Poštnina plačana v gotovini. Posamezna iteviika stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dos*avo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po dogovoru. Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Šetenburgova ulica štev. 0, II. nadstropja. Štev. 16. Glasilo socialistične Stranke Jugoslavije Ljub^ana, dne 1^. april«, 1034. II. leto. K vladni krizi. Koncem marca je izzval prihod Radičevih poslancev krizo Pašičevega kabineta. Ta kriza je bila hitro rešena, ker je bilo treba spraviti proračun pod streho. Dobili smo Pnšič-Pribičevičevo vlado. Takozvani opozicionalni blok, v katerem so Davidovičevi demokrati, klerikalci, bosanski muslimani in Radičevci, je imel namen strmoglaviti to vlado z obstrukcijo v proračunski debati. Naenkrat pa je obstrukcija, ki je bila v polnem jeku, prenehala in opozicijski blok je — nepričakovano — odšel iz parlamenta in s tem omogočil pravočasno sprejetje proračuna. Pašič - Pribičevičeva vlada je torej spravila proračun pravočasno pod streho in trdila, da sedi trdno v sedlu. Vsi vladni časopisi so pisali, da ima ta vlada tudi že zagotovilo, da bo vodila nove volitve. Naenkrat pa je — zopet nepričakovano — prišla nova kriza vlade. Pašič je pred par dnevi drugič demisiouiral in pravijo, — da bo kriza dolgo trajala in da nihče ne ve. kdo bo prišel na vlado. ' ^ Za navadnega zemljana so vsi ti dogodki malo težko umljivi, posebno še, če se da begati od naših demokratskih in klerikalnih listov, ki trde vsak svojo, dogodki pa ne dajejo do danes še nikomur prav. Ker pa naši časopisi niso zato pisani, da svoje čitatelje slepe, ampak zato, da jim položaj naslikajo tak, kakršen je, smatramo za svojo dolžnost, da odgrnemo tajnostno kopreno in pogledamo za kulise parlamentarnega teatra. Potem bo pa naenkrat vse, kav se je zgodilo in kar se bo še zgodilo, — jasno. Vsied abstinence Radičevih poslan-?ev in njihovega stališča do države in kralja se je naša notranja politika že leta sem nahajala v težki krizi, ki bi mogla ob zunanje-političnih zapletlja-jih povzročiti tudi krizo države kot take. Zato je diktiral interes države in pa najvišjega faktorja v državi samega, da se poskuša privesti Radičevce v parlament. Dolgo časa to ni šlo. Ko so pa tudi sam Radič in posebno eno krilo njegovih poslancev začeli uvidevati, da bodo s svojo abstinenčno politiko doživeli morda krah, pa se je nudila možnost, pritegniti Radičevce v Beograd. In tako je prevzel Davidovič v nekakem sporazumu z najvišjo osebo v državi na sebe nalogo, da poskuša potegniti Radičevce v Beograd, proti temu seveda, da se mandati Radičevih poslancev verificirajo in Davidovič sestavi poslovno vlado, ki naj poskuša vladati naslanjajoča se na blokaše. Izključeno pa je bilo, da bi Davidovičeva vlada zamogla dobiti takojšnji mandat, da izvede nove volitve, ker bi seveda take volitve število Radičevih mandatov samo povečale. Namen je torej bil napraviti Radičevce soodgovorne za delo vlade, ter jih s tem kompromitirati in oslabiti in s tem rešitev notranje krizie pospešiti. Pašič in Pribičevič seveda nista niti smela niti mogla preprečiti prihod Ra-dičevcev v Beograd. Računala sta, da se bo situacija pač tako razvila, da bosta vendarle sama imola večino poslancev za seboj ter da z Davidovičevo vlado ne bo nič. Pa sta se malo zmotila. Ker še niso vsi mandati Radičevih poslancev verificirani, sla sicer mogla spraviti proračun pod streho, posebno, ker je Davi-dovičev blok dobil migljaj od zgoraj, da naj preneha z obstrukcijo proračuna, večine, vseh poslancev pa Pašič in Pri-bioevič vendar nimata za seboj. Vladala bi pa vendar rada in zato si želita volitev »apela na narode. Upata, da bosta pri volitvah uspela in dobila večino. Davidovičev blok pa je — proti volitvam in hoče delovno vlado. Zakaj: ker ve, da volivne vlade ne dobi, poslovno pa, če pokaže, da ima trdno večino za seboj in če da garancije, da bo mogel vsaj nekaj mesecev vladati, tako, da bo na zgoraj dopadlo. Potem morda tudi volivni mandat ni izključen, kdo ve?-------- Okrog teh vprašanj se torej vrti sedanja kriza in neresno bi bilo, če bi hoteli tajiti, da je ta kriza samo najobičajnejši boj za moč. Boj za moč dveh meščanskih blokov je to pot — ali gre za več, gre za smernico celega notranjega političnega razvoja v bližnji bodočnosti. Kako se bo sedanja vladna kriza razvila, ni mogoče naprej povedati, ker tega še nihče ne ve, niti tisti ne, ki o stvari odločajo. Morebiti dobita Pašič-Pribičevič volilni mandat in imamo volitve že v avgustu, morebiti dobi Davidovič mandat za sestavo poslovne vlade, morebiti doživimo zlom pri radikalih in kako vlado Davidovičevega bloka z delom radikalcev, morebiti pa doživimo zopet Markov protokol št. 2 in — samo-radikalno volivno vlado s tihim blagoslovom Davidovičevega bloka ... Socialisti smo napram sedanji in vsakteri prihodnji vladi, najsibo že ra-dikalsko ali blokaško pobarvana v opoziciji, zato strankarsko politično gledano nismo interesirani na tem, kako se ta kriza reši. Interesirani pa smo kot najjačja in edina delavska stranka v državi na tem, da naj znači razplet sedanje krize korak naprej k likvidaciji notranje - političnih zapletljajev, da pride delavski razred čimpreje preko bojev meščanskih vlastoželjcev za centralizem, federailzem, avtonomizem itd. k reševanju in izboljševanju obupnih gospodarskih in socialnih razmer, pod katerimi delavski razred trpi, med tem, ko se sita buržuazija tepe za polne — sklede. Davek na nezazidana zemlJISta. Tudi občine trpe na posledicah vojne. Vsaj je tako dolgo počivalo v občini vsako večje delo in občinska politika vojnih let se je mogla gibati le okoli vprašanja aprovizacije in oskrbe občanov. Po vojni bi morali 8 P .vcj^e no silo pričeti z upostavljanjem življenja in napredka sposobnih in zmožnih občin. Vendar pa se je vprašanje sana-eije občin in njihovega gospodarstva povsem zanemarilo in pustilo v nemai. Kakor država sama v svojem delokrogu ni rešila vprašanja lastne obnove, seveda tudi občine niso doslej kov. Stalen vir dohodkov pa more in mora biti občini med drugimi tudi davščina mi nezazidana stavbišča. Danes tožijo vsi podjetniki, vsi obrtniki, da je produkcija tako visoko obdavčena, da izključuje obdavčenje vsakršen dobiček. Ker je pa seveda vprašanje dobička za kapitalistični razred obenem vprašanje obratovanja, zato se more v sedanjem družabnem redu naviti davčni vijak le do gotove meje. V nasprotnem slučaju preneha za kapitalista - podjetnika takozvana rentabilnost, on ukine obratovanje in odpusti delavce. V Ljubljani, pa tudi v drugih krajih seveda, je precej nezazidanih zemljišč. Ta zemljišča so dosegla že naravnost bajne cene. Kvadratni meter se računa po K 600 in več, dočim je plačal lastnik zanj svoječasno le bagatelno ceno. Zakaj je porasla vrednost teh zemljišč? Ne samo vsled devalvacije valute! Vsled razširjenja mesta, izgraditve cest, kanalizacije, skratka vsled pritegnitve zemljišča v neposredni mestni okoliš so zadobila posamezna zemljišča na vrednosti. Čim bolj je Ljubljana rasla proti Posavju na primer, tem dražja so bila tam zemljišča. Kaj ni v redu, da plača lastnik takega zemljišča del dobička, ki mu ga je prinesla mestna občina zopet nazaj občini. Že sam ta razlog, da je napravil lastnik zemljišča dobiček, ne da bi bil le ganil z mazin- cem, zadostuje, da se tak dobiček obdavči in sicer pošteno obdavči. Za čase stanovanjske bede pa je obdavčenje nezazidanih zemljišč dvakrat potrebno. Vsaj so postala taka zemljišča prav tako predmet špekulacije in — mesto, da bi se dala na razpolago v stavbne svrlie, se je ž njimi špekuliralo in dražilo gradnjo hiš. Marsikdo bi bil zemljišča sredi mesta, ki naravnost kriče po zazidanju, že davno prodal, če bi videl, da mu zadržavanje ne nosi nobenih dobičkov. Tako pa je zemljišče lepo držal v posesti, obenem pa je rasla njegova vrednost. Kdo bo trdil, da je tak dobiček upravičen in da ga ne bi smela občina v celoti reklamirati zase. Svoječasno je vprašanje davka na nezazidana zemljišča obtičalo na mrtvi točki in vsled tega, ker se je najbrže pomotoma pritegnilo k popisu za davčno zaveznost tudi razne zelenjadne in cvetlične vrtove. Smatramo pa, da je ta ugotovitev kaj lahka in ne povzroča posebnih tehničnih umetnosti in stroškov. Vsaj so otipljivi vsi slučaji, kjer je jasno, da služijo zemljišča špekulaciji in dražitvi gradnje hiš. In, kdor prebira komunalne programe socialističnih strank, bo našel, da je zahteva socialističnega proletariata, da se obdavči nezasluženi porast na vrednosti zemljišč v prid občine. Le vkup uboga gmajna I uredile in zacelile svojih, po vojni jim zadanih ran in udarcev. Nastal je zato nastopni položaj: država, kakor tudi občina imata isti davčni vir. Ker pa že država sama v kritje svojih potrebščin navija davčni vijak, kjer le more in kolikor le more, pride občina šele v drugi vrsti do svojih davščin in posledica je, da se bore občine z občutnimi finančnimi krizami, vse na škodo občanov in na škodo napredka. Zato se mora seveda občina poslu-žiti vseh sredstev, da si zajamči stalen in razmeram odgovarjajoč vir dohod- Kdor prebira v teh politično resnih dneh naše meščansko časopisje, mora pomilovati Jugoslavijo z njenimi neresnimi politiki. Demokratsko časopisje očita Sl. ljudski stranki, da tira državo v propast in da so njene zahteve po »avtonomiji oz. federaciji« nesmiselne. Glasilo Sl. ljudske stranke se pa huduje nad demokratom Pribičevičem, ker je iskočil iz Demokratskega kluba, se prodal Srbom, in to edino radi tega, da je na novo ustanovljeni klub dobil štiri ministrske stočke in dva drž. podtajnika. Jedro očitkov pa je, da sta obe meščanski stranki izdajalki slovenskega naroda. Narodni Dnevnik« pod patronanco dr. Ravniharja, Trillerja, NSS in SKS pa izpopolnjuje kolo patriotično-politič-nih konfuzionarjev. Isti pojav, ki ga opažamo pri meščanskih strankah, opažamo na žal tudi med jugoslovenskim proletariatom. Nekdaj enotne vrste soc. demokracije so neodgovorni elementi ob aplavzu meščanskih strank razbili v slabotne dele nekdaj ponosne Jugoslovanske socialne demokracije. Glavni očitki nerazsodnih revolucionarjev so bili psovke: »socialni patriotje«. so prodali proletariat, ker niso izzvali po prevratu revolucije in proglasili diktature proletariata. Prodali so se buržuaziji za ceno treh ministrskih stolčkov.« S takimi neutemeljenimi očitki so zasejali nezaupanje med maso in danes nima nihče potrebne avtoritete, da bi naredil konec vedno večjemu cepljenju v delavskih vrstah. Če nas ločijo programatične točke, je težko najti združitve; toda — kaj nas pa loči od Bernotove sekte? Program — ne, kaj pa za vraga! V Krškem čepi velemodri-jan Bemot, pa okleveta vse, ki ne priznavajo trapastega sistema njegove pšenične valute. Niti njegovim najožjim nekdanjim prijateljem ne prizanaša in kakor stara brezzobna baba, ki je potapljajoča ponavljala, da je trava postrižena, bobna o principu javnosti in svojem nezmotljivem pravilniku. Vse to pa nima s strankinimi načeli prav nič skup- nega. Kaj čuda, da vodimo osebne, ne pa načelne, stvarne boje! Oglejmo si preteklost naših domačih političnih strank: Slovenska ljudska stranka je imela v začasnem predstavništvu najštevilnejše zastopstvo, imela je še celo podpredsednika vlade. V Ljubljani pa predsed-ništvo in najvažnejša poverjeništva. Jeli tej stranki prišlo na misel, da bi zahtevala avtonomijo Slovenije? Ni li ista stranka na najbrutalnejši način strla železničarskega štrajka? Minister saobra-čaja je bil tedaj vodja Sl. ljudske stranke, dr. Korošec? Proletariat ne sme pozabiti žrtev Zaloške ceste! Spominjati se jih mora ob vseh prilikah, ko bo stal v boju proti združeni reakciji. JDSarji so se bratili s srbijansko buržuazijo in so mnogo pripomogli k pokvarjen ju Vidovdanske ustave. Kdo je urinil v ustavo zakon o zaščiti države? Niso bili to združeni demokratje, lSocialista« nas je zelo razveselil, ker smo iz njega razbrali, da bo šla stranka energično v borbo, da se socialistični pokret končno enkrat ozdravi. Res zadnji čas je že, da se taka politika energično brez cincanja uveljavi. Vse je treba povabiti k sodelovanju, kdor bo pa hotel še nadalje hoditi posebna pota, še nadalje razdvajati proletariat, proti tistemu pa nastopiti brez prizanašanja. U ver jeni bodite, da bo v tem »lučaju stal ves proletariat za vami. Jaz predlagam, da stalno pišete o tem vprašanju, na drugi strani naj se pa prično takoj zbirati sredstva za volilni boj, da ne bomo v nasprotniški agitaciji utonili. Zaupniki naj povsod pojasnijo važnost bodočih volitev, ob enem naj pa zbirajo sklad za volilno borbo. Vsi na delo pod imenom: Za rdeč veletok! in uspehi ne l>odo izostali. - P. K. Avdijence. Tekoči teden je bil v mišem parlamentu posvečen proučava-nju političnega položaja, kovanja intrig in falzificiranih dokumentov ter avdi-jeneam. Pri kralju so bili dr. Korošec, dr. Davidovič, musliman Spaho. Več pa kralj ni prenesel in je moral mi oddih v Topolo. Položaja, ki je vsled rafinirali osti meščanskih politikov dovelj zamotan, niso proučili in bo kralj po Ve- liki noči proučavanje in zaslišavanje nadaljeval. Uradniške žene, delavske družine pa so še tekoči teden s skrbjo premišljale, kako bi oskrbele svojim otrokom za praznike svoj košček belega kruha. Besedičenje. Narodni socialisti so ua svoji skupščini povdarjali, da bi šli najraje z razrednim proletariatom. Istočasno pa sklenejo v Mariboru kompromise z meščanskimi strankami proti razrednemu proletariatu. V Mariboru se boj« za narodne ideale, delavske potrebe so jim deveta briga. Pa bosta sedela Žnuderl, slavni narodni socialist in dr. Pipuš, ugledni mariborski kapitalist pri belo-modro-rdeče pobarvani mizici. Zakaj govoričite, besedičite, če pa v vas ni resne volje, služiti potrebam delavskega razreda. Kronanje. Ob proslavi tisočletnice obstoja hrvatskega kraljestva bodo kronali najbrže tudi kralja Aleksandra iu kraljico Marijo. Kronanje se bo izvršilo po starem srbskem ceremohijelu, ki ga bodo kombinirali s starim hrvaškim obredom. Pripravljalna dela za kombinirano kronanje so že v teku. Grška - republika. Povodom ljudskega glasovanja, ki se je vršilo ua Grškem glede ustavne oblike, je bila z veliko večino glasov določena republikanska državna oblika. Za republikansko državno obliko je bilo oddanih vsega sku- paj 80 odstotkov glasov. Število republik rase... Bratstvo Italije in Jugoslavije. — Italija bo baje posodila Jugoslaviji 6 milijonov lir, da se stabilizira naša valuta. Torej vendar nismo tako skregani, kot bi človek mislil. Macdonald odstopi še ta mesec, pravi z vprašanjem iJutro«. Baldvvin, ki angleške razmere najbrže boljše pozna, pa je vprašal Macdonalda, če ve, da ga v mednarodni politiki enoduŠno podpira ves angleški narod. Madžarski nasilnik Uortii.v, ki je krvav kot krvolok preko ušes, namerava baje odstopiti Kot upravnik države. Ima zadnje čase v diplomaciji -veliko smolo glecie kreditov in zunanje politike. i\a njegovo mesto pa skušajo spraviti nadvojvodo Albrehta, sina avstrijskega vojnega poveljnika. Najbrže diplomatom ta slaščica ue bo všeč in jo bodo hvaležno odklonili. Habsburgovci torej še vedno menijo, da so poklicani odrešeniki človeštva. vojna nevarnost med Rusijo in iiomu-nijo. Balkan je še vedno ognjišče vojn Med tem ko se Jugoslavija z Bolgarija gleda neprestano Kakor pes pa mačKa, se razvnemajo vojne strasti med imperialističnima državama iUisijo in iui-munijo glede Besarabije. Rusija zaideva besarabijo nazaj in Zinovjev je izjavil, da Rusija pograbi za orožje, četudi bi druge države temu nasprotovale. Uuinunija pa išče zaveznike na Japonskem, v Angliji in Franciji ter na Balkanu, imperialisti torej še žejajo človeške krvi. iuussulini napoveduje znižuuje tiuv-kov. Mussolini iu njegov finančni minister napovedujeta, da bosta že prihodnje leto sanirala državne finance. V ravnotežje bosta spravila državni proračun, pa tudi obstoječe davščine bosta lahko znižala. Z zavistjo in občudovanjem gleda ves svet ua junaka financ iu mu poje slavo. — Fašistovska vlada je že doslej znižala odnosno odprav ila nekatere davščine iu sicer: davek na luksus in davek na premoženje. Za sanacijo financ pa je žrtvoval Mussolini one, ki ničesar ne posedujejo in reducirane uradnike, italijanske velebanke so za lansko leto objavile svoje računske zaključke. Vsled Mussolinijeve davčne politike so mogle banke to leto razdeliti visoke dividende In sicer nekatere banke najvišje dividende odkar sploh obstojajo. Vsled napovedi ponovnega znižati ja davkov lahko pričakujemo, da bodo bilance bank prihodnje leto še ugodnejše in davčna obremenitev kapitala še manjša. Fašistovska Italija bo postala Eldorado kapitala. Po kapitalističnemu receptu. V Londonu pripravljajo veliko svetovno razstavo. Pri pripravljalnih delih zaposleni delavci so zahtevali zvišanje mezd in so stopili v štrajk. Seseda, meščansko Ig. Mihevc: Elektrika In elektrizl-ranje. Sedajle bo pa zopet nekaj strokovnjaškega povedal, si bo kdo mislil. — Pred takim natolcevanjem se odločno zavarujem. Nisem noben strokovnjak v »električnih vprašanjih«, da se »fair« izrazim. Vendar prosim, da lepo mirno iu »fair« poslušale povest o čudni klobasi, ki je napolnjena z električnimi otrobi. - - >. iš Ljubljano hočejo po vsej sili modernizirati. Lepo. Saj smo že čuli, kako bo lepo na svetu takrat, ko bo vse »na elektriko«, še žganci bodo električni in jedel jih bo električen človek. —■ Samo na gumbe bomo pritiskali, »ajn-šaltali« in »ausšaltali«, pnnejš, kaj? No, pa to se ne bo jutri, pa pojutrišnjem še tudi ne; se morata še prej sporazumeti občinska očeta Orehek in univerzitetni profesor, doktor, inženjer ter šahovski mojster dr. Vidmar. I)a, da, le čudite se. — Kaj pa je pravzaprav na stvari? To je težko povedati, zelo težko je to fair« povedati, če človek ni strokovnjak. Gospod mestni oče Orehek pravijo ne, gospod šuhist pa pravijo da in pred Ljubljansko kreditno banko so že klin zabili. Inženirji sploh imajo navado, da pri izvrševanju svojega poklica zabijajo kline. Gospod Orehek tudi pravijo, da je tista bratovščina, ki so jo tako čudno krstili za »Elektro , pravzaprav v tesni zvezi s Falo. E, gospod Orehek, se vidi, da niste strokovnjak. Zakaj hodite mi »strokovno-politična predavanja v Union, če se Vas ne primejo strokovnjaško - politični »šlagerjk ata Vidmarja. No, gospod svetovalec Orehek se bodo že potolažili na kakšno »vižo«, da bi le »tišlerski kselk ue posegali vmes. Kaj takega! To je naravnost nezaslišano, impertinentno! Prvič, kaj imajo ti »kselk opraviti na predavanjih vele-učenega univ. profesorja? Če že zaidejo na tak shod, hočem reči: predavanje, naj vsaj molčijo potem in naj ue vohajo okrog, kjer se ljudje pogovarjajo, češ, kako jih je vlekel. To vendar ni »fair«. In ti »kselk se pa potem v navzočnosti pristnih ljubljanskih mestnih očetov pogovarjajo s profesorji kar po angleško. To je ironija, indolenca! Pa tudi nedosledni so ti »kselk. Govori se o elektriki, a »ksel« pripoveduje, kako zna univ. profesor sklanjati zaimek »jaz«. Gospod profesor je na svojem preda- vanju v Unionu res sklanjal: jaz, mene, meni, mene, pri meni, z menoj, brez mene nič itd. A on je strokovnjak in že ve, da v tem slučaju pomeni jaz »Elek-tra«. Če pa tega kakšen *>tišler« ue razume, naj se potem ne ujeda, kaj gospod profesor? Schon geben! Pravijo, da bi po Savi speljali elektriko v Ljubljano. Gospod Vidmar, kol strokovnjak, pravi, da Sava teče mimo Ljubljane in je treba izkoristiti njeno moč, moč Save namreč. Kot mož »svetovnega nazirauja« pa je mnenja, da so Medvode kot najprikladnejše mesto za gradnjo elektr. centrale, preveč oddaljene in bi to veliko koštalo«. Na Fužine je bliže. Sicer pa velja: >Warum denn in die Weite schweifen, denn das Gute liegt so nali’. »Elektras je tu, elektrizacija je pri rokah, kaj hudiča se obotavljate? Vi Orehki in tišlerski :■ kselikakor tudi Murček, imate biti kuš! Od kedaj se je kmet razumel na čokolado, kaj gospod inženjer? Schon geben! Gospod profesor, midva bova skupaj držala. Saj drugi se tako nič ne razumejo na vse skupaj. Ampak, naj ne zamerijo, sfajn« pa bo, če bo vse na elektriko. Škoda, ker niste bili zadnjič v kinu »Tivoli«, kjer se Je da- časopisje je vsled iega razburjeno in piše o izsiljevanju, čes, da izrabljajo delavci nujnost izvršitve pripravljalnih del. >Uaily iierald , glasilo delavske stranke čisto pravilno odgovarja, ko pravi: Delavci posnemajo samo kapitalistične vzore. V Kapitalističnem gospodarstvu se ravnajo cene po povpraševanju iu ponudbi. le primanjkuje blagu, rase njegova cena iu Kapitalisti običaj-uo skr»e zato, da se ponudba blaga kar najbolj omeji. Ce delajo sedaj delavci s svojim blagom — delovno siio — enako, tedaj so si osvojili samo stališče kapitalizma. iyroces proti komunistom. V Katovicah so se proslavili; s procesom proti 52 komunistom zaradi protidržavne propagande. Proces je bii produkt modernega špiceljstva in vohunstva, nov rekord- ta mošnje policije. Za priče so nastopali policajci iu sicer tako, da je kou-čuo predsednik senata opozoril dične policaje, da je treba pred sodnijo in pod prisego čisto in samo resnico govoriti. Državni pravduik, kot predstavitelj državnega miru iu reda je bil nad pričevanjem policajev tako vzhičen, da je predlagal za vse obtožence kar 130 let kazni. No, senat pu je obsodil le sedem obtožencev in jim prisodil po največ dvanajst mesecev ječe. Pa še to kazeu je naložil senat samo, da reši sedanji družabni red težke iu grde blamaže. Po vsem svetu je nastopila reakcija, tej reakciji se more iu mora postaviti v bran le internacionalna solidarnost proletariata. Tiskovni zakon v Čehosloraški. — Čehoslovaški parlament je sprejel nov tiskovni zakon. Sprejeti tiskovni zakon ima vse znake skrajne reakcije in poli-cajstva. Na boj, ki ga je vodil del novinarstva proti opasni, za najširše kroge zavzemajoči korupciji, je odgovoril parlament z napadom na svobodo govora. Dr. Czech, nemški socialistični poslanec je zato vzkliknil; Čehoslova-ška se s tem zakonom kompromitira pred celim svetom. Obenem pa je stavil parlamentarni večini za vzgled nemško - avstrijski, po tamošnjih socialistih izdelani zakon. Naj pa bo češki tiskovni zakon še tako reakcionaren, prepričani smo, da ga bo naš vendar prekosil. ČETRTA OBLETNICA NEDOLŽNIH ŽRTEV ZALOŠKE CESTE SE BLIŽA ... TERORJU KLERIKALNIH MOGOTCEV NA BLElWEISOVI CESTI SE JE ZAHOTELO DELAVSKE KRVI... TEKLA JE KRI IZ NEŠTETIH RAN ... DA NE BI TEKLA ZASTONJ! SMO LI VREDNI TEH ŽRTEV?? OBLJUBIMO SI OB OBLETNICI ZVESTOBO DO NAŠIH CILJEV IN ZAVEDAJMO SE, DA DOSEŽEMO ZMAGO LE Z ŽRTVAMI! SLAVA SPOMINU PADLIM ŽRTVAM 24. IV. 1920! jala električna predstava »Poslednja borba«. Tisti Harry Peel, ali kako se že piše, je bil prav tak, kakor tale naš dišler« ali pa Orehek, šlo se je za tole, da boste vedeli: Neki profesor (ime sem pozabil, čeprav je bilo zapisano na platnu), se je zaljubil v lepo hčerko nekega bogataša. Ta hčerka pa je iinela fanta, ki se mu je reklo Harry Peel. — Pri nekem plesu je dobil profesor s-korbco« od gospodične in se je sklenil maščevati. Profesor, ki je bil seveda Anglež in zelo »fair-r človek, je imel velikanski laboratorij ali kakor bi jaz, kot nestrokovnjak rekel »mašinhaus«, kjer je delal razne električne eksperimente. Ustvaril je železnega moža, katerega je napolnil z elektriko, tako, da se je oldopnjak premikal, kakor živ človek po voiji profesorja. Poslal je tedaj tega železnega moža na ples k onemu bogatašu. S pomočjo posebuih priprav, .Vi gospod profesor bi to že bolje razumeli, jaz nisem, — je profesor dirigiral pot ogromnega oklopnjaka naravnost v sobane bogataševega dvoren. Ko je ta kolos prilomastil počasi na plesišče, so vsi mislili, da je to pustna šema. Ko pa so začele švigati strele iz električnega moža in je iz njega treščilo naravnost v bogataša, so začeli ljudje Tedenske vesti. Životopisna črtica. V Jutrovem jsje že nekaj časa pojavlja »brihtna« žival, ki jo imenujejo Jutrovci mac-afizelj. Ta redka žival na kontingentu je sicer šti-riuogata, hodi pa samo po dveh in gleda kakor Brillenaffe. Glavo ima debelo in polizano, možgani ji tehtajo naj-brže okoli pet kil, ki so pa kljub temu puhli in podobni medeni s cvebami potreseni velikonočni potici. Je in pije samo dobre in sladice stvari, kar gotovo jako vpliva na velike možgane, o katerih neuk človek ne bi mogel reči, ali so kljub svojemu obsegu pravilno razviti in zaviti ali ne. Kolikor je doslej mogel dognati znanstveni naravoslovni svet, je na njegovih možganih velik defekt v tem, da žival rada skače in se prekopica, pri tem pa pada vedno na debelo butico. Opazovanje te orientalske životinje je (tudi dognalo, da ima izredno velika usta, ki ji segajo tja do ušes kakor žabi. Očividno je žival po. naravi precej zabita in se za-raditega le često dogaja, da nje možgani prepogosto čutijo povsem nekaj drugega, kakor vidijo oči. Ljudje, ki so to žival opazovali na Jutrovem, so mi pravili, da bi ta žival, če bi znala govoriti kakor človek, nehote lagala in neuki ljudje, ki bi jo poslušali, bi mislili, da dela dovtipe in satire. Na seji ljubljanskega občinskega sveta je bil v pondeljek sprejet poslovnik za brezposelne podpore. Glavno načelo je pri tem, da se izplačevanje teh podpor vrši ob sodelovanju strokovnih organizacij, dasi so se neodvisni izrekli proti temu načelu. Obveljalo je tudi načelo, da se brezposelnim preskrbi v prvi vrsti primerilo delo in da prejemajo organizirani delavci podporo deset dni več kakor neorganizirani. S tem je napravljen pričetek javne skrbi za bedne brezposelne v Ljubljani in je le želeti, da bi temu zgledu sledile tudi druge občine, zlasti one, v katerih so zastopniki organiziranega socialističnega proletariata. Naša vojska. V soboto so so vrnili v Slovenijo nekateri vojaki, ki so odslužili v južni Srbiji in Macedoniji svoj ka-dereki rok. Med vožnjo so tako-le kramljali: No, pa smo le prestali. Na vprašanje, kako je bilo, so odgovarjali: hrana slaba, voda nezdrava, komanda stroga, za kratek čas in razvedrilo pa so skrbele uši in stenice. No pa ušem smo se privadili, le stenice so od zlod-ja. Po privatnih hišah smo stanovali, kar cele rožne vence jih je viselo po stropih. Celo dežurna straža se je morala otepati, da ji niso stenice izpile zadnje kaplje krvi. — Kakšne ste pa imeli zapore? so sopotniki spraševali. Zapirali nas niso, kar z batinami so nas kurirali, so odgovarjali vojaki. — No, pa tudi batine smo prenesli; niso pa vsi prestali malarije, so zatrjevali vojaki. Povedali so vojaki, da so skoro vsi oboleli za malarijo in izmed novincev, ki so prišli iz Celjskega okraja v bežati na vse strani. Od samih strel so se vnele dragocene preproge in zastori, železni mož je povzročil strašno paniko. — Junaški Harry Peel se je postavil po robu nenavadnemu gostu, a je komaj utekel smrti. Profesor pa je potem prisilil bogataševo hčerko, da se je poročila z njim. Konec je bil seveda dober in Harry Peel je dobil svojo ljubico nazaj. Vidite, gospod profesor, jaz sem si precej mislil, ko bi Vi takega moža napravili in ga nabili z elektriko ter ga poslali v občinsko posvetovalnico. Bodite prepričani, da bi vsi Orehki-in »tišlerski kseli« zlezli pod klop. Malo elektrizirati jih je treba, da bodo vsaj vedeli, kaj je elektrizaeija. Ce nameravate kaj takega storiti, potem Vas prosim, da prizanesete mojemu Murčku, ki sicer zavzema proti Vam »ne fair« stališče, a je drugače odkritosrčen in je celo Vam priznal »auacionalnost«. Srce ga boli le radi tega, ker se izogibljete njegove bližine in mu ne prinesete bonbonov. — Če boste katerikmt imeli nahod in ne boste mogli priti na občinsko sejo, morate poprej povedati gospodu Orehku, da Vas zagotovo ne bo. Ne tako, kakor zadnjič! Čisto nepričakovano ste prišli, da gospod Orehek še »zapik« ni mogef reči. —• februarju k vojakom, jih je že precej umrlo, Z vračajočimi vojaki se je vozil tudi vojak, ki je imel še na potu hudo vročino, medle oči, težko boJau na malariji. — Da so vsem vojakom na redni kaderski rok navrgli še 2 meseca službe, da jiii torej niso v pravem času spustili domov, se razume samoobsebi. Tako postopajo z ljudmi v času, ko je parlamentu zmanjkalo dela in se pretepajo poslanci le za to, katera skupina bo dobila volilni mandat. Naj bi se odpravila tja doli med naše vojake dr. Korošec in kmetijac Pucelj. Pa naj bi samo eno noč poskusila, kako se med stenicami sladko zaspi in spi. Morda bi potem vsa ta družba, katera je za tako ravnanje odgovorna, prišla do spoznanja, da je treba v naši državi metle in sicer železne in ostre. Stariši teh vojakov, ki so prišli ušivi, bolni in raztrgani domov, pa naj premišljujejo, če so napravili klerikalni, liberalni in samostojni poslanci svojo dolžnost. Zavedati pa se morajo tudi, da spada v program teh ljudi, da se mora vzdrževati močna vojska. Uši, stenice, batine, malarija, pa so za nameček. Prazna stanovanju. Na stotine zasebnih nameščencev, je brez stanovanj, pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, pa ima v svojih novozgrajenih, sicer precej iz mesta stoječih hišah še vsaj pet praznih stanovanj. Stanovanja so prazna, ker je najemnina za veliko večino zasebnih nameščencev ue-zmagljiva. Oni pa, ki bi tako visoko najemnino zmogli, pa se za stanovanja, ki jih je zgradil pokojninski zavod na tako srečno izbranem prostoru —- ne potegujejo. Zato zasebni nameščenci upravičeno zahtevajo: pokojninski zavod mora brez odlašanja oddati stanovanja svojim zavarovancem in to ob najemninah, ki jih danes zasebni nameščenci zmorejo. Ugovoru, da se te hiše sicer ne bodo obrestovale, postavljamo nasproti trditev: Za zavod se tudi ne obrestuje, da prebivajo zavarovanci v luknjah in vlažnih prostorih. Izguba na najemnini se l)o izravnala s podaljšano dela zmožnostjo zavarovančevo. Tožbe in pritožbe hišnih posestnikov. Hišni posestniki, ki imajo »kljub skrajni bedi«, dovelj sredstev na razpolago, trobijo potom svojega časopisja neprestano v svet, kaj počno stanovanjski najemniki, kakšno škodo jim delajo in slikajo sebe kot brezpravno, usmiljenja in pomilovanja vredno rajo. Ker bo v prihodnjih mesecih prišlo vprašanje o podaljšanju zaščite stanovanjskih najemnikov znova na dnevni red, bo ^Socialist« objavil par nasprotnih podatkov in pokazal, kaj morajo prestati Uidi stanovanjski najemniki pred svojimi hišnimi gospodarji. — Poživljamo vse one najemnike, ki imajo s hišnimi lastniki dobre izkušnje., da nam prispevajo materijah Morda bo kazalo, da se slavna dejanja hišnih lastnikov ovekovečijo za poznejše rodove v posebni brošuri. Pred dunajsko poroto. Ko so razpravljali pred dunajsko poroto pretečeni teden o umoru, ki ga je izvršil Robert Eissler, član Eisslerjeve družine, ki vodi pod firmo Ortlieb in Eissler v Bosni največjo lesno industrijo, so govorili seveda tudi o tej firmi. Pri tej priliki se je obtoženi Robert Eissler izrazil o zaslužku tvrdke Ortlieb & Eis-ler sledeče: S posebno pogodbo je prevzela tvrdka izsekavanje Bos. gozdov. To pogodbo so označili vsi parlamenti za državi, škodljivo. Vlada je zaračunala firmi 10 ostotkov celotne sečnje za kurivo, v resnici pa je bilo posekanega lesa prodanega za kurivo samo 25 odstotkov.1 — Vlade smatrajo, da se poseka letno le 220.000 m*, v resnici pa so poseka 320.000 do 450.000 m8. Ta bosanska kupčija je najboljša kupčija na svetu, prav tako je rekel Robert Eissler. — Končno pa je našo vlado karak-teriziral sledeče: V Jugoslaviji imajo industrijci vlado v žepu. Po naše se pravi: v Jugoslaviji delajo industrijci na škodo splošnosti za svoj profit, kar hočejo. — Na eni strani se hvalijo lastniki, kake dobre kupčije delajo z vladami, na drugi strani pa je ravno tvrdka Ortlieb & Eissler v Bosni znana po krutem postopanju in slabem, nezadost- nem plačevanju. Tuja firma izkorišča domače ljudi, to je menda tudi za stroge in čiste nacionaliste v redu. — Proti tujim delavcem naperjajo naši uacioiui-listi najhujše napade, pred tujim kapitalom pa se valjajo z vlado vred v blatu in prahu. Nuj je konjuktura, nuj je kriza — delovni čas se mora podaljšati. V februarski številki »Revue Internationale du Travail«, ki jo izdaja mednarodni urad dela, razpravljajo o stremljenjih delodajalskih organizacij in zvez, ki so jih v letu 1923 uveljavljale na vseh poljih gospodarskega življenja in socialnega gibanja. Posebej pa razpravljajo še o zadržanju podjetnikov glede na delovni čas. Na podlagi obsežnega doka-zilnega materiala izpričujejo, da zahtevajo delodajalci podaljšanje delovnega časa v časih konjukture, kakor tudi v časih gospodarskih kriz. Za časa gospodarskih kriz pravijo delodajalci: Poceniti moramo produkcijo, zato se mora podaljšati delovni čas, ne da bi se zvišal delovni zaslužek. Ce pa pride preobrat in nastopi čas konjukture, pravijo: Podaljšanje delovnega časa je nacionalna potreba, da se opravijo in izvr-še došla naročila. V deželah, v katerih primanjkuje delavcev, se navaja kot argument za podaljšanje delovnega časa še to dejstvo. Da pa nastane vsled podaljšanega delovnega časa brezposelnost, ali pa se brezposelnost poveča, tega delodajalske organizacije ne povedo, čeprav je brezposelnost gotovo večkrat posledica podaljšanega delovnega časa, kot pa pomanjkanje delavcev posledica osemurnega delavnika. Mednarodni strokovni kongres. V dneh 2. do 7. junija 1924 se bo vršil na Dunaju mednarodni strokovni kongres. Pred kongresom pa se bo vršila mednarodna konferenca. Kapitalistično časopisje — dobra kupčija. Na Angleškem se je ustanovila nedavno delniška družba, da prevzame nekaj časopisov, ki jih je prodal Lord Rothermere. Delniška glavnica znaša 8 in četrt milijonov funtov. Prevzeti časopisi, med temi »Sundav 'limes. [;o napravili lani 855.199 funtov dobička. Kaj čuda, če so zato tako hitro pokupili delnice te nove družbe. — Delavska stranka pa more imeti samo en časopis »I)aily Herald« in še ta se bori z največjimi finančnimi težkočami. Jezuiti izgnani iz Argontinijo. Argentinska vlada je zahtevala za nadškofa svojega kandidata. Ker pa papež v svoji nezmotljivosti te zahteve ni akceptiral, je vlada Argentinska takoj izgnala jezuita Blaaca, ki je vlado napadel, pa pripravila dekret za izgon vseh jezuitov. Jezuitom, pa tudi vladi pravimo: no, sedaj pa imajo. * Letošnji majski shod v Ljubljani se bo vršil na dvorišču hotela Tivoli. Ta sprememba je gotovo zelo prikladna, kajti shodi pred Mestnim domom med tistimi umazanimi zidovji gotovo ne dvignejo duhov tako, kakor odgovarja majski manifestaciji. — Ven v prebujajočo naravo je treba na praznik delavskega »Vstajenja.« V četrtek, dne 24. aprila ob 7. uri zvečer vsi na shod v Mestni dom. Referirata sodruga Sassenbach (Amsterdam) m Divac (Beograd). Ljubljana, 15. aprila 1924. Ko smo pred tremi desetletji čitali o možnosti, da se odpotuje zemlja v 30 oneii, smo strmeli. Še bolj smo se začudili, ko je stekla sibirska železnica uo Vladivostoka, ki je to pot še skrajšala. Seveda Rusi z zgradbo te železniške proge niso imeli pred očmi kakšnih avantur, ampak cilj, napraviti si pol do morja in zvezali uujzapadnejso z najvzhodnejšo točko prostrane Rusije. Da so igrati ulogo tudi strategični razlogi, je umevno. — Kmalu po zgraditvi sibirske ali trausbajkaisKe železuice je tudi Kitajska preko Mandžurije speljala železnico do svojega glavnega mesta Pekinga. Ta proga tvori važen gospodarski spoj med severom in jugom Daljnega iztoka. Med vrtincem Svetovne vojne so padle po tej železnici Amerika, Japonska in Francija, ki so navzlic dobremu zavezništvu hotele Rusiji odrezati rep. Po vojni je sovjetska vlada odločno nastopila in pogajanja za souporabo te proge med obema državama so se že bližala pozitivnemu rezultatu. Zdajci pa so posegle vmes zgoraj imenovane države in si z intrigami pri kitajski vladi zagotovite obsežne koncesije. Rusija seveda še ni rekla zadnje besede, ker je ta proga pravzaprav ne-obhodno potreben podaljšek sibirske železnice. Sovjetski poslanik v Pekingu je nastopal pri Kitajski dokaj ostro, in je pretil izbruhniti nevarnejši spor, ki pa so ga nadaljni dogodki prehiteli. Zadnji teden je bil pravzaprav ruski teden. Poleg ruske intervencije glede mandžurske železnice je uspelo svetu ruskih ljudskih komisarjev pritegniti v zvezo (sojuz) ruskih republik tudi državi Kivo in Buharo v Centralni Aziji, tako, da je sedaj s pomočjo perzijskega mesta faktično zgrajena pot Rusije do Indijskega oceana. Med Rusijo in Anglijo se obnavljajo diplomatski stiki. V torek je dopotovala v London ruska delegacija, da končno-veljavno uredi trgovinsko razmerje med obema državama. Ko se to zgodi, bo tudi glede politike v Aziji manj trenja. Medtem je sklenila Rusija nadvse ugodno pogodbo z Nemčijo, v kateri se zadnja obvezuje, da ne vstopi * zvezo narodov, dokler ta ne zavzame lake oblike, da bi mogla pristopiti k njej tudi Rusija. Svoje uspehe v svetovni politiki ima Rusija pripisovati premišljeni gospodarski politiki. Ogromni kompleks ruske države z vsemi mogočimi naturni- mi zakladi je bil že od nekdaj predmet pohlepa Evrope, odtod imperijalizem Napoleona in Francije na takrat neču-vene dalje. Zdravi organizem naravnega ljudstva je vse izvrgel. Pri Sebasto-polu so Rusijo sicer nabili Angleži in Francozi, a ruski diplomaciji, ki jo jo naš Hribar lako nerodno posnemal, se je posrečilo, da je obvladala evropsko situacijo v idejnem in gospodarskem obziru. Ministrstvo za trgovino je kratko-malo proglasilo vso trgovino v državi za prosto. »Trguj in prodajaj, če znaš!« to je bilo rusko geslo, ki je celo nad-krililo ameriška trgovinska načela. — »Kar pošteno zaslužiš, je tvoje I < tako se je glasil manifest poverjeništva trgovine in industrije. Pač pa je vlada glede zunanje politike nastopila popolnoma drugo pot. Da prepreči nepravilno izvažanje iz države, si je prilastila nad uvozom in izvozom mouopol, s čemer namerava uravnotežiti uvozno in izvozno trgovinsko bilanco. Japonska skuša paralizirati vpliv Rusije po vzorcu bivše kajzerske vladavine nemške, to je, da pošilja po svetu člane svoje vladarske dinastije. Kukor so svoj čas nemški princi nadlegovali s svojo visoko navzočnostjo vse evropske prestolice, tako prakticira sedaj Japonska. Sedaj potuje po Evropi japonski princ Naruhiko, ki je doslej posetil Romunijo in se bliža celo Jugoslaviji. Ni izključeno, da je njegovo potovanje v zvezi z emigracijo japonskih delavcev v države Južne Evrope. Sicer pa se princu na potovanju ne bo slabo godilo, kaj pa z delavci, je vprašanje ... Italija je zopet bogatejša za imenitno blamažo. Hotela je praktično izkoristiti izgon turškega verskega poglavarja političnim potom, kakor je to delala bivša Avstrija. Toda praksa verskega izkoriščevanja se ni obnesla. Svojčas smo ubogi podvrženci Avstrije morali moliti za blagor rodbine Habsburške, kar pa ni prav nič pomagalo, ker smo pri molitvi držali v žepu proti-liabsburško figo, vendar pa Italijani niso obupali in so v Bengaziju, edinem okrožju Tripelitanije, ki so ga navzlic svojemu imperijalizmu mogli obdržati, slovesno sklenili, naj se v državno predpisanih molitvah, kjer je bilo preje kalifovo ime, vstavi ime italijanskega kralja. Proti temu niso protestirali le muslimanski inteligenti, temveč vse muslimansko občinstvo Tripolitanije je zagnalo gromovit krohot. Stran 4. »S O C I A L I S T< Dopisi. ČLAN ŠIŠENSKE »OH.IUNE« PRETEPAČ! Ni dneva, da se; kak nacionalist, pod okriljem »Orjune« ne spozabi, vrže moralo v kraj, ter začenja besneti — s pestmi po človeku, če le ta noče pihati v njegov rog.!! Take roko- in nogo-borbe so danes na dnevnem redu, da celo po dnevu, da imajo tudi drugi ljudje priliko spoznati moč in junaško pobesnelega divjaka! Sp. Šiška je že staro tržišče neopravičenih klofut in ni se čuditi, če je tam zopet enkrat pobesnel kak »Orjunaš«, samo da lahko mimoidočim dokaže svojo telovadno zmožnost. Po obleki in zunanjosti sodeč, bi »Orjunaš« g. Ludovik Kraner, doma i/. Sp. Šiške, celo na »Dunaju« veljal za pametnega in inteligentnega moža. V resnici pa je že neštetokrat v Ljubljani — namreč v Sp. Šiški — pokazal svojo pretepaško surovost, katere smo gledalci — že siti! — Enkrat razbije brez vsakega povoda svojo vijolino na glavi pristaša delavske organizacije — potem preti z revolverjem, izstreli zadnjemu skoro v glavo in ko jih za tako predrznost dobi malo po glavi, se hoče fant Orjimaš?. Kraner maščevati. Dne 7. t. m. ob 'A na eno popoldan, je nenadoma udaril — našega čalna B. pred cerkvijo v Sp. Šiški in ko mu to ni zadostovalo, se je vrgel nanj kot pobesnel lev in je pri tej priliki uporabljal roke in noge, samo da doseže -svoj namen! Napadeni je imel v rokah en zavoj, vsled česar se tudi ni mogel braniti pred surovim napadom. Gledalci smo se zgražali nad surovostjo Kranerja in če bi ta ne prenehal, bi jih dobil gotovo par krepkih okolu ušes, kajti dogodek je napel našo potrpežljivost do skrajnosti! Danes pa smo nekako zvedeli, da bo brat Kraner poklical svoje brate »Orju-no« v Ljubljani, naj našega mirnega tovariša B. pretepejo itd., da zvedel sem, da je to zopet on uprizoril! Niti levo niti desno ne bo tokrat več držalo in vsi »Orjunaši« s Kranerjem vred ne bodo prav nič ukrenili, kajti poskrbeli bomo rešitev na drug način! Policija je že vodila preiskavo in da ni Kraner bil kaznovan, se ima zahvaliti našemu tovarišu B., ker ni hodil pričati. Ker je bil mož poštenja, ga Kraner na javni poti pretepa! Tokrat ne bo nam nič ušlo izpred oči, da bi ne skušali posvetiti v hlev nacionalnega moža, kajti on pravi, da noče mirovati toliko časa, dokler ne dobi zasluženega plačila! S tem si ima Orjuna* vštevati le v čast, da ima v svoji vrsti borca za nacionalizem, kateremu je nacionalizem deveta briga, klofute delavstva pa — slast! Ko dozori, se k 'stvari še povrnemo. Tovarna čevljev i ) ’c*». Tržič Slovenija Peter Kozino & Ko. Najnovejši izdelek Original Goodyear Weltshoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke. Prodaja na malo in veliko: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica: Zagreb, Račkoga ulica br. 3 Jugometallja, z. z o. z. Ljubljana Kolodvorsko ulica it. 18 izvršuje vsa kovinostiskarska, kleparska in kotlarska ter ključavničarska dela. Točna postrežba. Solidno delo. V,:- • .V EMM JM-ha I nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in ugodni za nositi. Iz uprave s Socialista«. Naročnike lista iz Ptuja in okolice ki so plačali naročnino potom s. Koma vi i ja in ki so prejeli izpolnjene položnice, obveščamo, da so med tem naročnine došle. One pa, ki so še v zaostanku pozivamo, da naročnino čiinpreje poravnajo, drugi naj pa položnice za po>:ncje ohranijo. Iz stranke. Majski niitki in predprodaja vstopni', ^naki po 3 Din, vstopnice po 5 Din se dobe v predprodaji v strokovnem tajništvu, Ljudski dom. Vse organizacije naj nemudoma prično s predprodajo. Reditelji. Vse mariborske strokovne in kulturne organizacije, strankine iiie-ilMi? okr. organizacije za !., (L, Ul.. IV., V. okraj, vse strankine in kulturne organizacije v okolici morajo takoj javiti strokov, tajništvu v »Ljudskem do- Trgovina z železnino Ljubljana priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kulilnjsko posodo, tehtnice, gospodinjske iu gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železninsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega portland cementa in karbida. na Rimski cesti itev. 19. Okvirji za sl ke na Kongresnem trgu 13 ISOLIDNO In strokovnjaško izvršuje Vsa v stavbeno stroko spadajoča zidarska in betonska dela stavbeno podjetje v Ljubljani Vil (Sp. Šiška). mu,t pri s. Čehu reditelje in sieer po en reditelj na vsakih 5 članov. Širši 1. majski odbor v Mariboru ima sejo v četrtek 23. aprila v strokovnem tajništvu. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: Jože Oolmajer. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie. družba z o. z. LJUBLJANA Pisarna: Emonska cesta št 8. Tovarna: Erjavčeva cesta št 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249 Brzojavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskrh oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih KONKURENČNE CENE. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo proti kavciji tudi na dom. »y jtta « ^ i°nf IA ržena^i JA I IL.IM KAVA. 1 ti DVOJNO, 5LADNA1 » >ADRIA< TVORNI.CA ŽITNE KAVE, VELEPRAZARNA Z RNAT6 K>WB. OLINCE PRI LJUBLJANI. Produktivna zadruga krojafev r. z z o. j, v Mariboru, Rufika c. 5. Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moške in Zenske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba. TISKARNA MERKUR TRG. IND. D. D. LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL.13 TELEFON ŠTEV. 533 se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna! Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih izdelkov r. z. z o. 7.. v Mariboru, Orainova ulica štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se tpčno in solidno >zvrše Prva mariborska delavska pekarna r’ v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 -38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teii. Pecivo se dostavlja tudi na dom. Štampille iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13 Letna trikotaža, nogavice,-------------- ^^■galanterija in drobnina.-5^ Gaspari & Fanlnger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48. HonufaKturna veletrgovino Hedžet & Koritnik