi nam škodovale, ko bi se razmnožile. Za sedaj imenujem tukaj le samo mravljo, katera je v gozdih kot pravi čuvaj za kmeta. Pa še drugi je, ki kmetu koristi, to pa brenčeči čmrlj (Die Erdhummel, Bombus terrestris), katerega gotovo vsak otrok pozna, odraščujoča mladež pa še preveč. Kajti ta le prerada stika za čmrljevimi gnjezdi v zemlji, da se z njegove skromne zaloge nasladka nekoliko medu.
To pa ni prav! S tem se namreč čmrlji pokončavajo, kar pa je v kvar kmetijstvu. Ta drobna žival je namreč v veliki prid kmetu-poljedelcu. Da to spoznamo, oglejmo si ga nekoliko bližje.
Čmrlj spada v vrsto žuželk kožokrilcev (Hautflugler, Hyme-noptera) in sicer k medičerjem, ker kakor čebela, osa itd. živi od medu na rastlinah. Tudi ima on tovarišem podobno orožje za obrambo, namreč da precej občutno piči. Vendar stori on to le v sili, za obrambo. Živi čmrlj v gnjez-dih v zemlji, kjer se jih nastani družina od 100 do 200 udov. Od teh je nekaj samcev, samic in ostali so delavci, kateri so najmanjši. Od gnjezda do sto glav je navadno okoli 25 samcev 15 samic, ostalih 60 so pa delavci.
Čmrlj živi le kratko časa, kajti v jeseni (septembra ali oktobra) pogine navadno vsa družina, razun nekaj oplojenih samic. Ta se zarije kje v zemljo in ondi prespi zimo, na spomlad pa zopet oživi in kmalu skrbi za gnjezdo novej družini. Za gnjezdo znaša razen drobiž, zmešan z cvetnim prahom, katerega najde na zgodnjih cvetlicah. V to gnjezdo znese kmalu jajca, iz katerih se izvale v kratkem drobni črviči, katerim je že oskrbljen prvi živež cvetni prah. Ko ti nekoliko odrastejo, zavijejo se v nekake kožuhe, iz katerih izležejo potem mladi čmrlji, pustivši dom svojih hišic prazen. V tiste celice nanosijo čmrlji potem nekaj medu, pa ne kakor čebele na obilno, temuč oskrbijo si le nekaj zaloge za živež ob slabem vremenu.
Iz prvih jajec, ki jih matica nanese, izvale se delavci, zatem iz drugih mlade samice in nazadnje šele samci. Se le potem v avgustu se izležejo nove samice, katere kot poznejše matice prežive prihodnjo zimo.
Z navedenega opisa o življenju čmrlja smo razvideli, da je njega naraščaj do cela drugačen
od navadnih čebel, katere znašajo med v panje in ga ob ugodnih letinah veliko naberejo, pa poleg njega tudi zimo prestanejo.
Obrnimo sedaj pozor na živež, katerega čmrlj potrebuje in prav s tem gospodarstvu koristi. Čmrlj namreč leta ob lepem vremenu po leti ves dan po livadah in njivah, od cveta do cveta, nabirajo cvetni plod in med. S tem pa prenaša cvetni plod od jednega cveta na druzega, da se ravno tem potom vse rastlinje oplođuje. Posebno za deteljo je to jako važno, katera bi ne rodila semena, da ne prenašajo nje plod od cveta do cveta ravno čmrlji. Zato jih pa tudi vidimo na razcvelej detelji vse polno.
Ako opazujemo te živalice pri njih delu, lahko verjamemo, da že jeden sam čmrlj prenese na dan na tisoč plodov. V tem ima čmrlj še prednost pred čebelo, ker je njega sesalka močnejša od če-beline, da lahko predre prav v sredino cveta in ondi usadi plod.
Iz tega je razvidno, da med mnogimi koristnimi živalicami, katere so kmetu v prid, ni najzad-nji tudi večkrat prezirani čmrlj. Vredno je torej, da se potegne kmet zanj s tem, da prepove svo-jej mladini brskati za čmrljevimi gnjezdi in tako pokončevati njih zarod.
II.	Zamenujmo pogosto semena za setev.
Ako vzdržujemo v nekaterih krajih dolgo časa po jedno vrsto seme za setev, opazimo navadno, da njega pridelki postajajo vedno slabši, tako da konečno nimajo polovice one vrednosti od prvih let. Tako tudi najlepše rastline propadajo, njih pridelek je lažji, tako da sama konečno ni več za setev. Vzrok tej izpremembi treba iskati v tem, da ni vsaki kraj za vsako seme enako ugoden. Tako najdemo kraje, kjer uspeva najlepša pšenica, drugje zopet naj-bujnejša rž ali ječmen, oves itd.
Ako prenesemo tako lepo seme na drugo zemljo, dalo bode, ako je količkaj ugodna letina, v prvem letu prav obilen pridelek, drugo že slabši, nadalje pa navadno prav slabega. To kaže, kakor pravi naš kmet, da se je seme „izpre-vrglo“, ali naveličalo kraja in zemlje. Ako hočemo spet boljši pridelek, ne kaže druzega, nego seme zopet zamenjati, to je od bogato rodnega kraja novo seme dobiti. To izpreminjanje semena je jako važno za vsacega poljedelca.
Vendar moramo tudi paziti, kakšno seme in odkod ga dobivamo? Pred vsem glejmo, da dobimo seme iz kraja, kateri ima našemu enako podnebje ali zrak, boljše še, če je prejšna domovina bolj hladna od naše. Iz gorkejših krajev semena naročevati bilo bi brezpametno. Dalje ne dobivajmo semena iz krajev, kjer so rastline zelo podvržene raznim boleznim in napakam. Tudi ne od polja, katera so s plevelom zelo preraščena. Če tudi je takšno seme očiščeno, vendar je nekako navajeno tega tovariša, da gaje kmalu zopet dosti v njem.
Kedaj naj se seme zamenja, je seveda odvisno od tega, kako se še staro seme ponaša. Pri nekaterih rastlinah zadostuje, ako se jim seme spremeni v 6. do 10. letu, pri drugih je potrebno, da se zamenja že v četrtem ali petem letu, ali še prej, kakoršno je pač seme doma priraslo. Isto velja tudi o grahu, krompirju in raznih drugih sadežih, na katerih pridelkih vidimo, da ne veljajo za seme.
Opomnim naj še, da je med našim ljudstvom vraža, da seme, katero naslednik posestva (dedič ali kupec) za umrlem nasleduje, ne velja za setev, ker je „odmrlo11. Iz prej omenjenih razlogov lahko vidimo, kako je seme „odmrlo11 samo, ker se je namreč naveličalo zemlje in kraja, vsled tega ga pa treba zamenjati.
— 69 —
III.	Kako dolga mora biti rezaniea za konje in kako za govejo živino ?
Razlika dolgosti rezanice je odvisna največ od tega, kakšne vrste je krma, ki se reže. Reza-nica od sena in ovsene slame je boljša malo daljša, nego ona iz trde pšenične ali ržene slame. Prva velja 2 do 3 cm dolgosti, med tem ko druga ne srne biti dalja od 1 do 1 */2 cm. Ni res, kar nekateri ljudje mislijo, da čim krajša je rez, da je tem boljša za konje. Ako se konju daje zelo drobna krma, jo pogoltne navadno hitro, pa ravno to je napačno, ker se krma premalo žveči. Tako pa gre večjidel neprebavljena skozi želodec in čreva in toraj živini nič ne izda. Pa še več! Mali konjski želodec se na ta način rad prenapolni, vsled česar jame bolehati. Želodec ima nalogo, krmo dobro prekuhati, da gre ona potem lahko skozi tanka čreva, ako ni to, se pa razvije bolezen v prebavilih, katera je dostikrat lahko nevarna. Večkrat se opazuje, da se je tem potom pričela grozna kolika, katera, če ni umorila živali, pa je imela še dolgo časa zanjo hude nasledke v tako zvanem ,,slepem črevesu11.
Najboljša krma za konje je rezanica primerne dolžine, h ka-terej se primeša nekaj zrnja. Skušnja je že večkrat pokazala, da je konj, ko je dobil samega ovsa, večkrat obolel, med tem, ko mu z rezanico zmešan ni škodoval, Nekateri živinorejci priporočajo krmiti konje z neomlateno slamo, iz katere se je kar narezala rez, češ, da se s tem veliko dela — mlatenje prihrani. Drugi pa zopet ta način zametujejo, rekoč, da pride s tem veliko plesnja in prahu v rezanico, kar pa konjem škoduje. Gotovo je, da imajo zadnji prav.
Pri goveji živini se nareže rez bolj dolga, od 2—4 cm, kar se ravna tudi po kakovosti krme. Tako naj bo rez iz trdih rastlin po 2 do 3 cm iz mehkejših od 3
do 4 cm dolgo. Tudi se mora za mlado živino jemati slajšo in mehkejšo krmo, pa se pripravi tudi nekaj drobnejša, zlasti ako se ji primeša kaj zrnja ali otrobov. Vendar je treba poleg take krme mladej živini dajati tudi nekaj daljše klaje, na pr. sena, da si ona vso hrano bolje prežveči.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 22: F. B. v Z. Prosim odgovora, kedaj je bolje gabrje pre-sekavati, ali v jeseni, ali po zimi, ali spomladi, da se bodo raje obra-Ščali in se ne bodo sušili:
Dalje prosim, je-li papeška repa (repica) za krave dobra krma ali jim pa morebiti mleko suši?
Ravno tako vprašam tudi zaradi lanenih preš, koje v Ljubljani kupujemo, so li mlečne ali ne?
Odgovor 22:	Kar zadeva prvo
vprašanje, je najbolje presekavati in klestiti v pozni zimi (ali kar je isto, v zgodnji spomladi), nekaj tednov, predno se začne p&pje napenjati. Na ta način Vam bodo mladi poganjki prav zgodaj pognali. To velja za gaber. Pri jelšah je časih težko presekavati spomladi zavoljo mokrote, tu pride delo na pozno jesen. Da mora biti spomladi, ko se že kažejo novi poganjki, vse klestenje vže davno končano, je samoumevno.
Vprašate, kakšno krmsko vrednost ima papeška repica ali topinambur. Kratek opis Vam jo pokaže v pravi luči. Gomolje je še nekoliko bolj vodeno nego krompir, zato ima pa v sebi več protejina ali beljakovin, ki so v krmi največ vredne. Redilno razmerje topinambura je približno 1:8. Če veste, kaj je redilno razmerje? Redilno razmerje je neki ulomek. n. pr. V4! V5 (1:4, 1:5); vtem ulomku pomenja števec beljakovine imenovalec pa vsoto ogljikovih vo-danov -f- 21/* X tolščo v krmi. Da si boste mogli vsaj nekaj misliti pod to coprnijo, Vam navedemo nekaj številk, ki kažejo, kakšno mora biti pravilno redilno razmerje v krmi naše domače živali:
Imeti morajo redilno razmerje: teleta in žrebčki, ki še sesajo 1:3 3 odstavljena teleta in mlada živina do okoli dveh let LS'O do 1:5'8 (za pitanje) za molžo 1:8, vprežni voli 1:6 do 1:7'5, molzne krave 1:5'4 do 1:7, konji 1:5-5 do 1:7.
Iz tega lahko sodite na vrednost topinamburja za krmo. Konjem in goveji živini se poklada surov in razrezan, prešičem le kuhan. Od začetka se ga bo živina morda branila, pozneje pa ga obrajta. Da bi bi ta repica mleko sušila, je nesmisel. Za krave Vam jo zlasti na spomlad priporočamo, ko je za kaj boljšega že tesno. Mleka je po repici več, pa vodeno je tudi bolj. Kake škodljivosti repice niso opazovali, izvzemši redke slučaje klanja in napenjanja.
Kar pa zadeva lanene tropine (preše), je škoda zgubljevati besed radi njih. Njih velika korist ne zadeva samo množine in mastnosti mleka, ampak je tudi za zdravje živine silno važna, zlasti pri reji telet. Tudi če je treba kakega zanemarjenega konja zopet popraviti, ne najdete boljšega od lanenih tropin.
Sejmi.
Na Kranjskem:
11.	marca v Senožečah.
12.	„	v Rakitni,Drnovem (Krško)
Kotredežu, Veseligori pri Rakovniku, Radovljici (za živino) Kamniku, Turjaku in Spod. Logatcu.
13.	,	v	Čermošnjicah.
14.	„	v	St. Vidu pri Vipavi.
15.	„	v	Ložu.
16.	„	v	Motniku.
17.	„	v	Mengšu,	Žužemberku,
Loki in Št. Petru. (Notr.j
18.	e v Žireh, Starem Trgu pri
Poljanah.
20.	„ na Igu, Moravčah, Kočevji
in Dvoru.
21.	„	v	Tržiču.
22.	„	v	Grahovem.
23.	„	v	Litiji, Polhovemgradcu,
Cirknici, Mirni peči.
24.	„	v	Metliki.
25.	„	v	St. Jurju	(Nov. kant.)
26.	„	v	Lukovcu,	Dolu, na Dolih
pri Litiji.
28.	„	v	Mokronogu.
30.	„	v	Zagorju (na Notr.), Dov-
skem, Rovtah (Planinski kant.), Zdenski vasi, Kostanjevici in pri Sv. Leni (Brdski kant.)
31.	„	v	Rovišah.
1.	aprila	v	Loškem potoku.
2.	„	v	Rakeku.
3.	„	v	Bruniku, Cerkljah,	Ho-
temažah in Št. Gothardu pri Trajani, v Zgornjem Tuhinju.
4.	„	v Žužemberku.
6.	„	na Dobrovi, Moravčah,
Slapu pri Vipavi in Višnji gori.
7.	„	v Črnomlju.
8.	aprila v Idriji.
9.	„	v Zatični.
10.	„	pri St. Gothardu. (Brd.
kant.), Ložu.
Prinnrnfa ep • Vzajemna zavaroval-rnporUVd. oC. U|ca proti požarnim
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Med j atova hiša.
12. marca		Na Štajerskem: v Št. Jurju ob južni žel.
15.	'	v Zdolah v Soseski Ple-
17.		terje. v Mureki, Podčetrteku,
18.		na Rečici, Trbovljah in Svečini. pri Novi Štifti (na Ptujski
20.		gori) in Vidmu. pri sv. Barbari, Št. Jerneju
21.		na Tivskem, pri Barbari. Rogatcu, sv. Jederti v
26.		Pernovu blizu Žalca, na Teharjih in Dobavi.
27.	M	v Spodnji Kostrivnici.
30.	w	v Sevnici (na Savi) Marn-
2.	aprila	bergu. v Artičah, Dramlji pri
3.		Mariji Magdaleni, v Bistrici, Arnužu, Ormožu,
4,		Braslovčah in Lembergu, v Strasi pri Primožu (pri
6.		Blagovici). v Sevnici (na Dravi).
7.	7)	v Celju, pri sv. Barbari v
Vildonu, Podčetrtku, Šoštanju, Luči, Muti pri Novi Štifti (na Ptujski Gori),
pri sv. Duhu v Ločah.
9.	J)	v Jarenini (Slov. Goricah) Konjicah; Laškem in Raj-henburgu.
		Na Koroškem:
12. marca		v Lavamintu.
13.		v Zmintu, Oberdravberzi.
14.	■	Št. Jerneju.
16.	■'	v Pliberku.
17.	e	v Pusarnici.
20.	e	v Gribeni.
25.		v Št. Lenardu.
26.		v Cobercah.
27.		v Velikovcu.
30.		v Ukvah.
31.		v Gradišah.
1.	aprila	v Renvigi.
6.	n	v Trebižu.
Na Primoirskem:
15.	marca v Borštu (Kopr. kant.) za
živino.
16.	„	v	Gorici (8	dnij).
18.	„	v	Tolmecu.
20.	„	v	Komenu,	Ricmanjih,
Monfalkonu (2 dni), Bovcu. 25.	„	v	Gradiški.
26., 27. in 28. marca v Ogleji.
5.	aprila v Nabrežini.
Belo vipavsko vino, dobro, ^
posestnikih v Batujah in Selu. Cena je 31—33 K hekt. Postaja drž žel. Batuje. Pojasnila daje župnik v Batujah pošta Črniče.
Tkfl Žali izvrstnega naravnoga vina, istri-I IVU *Ull janca črnoga i belega kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Venceslava Križmanlč vJeženjn, pošta: Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja uzorce.
on nnn enoletnih dobro vkoreninjenih UU.UUU Hiparija portalis 2 kroni sto — 10.000 Vitis rupestris 3 krone sto 300 visokih orehovih dreves po 20—70 v. komad
300 češpljevih drevesc po 20 v. vse fine vrste vrtnic, arnerikanski špargelj, sadeže od vrtnih jagod (Lasotans Noble). 60 centov rudečkaste kozje repice za kenje 20 kg 3 krone — 100 kg 10 kron ima na prodaj J. N. Koprivc v Artičah pri Brežicah, Štajersko.
P0Z0r! f>ristnel?a belega, rudečega in čr-r U£UI 1 nega istrijanca ima naprodaj
Josip Križmanlč
v Tinjanu pri Pazinu.
Čez 5000 amerikanskih ključev
za suho cepljenje bi rad kupil Ivan Novak, sv. Urban pri Ptuju, Štajersko. Kdor ni jih hotel kaj prodati, mu naj naznani.
Oglas iz Istre!
kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kurellča.
Hranilnica In posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Hefoška liter od 20 do 23 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Zeljno seme,
za 40 kr. ali 80 vin., na kilo pa po 32 K pri Ig’iiacij Mercina, Zg Kašelj p. Zalog ali pri „Gospodarski Zvezi* v Ljubljani. * 1
Prnrin cr do 25 polovnjakov letošnjega rrUUd. oU dobrega haložana (vina, ki je rastlo v daleč okrog znanih haloških goricah na Spod. Štajerskem). Cena je liter po 17—19 krajcarjev ali 34—38 vinarjev. Na zahtevo se pošlje uzorcc. Pojasnila daje „Gospodarska Zveza* v Ljubljani.
MllŽ v 8rednj'h letih, dosedanji posestnik,
1	oženjen, z dvema odraslima hčerama,
vešč in izkušen v vseh kmetijskih delih, želi službe kot majer na kakem večjem posestvu ali grajščini na Spodnjem Štajar-skem ali Kranjskem. Vstop 1. aprila 1903 ali tudi poprej. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljali pod šifro: „hvaležen in zvest" na Gospodarsko zvezo v Ljubljani.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Trgovski promet Italijo in Srbije.
Utegnilo bi zanimati, kak trgovski promet imajo naši južni sosedje. Navadno se čuje le o trgovskem prometu Nemčije in Rusije. Uvoz Italije povišal se je v letu 1902. nasproti letu 1901. za 55 in pol milijona lir, nje izvoz pa za blizu 98 milijonov lir. Vrednost italijanskega uvoza znašala je L 1902. blizu 2000 milijonov (2 milijardi) lir, vrednost izvoza pa blizu 1500 milijonov (poldrugo milijardo) lir. Vrednost srbskega uvoza bila je v letu 1902. blizu 44 milijonov frankov, ista izvoza pa 92 mil. frankov.
Obrt.
Črtice iz zgodovine mlinarstva.
(Konec)
Vrteli so te mline ali ljudje ali pa živina s pomočjo droga, ki je bil vtaknjen skozi odprtine v gorenjem kamnu. Sele neposredno pred nastopom cesarja Avgusta so napravili v Rimu prvi mlin na vodo in Vitruvij poroča, da je ta mlin ves svet občudoval, kot čudež človeškega duha. V četrtem stoletji po Kr. so bili vodni mlini v Rimu že v splošni rabi. Veliko pozneje so iznašli veterne mline. Rabiti so jih jeli okrog 11. stoletja najpreje po Nemškem in še-le v 15. stoletju so jih vpeljali tudi na Holandskem, kjer so jih zelo izboljšali in splošno udomačili. Po iznajdbi veternih mlinov nimamo na polji mlinarstva zapisati večjega napredka.
Slednjič je zapihal od mlade, na obrtnem polju mogočno vzcvele Amerike drugačen južen vetrič.
Ze v začetku preteklega stoletja je stalo v Pensilvaniji in ob Misisipiju na stotine mlinov, ki so vse evropejsko mlinarstvo po svoji konštrukciji in po izvrstnih svojih izdelkih daleč prekašali. Počasi
71
so si te izboljšave tudi pri nas odprle vstop.
Prvi parni mlin je stekel leta 1786. na Angleškem. L. 1826. je nastal prvi mlin na paro v Franciji in kmalu potem so jeli delati enake mline po ameriških načelih po Nemškem in drugodi.
Železne valjce mesto mlinskih kamnov je prvi v večji meri rabil Sulcberger 1. 1834; kdo da je iznajditelj te izboljšave, se ne da za gotovo določiti.
Najnovejši napredek so mlini z električnim pogonom, ki se v Ameriki rabijo v veliki meri, pa tudi pri nas jih ne primanjkuje. S pomočjo elektrike zamoremo namreč oddaljene vodne sile porabiti v službi obrti in kmetijstva, ki bi se jih sicer ne mogle poslužiti za naravnostni pogon.
Na ta način je zaslovel ravno naš rojak slavni Hrvat Nik. Tesla, ki je s pomočjo elektrike porabil velikanske sile niagarskega vodopada, ki jih cenijo na 16 milijonov konj.
Dočim je bila prvotna naloga mlinov samo ta, da spremene žito v fin prah in so morali posamezne dele ločiti konsumentje sami, vidimo, da je zboljšani okus, kakor tudi naraščajoča potreba kmalu tako vplivala na mlinarstvo, da so nastala različna mlinarska postopanja. Njihov namen je bil v prvi vrsti ta, napravljati finejše produkte, na drugi strani pa naj bi bilo blago tudi trpežno in tako narejeno, da bo odpalo od redilnih snovij zrna samo toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. Iz te želje je izviralo in izvira žal še dandanes navada, žito škropiti, kar so svoj čas močno priporočali, kar se je pa jelo danes v bolj poštenih mlinih že polagoma opuščati. In to po vsej pravici ! Res je sicer, da se pri škropljenem žitu luščina bolje loči od močnatega telesa in da sc dobi na ta način boljša in lepša moka, a pri tem ne smemo prezreti, da je taka moka tudi bolj vlažna in
proti vnanjim škodljivim vplivom tudi manj terpežna.
Velike in mnogotere slabe posledice, ki so v zvezi s škropljenjem žita, so bile vzrok, da so si mlinarji prizadevali najti drugačnih sredstev, ki bi jim omogočila popolno ločitev močnatega telesa od lupine in lepilnih celic, ki se drže lupine in ki dajo moki temno barvo. To prizadevanje je vodilo do onega postopanja, ki se imenuje visoko mlinarstvo. Visoko mlinarstvo obstoji v tem, da se zrno ne zdrobi z jedno operacijo, ampak da se najpreje odstrani lupina, otrobi, ki se s posebnimi pripravami ločijo od olupljenega zrnja. To postopanje, t. j. odstranitev gorenje plasti, se žene naprej in se pride slednjič do belega jedrnatega gresa, ki da belo iz-vlečno moko (izvleček, Auszug).
Končni proizvodi visokega mlinarstva so raznovrstne moke in otrobi, razni vmesni proizvodi pa se nahajajo v trgovini kot greši za kuho.
Drugače se ravna pri ploščnatem mlinarstvu. Tukaj se žito najpreje „špiči“ t. j. odvzame se del lupine in kali, potem pa se takoj popolnoma zmelje, in prah, ki se dobi na ta način, se loči s pomočjo sit v moko in otrobe. Pri tem pa ni mogoče ločiti otrobij tako popolno od moke, kakor se to dela pri visokem mlinarstvu, zato so tudi proizvodi (produkti) pločna-tega mlinarstva slabejŠi od onih visokega mlinarstva.
V mlinarstvu se potrebuje veliko število najrazličnejših priprav in strojev. Žito je treba čistiti, treba ga je olupiti, zdrobiti, oz. zmleti se da na razne načine. Kako se vse to godi in katere priprave in stroji so zato potrebni, to opisati bi bilo potreba debele knjige. Mi pa smo hoteli v kratkih potezah podati površno zgodovino našega mlinarstva, kar smatramo s temi vrstami izpolnjeno.	Globovšek.
Črtice iz zgodovine pekarstva.
Kakor zgodovina človeških narodov za obče, tako se izgublja tudi prvi začetek pekarstva v sivo pradavnost in s pravljicami obdano temino. Toliko pa moremo trditi z gotovostjo, da spada naprava kruha, kakor poraba raznih žit sploh za hrano v jedno poznejših dob kulturnega razvoja, kajti dokler je blodil človek razdeljen še po posameznih rodovih v samosvoje čete okoli, pobijal divjačino in lovil ribe za hrano ter kot pastir ali nomad večkrat na leto menjaval svoje bivališče, ni moglo biti še govora o rednem obdelovanju polja.
Sele ko se je človek navadil obdelovati in obsevati zemljo, šele tedaj so se ti rodovi ustanovili za stalno na enem mestu, se združili v večje občine, šele potem so postali dovzetni za višje stremljenje in težnje. Zato po pravici lahko zaznamujemo rabo žit kot temeljni kamen, na kojem stoji veličastna stavba naše omike, lahko rečemo, tudi naše krščanske omike, ki se more razvijati lepo le na temelju mirnega državljanskega življenja. Zato tudi zasluži poljedeljstvo one slavospeve, s katerimi so ga ovenčali in ga še kinčajo razni pesniki v vezani in nevezani besedi, če tudi ta hvala po pravici ne gre mrtvi grudi sami, ampak Onemu Neskončnemu, ki vsemu živečemu vdihava življenje.
Kje da leži dežela, v kateri so jeli najpreje sistematično pri-delavati žito, tega ne moremo natanko določiti, močno pa govore okoliščine za osredno Azijo, odkoder se je žito razširilo po svetu. Stari trgovski Feničani so si pridobili zanj veliko zaslug. Egipet je znan kot dežela, kjer je dosegla omika že pred mnogo tisoč leti visoko stopinjo popolnosti; znan je tudi po svojem čudovitem Nilu, ki vsako leto napaja deželo s svojimi povodnji in jo tako gnoji boljše od najboljšega gnoja. Ravno v Egiptu se je tudi pridelovanje
72 —
žita dvignilo do visoke popolnosti vsled te ugodne lege, o čemur živo pričajo zgovorne priče raznih napisov in podob, pa ne samo te, ampak tudi vidni ostanki onih gorostasnih vodnih stavb za namakanje, ki so jih napravili Egipčani z namenom, da orodovitijo tudi one višje ležeče egiptovske pokrajine, do kojih Nilove povodnji same niso segale.
Egipet je bila šola za Helene (Grke), ki so se naučili v tej deželi ne samo raznih čarovnih umetnosti), ampak tudi poljedelstva, katero so zanesli v svojo balkansko domačijo.
Kekrops in Danaj sta bila menda prva učitelja kmetijstva na Grškem. Pridelovali so Grki posebno ječmen in pšenico. Od He-lencev so se naučili poljedeljstva Rimljani in ti so ga zanesli na svojih bojnih potih preko celega zahoda, tedaj tudi v naše kraje stare Ilirije. — Rž pa so zanesli zlasti stari Slovani ob svojem preseljevanji po celem svetu, kakor tudi ljute čete besnih Hunov.
Ne smemo pa misliti, da so jeli ljudje ob času, ko so že pridelovali žito, že tudi tečni kruh. O ne! Prvotno so uživali žito kar surovo, pozneje so je trli mej kameni, kuhali v vodi in narejali nekak močnik iz njega. Ta močnik so napravljali vedno gošči, in ga slednjič spremenili v togo testo, katero so na solncu posušili, nad ognjem pražili ali pekli med vročimi kameni; tako so dobili neko hrano, ki se je držala dalje časa. Da ločijo lupino od moke, so zrnje pred trenjem v kamnih ali možnarjih, navadno pražili, pri tem se je lupina navadno odločila in s sitom odstranila. Tedanji hlebec ni imel sedanje lepe visoke oblike, ker je bil napravljen brez drožja in zato testo ni moglo vzhajati, radi česar je ostalo čisto nizko, podobno mlincem ali gibanicam; Grki so pekli največ ječmenovega kruha in ga pri uživanji namakali in mehčali z vodo.
Poleg tega opresnega kruha so pa vendar poznali že tudi neo-presni kruh, ki so ga pekli Grki in Rimljani skoro izključno iz pšenične moke.
Da so ljudstva že davno poznala umetno kipenje testa, razvi-dimo tudi iz onega mesta v sv. pismu, ki pripoveduje, da Izraelci pri svojem izhodu iz Egipta niso imeli več časa napraviti si kvašenega '(neopresnega) kruha, za katerega je potreba več časa, da se napravi.
Zanimiv je način, po katerem so si napravljali Grki in Rimljani kvasno testo, ki provzroča kipenje (vzhajanje). Napravljali so si iz otrobov in kipečega mošta, v kojem je vedno mnogo živečih kvasnih stanic, nekak močnik in ga posušili na solncu. V tem stanu so ga lahko hranili skozi celo leto; rabili so kvas tako, da so ga nekoliko omehčali v vodi, razdelili in potem vgnetli v moko.
Posebno v Atenah so napravo kruha zelo zboljšali in iz pekarstva naredili fino umetnost. Hlebce in kruhke so pekli iz pšenične in ječmenove moke ter jim dajali okroglo obliko. Navadno so delali tako velike hlebčke, da je zadostoval vsak za potrebo enega človeka na dan. Poleg tega kruha za vsakdanjo potrebo (dunajski „čevljarski hlebček11) so pa pekli tudi finejše pecivo, takozvani aleksandrijski kruh, kateremu so pri-mešavali olje, vino, mleko in tudi poper in ki je imel zaradi svojega prijetnega okusa tedaj svetoven glas. Tudi pekarstvo samo se je v Atenah zelo izpopolnilo; rabili so različne priprave za peko, priproste peči, železno ali prsteno posodo, mnogokrat so pa tudi na čisto enostaven način testo pražili kar v vroči ž rja vici. V kakšni časti pa je bila pri njih umetnost pekarstva, je razvidno že iz tega, da so pripisovali njeno iznajdbo maliku Dionizu, na kojega praznik so v slovesnem sprevodu izpostavljali velike ogledne kruhe.
Grki so naučili pekarstva Rimljane, svoje poznejše premagalce. Toda šele 1. 170. pred Kristusom so v Rimu splošno rabili krušne peči, katerih je bilo za časa Avgusta čez 300. Ravno v tem času so postavili prvi mlin na vodo, ki so ga občudovali kot pravi čudež sveta. Ob času, koje jela pojemati žilavost in moč rimska, ko se je jela vedno bolj šopiriti nasladnost in gizdavost med rimskim ljudstvom, ob tem času se je tudi pekarstvo dvignilo v tem smislu, da so izdelovali veliko množino finega peciva, ki pa ni veljalo toliko kot živež ampak bolj kot sladkarija. Latinska beseda za kruh, namreč „panis11 se baje izvaja od malika Pana, ki so ga v Rimu častili kot iznajditelja pekarstva. Prvotna naprava kruha ni bila posebna obrt, ampak se je ob enem trlo žito in napravljal kruh; obojno to težavno delo je bilo naloženo sužnikom, — ki so veljali paganskem Rimcem toliko kot „živina, ki zna govoriti11, — potem pa ženam, ki so stale le neznatno višje nego sužnji.
Priprave, s katerimi so mleli, oziroma trli žito, so bile silno priproste. Dva plosnata kamna, ali pa en kamen piskrčasto izvotljen, v katerem so sukali kamnito klado, je služil za tedanji mlin. Popolnejši so že mlini, ki so jih rabili zasuti Pompejci in katerih so mnogo izkopali popolnoma dobro ohranjenih. Tak mlin je bil sestavljen naj preje iz nepremakljivega stožčastega kamena, na koji se je dal povezniti drug tudi stožčasto izvotljen kamen. Obseg teh dveh kamnov je bil tak, da se plašča nista popolnoma dotikala, ampak je bilo mej njima malo prostora, ako se je zasukal gorenji premični kamen. To je bilo mogoče na ta način, da je bila vdelana vrhu gorenjega votlega kamna v najožjem delu kovinasta prečka, v kateri se je sukal vrhnji kamen na zatiču, ki je bil vdelan v špico spodnjega kamna. Gornjj
kamen je imel zgoraj lijakasto odprtino, v to se je sipalo zrnje in kamen sukal s človeško močjo; zrnje je prišlo med obe ploskvi in se je strlo tu v prah, ki je bil finejši ali grobejši, kakor sta bili ploskvi manj ali bolj narazen. S siti so potem ločevali razne fine močnate dele narazen in že stari pisec Plinij razločuje najfinejšo moko (silipo ali flos farinae, to je cvet moke), dalje srednjo moko (farina), slabejšo moko (farina se-cundaria) in otrobi (furfur).
Čim bolj se je razvijala omika, toliko večjega pomena je postajalo tudi pekarstvo, ker je kruh glavna hrana človeštva, zlasti manj premožnega. Skoro povsodi vidimo, da so se prevrati, upori in podobne komedije pričele pred pekovskimi prodajalnami, ker je ne-
zadovoljno in sestradano ljudstvo pričenjalo rabuko s tem, da si je samo jemalo kruha, ki si ga ni moglo pridobiti poštenim potom vsled odiranja, visokih davkov itd. Zato ni čudno, da so oblasti pekarsko obrt vedno posebno nadzirale in določevale težo kruha, nujno peko in razne druge naredbe, pa tudi strogo, časih ne-vsmiljeno kaznovale prestopnike svojih določil.
Da-li so oblasti vselej dosegale svoj namen, ne bomo ravno trdili. Gotovo pa je grozovito neumna trditev malega števila onih, ki pravijo:	„Pravo ravnotežje je
samo tedaj mogoče, kadar ni nikjer nobenih ovir in plank, prosta konkurenca in tekmovanje v obrti je dobiček za konsumenta in za producenta41; ta trditev ne na-
haja ’ svojega prokletsva samo nad grobovi brezštevilnih propalih malih obrtnikov, ki so postali žrtve brezupnega boja proste konkurence ampak zasmehljivo se ji reže nasproti tudi malodane drobno-gledno majhne žemljičke, ki jih peko večkrat peki po večjih mestih, po katerih ljudstvo strada. O, gotovo bi res ne bilo napačno, ko bi zopet privlekli na dan ono „železno devico11, ki je svoje dni menda v Norimberku objemala one mojstre, pri katerih kruhu so našli premajhno vago. Če ne za druzega, bi bila vsaj za strašilo in spomin, kako je sovražil srednji vek — odiranje in ki ivico, ki se prizadeva nižjemu ljudstvu.
ZADRUGA
Zadružništvo — gola sleparija?
Ne poznam z lepa gibanja, prikazni v gospodarskem življenji našega naroda, ki bi bila v zadnjem desetletji tako napredovala, kakor nastanek registrovanih zadrug.
Kamorkoli se ozremo, vidimo nastajati zadruge, ki služijo človekoljubnim namenom ali trgovskemu izkoriščanju kake obrti, in sicer do mala brez izjeme z dobrim uspehom za vse udeležence, seveda le pod pogojem, da ima zadruga dobro vodstvo in da obdrži svoj namen vedno pred očmi.
Kako more tedaj kedo do tega priti, da hoče to kmečkemu srcu, pa tudi — dostikrat smo vže poskusili — kmečkemu žepu tako prijetno zadružniško idejo kar na kratkomalo poteptati, ko piše:
„Povedali smo, da ga ni drugega sredstva kmetovalcu pomagati, kakor samopomoč, ki naj obstoji v tem, da se naš kmetovalec
vzdrami in prične tako kmetovati, da se mu bo delo izplačalo.
Prepričani smo — piše nadalje — da naša izvajanja marsikomu niso bila všeč, a drugim so se zdela pretirana. Všeč niso bila tistim, ki rabijo kmeta za svoje namene in ga zanje morejo pridobiti le z lepimi obljubami. Če pa kmetovalec bere take razprave in prične premišljati o njih, potem seveda ne bo veliko več dal na lepe obljube, ker jih kmalu spozna za gole sleparije ....“?
Verujte mi, dragi stanovski tovariši kmetje, ko sem bral te besede, jel sem premišljati o samopomoči ter nje vrednosti. In tako sem prišel do sklepa, da je nam kmetom zadružništvo potrebno, kot ribi voda, da se torej pisec, ki hoče, da si kmet samo z izpopolnenjem kmetovanja pomaga. zelo moti. Glejte, imam soseda, ki redi 3 do 4 kravice dobrega plemena. Ni še dolgo, ko ni skoro nič dobil za mleko. Prišli so pa ti nesrečni za-
drugarji, napravili mlekarno (pravijo pa, da to še ni poslednja ustanovitev v našem kraju) in zdaj dobiva sosed po 43 do 50 gld. ali 86 do 100 K na mesec. Potem se mi pa čudite, če hočete, ako trdim, da je zadružništvo nam kmetom prepotrebno.
Tega ne bom dokazoval na dolgo in široko, ker bi primanjkovalo prostora, pač pa ne bo odveč, ako podam tu nekoliko splošnih opazk o zadružništvu.
Ko je bila 1. 1873. sklenjena zadružna postava in tako zadrugi dan trden postaven temelj, so od začetka bile skoro samo hranilnice in posojilnice, ki so se okoristile na podlagi te ustanove. Nastalo je veliko kreditnih zavodov kot vpisanih zadrug z neomejenim poroštvom svojih udov, da bi si pridobili več zaupanja, da bi mogli svojim upnikom dati kar največjo varnost in da bi tako oskrbeli svojim udom za njihovo obrt potrebni drobiž pod najugodnejšimi pogoji ter tako zamašili žrelo hu-
demu oderuštvu, ki je takrat zahtevalo ogromnih žrtev.
Dalje se je razširilo zadružno gibanje na razne obrti, zlasti na one, ki v gosto naseljenih obrtnih krajih preskrbujejo delavstvo z najpotrebnejšimi živili. Lahko bi našteli še veliko drugih podobnih društev, ko bi imeli prostor in čas in pa namen o tem razpravljati na dolgo, česar pa vsega ni.
Zadruga, ki nas kmetovalce pred vsem zanima, „kmetijska za-druga“, seje primeroma bolj pozno rodila, in če jih nismo imeli takoj po 1. 1873., je bil vzrok tega najbrže to, da jih še ni bilo tako zelo potreba.
V onih letih, ko je kmetijstvo še cvetelo ter dajalo visoke dohodke pri dobrih letinah in dobrih cenah, ni bilo treba gospodarju še toliko premišljati, kako bi povzdignil rento (dohodek) svojega gospodarstva. Odkar pa so se časi poslabšali, odkar je tuja konkurenca vedno večja, odkar groma-dijo železnice in parniki kmetijske pridelke iz najoddaljenih kotov zemlje, jih iz vseh svetovnih delov privažajo na evropski trg, od tega časa je kmet prisiljen, da premišljuje o potih in sredstvih, kako bi zvišal svojo žetev in jo bolje spravil v denar.
Tudi mi smo torej za kmečko samopomoč, a ta ima dva ročaja : zboljšanje žetve z umnim kmetovanjem je prvi, drugi, če ne bolj, vsaj toliko važen pa je: ne prodajati svojega težkega znoja za vsako ceno, ampak za dobro, primerno ceno. Nekateri obirajo vedno prvo zahtevo, mi smatramo za bistvena dela naše samopomoči prvo in drugo zahtevo.
Veliki posestnik, ki je imel dovolj denarja v roki, si je lahko pomagal, trda pa je pela srednjemu in malemu gospodarju, ki je velikokrat gospodaril s tujim denarjem ter si velikokrat ni mogel
preskrbeti najpotrebnejših sredstev za gospodarstvo, še menj pa prodati svoje pridelke po njihovi resnični vrednosti.
Od poklicane strani so sicer korist kmetijskih zadrug vedno in vedno povdarjali, a stvar je šla le počasi naprej. Težko je bilo prepričati kmeta o njihovi koristi, in lahko rečem, šele beda zadnjih let je dozorela v naših vrstah ži-vejše gibanje, ki se utegne v najkrajšem času neslišano razširiti.
Naj večji nasprotniki tega stremljenja so v mnogih krajih postali njegovi najgorečnejši pristaši in predboritelji, ko so spoznali njegovo blagonosnost in na tisoče je v posameznih državah kmetijskih zadrug. Ker je v zadnjem času posebno dežela sv. Leopolda (Nižja Avstrija) vzbudila tudi pri nas resnično občudovanje, zato naj omenim, da je v Avstriji pod Anižo čez petsto Rajfeisenovih posojilnic, dvajset velikih skladišč deluje, mlinarske, sadjarske, vinarske zadruge, lesna zadruga, kovinska, črevljarska, krojaška i. dr. zadruge. Vse to v eni majhni deželici!
Da se v zadrugah združuje pred vsem manjša kmečka posest, se da s tem razlagati, da ta njihovo potrebo najbolj občuti in ker je prišla do prepričanja, da je marsikaj, kar je posamniku nemogoče , vsem skupaj pa prav lahko. To je tudi temeljna misel, iz koje nastane vsaka zadruga; vse, ki pristopijo kaki zadrugi, mora navduševati in prešinjati ta misel, da hočejo in morejo skupno nekaj doseči, kar posameznim ni bilo mogoče.
Ako se te misli vsi kmetje prav resnobno zavedajo, potem je do ustanovitve zadruge le še en korak. Vsakdo, ki mu je torej blagor kmetijstva v resnici pri srcu, bi moral porabiti sleherno priliko, da privede kmeta do tega prepričanja, .ali ga v njem utrdi,
da more v zvezi s svojimi sostanovniki i pri nakupu i pri prodaji doseči ugodnosti, do katerih sam nikoli ne pride.
Če sam ne moreš biti celota, kot krepek človek si lahko dobrota, tako kličemo vsem kmetovalcem, prenesite ta stih v resnično življenje, v prakso, združite se v zadruge in mnogo Vam bo mogočega, česar sedaj ne premorete.
O vi vsi, ki ste si postavili za nalogo življenja delovati pov-sodi za ustanovijanje kmetijskih zadrug, kjer se le ponudi prilika za to, oj bodite prepričani, da služite dobremu delu, hvalevredni stvari, posebno manjšemu kmetijstvu , ki mu hočete zboljšati njegove dohodke in tako povzdigniti blagostan celega slovenskega naroda ter vpeljati zopet zadovoljnost v one kroge, ki so bili v že večinoma obupali, da bi jih mogle pridne roke prerediti še na lastni grudi. Ko bodo ti krogi zedinjeni v zadrugah, jim bo šlo zopet bolje, prišli bodo do veselega dela, zacvelo bo i kmetijstvo i od njega odvisne obrti, kajti še vedno resničen je stari pregovor „Če cvenka ima kmet, ima ga celi svet“.
Zakon o oMigatorični reviziji zadrug,
na kojega že toliko let nestrpno čakamo, se je v državnem zboru vendar rešil in sicer tako, kakor je zahtevala gosposka zbornica.
Ker se ni bati, da bi naletel na kake ovire, smemo upati, da postane v kratkem pravoveljaven, in takrat bomo o njem več pisali.
Semena.
Naznanjamo, da imamo v zalogi semena vsake vrste, travna, deteljna itd., in ista že razpošiljamo.
Zadružna prodaja zrnja na Nemškem.
V	1. 1901. prodalo se je na Nemškem zadružnim potom okoli 7 milijonov centov zrnja v vrednosti 55,000 000 mark.
Zadružna pivovarna
V	Ludicah na Češkem snuje se zadružna pivovarna.
PristojMuske olajšave pri posojilih na občine, okraje, dežele in druge avtonomne oblasti.
Mnogokrat se pripeti, da rabijo občine za javne stavbe n. pr. za građenje cest, kanalizacijo, vodovode, stavbe šol itd. posojila.
Taka posojila dajejo tudi naše posojilnice, ker to ne nasprotuje pravilom.
Dolžna pisma, dolžne pogodbe, pobotnice itd. glede teh posojil so v smislu postave z dne 25. marca 1902 št. 70 koleka proste, le, da mora dotična občina itd. pri c. kr. dež. finančnem ravnateljstvu za to zaprositi.
K praksi davčnega zakona.
Pridobninski davek in zadruge.
V	davčnem zakonu z dne 25. oktobra 1896. d. z. št. 220 najdemo za gospodarske zadruge marsikje davčne olajšave.
Te olajšave naj bi koristile srednjim in malim posestnikom, ki so v zadrugah — to je namen zakona.
One zadruge, kojih poslovanje je omejeno le na člane — in to so vse naše zadruge, so pridobninskega davka popolnoma proste, če ne presega najden čisti dobiček 600 kron.
Kedaj pa preseza čisti dobiček 600 K?
Navesti hočemo dva slučaja:
Zadruga v P. bavi se le z mlekarstvom in omejuje svoje poslovanje na svoje člane. Ker nima namena, delati z velikim dobičkom, plačevala Je članom za mleko dobre cene in je izkazala koncem leta čisti dobiček v znesku 136 kron 17 v. reci ensto trideset šest kron 17 vin.; — davčna oblast ji je na to predpisala pridobninski davek v znesku 3244 K 81 v. reci: Tri tisoč dvesto štirideset štiri
krone 81 vin. — priračunila je namreč čistemu dobičku stroške za mlekarsko poslopje in za mlekarsko opravo. Seveda je c. kr. finančno minister-stvo priznalo, da je tak predpis davka nezakonit.
Neka druga mlekarna izkazala je za prvo poslovno leto 129 K 83 v. čistega dobička; no, davčna oblast je povišala ta dobiček tako, da je pripisala dobičku znesek po 220.000 K — kojega je mlekarna izdala za mlekarske stroje, posode in drugo opravo — in predpisala pridobninski davek v znesku 6348 kron.
Tudi v tem slučaju morala se je iskati pomoč pri c. kr. finančnem ministerstvu — in se je seveda tudi našla.
Koliko takih slučajev se pa prigodi, a se ne zvejo, ker dotične zadruge sicer tarnajo, a predpisani davek brez ugovora plačajo — in se s tem same oškodujejo.
Dolžnost vsake zadruge je, da plača davek, a samo toliko, kolikor ga po postavi mora; da se obvaruje preplačil na podlagi prevelikih davčnih odmer, je potrebno, da vsaka zadruga v vseh davčnih zadevah pri „Gospodarski Zvezi" povpraša.
Berite list in ga ohranite!
Mi ne izdajamo lista za to, da bi se rabil za zavijanje klobas, Špeha, sladkorja itd. in tudi ne zato, da bi ležal nerazrezan na kaki zaprašeni omari, temveč ga izdajamo, da ga naši člani berejo in kar berejo, tudi upoštevajo.
Na to opozarjamo posebno vse naše zadruge.
Mesečni izkazi.
Ne najdemo pravega izraza za postopanje nekaterih naših članic, že trikrat smo prosili in pozivali, da se nam vpošljejo mesečni izkazi ; poslali smo tiskovine.
In danes nam še manjka mnogo izkazov za januar — in seveda tudi za februar.
Mi rabimo izkaze; članicam provzročajo le malo dela, pozivamo torej še enkrat vse one članice, ki so z izkazi zaostale, da nam je vsaj do 20. marca t. 1. dopošljejo.
Pozor!
Pozivamo opetovano vse članice, da nam takoj po občnem zboru vpošljejo 2 izvoda računskega zaključka.
>
Centralna blagajna.
Kakor znano, uredili smo centralno blagajno po naročilu c. kr. poljedeljskega ministerstva in je njen namen denarna sporavnava, ki se vrši, da pojedini zavodi vse svoje odvišne denarje nalagajo na tekoči račun, jih v času porabe zopet vzdignejo in v potrebi tudi takoj kredit dobijo.
Priznati moramo, da so se naši zavodi jako hitro privadili na centralno blagajno, ki se jim je priljubila že radi tega, ker deluje hitro, brez posebnih stroškov in brez posebnih pisarij.
Zahtevamo, kar moramo zahtevati, da se ravnajo članice po naših navodilih, a naše članice lahko zahtevajo, da brez ovir in točno vstrezamo njihovim naročilom.
Povdarjamo tu glavna navodila:	Vsako naročilo denarja,
bodi si, da ima dotični zavod denar naložen in ga naroča s te svoje vloge, bodi si, da rabi kredit, pošlje se nam po zeleni dopisnici. Zelena dopisnica naj se natančno izpolni — ime zavoda, datum, zadnja pošta, zahtevana svota v števikah in besedah — pravilni podpis firme (štampilja, podpis načelnika in enega odbornika).
Le na taka naročila se moremo ozirati---------na posebne do-
pise itd. se ne moremo. Naročilo naj se nam pošlje pravočasno, ne prepozno in z ozirom na zao breste vanje tudi ne prezgodaj.
Vpoštevajo naj se poštne razmere. Denar odpravimo takoj, ko naročilo sprejmemo in sicer še isti dan, če dobimo naročilo pred poldnem, sicer pa drugi dan.
To je jako važno, posebno še opozarjamo na to one zavode, ki
— 76
imajo le vsak teden in še redkeje uradni dan, — — če je ugodna poštna zveza — je najbolje, da vsaki uradni dan svojo gotovino nam odpošljejo — potem pa spet pošljejo pravočasno naročilo, da dobijo za prihodnji uradni dan denar. — Denar se jim zaobrestuje, njim v dobiček — in se ni treba bati tatov, roparjev itd.
Ko se nam denar odpošlje, se nam radi kontrole to naznani po modri dopisnici.
Kakor hitro se pa dobi pri nas naročeni denar, naj se nam takoj prejem potrdi po pravilno izpolnjeni rumeni dopisnici. Drugega potrdila ni treba.
Mi potrjujemo denarne prejemke v „Narodnem Gospodarju11 in pri vsakem znesku v oklepaju označimo pričetek obrestovanja.
Nikakor ni potrebno, da bi se pojedine številke lista radi tega d e vale v blagajno in se porabljale kot priloge računa.
List se naj spravi in koncem leta veže.
V blagajno se pa dajo potrdila pošte in na ta potrdila se naj zapiše tudi številka lista, v kojej je prejem potrjen ter dan zaobresto-vanja.
Vrh tega pa dobi vsaki zavod koncem junija in koncem leta od nas natančen kontni izvleček, ki bo služil jako dobro kot priloga.
Kakor znano, zaobrestujemo vloge v tekočem računu s i^/o od dneva vložitve do dneva vzdiga in pripisujemo obresti poluletno.
Kredit pa dajemo na 5°/o obresti in sicer od dneva izplačila do dneva povračila.
Da se doseže namen centralne blagajne popolnoma, smejo naše članice nalagati svoj odvišen denar le pri nas in le pri nas jemati kredit, to zahteva zadružna disciplina, in mi smo prepričani, da je ni med našimi članicami, ki bi hotela kršiti to disciplino.
Nekatere naše članice so še pred ustanovitvijo centralne bla-
gajne naložile denar pri drugih zavodih; pozivamo jih, da stvar vredijo in potrebno vkrenejo, da se denar naloži pri nas.
Nekatere naše članice so pred ustanovitvijo centralne blagajne rabile kredit in so ga dobile pri drugih zavodih v obliki izposojil ali pa tudi vlog.
Te članice pozivamo, da nam, če še niso, vse take svoje dolgove naznanijo in odredijo, da dotične dolgove prevzamemo.
V zanaprej se seveda denar ne nalaga več pri drugih zavodih in se tudi ne išče drugod kredita — zato je centralna blagajna.
Podlistek.
Občni zbor.
(Nadaljevanje.)
Načelnik je vstal, kar se ni pri nobenem občnem zboru zgodilo, odprl je usta in spet zaprl, brez da bi prišla kaka besedica ž njega; to se je ponavljalo. Oziral se je okrog sebe, kakor da bi mu česar manjkalo.
Revizor se je med tem zagledal — menda nehote ali pa hote v Urha Ocepka in njegovega soseda Slivar-jevega Miška. Gledal ju je, kar jima pa ni bilo po godu; po obrazih se jima je razlila rudečica, pogled jima je silil pod mizo.
Načelnik je pa molčal in gledal krog sebe.
Revizor ga je rešil:
„Popolnoma prav ima gospod načelnik, da ne prične, ker vč, da nekaj manjka."
Pregled
denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec februar 1903.
r Predmet	Vloge				K	r e	d i t		Denarni promet
	vloženo		vzdignjeno		izplačano		povrnjeno		
	K	h	K	h	K	h 1	K	h	K
Stanje 31. januarja 1903	1,544 609	76	—	—	2,379.983	41	—	—	
V mes. februarju 1903	169.621	07	111.733	—	97.848	04	40 991	25	
Skupaj . . .	1,714 230	83	—	—	2,477.831	45	—	—	4,953 775 39
Po odbitku		111.733	—	—	—	40.991	25	—	—	
Stanje 28. febr. 1903	1,602.497	83	—	—	2,436.840	20	—	—	
Bilance.
Hranilnica in posojilnica na Češnjici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902.
Člani: koncem 1. 1901 98; v letu 1902 pristopilo 29; koncem lesa 1902 127. Deleži: začetkom leta K 196; v 1. 1902 vplačano K 58, koncem 1. 1902 K 254, odpovedano: 1 delež.
Denarni promet: K 176.832 02.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Posojila		143.178	38	Deleži		254	
Naložen denar		7.344	56	Hranilne vloge s kapitalizova-		
Inventar premični ....	317	77	ni mi obrestmi		152.350	72
Zaostale obresti posojil.	.	.	582	40	Predplačane obresti posojil .	50	82
Gotovina 31. decembra 1902 .	3.254	37	Neizterlijvo posojilo ....	51	88
			Rezervni zaklad		1.046	29
			Cisti dobiček		923	67
	154.677	48		154.677	48
j					
Hranilnica in posojilnica v Črničah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902.
Člani: v letu 1902 pristopilo 24, izstopila 2; koncem leta 1902 216, s vplačanimi deleži K 432, odpovedano 0.
Denarni promet: K 108.36874.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Inventar 		225		Deleži		432	
Posojila		65.408	—	Hranilne vloge s kapitalizova-		
Zaostale obresti		421	01	nimi obrestmi		81.481	95
Naložen denar pri drugih za-			Predplačane obresti od posojil	81	79
vodih		16.805	75	Rezervni zaklad		1076	17
Obresti od naloženega denarja |	544	98	Čisti dobiček		680	68
Gotovina 31. decembra 1902 .	347	86			
	83.752	60		83.752	60
II					
Hranilnica in posojilnica v Gornjem Tuhinji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902.
Člani: koncem 1. 1902 145.
Dčleži; koncem 1. 1901 K 314, v I. 1902 vplačano 22 K, odpadlo 34 K, koncem 1. 1902 K 302, odpovedano: 3 deleži.
Denarni promet: K ng.OSO'SS.
Imetje (Aktiva)	X	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Posojila	 Naložen denar	 Inventar premični	 Zaostale obresti posojil.	.	. Vrednost posestva	 Delež pri Ljudski pos. . . . Gotovina konec leta 1902 . .	70.202 42.425 110 814 240 4 1.308	14 56 42 67 43	Deleži	 Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi	 Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad		302 113.185 479 935 202	39 78 69 36
	115.105	22		115.105	22
					
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902.
Člani: koncem leta 1901 847; v letu 1902 pristopilo 179; izstopilo 206, koncem I. 1902 820 s vplačanimi deleži K 52.446'SO, odpovedano: 0.
Denarni promet: K 579.547 07.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Saldo blagajne ...... Račun inventarja .... „ tiskovin	 „	knjig in kolekov . . ,	c. kr. poštne hranilnice „ tekoči	 „	Gosp. zveze glavni del „	posojil pri društvenikih „	zaostalih obrestij . .	2.080 363 66 45 218 10.835 1.000 252.036 760	17 30 72 84 89 87 46	Račun	zadružnih deležev . . „	Hranilne vloge s kapi- talizovanimi obrestmi „	odbresti predplačanih . „	rezervnega zaklada „	jubilejnega zaklada „	zaklada za slučaj izgube „	zak. za obr. zadr. del. „	uprav, stroškov neizpl. „	davkov in doklad „ „	dob. in izgube: dobiček	52.446 205.828 347 715 98 828 4.636 30 137 2.338	80 35 04 78 58 55 86 29
	267.407	25		267.407	25
					
„Vsi sklepi občnega zbora se morajo zapisati v posebno knjigo, tako pravi zakon, — torej še nam manjka zapisnikarja — in gospod načelnik si ga zbira."
Traven si je oddahnil; hvaležno je pogledal revizorja in rekel: „Pa ne vem, kdo bi naj bil zapisnikar — naš tajnik, gospod učitelj, ni tukaj, ker je moral k učiteljskemu zborovanju — drugi pa nimamo lepe pisave."
„Zakon nikjer ne pravi, da mora zapisnikar lepo pisati, če pa res ne veste, koga čete določiti, bom pa jaz za Vas, tam le tisti mož, na koncu mize naj bo zapisnikar!"
Revizor kazal je na Urha Ocepka.
„Per moj kokoš — jaz ne bom
—	ne znam celo nič pisati."
Tu bi morali viditi Urha Ocepka ko je to rekel, delal je neumen obraz
—	malo jezen ob enem — človek bi mu verjel, da ne zna niti do pet šteti, kaj še pisati.
A lagal je, grozno grdo lagal; vsi smo vedeli, da je bil celo v latinskih šolah — nekje v drugem razredu se je na nekem starem jeziku
—	baje latinskem — spodtaknil — in ni več vstal; prišel je domov, oče ga je parkrat pošteno nakuril in mu s tem zbil vse spomine na latinski jezik z glave; Urh začel je spet, krave pasti, orati, postal je kmet, kakor smo mi, a pisave ni pozabil, če še tako grdo laže.
„Urh naj bo le zapisnikar!“ spregovoril je Traven.
„In da ne bo prehudo to njegovo delo, sestavim in spišem mu jaz današnji zapisnik — samo podpisal ga bo" — je dostavil revizor.
Urh Ocepek je sprevidel, da mu nič ne pomaga, grdo je pogledal in sunil Slivarjevega Miška, češ — „naju že imajo".	(Se nadaljuje.)
Denarni promet.
Na tekoči račun so nam poslali sledeči zavodi:
Naklo, hran. in pos. (26.2.) K 200'— Rob, „	„	„	„ 1600-
Marnberg, posojilnica „	„ 12000'—
Planina, hran. in pos. „	„ 1400'—
Idrija, ljudska posoj.	„	„ 1500'—
Št. Jurij pri Kranju, hran. in posojilnica (27. 2.)	„ 1000'--
„ (28.2.)
Zagradec, hr. in pos. (27.2.)K 240C
2000 2800 457 1000 2000 1500 6000
Domžale,
Srednjav.,	„	«	n	„	n
Sorica,	n	«	»	»	»
Trebelno,	„	„	„	,	„
Kandija, „ „	,	„	„
Planina,	,	„	„	,	„
Jesenice,	n	»	»	»	»
Št. Ilj pod Turjakom, posojilnica (28.2.)	„
Leskovica, hr. in pos. (1.3.) „ Šmarje,	„	„	„	(3.3.) „
Naklo,	„	„	„	„	„
Stara loka,	„	„	„	,	,
lomišelj,	»»	n	»	n
Kanal, okr. posojilu. (4. 3.) „ Srednja vas, hr. in pos. „	„
Tržič,
v n n n
(6. 3.)
n n n v
(7. 3.) „
Višnjagora,
Zagradec,
Tržič,
Rob,
Stara loka,
Rove,
Sv. Križ,
Jesenice,
Št. Peter Črni vrh Vipava Struge,	„	„	„	„
Kandija,	,	„	„	„
Sorica,	„	„	„	n
Srednjavas,	„	„
Frankolovo,	»	„	„	„
Št. Jurij ob j. ž., hranilnica in posojilnica (8. 3.) Polhovgradec, hranilnica in posojilnica (8.3.)
Rove, hr. in pos. (8. 3.) Vrhnika, „	„
Starigrad, „	„
»	)>
»	n
n n Trebelno, ,
2000
1000
1600
400
3000
5000
3500
1800
600
3047
8000
1400
600
3000
3000
2000
3000
3000
3000
1500
2950
400
8000
600
1200
1000
5000
1600
800
2000
4500
2500
1000
88
84
VABILO
na
II. redni občni zbor
kmetijskega društva v Velikih Laščah, reg. zadruga z omejeno zavezo, kateri se bo vršil dne 5. aprila 1903 ob
3.	uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	„ nadzorstva.
3.	Predložitev in potrjenje računa za
leto 1902.
4.	Dopolnilna volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vljudno vabi
Odbor.
Posojilnica v Sv. Križu pri Kostanjevici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 422; v I. 1902 pristopilo 199, izstopilo 46; koncem 1.575. Deleži: začetkom leta K 4.972; v letu 1902 vplačano K 2.388, izplačano K 552;
koncem leta 1902 K 6.808, odpovedano: 46 deležev.
Denarni promet: K 199.667-91.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izg-ul>a (Pasiva)	K	h
Posojila	 Naložen denar	 Inventar premični	 Zaostale obresti posojil.	. . Gotovina 31. decembra 1902 .	123.900 1.040 292 68 9.830	57 19 52 83	Deleži . . •	 Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi	 Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad	 Cisti dobiček		6.808 123.779 1.598 1.832 1 113	22 9* 46 49
	135.132	11		135.132	11
				|	
Kmetijsko društvo v Metliki,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902.
člani: v 1. 1902 pristopilo 20, izstopilo 7; koncem 1. 1902 411 s vplačani deleži K 7.802: odpovedano 0.
Denarni promet: K 137.204'02.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga		29.540	_	Deleži		7.802	
Terjatve na blagu pri zadruž-			Neizplačane obresti deležev .	1028	63
nikih		6 000	—	Izposojila		18.000	—
Terjatve na blagu pri neza-			Dolg na blagu nezadružnikom	7.943	47
družnikih		57	52	Rezervni zaklad		1 830	04
Vrednost inventarja ....	551	—	Obresti rezervnega zaklada	82	35
Delež „Gospodarski zvezi"	200	—	Cisti dobiček		110	35
Gotovina konec leta 1902 .	.	448	32			
	36 796	84		36.796	84
					
Kmetij skego društvo v Ribnici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopil 1, izstopilo 2; koncem 1. 1902 286 s vplačanimi deleži K 8.362, odpovedano: 37.
Denarni promet: K 122.728-16.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Nal. denar pri druzih zavodih (deleži)	 Vrednost blaga	 Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... Vrednost hiše	 Delež pri hranilnici in posoj. Predplačana najemščina . . Izguba iz 1. 1902 	 Gotovina 31. decembra 1902 .	200 28.380 4093 757 22.197 10 120 931 238	48 65 63 37 31 08	Deleži	 Neizplačane obresti deležev . Izposojila	 Dolg na blagu nezadružnikom Dolg na obresti od izposojil . Čisti dobiček ......	8.362 618 34.700 11.776 430 1 042	10 42
	56.928	52		56.928	52
j	|				
79 —
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, registrovane zadruge z neom. zavezo,
ki se bo vršil dne 29. marca 1903. v župnišču ob 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje račun, zaključka za 1. 1902.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
VII. redni občni zbor
„Hran. in pos. v Stari loki11, registrovane zadruge z neom. zavezo,
kateri se bo vršil dne 22. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v ondotni kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	„	nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa.
4.	Volitev načelstva.
5.	„	nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice
tinkture za želodec
in imenovali „Dvor. založnikom Nj. svetosti11. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piecolijevo
želodono tinlvtii i*o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-144 24—24	Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. P i c c o 1 i, lekarnar „pri angelju' v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.

„Gospodarska Zveza"
v Ljubljani, Gradišče št. 1
naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno apno.
Naročila se točno izvršujejo I

$pretni zastopnici 5c pci^cel i^čejc!
S
eti
rfad
03
03
od
«1-1
e=u
cti
«=3
C—
cti
(=L,
Cti
C=i
03
«=3
(=3
Ei
C/2
O
a
-o
O
Cl<
Svetovnoznana !!! Nad 350.000 v rabi. Nad 600 prvih odlik.!!!
ALF A-L A V AL-Separator-j i
so najboljši	'3a'
posnemavci smetane
je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—2000 litrov v eni uri.
Popolne oprave za mlekarne
na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (172) 12—1	in posode.
Popolne naprave za led in-ohladitev
za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje od 450 do 300.000 toplin (kalorij).
Najcenejša in najboljše delujoča ohladilna naprava.
Meljska družila MB-Separator, Diai.
Zaloga za južne dežele
1^* v Gradcu, Annenstrasse 26.
:# „ALBA Mitteilungen11 brezplačno. #
-r: 'Ffc i
Spretni za5tepniKi 5® pei^eci iščejo!
o
CZ2
C3
O
02
•-o
c/a
ts<i
taa
TS
—a
et>
*3
K.
paa
S.
CE»
B
črta
s-r
taa
>—4
EF*
ero.
e=
B
Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.
53^>3033333^303^333333133333333333333@
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
wtr blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Joseptis-Ouai št. 13.
_______________ _____________(170) 24—4
33333333333333333333333333333333333333^
Mentovane sprave za žveplanje trt
jednostavno i duplo delajoč
ŠKROPILNICE PROTI ’ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE,
prodaja v najboljši izvršitvi,
Jj(B,MELERM!UltoO
EL. Pr at er s tras s e 49 Zastopnilu se - iščejo ! Ceniki brezplačno. I
171 12—2
Spomlad
sejpribližuje treba je torej kmetiji raznih strojev, to so v prvi vrsti:
jekleni univerzalni plug IL “
čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh najboljši, kar se jih dobi. Vsakdo naj poskusi in
potem naj sodi; če hi kateremu ne ugajal ni primoran ga obdržati. V drugi vrsti so:
železne brane za mah,
živinorej-stvo naj-plodonos-neje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le
se travniki vsako spomlad z tako brano prevlečejo. Dobra'brana6’se splača sama v prav kratkem času.
Te kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo, potem traverze železniške^šiue.^cement^itd. priporočata po najnižji ceni
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljedeljskih
strojev	169 x—5
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno.
^ -V:-':;;
	•		•	
				
	• • • • • • • • • • • • • • • •	Centrala za nakup in prodajo! " " ‘  ——— SospodarsRa Zveza »»»»»»»»»»»»»»a y Ljubljani posreduje svojim čla.nom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. 8FV Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg naprej. Posredovalnica za Zvezine trgovce I	• • • e • • • • • • • • • • •	
				
				
	•		•	
Izdajatelj: (Jospodurska Zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Schweltzer, odbornik (lospodarake Zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružno tiskarne v Ij ubijani.