SLOVENSKI TEDNIK kto-AñoV. No.Ali «KI, fiFMA\JlRTA FfiTilVFW Cena 10 cent. "EL SEMAMRIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo In upravništvo Galle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15,—18. f Buenos Aires, 17. junija 1933. il Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno O SI FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 ZGODOVINA - UČITELJICA v šoli so nam pravili, da Zgodovine učimo samo za-to> da se iz nje učimo spoznati razvoj in njega zako-11 e> da se učimo logično mi- sliti in da potem tudi logič- delamo. Zgodovinarji, še bolj pa "pedagogi" so zgodo-v"io često pokvarili. Pišejo Jo navadno s stališča svojega Meščansko ~ kapitalističnega hiranja, tako, da nam je ^žko spoznati čisto resnico. ^ele raziskavanja zlasti kon-cem prejšnjega in počet kom stoletja, prinašajo nekaj Več vpogleda v resnično zgo-, in plastjo, ki živi še da-116(4 kljub visoki kulturi še Ve<;lno v prepričanju, da je *aravni zakon, po katerem afata biti na svetu gospod suženj. t> — 0rba se je pričela kmalu v»jni. Prva faza je bila 0tlcentracija kapitala, dru- Iz ARGENTINA ga gospodarska kriza in tretja faza pa je nasilna osvojitev politične moči. Nahajamo se že takole v sredi te faze, ki pa seveda še ni na vrhuncu. Ni še konec ofenzive. Kakor pa vemo iz zgodovine, so vse take razvojne epizode že v prejšnjih dobah končale vedno s polomom. Na nižji kulturni stopnji z manjšimi posledicami, na višji kulturni stopnji pa pogosto-ma z velikim skokom v razvoju. Danes je človeštvo vsekakor v splošnem na precej visoki stopnji. Duh modernih socijalnih naziranj preveva vse sloje, zlasti pa organizirano delavstvo. In ta duh napredka, ta duh člove-čanstva živi in se razvija tudi v dobi najhujše reakcije. Čimbolj reakcija zatira duha, tembolj sili na dan, si išče pota, se konsolidira in v krajšem ali daljšem presledku zavojuje javno mnenje. Ni to naziranje naša kaprica ali fraza, zakaj, čitaj zgodovino, pa se prepričaš sam, da je še vsaka reakcija v zgodovini podlegla duhu iste dobe. Zato smatramo, da je trda reakcija nevarna stvar za one, ki jo izvajajo. Skoro v vsej srednji Evropi se hoče delavstvu vzeti dosedanje politične in seveda tudi socijalne pravice. V tej težki dobi se mora delavstvo zavedati zgodovinske logike. Socijalne pravice, politične pravice je mogoče vzeti, mogoče je zatirati delavsko gibanje, ni pa mogoče več za-treti socijalnega čutenja, ker je globoko utemeljeno v gospodarskem razvoju. Nič več ni mogoče zatreti za vedno zmisla za organizacijo tega duha, ker je človeštvo eno, ena družba. Delavstvo se mora danes samo pripravljati in organizirati, ker ga razvoj pokliče sam, da bo izvajalo duha socijalne pravičnosti. »a zračnih višin je treščil Zei»ljo poštni zrakoplov. Za vse ljudi, za vse človeštvo! — Delavska Politika. OKNO Y SVET Svetovna gospodarska konferenca O svetovni gospodarski kou ferenci še vedno razpravljajo. Mirno poslušajo, da vsak pove svoj prav. Ako se bo še-stinšesdeset narodnih zastopnikov zjedinilo za skupno gospodarstvo, bi bilo pa res skoraj nekaj čudnega in neverjetnega, ko vemo pa, da se doma vsaka država blazuo oborožuje. Nam se vse zdi da te komedije delajo le tako za špas in da niti sami ne verujejo na kak uspeh. Sodeč po rezultatih že toliko in toliko jalovih konferenc, smemo verjeti, da današnji državniki niso zmožni dvigniti svetovno gospodarstvo iz današnjega kaosa. Gospodarska polomija kapitalističnega sistema je neizogibna in vsak dan bliže koncu. Niti fašizem ne bo mogel taga preprečiti, četudi je upregel vse sile, da reši pataplajoča se ladja. Nemčija Nemški narod je postal kot majhen otrok. OČe Hitler temu nebogljencu včasih pri-diguje, ga uči in skuša kaj doseči z lepa. Ko pa vidi, da vse lepe besede le premalo zaležejo, razkačen vzame palico, ter velikega otroka pretepa, da je joj... Portugalska Lisbona. — Vlada je odredila deportacijo na otok Ti-mor 266 častnikov med kate rimi je baje mnogo komunistov. Turčija Stambul. — Na postaji Angora so na nepojasnen način začeli goreti potniški vozovi. Pri tej nesreči je bilo 7 mrtvih, 7 ranjenih, 51 pa se jih je izgubilo. Španija Španija ima novo vlado, katero je sestavil Manuel Aza-ña. Nova vlada si je dela nalogo predvsem za gospodarsko obnovo Španije. Barcelona. — Vlada je prepovedala delavski shod, kateri je imel namen organizirati delavstvo za skupno stavko. Policija je stavkejoče s silo razgnala. Pri tem je bil en delavec mrtev in sedcin ranjenih. Flint Neka mati je zadela en mi-lion dolarjev na luteri. Nje 171etni sin je 60 letno starko umoril, da bi potem lahko šel na letovišče se zabavat. Bulgarija Sredi mesta so ubili uradnika Narodne banke Baeva. Umor so izvršili pristaši Mi-hajlova, ker je Baeva izdal njih tajnosti. Avstrija Tudi v Avstriji bo obvezna vojaška služba, kar do sedaj ni bilo. Dunaj. — Avstrijska vlada je z energičnimi odloki prepovedala vsako fašistično zbiranje. Policija je pozaprla več tisoč fašistov. Berlinska vlada je proti temu postopanju protestirala pri avstrijski vladi. Kancelar Dolfuss pa je izjavil, da nima njegova vlada nemena prav nič popustiti in da je odločna nasprotnica fašizma, ki bo vsak njegov poizkus v veljavlje-nja zatrla s silo. Še več. Rekel je, da mu ni prav nič potrebno trpeti nazaneslivo u-radništvo, dokler katoliško uradništvo, ki so njegovi pristaši, nima zaposlitve. Ako človek pazno zasleduje evropsko politiko, mu je povsem jasno, da je tam vsak dan večji Babilon in da se vsak dan majn razumejo. Kar je v Rusji dobro, se po drugih državah krvavo preganja in obratno, in kar je dobro v Nemčji ali Italiji, ni dobro v Avstriji v Franciji ali Jugoslaviji... Potem pa naj bomo še tako prismr.k njeni, da bomo verjeli na kak uspeh gospodarske konference, katero imajo zastopniki vseh držav ravno te dni v Londonu. Agrigento. — V neki ka-verni je eksplodirala mina. Izgubila sta življenje dva delavca. Turin. — V velikem skladišču petroleja, še je vnel ogenj, ki je napravil za 200.000 lir škode. Udine. — Po Tolminskem ob mej proti Idriji, so te dni velike vojaške vaje, katere nadzoruje sam vojni minister, general Gazzera. Montevideo V Montevideu bodo začeli dne 21. junija študentje skupno z delavci veliko zborovanje, ki bo trajalo tri dni. Zborovanje bo za vse, brez ozira na narodnost ali politično prepričanje. Namen je združiti izobraženstvo ter delavstvo za sodelovanje. Za tem je treba stremeti tudi drugod, da se pride enkrat do skupnega delovanja za skupne interese, šele potem bomo lahko kaj ukazali in si sami določali našo usodo. Berlin. — Fašistična vlada je izpustila na svobodo tri socialistične voditelje. Berlin. — Te dni se vrši proces proti štirim komunistom, ki so v spopadu ubili enega fašista. Državni tožilec zahteva za enega smrt za druge pa več letno ječo. Bremen. — Na povabilo ministrstva vojske, bo prispel v Buenos Aires nemški general Kressenstin. Francija Francoski poslanik v se v. Ameriki je naznanil vladi združenih držav, da Francija nemore plačati obroka vojnega dolga, ki znaša 40 mi-lionov dolarjev. Italija in Nemčija sta plačali obrok, Anglija pa pravi, da morajo še nekoliko počakati. Trbiž. — Ob Piavi, kjer je umrlo na tisoč in tisoč mladih italijanov za "domovino", se je brala v četrtek na prostem maša zadušnica. Po Tolminskem pa se vežbajo, kako bodo pripravili nove žrtve. Albanija Katoliška škofa Durazzo in Scutari sta poslala kralju Zo-gu protestna nota, zato ker je vlada prepovedala katoliške šole. TROOKY GOVORI V razgovoru z ameriškim časnikarjem Albertom Weis-bord je rekel znani ruski revolucionar Trocky, da se bosta Rusija in Amerika naj prvo krvavo pozdravili in da je svetovna revolucija neizogibna. Ognjišče izbruha pa bosta kapitalistična sev. Amerika in fašistična Nemčija. Društvene vesti SMRTNA KOSA Grobovi tulijo... in zopet so zahtevali mlado žrtev. Ne ure ne dneva človek ne ve. Danes zdrav in čil, jutri že te ni več. Tudi Ti Milan gotovo nisi mislil, da boš moral tako mlad umreti. Prišel si sem, kot mnogi, da bi si napravil boljšo bodočnost. Neprijazna usoda je bila močnejša in te je končno strla. Tebi je dobro, težko je prijateljem in Tvoji nevtolažljivi ženi, ki bo sedaj tako sama, sama. Milan Rupiiik doma iz Idrije je umrl po kratki in mučni bolezni dne 12. t. m. v bolnišnici Durand. Žalni sprevod se je vršil drugi dan ob 11 uri na pokopališče Cliaca-rito. Bodi mu lahka tuja zemlja. Soprogi in ostalim sorodnikom pa naše najiskre-nejše sožalje. JUTRI 18. junija, vsi na domačo zabavo, katero priredi Prosvetno društvo v svojili prostorih v ul. Añasco 2322. NE POZABITE da bo 16 julija Prosveta priredila veliko prireditev za katero se že dolgo in temeljito pripravlja. ČITATELJI pridobivajte najm. novih naročnikov. BODITE točni pri poravnavi naročnine. Važno opozorilo! Kakor smo že v zadnji številki omenili, bomo odslej stalno prinašali v SLO VEN-SKEMTEDNIKÜ tudi gibanje potniških parnikov, da nstrežemo splošni želji naših čitateljev. Da pa prihranimo našemu listu ozko odmerjeni prostor v tekstu, bomo prinašali gibanje parnikov v oglasu BANCO COMERCIAL DEL PLATA. Imenovani denarni zavod, ki z oglaševanjem podpira naše glasilo, je te dni otvoril za slovenske izseljence poseben oddelek, kjer je zajamčena točna in solidna postrežba. Slovenski Oddelek vodi g. Peter čebo-kli. Rojaki in rojakinje, poslužujte se samo podjetji, ki z oglaševanjem podpirajo vaše glasilo. Naročnikom na znanje V Slovenskem oddelku Banco Comercial del Plata, Avenida de Mayo 652, lahko uredite vse zadeve, ki se tičejo uprave našega lista, kakor na primer: spremembe naslova, poravnavo naročnine, prijava novih naročnikov itd. Tudi naročnikom, ki ne morejo osebno do nas, ker žive izven Buenos Airesa, je prožena ugodnost, da lahko nakažejo v pismu denar za naročnino na BANCO COMERCIAL DEL PLATA na račun SLOVENSKI TEDNIK. Uredništvo Ilustrirana priloga SLOVENSKEGA TEDNIKA Naša uprava namerava v kratkem izdati ilustrirano prilogo SLOVENSKEGA TEDNIKA. V tej prilogi bodo priobčene razne lepe slike, ki bodo predstavljale najaktualnejše svetovne zanimivosti. Poleg navedenega bomo objavili v naši ilustrirani prilogi nekaj slik iz življenja naše naselbine. Ilustrirano prilogo bomo razposlali vsem naročnikom, ki so v redu z naročnino, brezplačno. Cenjenim čitateljem in či-tateljicam se najtopleje priporočamo, da podpirajo naše edino slovensko glasilo v Južni Ameriki. SLOVENSKI TEDNIK je edino samosLojno in neodvisno glasilo primorskih Slovencev, ki že dolgo vrsto let čedno izhaja, kljubujoč vsem oviram, s katerimi je bogato postlana njegova strma pot Naš list je posvečen izključno slovenskim izseljencem, med katerimi štej o nebro j zvestih pri-štasev in prijateljev, ki ga spremljajo in podpirajo z vso požrtvovalnostjo od dneva ko je izšla prva številka. In ravno tem svojim zvestim pristašem se ima zahvaliti naš list, če je srečno prestal vse številne preizkušnje in uspešno premagal vse ovire. Dokler bo SLOVENSKI TED-NIK imel toliko prijateljev, kot jih ima, se mu ni treba bati za življenje, pa naj ga tukajšnje jugoslovenske oblasti in beograjska vlada preganja kolikor hočejo. Ko bodo ljudje, ki danes v Buenos Airesu zastopajo našo odrešeno domovino, in oni, ki iz zloglasnega Beograda vršijo nezaslišen teror nad našimi "odrešenimi" brati v Sloveniji, prešli v pozablje-nje, ko ne bo o njih nikjer drugje več sledu kot samo v najbolj tragični in črni stra- ni zgodovine Jugoslavije, bo SLOVENSKI TEDNIK še vedno izhajal v Buenos Airesu. Naša uprava se pa ne za-dovoli samo s tem, da list redno izhaja, pač pa želi in napenja vse sile, da se bo stalno večal in izpopolnjeval. Za dosega tega se ne plaši nobenih žrtev, nobenih naporov. Priporoča pa se pri tej priliki ponovno vsem prijateljem lista, da bi jo podprli z agitacije za razširjenje SLOVENSKEGA TEDNIKA med našimi izseljenci. TISKARSKI ŠKRAT V pesmici "Drevo na obali" bi se pravilno moralo glasiti "Oropani obraz'-' mesto Ora-pni. Pismo iz Egipta Cenjeni g. urednik SLOVENSKEGA TEDNIKA. Pro sim Vas da blagovolitev ur-stiti ta moj skromen dopis v S. T., za kar se Vam že v naprej srčno zahvaljujem. Najprvo sprejmite obilo pozdravov od nas slovenskih izseljenk iz daljnega Egipta. Kot je vas, je tudi nas kruta usoda iztrgala iz naše lepe a zasužnjene domovine, ter nas na milost in nemilost vrgla v mrzlo tujino. Enakega, ali pa morda še večjega trpienja kot vi tam v Južni Ameriki, smo deležne me tukaj. Resničen je oni pregovor, ki pravi: Tujina je mačena za slehernega, slovenca — mačeha brez srca. Tukaj v Egiptu nas je približno deset tisoč Slovenk in Slovencev. Opisati hočem ne- koliko naše izseljeniške razmere in jih pokazati naši javnosti kot so vresnici. Veliko je tukaj naših rojakinj, ki so v domovini zapustile stariše, brate in sestre, nekatere celo svoje može in otroke. Pozabile so, kot kukovice, na vse, ter živijo Razuzdano usodno življenje. Celo poročene žene, ki bi morale biti nam dekletom za vzgled, so se tako spozabile, da so s svojim nečednim življenjem okužile mnogo naših deklet, ki so jim sledila po poti razuzdanosti in pohujšanja. Mnoge so postale nezakonske matere, po krivdi drugih. Nekatere celo prodajajo tujcem svoje telo za denar. Žalosno je življenje teh naših propalih deklet in žen, še veliko žalostne je pa je za stariše v domovini, ko izvedo na kakšno pot so za bredle njih nadebudne hčerke. Sta-riši so jih poslali v svet, da jim bodo pomagale v bedi in pomankanju na stara leta, a te žalostne device so že po preteku nekaj časa pozabile na vse lepe navke skrbne in ljubeče matere. Pozabile so na svoj rod, na dom starišev, na brate in sestrice, nekatere | celo na svoje može in lastne I otroke. Koliko starišev in koliko otrok čaka pomoči iz daljnega Egipta. Z veseljem pa moram beležiti, da je tukaj tudi veliko število zavednih deklet in žena, ki pošteno služijo, da s svojimi prihranki lajšajo ; bedo svojim doma. Skoraj ni j dneva, da ne dobi katera tu-kajšnih izseljenk pismo iz za- sužnjene domovine, ki ji Prl" naša žalostno novico, kak" poje "boben" smrtno pesem, zdaj tu zdaj tam. Še mno¿° bolj pogosto pa bi pel, a ko bi ne bilo toliko zavednih naših žensk, ki pomagajo s svojimi težkimi prihranki, da o-hranijo svojim njih borne do maeije. Tudi tukaj imamo "Slovensko društvo izseljenk". Večkrat uprizorimo kako igro ah dramo. Društvo je osnovano na katoliški podlag5. Žalostno je dejstvo, da se naše izseljenke vse premalo brigaj za društveno delovanje. Bolj "nobel" se jim zdi kino ah gledališče, ter druga ruja zabave. Pri vsem tem pa so nage prireditve priiično dobro obiskane. V verskem pogledu sin" precej dobro preskrbljeni-Vsako nedeljo in praznik mamo ob sestih zjutraj mašo v slovenskem jeziku 3 pridigo in s slovenskim Pe" tjem. Slovenske litanije in popoldanska služba božja sC vrši ob 4 uri popoldne. l'e* tje vodi naš požrtvovalni venski duhovnik. Le nakaj pogrešamo nifi QE.LA AMERICA DEL SUD Avenida L. N. Alem 150 - Buenos Aires Pet njim druge. Z največjim Veseljem čitam nevesele novi-ee iz naše ljubljene zasužnjene domovine. V pismih, ki M dobivamo od doma, se naim niti z besedico ne upajo ženiti suženskega fašistov-skega preganjanja, radi borzni pred črno justicio. •Čitam rada tudi vaše društvene vesti. Ponosna sem na Vaša Slovenska prosvetna ^uštva, kakor tudi na vrle Danice in člane, ki tako agil-no in požrtvovalno delujejo v čast in korist našega naroda v tujini. Končujem moj skromen dopis, in, ako mi dovolite g. urednik, malo pro-storčka v Vašem cen. listu se ob priliki zopet oglasim s kakim malim dopisom. Sprejmite najlepše pozdrave od slovenskih izseljenk iz daljnega Egipta. Tem potom Pozdravljam vse naročnike SLOVENSKEGA TEDNIKA, kakor tudi vse zavedne čla-ftice in člane naših Slov. P^osv. društev v Južni Ameriki in kličem: Bog Vas živi! Slovenska izseljenka M.M. Op. uredništva. Vaš dopis 8m0 priobčili z velikim vetjem in bi nas zelo veselilo, ako bi se večkrat oglasila s kakim dopisom. Morda bi se katera ali več skupaj, ho-tele naročiti na naš list. De-nar se lahko pošlje v dobro ^Pečatenem priporočenem P^mu na našo upravo in sta-116 celoletno 2 dolarja. Izseljenci iz Južne Amerike žoli-110 izseljencem v Egiptu množeče in zadovoljnosti. Ro M ■<Éi 0rda se bomo kedaj še vi- na naših domačih tleh. ¡^ejniite naš vroč izseljeniš-** Pozdrav. ZAKAJ NAS SOVRAŽIJO? Pod tém naslovom hočem napisati par Vrstic, ako mi dovolite tov. urednik. Res nisem noben dopisnik, sem navaden delavec, vendar se mi zdi potrebno, posebno ko se gre za obrambo resnice, da primem v roko, navajeno le kladiva, pero. Že več časa opazujem nekakšno pobalinsko gonjo, sovraštvo, zmirjanje in hujskanje proti našem Slovenskem prosvetnem društvu. Desnim fanatikom v "Jugo slavji" so se pridružili še levi v "Delav. glasu". Fanatizem je pač fanatizem, pa naj bo črn ali rdeč. Le javkajte in zavijate resnico, delavci danes nismo več tako neumni, da bi se pustili kar naravnost po glavi tepsti in tudi ne, aa bi se kot miš vjeli na nastavljene nam limanice. Vemo komu slediti in kdo dela za našo skupno stvar. Uprašal pa bi rad samo neko stvar, ko se toliko govori o naših skupnih potrebah, kaj je društvo zakrivilo, da se ga vedno toliko obmetava, morda to, da gre odločno svojo začrtano si pot. Obžalovanja vredni so taki dogodki med nami, sicer pa to delo opravlja le par ljudi, ki so zelo daleč od vsake rasodno-sti, zato tudi za svoja dejanja ne morejo odgovarjati, tako tudi jili nihče ne more resno upoštevati, še manj jim zameriti. Da bi pa vam kdo sledil se mi prav nič ne bojimo, kakor se gotovo tudi vi ne. Seveda v vaših fanatičnih krčih pa morate nakaj izreči, ako je še bolj neum- no, nepreračunjeno ter smešno. Mi vam prav nič ne zamerimo, ako se vam zdi da je za našo kolonijo ter za boljše čase, to potrebno. Izseljenci na vaše netaktično rovarjenje damo toliko, kot na lanski sneg. Nekaj bi se pa jaz vseeno dovolil uprašati te ljudi in sicer, kako, da vedno vidijo le druge, sebe pa nikoli, zdijo se mi prav kot kake opra-vljive babnice. V resnici, kadar čitam te liste in parnfle-te, se mi zdi, kot bi "raj-tala" svoje vaške čenče, kaka brezzoba Neža. Ti ljudje pa pravijo da so nositelji nove kulture, ki ima ognjišče nekje tam na vzhodu. Kaj neki bi znala za delovanje teh ljudi. No ja, nič bi ne rekla, ker bi rekla Marx in Lenin, ako bi jih ne smatrala za nič, kot jih tudi mi ne. Za kaj pomembnega in praktičnega izvesti je pa le treba kaj več kot prazne glave. Ljudem dajejo razumeti, da bi bilo potrebno, da bi se vsa naša društva združila. To je zelo dobra ideja in noben pameten človek ne more imeti nič proti temu, samo rad bi vedel, kako delati z ljudmi, ko med njimi samimi vlada največja anarhija. Po njih govorjenju so samo oni zmožni odrešiti svet. Pravijo vsakomur, kdor jih hoče poslušati, da naši voditelji so sami plačanci in se razume, nas držijo v temi, da mi tega ne vidimo. To ni nič res in je očitna laž tistih laž-njiveev, ki so že zdavnaj brez vsake sramote in možatosti. Ako imate nas delavce res za tako bedaste in neumne, potem pa res bolj sličite za po- metanje ceste, kar je tudi pošteno delo, kot pa da se usi-ljujete nam za delavske voditelje. Našo organizacijo vodijo ljudje katere smo sami izvolili in kateri so že dokazali da delajo za našo skupno stvar. Resnica je ta, da naša organizacija ne potrebuje nobene reklame in je kljub temu ena naj močnejših v naši kolonji, ter se je oklepa vse kar je za zavednega in produktivnega. Vam pa ljudje po tolikih žalostnih izkušnjah obračajo hrbet. Vaš društven organizem je bolan, za to vam svetujem, da ga spravite zopet v tir v smislu prave delavske kulture. Ako pa tega niste zmožni, se ni treba jeziti na nas in naš napredek, ter iskati vzrokov tam, kjer jih ni. Če ljudem niste zmožni ničesar nuditi, tudi ob vas ne morejo ničesar zahtevati, boste logično ostali celo življenje sami, kot pust v pratki ter noreli ob gotovih periodah, u-bogo delavstvo. Je popolnoma naravno, da ima naše društvo največ pristašev, ker je ustanovljeni za vse izseljence, brez razlike verske ali politične pripa-danosti. Vsak član pa mora delati za korist društva in skupnosti, ter spoštovati tovariša. S početka je šlo trdo, neži sokoli so morali oddi-vendar voditelji društva niso hoteli vgoditi nekaterim prenapetežem. Znani nestrp-ti. Kot sem slišal, bi jih društvo pod pogojem, kot je bil ustanovljen, takoj sprejelo nazaj. Prosvetno društvo je ena naj takničnejših in dale-kovidnejših organizaciji, niko gar se ne ovira ali sabotira. Ravno zato tudi stoji, kot sve tilnik, visoko nad drugimi, ter vodi naše delavstvo taktično v boljše čase. V našem društvu je za vseh dovolj dela naj bo komunist ali katolik ali kakoršnegako-li prepričanja. Zabave tudi se ne pogreša. Slovenskih časopisov iz Sev. Amer., Jugoslavije in drugih delov sveta, so narazpolago vsakemu čia-nu. Tudi par italijanskih iz Pariza nam izhaja. Knjižnico tudi imamo še precej bogato. Ob nedeljah, posebno Ženske, si dajo pri njej mnogo opraviti. Kdor ima veselja do društvenih ugodnosti naj se kar upiše, vrata so vsem odprta. član Prosvete. KO STE V REVŠČINI se Vas vsi prijatelji ogibljejo, ostane Vam le eden zvest in najboljši prijatelj VARNA IN KORISTONOSNA HRANILNA KNJIŽICA po 4 % letnih obresti katere 4krat letno pripišemo kapitalu z upravico istega dvigniti vsak trenotek brez vsakega predhodnega obvestila Preskrbite si takega zvestega Prijatelja na Banco Holandés Centrala: B. Mitre 234 Podružnica: Corrientes 1900 BUENOS AIRES Dovoljenje za poslati denar Vašim v domovino dobite v štirih dneh Nabavljamo potne karte (šifkarte) od 300,— $ dalje Uradujemo vsak dan od 8y2 do 7 zvečer ob sobotah do 12.30 PRIMORSKE VESTI VSI SLOVANSKI ČASTNL KI DEGRADIRANI Znano je, da v novejšem času skoraj noben Slovan ne postane častnik v italijanski armadi. Poprejšna leta jih je veliko avanziralo, ker so se odlikovali z izobrazbo, znanjem jezikov in smislom za subordinaeijo. Fašizem se je spravil zdaj celo na te rezervne častnike. Izšla je naredil a, da, treba (vse slovenske častnike degradirati. Vlada si vendar ni upala tega kratko-malo odrediti na splošno in javno, ampak dala ukaz, naj se proti vsakemu posamezniku vpelje običajna diciplinar-na preiskava pred vojaškim oblastvom. Tam si zdaj zmiš-ljujejo vsakovrstne trapari-je, da jih stavijo v obtožbo. Takoočitajo enemu, da govori z ljudmi slovensko v domači posojilnici. Drugemu, da je bil dopisnik nekdanje "E-dinosti", spet tretjemu, da sodeluje pri cerkvenom pevskem zboru, in podobne reči brez glave in repa. Sicer se da vsakemu formalna možnost, opravičiti se radi očitkov, ki se mu navajajo, toda vse uič ne pomaga, ker je že naprej določeno, da bo degra- diran. Vsekako bi bilo za fašizem bolj častno in manj zamudno, če bi nastopil kar naravnost in brez hlimb». Saj ga že poznamo. ARETACIJE V TRSTU Aretirani so Danica Goljev-šček, Mirko Stopar, S. Rebac in Drago Milič Tržaška kvestura je pred petimi tedni aretirala v Trstu ¡Danico Goljevšček in Mirka Stoparja, zasebnega uradnika. Domači nimajo o omenjenih nikakih vesti in niti ne •vedo kje sta zaprta. Nadalje so aretirali Rebca 8., znanega kritika pri svo ječasnlh naših športnih prireditvah. Drago Milič, ki je bil pred tremi leti konfiniran, se je pred kratkim vrnil iz konfi-nacije v Trst, ker je bil deležen "amnestije", toda oblasti so ga kaj hitro aretirale in se sedaj nahaja v zaporu. Vzrok aretacije je popolnoma neznan. V Podbrdu so aretirali hlod Tukajšnja javna varnost je, ni dolgo od tega, opazila na nekem hlodu pred hišo sredi vasi napis "Živela Jugoslavija". Takoj so pričeli s preiskavami in zasliševanjem. Bivši zdravnik v bolniánici Salavery, V. Barsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. ARLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek1). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser- man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLEB * 3.— 339 Callao 339 Lastniku dvorišča kjer se je nahajal hlod so naročili, naj zbriše napis, kar je tudi storil prepričan, da je s tem zadeva rešena. A javna varnost je le nadaljevala s poizvedbami, toda prezuspešno. Da ne bi vsa stvar končala tako žalostno, je poveljnik tukajšnje orožniške postaje čez par dni dal nalog, da aretirajo — hlod, ki je bil v spremstvu karabinerjev prepeljan na dvorišče orožniške postaje. Miličnik ga je branil Na Otlici je obmejni miličnik zaukazal Vincenciju Likarju naj se ustavi; toda ta je streljal proti miličniku. Tako poročajo miličniki. Miličnik Armando Milano je nato streljal proti njemu, toga Likar se je zgubil v gozdu. Za njim so se opazili sledovi krvi, znamenje, da j* bil ranjen. SLIKA IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA KMETA Vedno težji je položaj našega kmeta pod fašistično vlado, ki s svojimi rednimi in izrednimi davki in dokladami sistematično uničuje naše gospodarstvo. Prodaje posestev se množijo in se prodajajo za čimdalje nižje cene. V juni-niju gre v okolici Doline na dražbo posestvo, ki je bilo pred časom uradno cenjeno na 107.000 lir. Zadolženo je za 35.000 lir, a za dražbo je določena najnižja ponudba v znesku 6.000 lir. Prizadeti kmet, oče desetih otrok, se je moral iz posestva izseliti že pred letom IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEft BE BUjIK, diplomiran« na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vge ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvežer. LIMA 1217, I. nadstr, 17. T. 23 Buen Orden 3360 Buenos Aires LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Bue-■ bo« Aire«. — Podružnica, oa- dni in se je naselil kot kolon na posestva, ugrabljena našim ljudem od "Istituto di Crédito di Venezia Giulia", ki pleni eno posestvo za drugim za smešno nizke cene. Ta posestva potem ali da v najem našim, nekdaj dobrosto-ječim gospodarjem, ki postanejo s tem koloni, ali pa naseli ljudi iz Italije. Naši kraji se vračajo v srednjeveško dobo fevdalizma.; Naš kmet mora delati kot suženj, da potem v jeseni spravi gospodar — tujec — ves pridelek v svoje kašče. SMRT UGLEDNEGA TRGOVCA Iz tolminskih hribov nam poročajo, da so 17. m. m. položili k večnemu počitku veleposestnika in trgovca Ivana Kenda, brata pok. učitelja Josipa iz Kneza pri Pod-melcu. Pokojnik je bil znan širom dežele kot značajen in ugleden mož. Saj je bil tudi on tisti, ki ga je spravilo v prebrani grob fašistično nasilje. Pred tremi leti so mu zaprli najstarejšega sina uglednega in znanega lesnega trgovca, ker so ga obdolžili, da je nasprotnik fašizma. Vzeli so mu takrat tudi gostilno, katero mu niso več vrnili. Na stara leta je ostal brez opore, saj sta morala oba sinova ubežati čež mejo, ker nista imela tamkaj obstanka. Neprestano so ga zadnja leta šikanirali radi narodne zavednosti cele družine, a ni se jim uklonil, pač pa so ga skrbi in bolezen spravile v rprerani grob. Vsemu prebivalstvu bo o-stal poko jnik v nepozabnem spominu, saj so ga vsi vko- ko spoštovali radi njegove poštenosti in trgovske sposobnosti in dal jim je veliko zaslužit s svojo lesno trgovino. Naj mu bo lahka domaČa žemljica, a ostalim naše soža-Ije. BEGANJE LJUDSTVA Ljudstvo na Krasu je vse zbegano, v prvi vrsti radi stalnega poročanja laških časopisov o vojni nevarnosti-Že marca meseca je bilo vse prepričano, da bo vojna; o°> pa so jo odložili do maja, i» canes morajo še malo počakati. Take in slične govorice sa stalno širijo od ast do ust, s kraja v kraj in begajo ljudi. Vse to pa morda ne bi tako vplivalo, če ne bi bili vsi vsak dan priča stalnemu dovažanju vojaškega materiala v te kraje. Vedno, ponoči in podnevi, drdrajo avtomobili z municijo skozi vasi. Ceste so povsod tako uredili, da železniški prehodi nič ne ovirajo tega prevažanja ker so zgradili ali podvoze ali nadvoze. Poleg tega pa so zgradili, posebno okrog Sežane, Divače in Lokve tudi mnogo kavern, vojaških skladišč, letališče itd., kar še bolj bega ljudstvo. Na cesti Povir — Lokev nameravajo baje graditi vojno skladišče in potrebne ka-verne. Za strojnice in druge slišne priprave -delajo posebne, pol v zemlji, pol nad zemlj0 zidane kaverne, katerih stene so iz do štiri metre debelega in močno armiranega že" lezobetona. Takih naprav je vsepolno na važnejših strateških točkah, zlasti pa ob meji,, ki pa so, šetudi se nafaa* Veliki zavod RAMOS MEJI A' ZDRAVNIKI SPECIJAL1STI ANALIZE urdna brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Bopolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOZA: Kronični izpahi, mosoljiki. I^adan^e las. Ultaavio-letni žar'fcl. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaraeija po prof. Cicarellijn- 8TVONE BOXEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZ EM: kila, naduha, gota. ¡Šibkost arca zdravimo po modcirnem nemškem naiicu. PLJUČA: Kjtšelj, éibka pljuKa. ŽELODEC: upadel, raáirjeni, káíline, -tažka prebava, bruhanje, rame. CUEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, trSESA: vnetje, polipi: brea operacije in ledin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavocl s svojimi modernimi napravami in z izvrstnim1 SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri Pregled brezplačno (»OVOKI SE SLOVENSKO Pla za Once Rinadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 Jajo tu pa tam v neposredni bližini javnih cest, tako postavljene im obložene z raznimi stvarmi, da se jih skoraj Ue opazi. — Vse to je pač ja-Sea dokaz, kako velik ljubitelj miru je — Mussolini i vojaške številke s ko- zarškega polja Na Kozarškem polju su do sedaj zgradili že pet vojaških skladišč. Vsako skladišč " je 30 m dolgo, 8 m široko, nad Zemljo meri 3 m, pod zemljo tudi 3 m. Sedaj je pripravljen teren še za nadaljna 4 skladišča. K vsaki teh zgradb v°di 2 m široka betonska pot. Kozarško polje je najlepše tolminsko polje, leži na desnem bregu Soče, pred Sv. Wijo. Vojaške naprave okoli sv. petra na krasu Na našo železniško postajo prihaja dnevno po 15 in še Več vagonov cementa. Vsa ta eementa gre izključno za vojaške namene: zidanje vojašnic, smodnišnic, za napravo cest in kavern. Poleg cementa in orožja prevažajo skozi našo postajo tudi ogro-Une jeklene stolpe, ki jih rabijo, da vanje postavijo stroj le puške in lažje topove. Kljub veliki teži (do 15 ton) He dajo ti stolpi premikati na vse strani. Ob cesti Hruševje Postojna je postavljenih več takih stolpov, ki so tako dobro zakriti, da se jih ko-^aj opazi. Pri teh delih so zaposleni večinoma samo Italijani. Malo je Slovencev a še te tako priganjajo in izkoriščajo, da kogar sami ne od- slovijo oddide prostovoljno. MUSSOLINI VOZI NA MEJO — MIR! Zaščitnik svetovnega miru je zašel dovažati tudi prebivalcem na Petrovem brdu nad Podhodom svojo mirolju-bivost, v znamenju topov največjega kalibra. S težkimi automobili prevažajo dan za dnem razen material in naprave (železne oklepe, jeklene stolpe itd.), vse samo za izražanje večnega miru prebivalcem to i onstran meje. Takega prometa kot je clanes, ni bilo v Podrbrdu že od leta 1917., ko se je slavna italijanska armada pripravljala na osvobodilni pohod iz Kobarida. TOPOVI, ŠPANSKI VITEZI IN BODEČA ŽICA Res "očetovsko" skrbijo za ceste pri nas. Vedno gledajo, da so v najlepšem redu. Polno je na njih velikih valjarjev, ki tlačijo gramoz. Pa zakaj tolika skrb? Zato. da lahko ponoči mirno prevažajo proti meji orožje in druge potrebščine za vojake in vojne naprave. Avtomobil za avtomobilom drdra po zaprašenih cestah pozno v noč. Prevažajo najraznovrstnejše stvari: topove, španske viteze, bodečo žico in drugo. Vz-dlož ob meji je vse prekopano, vse v luknjah, kavertia ob kaverni. Nekatere so celo tako velike, da gre vanje lahko največji avtobus. TIHOTAPCI Pretečeni mesec se je pojavil v Št. Viški gori neznanec in ponujal po vasi kavo. Tr- govka, 28 letna Marija Rija-vec, ljubica tolminskega komisarja Viechija, je neznanca takoj ovadila. Komisar je zaradi tega, alarmiral tudi okoliško financ o. Prirejen je bil velik "lov'\ toda tihotapca vendarle niso našli. TAKO KONČAJO rene' GATI Mnogo šuma in komentarjev je dvignila med domačini obsodba proti Kristini La-panje, hčerki gostilničarja pri postaji na G r a h o-v e m. LapanjeVa je bila uradnica na občinskem n-radu. Kot se je izkazalo je sleparila z občinskim denarjem in sicer tako, da je ponarejala podpise strank na pobotnicah. Na ta način si je pridržala več tisoč Lir. Goriški tribunal jo je zaradi sleparij obsodil na 3 in pol leta ječe. Imenovana ima brata Jožeta, ki je podoficir pri it. avijatiki in brata Avgusta, ki je bil aretiran od čeških oblasti, ker je kot uradnik talijanskega konzulata v Pragi vršil špijonažo v korist Italije. Naše ljudstvo ima ponoven dokaz, da kdor zataji svoj narod, je tudi v vsakem drugem oziru zmožen vsakovrstnih podlih dejanj, za kakršna je bila obsojena tudi fašist,-kinja Lapanjeva. FAŠISTIČNI SINDIKATI V GORICI IN BREZPOSELNOST Ruševine velike enonad-stropne stavbe na Piazza Rot- Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na (LTOoKFlSKA D&A.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Speeijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAFAVCA AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ZARKM X - MATERMINA - ANALIZE Govori »e slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 ta, kjer je bila svoj čas dvo-razredna trg. šola so odstranili in na tem mestu se dviga danes lepa moderna trinad-stropna palača. Tu imajo svoj sedež "Sindicati provin-eiali". Kakor smo doznali, je v zadnjem času vpisanih v sindikatu okrog 9.000 brezposelnih. Poleg vpisanih je še ogromno število brezposelnih, ki niso včlanjeni nikjer. Po teh številkah si lahko vsak predstavlja kako velika brezposelnost vlada v našem mestu. Brezposelni oblegajo dan za dnem sindikate, a le redko kdaj dobi kdo izmed njih delo in še to le za par dni. Pred kratkim se je pripetil slučaj, da je dal sindikat možu staremu okrog 45 let, ki vzdržuje številno družino listek za brezplačno hrano za eno oseb, češ, da je itak že prestar in nesposoben za kako delo! ITALIJANSKA VZGOJA IN ČRNE SRAJCE Ljudskošolski otroci po vaseh v spodnji Vipavski dolini so primorani nositi črne srajce, kar store pa zelo neradi. Vsak otrok, ki se ne n-deleži predpisanih manifestacij, je okaran, če manjka DOCJt£ SUD QProv. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur dvakrat pa mora plačati kazen v znesku 50 lir! Gentili-jeva reforma je res lepa! Pionirka umrla Cleveland. — Umrla je Francés Perše, vdova, stara 58 let in doma iz Ročinj pri Gorici na Primorskem. V Clevelandu je bivala okoli 40 let in tu zapušča hčer, omo-ženo Terbižan, ženo znanega tajnika clevelandske federacije društev SNPJ. Spet samomor Herminie, Pa. — Tu si je vzel življenje John Hrobat, star 69 let in doma iz Čezso-če pri Bovcu na Primorskem, najstarejši član SNPJ v tej okolici. Družina mu je vsa pomrla in zadnja leta je stanoval pri svojih ožjih rojakih. V Ameriki je bil 30 let. Krojaénica in trgovina Z vsemi možkimi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTJAN MOZETIČ Osorio 5025 LA PATERNAL Buenos Aires Svojo gostilno priporoča FRANCE KZJRINČIČ calle trelles 1167 - 69 — Bs. aires (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo in praznik ZANIMAVOST1 Greta Garbo v Hollywoodu Po daljšem bivanju v svoji švedski domovini, kjer" je živela pod imenom Jolin E-merson, se je slavna filmska igralka Vñrila v vsej tihoti v Hollywood. Že te dni prične snemati svoj novi film "Kraljica Kristina". Za vsak film prejme sedaj 250 tisoč dolarjev. Pisatelj Barbusse pride v Ameriko New York. — Henry Barbusse, sloviti francoski pisatelj in urednik, je sprejel vabilo Ameriškega komiteja proti fašističnemu terorizmu v Nemčiji in bo prišel v Združene države prihodnji mesec, kjer bo na shodih govoril proti Hitlerjevemu režimu. Samomor na 100. rojstni dan V Budimpešti je izvršil samomor neki posestnik v bližini Nyireghyhaze samomor na svoj 100. rojstni dan. Mož se je obesil. Ker ni storil loga iz gmotnih vzrokov, domnevajo, da se je nasitil življenja ter si ga zaradi tega skrajšal. Brezposelni v čsl. vojski Praško ministrstvo za narodno brambo je izdalo navodila, da smejo brezposelni vojaki, ki so sicer doslužili svoj vojaški rok, še nadalje služiti v armadi. Tam smejo ostati dva do štiri mesece po odsluženi dobi. Vojaškim po-veljstvem je bil izdan nalog, naj takšne doslužene vojake zaposluje predvsem v pisarnah, kuhinjah in kot pomožne moči pri konjih. KDO SE LEPŠE OBLAČI? Neki ameriški list je nedavno priredil anketo o vprašanju, kdo se boljše oblači: samec ali oženjen mož? Vpra Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK sanje je bilo seveda zastavljeno ženskam in 73 odst. odgovorov se je glasilo v prilog samcem. Zanimivi odgovori so veljali 93 odst. oženjenih moških, o katerih so ženske pisale, ,da opravičujejo svojo površnost v obleki s tem, da morajo skrbeti za dve osebi. Ta položaj sili enega izmed zakoncev, da je slabše oblečen in ta, ki vedno slabše odreže v tem pogledu, je seveda mož. Odgovori, ki so jih poslali mladi moški pa so se glasili drugače. Trdili so, da lepa obleka ni toliko stvar denarja, kolikor okusa. V obrambo navajajo mladi samci, da so njih dohodki skromnejši od dohodkov oženjencev, njih obleka pa je kljub temu brezhibna. Nad 2000 ženskih od- govorov se je tudi glasilo, da mlad samci mnogo manj kakor zakonci držijo na modo, zato pa se vedno tako oblačijo, kakor odgovarja njih osebnosti. Poroke po telefonu Američani nimajo časa, ki bi ga hoteli izgubljati celo za talco važne življenjske korake, kakor je poroka. Vožnja do župnika ali na poročni virad in dolgovezne poročne ceremonije jim ne prijajo, zato so si v novejšem času izmislili vse krajšo procaduro — po telefonu. Ženin pokliče poročnega u-radnika po telefonu, mu pove svoje ime, številko svojega telefona, ime neveste in o-beh prič. Kmalu nato ga pozove uradnik na njegovo telefonsko številko, da se pre- priča, ali ni po sredi kakšna j mistifikacija. Ko je ta formalnost opravljena, pozove uradnik nevesto in priči k telefonu, sledita še dva "da", kratek "hvala" in stvar je narejena. Morda bodo praktični Ame ričani na ta način kmalu izvajali tudi — ločitve zakonov. Letalo brez kril Švedski inženjer Clinberg je prijavil patent Via novo turbinsko letalo, ki nima nobene sličnosti s sedanjimi e-nokrovniki, ker je brez pe-roti. Samodelavno pretikalo nadomešča dosedanje krmilo. Letalo se dviga in spušča popolnoma navpično. Ne potre-je nobenega letališča. Sploh je tako majhno, da se po potrebi lahko premika po na- ZDmVKIGH Dra. Dora Samoilovié de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK SUD Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO črevesne bolezni, krče, grla, ušesne, očesne in nosne. Rolezni členkov, revmatizem, srčne napake, splošna onemoglost, Arterioskleroz is; po-vračenje, bolečine, rane, kisline, slaba prebava. Spolne bolezni 606 -914. Reakcija Wassermann. Sploh ni bolezni, katere bi ne poznali in tudi klijenta ozdravili Pregled SAMO $ 3.- vadni mestni ulici ali ozki poljski stezi. Okrogel, 6 metrov širok disk naredi tem več obratov, čim večjo brzino razvija letalo pri dviganju ali spuščanju in ga obdrži v zraku. Isti kovinski disk vrši nalogo samodelav-ne zavore. Ves ustroj je tako preprost, da ne potrebuje letalstva vešč krmar nobene posebne predizobrazbe. Bnokrovnik za osem potnikov stane 8000 švedskih kron. Strokovni krogi se zelo zanimajo za nov izum, ker pomeni popolen prevrat v dosedanjem zračnem prometu. Clinberg je predvajal izvedencem samo modele različne velikosti. Prvo letalo bo izumitelj predvajal na Danskem mednarodnim strokovnjakom. Doživljaj pod vlakom Pred dnevi so se vračali štirje mladeniči iz okolice Curiha domov z neke veselice. Da bi si skrajšali pot, so jo udarili kar skozi železniški predor. V predoru pa jih je presentil vlak, ki je pridrvel po drogi. Niso si vedeli drugače pomagati, kakor da so se brž vrgli pod vlak med tračnice. Pri tem pa je eden izmed četvorice zavzel tako nesrečno pocizijo, da mu je kolo odrezalo roko. Izkrvaval je preden so ga utegnili rešiti. Trije njegovi tovariši so ostali živi in zdravi, doživeli pa so takšen strah, kakršnega si ne želijo nikoli več v življenju. Proti šminkanju v šoli Praško učiteljstvo zahteva od pristojnih oblasti energično intervencijo proti razvadi šminkanja, ondulacije i'1 barvanja nohtov v šoli. Ta modna razvada se je tako razpasla pri mladih učenkah, da je postala "lepotilna epidemia" že kar prislovična. tT-gotovili so, da prihajajo v šolo lOletne deklice s pobarvanimi nohti, onduliranimi lasmi in namazanimi ustnicami. 1017 S&EMIPiTO 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstr* S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria. Villa Devoto-Buenos Aires, ü. T. 50-0277; Izdeluje načrte in napravl vam proračun za gradflJ0' brezplačno. Smithov nebotičnik se pričel gugati New York. — Največji ne-botiČnik na svetu, Empire State Biulding, nemo zre v °blake in v večini njegovih nadstropij pa nemoteno Prede pajek svojo mrežo. Al kmith in njegovi multimilijo-a»rski kolegi si belijo glave, kako čimdalj zadržati polom, je neizogiben. Empire State Building je grafičen simbolj ameriškega kapitalizma. Grandiozna struktura, čudo ameriške teličke in bizniške podjetnosti, ki moli nad tisoč čevljev v zrak, je med najmanj rentabilnimi podjetji v deželi. Fish se boji komunizma Washington. — Kongres-nik Fish iz New Yorka je te dni zopet pokazal v zbornici, da ga še vedno trese mrzlica ob misli na komunizem. Pri zagovarjanju bostonskega sodnika Lowella, ki ni hotel izdati ekstradicije za zamorca Crawforda, ki ga hoče postaviti na zatožno klop in obesiti država Virginija, je rekel, da napravijo taki procesi kot je scottsborški več za revolucionarni .komunizem kot pa vsi komunisti skupaj. Tega pa se je treba varovati. O Rusiji Bear River, Golo. — List The Steamboat Pilot je te dni objavil zanimivo poročilo o-ziroma potopisne vtise mrs. G. T. Ayresove, ki je svoje-časno potovala po Rusiji in je na svojem povratku obiskala svojega brata, sodnika C. A. Morninga v Steamboat Springsu, Colo. Pred dvema letoma je bila ta ženska v Rusiji s svojim možem, drjem Ayresom iz Elyja, Minn., in hčerko. Povsem pohvalno se je izrazila o ruskih načrtih, s katerimi izboljšujejo deželo. Ayresova je dejala, da se je ruski življenski standard dvignil ter da je sedaj tudi za ženske in otroke mnogo boljše kot je bilo prej. Ruske žene, ki delajo, vedo, da so nji- hovi otroci dobro preskrbljeni. Svečenik umoril lastno mater V Kentuckyju so odkrili grozen zločin, ki ga je izvr- Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: ü. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od S do 8 zvečer. NIZKE GENE MOJE VERSKO ŽIVLJENJE Evangelij druge pobinkoštne nedelje Lk 14, 16-24 Tisti čas je povedal Jezus to priliko: Neki človek je napravi j al Veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika, povabljenim povedat, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati Ogovarjati. Prvi mu je rekel: "Njivo 8em kupil in jo moram iti pogledat; prosim te imej me za opravičenega!" Drugi je rekel: "Pet jarmov volov sem kupil in jih Poj dem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega!" In spet drugi je rekel: "0-Ženil sem se in zato ne morem Priti". Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar r&zardil in je rekel svojemu 8luŽabniku: "Pojdi brž na ce-8te in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave!" Služabnik je rekel: "Go-sPod, zgodilo se je kar si naučil, pa je še prostor". In gospod je rekel služab-tlikii: "Pojdi na pota in k o-S^jam in primoraj jih vsto-Wti, da se moja hiša napol-Zakaj, povem vam, nobena izmed onih povabljenih ^ož ne bo okusil moje večerje'' ^eki odličen farizej je bil po- VftMl Jezusa na obed, zgodnjo J^Poldansko večerjo, kakor so bi- v navadi med Judi in Rimljani. P°vabljenili je bilo veliko ne- vernih judovskih odličnjakov, ki so prišli, da bi Jezusa oyr.zovali (Lk 14,2), če nebi našli na njem kake napake, ki bi jo lahko o priliki izrabili. Vseh oči so bile uprte vanj. Jezus je porabil lepo priliko in je "izbranemu občinstvu"' marsikaj povedal. Da bi imele njegove besede večjo veljavo, je napravil vpričo njih tudi čudež: ozdravil je vo-deničnega človeka. Ko so se vsedali, ozirjmn po judovskom načinu vlegali h obedu, je opazil, kako si izbirajo čim odličnejša mesta in jim je dal nekaj danes splošno znanih, čeprav še vedno neupoštevanih naukov: "Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sedaj na prvo mesto, da če bi bil morda povabljen kateri imenitnejši ko ti, ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne reče: "Umakni se temu", in bi se ti takrat začel s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride kateri te je povabil: "Prijatelj, pomakni se više!" Takrat ti čast vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi. Kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan". Lk 14,8-12. Govoril je tudi temu. kateri ga je bil povabil: "Kadar naprav ljaš koBilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev ne svoji bratov ne svojih sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni 110 povabijo in se ti povrne. Marveč, kadar napravljaš gostijo, vabi u boge, pohabljene, kruljave, slepe. In srečen boš, ker ti ne morejo povrniti: povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih", uk 14, 12-15. Ko je to slišal nekdo izmed go stov, mu je rekel: "Srečen bo, kdor bo obedoval v božjem kraljestvu!" Lk 14,15. Nebeško veselje primerja še prerok Izaija (25,6) veliki in slovesni večerji. Morda *e je U-ga . spomnil omenjeni gost, segel Jezusu v besedo, in mu dal hkrati misel za priliko, ki smo jo v današnjem evangeliju ravnokar prebrali. Gostija pomeni tudi v današnjem evangeliju veselje v nebesih. Gospodar, ki vabi na gosti- jo je Bog. Povabljenci smo — mi. Na nebeško gostijo jo mogoče priti samo potom poštenega in Bogu ljubega življenja. Na tako življenje smo vsi povabljeni in potom njega na božjo večerjo. Toda glej: Gospodar nam je izkazal prijaznost in nas povabil, povabljenci pa se kar po vrsti prazno izgovarjamo in za božjo gostijo ne maramo! Njegovo va bilo, pozornost in dobroto vračamo z malomarnostjo, preziranjem in celo surovostjo. V svojem na- « puhu nočemo žrtvovati nobeno malenkosti, da bi ustregli njegovi želji, kar bi bilo pametno in koristno. Zelo napačno bi mislil, kdor bi dejal, da morejo biti napuhnjeni samo bogati ljudje. O ne, tudi med zelo vbogimi sem našel obilo napuha Se bolj napačna bi bila misel, da morejo biti napuhnjeni samo učeni in študirani ljudje in sploh taki, ki res kaj razumejo tn pomenijo. O ne, ravno nasprotno je res: Modrost je daleč stran od napuha (Modr 15,7). Napuh je na splošno glavni vzrok nevernega življenja in nevere same. Sveto pismo pove še več: Napuh je začetek vsakega greha; kdor v njem vstraja bo proklet in ponižan. Modr 10,14.15 Moja večletna izseljenišk.i skušnja odločno zatrjuje, da je tudi našega slovenskega izseljeniškega nevernega življenja in same naše nevere glavni vzrok napuh, čeprav nismo mi slovenski izseljenci na splošno ne bogvekaj bogati, ne bogvedaj učeni. O, nič ne glejmo in nič ne iščimo okrog Bebe krivcev in vzrokov za današnje neverne in i.a vse načine žalostne čase: mi sami in vsi smo zašli kakor ovce na paši! O, da bi se spolni'.o Jud nami tudi nadaljevanje svetega pisma: sedaj pa smo se obrnili nazaj h Kristusu, varuhu naših duš. Kristusovo Cerkev imenujn sveto pismo večkrat božje kraljestvo na zemlji. In tudi je. Božja kraljestvo, ki ima svoj začetek tu na svetu, svojo nadaljovanje brez konca pa v nebesih. Božje kraljestvo v katerem veljajo božji nauki, vladajo božje postave in zapovedi in se dele božji zakramenti. In same duše resničnih vernikov začenjajo pn posvečujoči mi- losti božji živeti že tu na zemlji nadnaravno in božje življenje, katero mora po pravici preiti ob svojem času v večno življenje v nebesih. Evangeljska misel: Kdor se povišuje, bo ponižan. Cerkveno oznanilo 18. Junij — druga pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe dopoldne in popoldne po navadi. 19. junij — pondeljek - spomin svetih bratov ;n mučencev Gervazija in Protaziji, katerih prvega je ukuzul milanski sodnik Astazij zara ii stanovitne vn v Kristusa do «rneH bič'ti «lrug-.-ga pa obglaviti. 20. juntj — torek - Kp«min svetega papeža Silverija, katerega je pregnala cesarica Teodora iz Rima na otok Pont, kjer je umrl po mnogem trpljenju mučuniške smrti. 21. junij — sreda — spomin svetega Alojzija Gonzaga, ki se je kot prvorojenec prostovoljna odpovedal knežjim častem, vBtopil v red očetov jezuitov, kjer je slovel po svojem brezmadežnem življenju, umrl v najlepših fantovskih letih, in ga je papež Pij XI. slovesno proglasil za posebnega varuha krščanske mladine. 22. junij — četrtek — spomin svetega Ahaca. Blizu gore Ararat je bilo mučenih današnji dan zaradi vere v Kristusa okrog deset tisoč mučencev in ravno isti dan, pa ne istega leta, tisoč štiristo osemdeset mučencev, ki so bili v Sanjariji poklani zaradi vere v Kristusa na povelje perzijskega kralja Chosroa. 23. Junij — petek — posvečen spominu Srca Jezusovega in njegove ljubezni do nas ljudi. 24. junij ,— sobota — spominski dan svetga Janeza Krstni -ka, predhodnika Gospodovega. 25. junij — tretja pobinkoštna nedelja — pri nas doma posebej posvečena treznostni misli. Slovenske božje službe po navali. 500 izvodov Mojega verskega življenja ponatisnemo zaenkrat iz vsake številke SLOVENSKEGA TEDNIKA na posebnih letakih, ki jih dobi brezplačno na razpolago vsak o-biskovalec slovenske božje službe na Paternalu in vsak, kdor se pravočasno oglasi Zanje pri Slovenski 'katoliški misiji Avalos 250 (Paternal). Kdor bi jih želel redno dobivati po posti bodisi v Buenos Aires, bodisi v provinco, treba da nam sporoči svojo željo in svoj naslov in hkrati poravna poštnino, ki znaša do konca leta en pesos za vsakih pet izvodov na isti naslov. Ta oddelek SLOVENSKEGA TEDNIKA bo v kratkem znatno razširjen in L>o prinašal poleg verskih člankov za odrasle tudi navadilo staršem za pouk njihovih otrok v krščanskem nauku, kakor tudi poseben otroški kotiček, ki naj bi na skromen, vendar kolikor mogoče popoln na kupil za njo, učil se svirat1 na njo za njo. Prijateljic» glasba bo usmiljeno usmeril3 misel drugam... uspavala-potolažila bo tvojo misel, U* bogi Filbert, ki je vate stopilo trpljenje... Vzame torej instrument, skrbno ga obriše in odide vrt, kjer otožen sede tik oh peščeni poti pod figovo drevo, ki ga neprenehoma boza* jo poslednji žarki dneva s svojim ognjem. (Nadaljevanje) Isd&jajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I. Urejuje: Jan Kacin