(-yuMiCQ..* NO. 175 :«*« ■■ mnw 3 /Imeri$k/i Domovina AM€MCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Generalni guverner odpustil predsednika vlade v Avstraliji Generalni guv'erner, predstavnik kraljice Elizabete II. v Avstraliji, je odstavil predsednika vlade Whitla-nia in razpustil parlament. CANBERRA, Avstral. — Vlada delavske stranke pod predsedstvom Gougha Whitlama je prišla v nemogoč položaj, Lo se je z opozicijo, ki ima večino v senatu, razšla v taki meri, da ji Senat ni maral potrditi proračuna. Brez potrjenega proračuna ni imela denarja, s katerim bo plačevala usluižbenstvo in vse druge obveznosti vlade, oziroma države. Opozicija je vztrajala na zahtevi, da Whitlam razglasi nove volitve v parlament, čemur pa se je ta trdo upiral. Ko je denar pošel, je generalni guverner, zastopnik kraljice, vlado Whitlama odpustil in razpustil obe zbornici parlamenta. Nove volitve bodo 13. decembra. Vlado je izročil voditelju opozicije, ki ima večino v Senatu, nakar je ta, predno je zaključil svoje zasedanje, izglasoval proračun. Novi predsednik vlade Malcolm Fraser je voditelj liberalne stranke in je v parlamentu že od leta 1955. Njegova stranka ima skupno z deželsko stranko večino v Senatu, nima pa jo v spodnji zbornici. Ker je tam pri volitvah dobila večino delavska stranka, je postal po britanskem ustavnem pravu njen voditelj Gough Whitlam predsednik vlade. Whitlamova vlada se je zapletla v ra?ne finančne škandale in si nakopala več nasprotnikov tudi s svojo bolj levo zunanjo politiko. Whitlam je proglasil neodvisnost Avstralije v mednarodni politiki od ZDA, vzpostavil redne odnose z LR Kitajsko in izboljšal ter širil tudi stike s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. S svojim uvajanjem socializma je naletel na odpor pri poslovnem svetu. Vse to je povzročilo zmanjšanje podpore med volivci in je vse kazalo, da bi delavska stranka pri novih volitvah zgubila. Zato jih Whitlam ni maral razglasiti. Nepričakovani nastop generalnega guvernerja Johna Kerra je sprožil različne odzive. Delavci so šli na ceste demonstrirat za vlado in proti generalnemu guvernerju. Nekateri so odslovitev Whitlama označili za “prevrat”, on sam pa je dejal, da je bil odstranjen z vlade neustavno, ker se kaj takega ni zgodilo v Britanski skupnosti narodov že 200 let. Napovedal je, da bo v slučaju svoje zmage pri volitvah ukinil senat in položaj generalnega guvernerja. Poslovni svet je odstavitev Whitlama sprejel z zadovoljstvom, kot je pokazal v več kot enem letu največji porast tečajev na borzi. General Motors bodo skušali razdeliti? WASHINGTON, D,C. — Zvezna obrtna komisija proučuje možnosti nastopa proti General Motors korporaciji na temelju zakona proti trustom. Vremenski prerok Pretežno oblačno, mrzlo z verjetnostjo naletavanja snega da-ttes, ponoči in jutri. Naj višja temperatura danes okoli 41 F (5 C). Hanoi in Saigon pripravljata združitev BANGKOK, Taj. — Severni in Južni Vietnam sta objavila volitve za skupno narodno skupščino Vietnama, ki bo izbrala skupne državne organe in skupno vlado za oba Vietnama. Predsednik sev ernovietnam-ske vlade Pham Van Dong je predložil načrt o zedinjenju pretekli teden severnovietnam-ski narodni skupščini, pa začel tudi razgovore z Južnim Vietnamom o njegovi izvedbi. Shrambe za srca Obilen pridelek koruze Po poročilu polje delskega tajništva so v ZDA pridelali letos 5.8 bilijonov buš-Ijev koruze, 25% v’eč kot lani. WASHINGTON, D.C. — A-meriški farmarji so letos pridelali 5.8 bilijonov bušljev koruze, celih 25% več kot lani. Zadnje poročilo poljedelskega tajništva, objavljeno ta teden navaja, da je ta pridelek za 1% večji, kot so ga predvidevali v začetku oktobra. Z ozirom na izredno bogat pridelek koruze sodijo v poljedelskem tajništvu, da se cene hrane v prvi polovici prihodnjega leta ne bodo dvignile za več kot 2.5%, med tem ko so se v istem razdobju letos dvignile za 7%. To predvidevanje se utegne spremeniti, če bo izvoz koruze presegel to, kar v poljedelskem tajništvu računajo. Po njihovi sodbi je pridelek koruze tolikšen, da bo kril vse domače potrebe in vse potrebe izvoza, pa bo še držal cene na sedanji ravni ne le koruze, ampak tudi hrane na splošno. Sovjetska zveza je doslej letos kupila v ZDA 13.1 milijonov ton žita, od tega 8.6 milijonov ton koruze. V poljedelskem tajništvu ZDA računajo, da bo skupen izvoz koruze letos znašal od 1.4 do 1.5 bilijona bušljev. Dosedanji sovjetski nakup letos predstavlja nekako eno četrtino tega. Barnard upa, da bodo s tem pripomočkom preš aditve bolj pogoste. New York, N.Y. — Južnoafriški srčni kirurg Christian Barnard upa, da Ibo čez tri ali štiri mesece nared prenosna shramba za darovana srca. S tem pripomočkom se bo bistveno zvišalo število možnih presaditev. Hkrati z aparaturo so izpopolnili tudi konservirno tehniko, po kateri lahko darovalčevo srce zunaj telesa cele štiri ure ohrani funkcijske sposobnosti. To pomeni, da bi ga bilo mogoče z letalom prepeljati znatno dlje kot doslej. Doslej so jemali srca iz prsnih košev tako rekoč na kraju presaditev, ker jih je bilo mogoče ohranjati praktično eno ali kvečjemu poldrugo uro. Barnard, ki je pred skoraj osmimi leti (3. decembra 1967) kot prvi presadil človeško srce, je opisal novo konservirno metodo na tiskovni konferenci v New Yorku. Doslej so jo preizkusili na 20 pavijanih, ki imajo podobno igraj en prsni koš kot ljudje. Dejal, da so vsi poskusi uspeli in da bo metoda kmalu uporabna za človeška srca. ifaiija m Jugoslavija podpisali sporazum o koonosli svojih meja ANCONA, It. — Tu sta podpisala zunanja ministra Italije in Jugoslavije dogovor o dokončnosti razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Italija se je odpovedala coni B, Jugoslavija pa svojim zahtevam po coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Dogovor sta podpisala za Jugoslavijo zunanji minister Miloš Minic, za Italijo pa zunanji minister Mariano Rumor. Poleg priznanja dokončnosti razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bila v glavnem določena oktobra 1954 s sporazumom v Londonu, in priznanja obstoječe meje med obema državama, obsega dogovor tudi določila o sodelovanju na gospodarskem polju ter ureditev odškodnine državljanov za izgubljeno posest in drugo imovino. Na meji bodo ustanovili tudi posebna brezcarinska ozemlja, ki naj bi pospeševala trgovinsko izmenjavo. KONGRES POZVAL K PRESOJI VLOGE ZN Izglasovanje resolucije v glavni skupščini Združenih narodov, ki označuje sionizem za “obliko rasizma in raslega zapostavljanja”, je razburilo Kongres ZDA v taki meri, da je to soglasno obsodil in pozval k ponovni presoji ZN in njihove vloge v politiki ZDA. Kanada fjoe-e biti na konferenci na vrhu OTTAWA, Kan. — Kljub francoskemu upiranju se Kanada prizadeva za povabilo na gospodarsko konferenco vodnikov glavnih držav svobodnega sveta, sklicano za konec tega tedna v Pariz. Francoski predsednik Giscard je povabil voditelje ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Italije in Japonske. ZDA in vse ostale povabljenke z izjemo Italije se zavzemajo za to, da bi naj bila na konferenco povabljena tudi Kanada, pa se Pariz doslej za to ni odločil. V Ottawi izjavljajo, da bo izostanek povabila imel slabe posledice za bodoče kanadsko-francoiske odnose. Papež svari Italijane pred podporo rdečim RIM, It. - Papež Pavel VI. je v govoru v baziliki sv. Janeza v Lateranu svaril vernike pred podpiranjem komunistične partije, katere vpliv v italijanskem političnem ž i v 1 j enju nevarno raste. Papež v svojem svarilu ni ra- tajnik, bil besede komunizem, toda ni WASHINGTON, D.C. — Oba domova Kongresa v ZDA sta v torek soglasno obsodila izglasovanje resolucije o sionizmu v glavni skupščini Združenih narodov pretekli ponedeljek in pozvala v posebni resoluciji k pre-oceni Združenih narodov in odnosov ter vloge, ki jo naj ti imajo v mednarodni politiki ZDA. Nekateri člani Kongresa so izjavljali, da je prišel čas, da se ZDA umaknejo iz ZN, še več pa se jih je izjavilo za zmanjšanje finančne podpore ZN, predvsem za prispevke v sklade pomoči nerazvitim državam po svetu. Le čemu naj podpirajo ZDA take države, ki stalno nasprotujejo njihovim stališčem in njihovi mednarodni politiki? Predsednik Ford je v posebni izjavi obsodil resolucijo ZN o sionizmu in dodal, da “je po njegovem sprejem te resolucije spodkopavanje načel, na katerih so bili ZN ustanovljeni”. Kljub temu predsednik ZDA ne misli, da bi “naj se ZDA umaknile iz ZN”, je izjavil njegov tiskovni ta udeležbo ZDA v programu ZN za boj. proti “rasizmu” in zahtevata ponovno razpravo o pro-tisionističnemu gibanju. Resolucijo ZN o sionizmu je obsodil tudi Svetovni svet cerkva na svojem posebnem zasedanju glavnega odbora. Predsednik izraelske vlade Rabin je dejal, da pomeni resolucija ZN nov list v zgodovini Judov, toda “naša zgodovina ne pojde nazaj; ne bo več uničevanja Judov, obstoja neodvisna država Izrael”. Judovske organizacije v New Yorku so priredile veliko protestno zborovanje sredi mesta, ki se ga je udeležilo na deset tisoče ljudi. Državni tajnik Henry Kissinger je včeraj v Pittsburgu na tiskovni konferenci označil resolucijo ZN o sionizmu za “škodljivo in neodgovorno”, ki bo o-težila napore za dosego miru na Srednjem vzhodu, pa svaril ZDA pred prekomernim odgovorom na njo z odtegnitvijo podpore ZN in državam, ki so v glavne-njih glasovale za resolucijo. , V ZN je predsednik 0________, „ pustil ^nobenega dvoma, kem skupščine, luksemburški pred- J ZDA morajo imeti pred očmi svojo odgovornost in obveznosti meri. Poslušalcem je povedal j sednik vlade Gaston Thorn opo_ jasno, da je proti zgodovinske- ■ zord tiste, ki so resolucijo pred-mu kompromisu , ki ga Pr0lPa~ 1 ložili in dosegli njeno izglasova-gira Italijanska komunistična j nje na »škodljive posledice” in partija in s katerim se upa jih pozval k njeni spremembi. katerim se vključiti v italijansko vlado. Pri tem ni povedal, kakšna naj bi ta bila in kako bi jo naj dosegli. Senat je soglasno sprejel resolucijo, ki poziva k “takojšnji” sodelovanja ZDA v Libanonec na čelu FAO Vietnama RIM, It. — Organizacija za hrano in poljedelstvo — FAO,! preoceni posebna ustanova ZN, je izbrala Združenih narodih. Predstavni-za svojega novega direktorja na- jški dom je v svoji resoluciji ne-mesto odhajajočega Holandca kaj malega umirjenejši. Obe re-dr. A. Boerma Libanonca Edou-! seluciji obsojata glasovanje v arda Saouma. j glavni skupščini ZN, odklanja- PO 590 LETIH SO SE PORTUGALCI UMAKNILI IZ ANGOLE V AFRIKI Portugalski pomorščaki so v 15. stoletju dosegli Zeleni rtič, s katerim sega Afrika najdalj v Atlantski ocean, nato pluli mimo njega dalje na jug in zajadrali mimo Rtiča dobre nade v Indijski ocean. Od tam iso dosegli Indijo in vzpostavili stike s Kitajsko. Bogate pokrajine Azije so Portugalce bolj zanimale kot Afrika, kjer so omejili svojo posest na obalna oporišča. Eno takih oporišč je bila leta 1575 ustanovljena Luanda, sedanje glavno mesto Angole. Portugalska je že davno izgubila Indijo in večji del o-stalih svojih postojank v A-ziji. V sedanji čas je ohranila le še Makao na obali Kitajske med tem ko portugalski del Timorja še išče novega gospodarja. SFojo posest v Afriki je ohranila skozi vsa dolga stoletja in jo v začetku tega stoletja v Mozambiku in zlasti v Angoli začela izgrajevati in obe obsežni posesti gospodarsko in politično organizirati. Ko so druge kolonialne države začele zapuščati Afriko in dajati svojim tamkajšnjim kolonij am n e o d v isnost, j e Portugalska vztrajala trdeč, da to niso kolonije, ampak prekomorske pokrajine Portugalske, kjer ima prebivalstvo vse državljanske in druge pravice. Črnski nacionalizem je segel tudi v portugalsko afriško posest in postopno Portugalce prepričal, da ga z orožjem ni mogoče krotiti, da bo treba domačinom priznati vse pravice, jim dati svobodo in državno neodvisnost. Lizbona je priznala najprej svobodo Gvineji in z njo povezanim otokom, nato Mozambiku in pretekli torek končno še Angoli, svoji naj-bogatejši in naj starejši afriški posesti. Angola obsega 481,351 kvadratnih milj površine in ima okoli 6 milijonov prebivalcev, ki pripadajo različnim plemenom Bantu. Večinoma se ukvarjajo in preživljajo s poljedelstvom in živinorejo, nekaj malega z obrtjo in trgovino ter industrijo, ki sta ostali še v povojih. Nekako eno tretjino prebivalstva je pismenega, približno toliko ga za silo razume portugalsko, četudi je bila portugalščina uradni občevalni jezik. Nova država je bogata na rudah in ima vse pogoje za gospodarski razvoj in rast. Portugalci so v torek odšli iz Luande, ne da bi komu u-radno izročili oblast. V glavnem mestu so jo prevzeli pristaši “Ljudskega gibanja za neodvisno Angolo”, ki ga podpira Sovjetska zveza ne samo z orožjem, ampak tudi s strokovnjaki za vodenje revolucije in gverilsko ter drugo vojskovanje. Ljudsko gibanje se je polastilo oblasti tudi v Cabindi, delu Angole z obsežnimi nahajališči olja, ki je ločena od ostale države po delu ozemlja, ki pripada republiki Zaire. Poleg Ljudskega gibanja obstojata še dve močni domači politični in oboroženi skupini Narodna fronta, ki ima pod oblastjo severni del in večji južni del Angole, kjer sodeluje z Narodno zvezo, tretjo politično in oboroženo skupino. Narodna fronta ima močno podporo v sosednji republiki Zaire, podpirajo pa jo . tudi Francija, ZDA in L. R. Kitajska. To je zmerna skupina, med tem ko je Ljudsko gibanje 1 e v ičarsko-komuni-stično. Ker tega podpira Sovjetska zveza s svojimi sateliti, v dobri meri s Kubanci, nudi Narodni fronti pomoč L.R. Kitajska, ki skuša sovjetski vpliv in moč ovirati in omejiti, kjerkoli se ji nudi priložnost. Sovjetska zveza je komaj en dan po odhodu Portugalske priznala Ljudsko fronto za uradpo vlado Angole. Za to je Moskva hotela pridobiti tudi vse ostale afriške države, predvsem Ugando, katere predsednik Idi Amin je sedaj predsednik Organizacije afriške edinosti. Sovjetski pritisk je Amina razjezil, da je zahteval od nje v 48 urah pojasnilo o njeni politiki v Angoli in (Sporočil, da bo prekinil z njo diplomatske odnose in pognal domov vse njene zastopnike, če tega pojasnila v določenem času ne bo osebno prinesel kak visok predstavnik Sovjetske zveze v Kampalo. Na to grožnjo je ZSSR pretekli torek diplomatske stike z Ugando sama prekinila. ZDA in verjetno večina o-stalih držav svobodnega sveta bodo počakale, da vidijo, kako se bo položaj razvijal in katera od skupin bo prevladala. Ameriški državni tajnik Kissinger je dejal, da ZDA smatrajo sovjetsko in kubansko pomoč Ljudskemu gibanju v Angoli za resno zadevo in “da ne bodo mirno stale ob kakih hegemonialnih namerah” Sovjetske zveze. za dolgo dobo. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Član Vrhovnega zveznega sodišča William O. Douglas, ki ga je lani pred Božičem zadela možganska kap, pa je od nje okreval, je včeraj sporočil predsedniku ZDA, da je njegovo zdravstveno stanje tako, da kljub najboljši volji ni sposoben redno opravljati svojega dela, zato se je odločil iti v pokoj. Predsednik je njegov odstop sprejel in hvalil njegovo delo v Vrhovnem sodišču, kjer je bil 36 let, dalj kot kdorkoli pred njim. WASHINGTON, D.C.—Kongres in predsednik Forda sta se sporazumela o urejanju cene olja in bo sporazum še ta teden izglasovan v Kongresu, nakar ga bo predsednik podpisal. V njegovem okviru bo postal gasolin za 3.5 centov pri galona sedaj cenejši, pa bo v teku dveh let dosegel zopet sedanjo raven, nato pa segel preko nje. Nadzor nad cenami olja in njegovih izdelkov bo ostal v veljavi 40 mesecev. CLEVELAND, O. — Ob potopitvi ladje za prevoz rude Edmund Fitzgerald pretekli ponedeljek v Gornjem jezeru kakih 50 milj severozahodno od Sault St. Marie v Michiganu tekom hudega viharja je utonila tudi vsa posadka, skupno 29 mož, med njimi 14 Ohijčanov, od tega 5 Cleve-landčanov. Včeraj so načrtno preiskovali področje potopitve, pa niso našli nikogar od posadke, dobili pa so več rešilnih pasov in dva rešilna čolna. Olje na površini kaže, kje se je ladja potopila. Vzrok potopitve preiskuje posebna komisija Obalne straže. NEW YORK, N.Y. — Včeraj je pri vzletu DC 10 potniškega leta s 139 ljudmi v njem nastal ogenj v enem izmed mo- Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Poznana Mary Schmoltz, 1815 Skyline Dr., Richmond Heights, se je vrnila iz Richmond Heights bolnišnice. Prav lepo se vsem zahvaljuje za obiske, cvetlice in darila, dobrim sosedom pa še posebej za vso pomoč in naklonjenost. Želimo ji hitrega popolnega okrevanja! Xartna zabava— Zenski krožek Slovenskega doma za ostarele ima jutri, 14. novembra, ob sedmih zvečer kartno zabavo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Darila in osvežila. Za vstopnice kličite Jane Kaplan 475-2644 ali Madeline Debevec 531-0989. Seja— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo ob enih popoldne v SND na E. 80 St. svojo redno sejo! Na obisku— Rojak Rafael Telič iz Buenos Airesa v Argentini je prišel na obisk k svoji svakinji ge. Frančiški Crtalič na 300 E. 214 St. v Euclidu. Ostal bo tu tri tedne. Kdor od prijateljev ali znancev bi želel z njim govoriti, ga lahko pokliče na tel. 731-9461. Dobrodošel in prijetno bivanje med nami! toijev in se odlomil od letala. Pilotu je uspelo letalo zadržati in ustaviti. Četudi se je to vnelo, so rešili vse potnike in vso posadko iz njega brez kakih večjih poškodb. Ogenj je povzročil kasneje eksplozijo letala. Sodijo, da je ogenj v motorju povzročila jata ptičev, ki jih je motor potegnil vase. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so objavili, da so vse negotovosti glede predsednikovega potovanja v LR Kitajsko odstranjene. Predsednik Gerald R. Ford bo na obisku na Kitajskem od 1. do 4. decembra, nato pa se bo na poti domov ustavil v enem dnevu v Indoneziji in na Filipinih. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je včeraj sprejel na razgovor predsednika vlade Luksemburga Gastona Thor-na, ki je predsednik glavne skupščine Združenih narodov. MOSKVA, ZSSR. — Zunanje ministrstvo je odklonilo A. Saharovu vizo za potovanje v Oslo, kamor je hotel iti 10. decembra sprejet Nobelovo nagrado za mir. Vizo so odklonili iz razloga “državne varnosti”, kar pa je Saharov z ogorčenjem označil za sumničenje njegove osebne vdanosti domovini. Saharov, ki je igral bistveno vlogo pri razvoju sovjetske vodikove bombe kot jedrski fizik, je dejal, da odklonitev njegove viže za pot v Oslo pomeni “škodo za mednarodno detento”. Izražil je upanje, da do svetovna javnost spregovorila dovolj odločno, da bo ZSSR spremenila svoje stališče^ MADRID, Šp. — Zdravstveno stanje gen. F. Franca se je sinoči bistveno poslabšalo in vse kaže, da se njegove ure naglo iztekajo. CLEVELAND, O. — Ortodoksna (pravoslavna) cerkev Amerike je na svojem zborovanju tu nastopila proti spolnemu izživljanju izven zakona, odklonila prekinitev nosečnosti in evtanasijo — končanje življenja neozdravljivo bolnih s posegom zdravnikov. 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation •'u&aahed daily excerpt Wea., Sat., Sun., and holidays, 1st week of Julj Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združena države; >23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za S mesece danado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: j rated States $23.00 per year, $11.50 for 6 months; $7.00 tor S months Janada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 175 Thursday, Nov. 13, 1975 Domači misijon Pod gornjim naslovom je ‘‘Katoliški glas”, slovenski tednik, ki ga v Gorici v Italiji izdaja “Katoliško tP skevno društvo” pod uredništvom msgr. Fr. Močnika, prinesel uvodnik, ki je namenjen slovenskim “ljudem v svetu” v enaki, če ne celo v večji meri, kot Slovencem v Italiji. Zato ga tudi v celoti ponatiskujemo. V priložnostni tiskovini za letošnjo misijonsko nedeljo sem bral, da so Slovenci na Goriškem in Tržaškem nabrali za misijone nad 19 milijonov lir. Ta misijonska vnema je prav pohvalna, celo potrebna, le izraz našega čutenja s Cerkvijo, z njeno rastjo in utrditvijo v svetu. Je nadaljevanje svetlih primerov iz preteklosti. Spomnimo se !e na misijonskega škofa Barago in njegove naslednike v Severni Ameriki, ali pa na Ignacija Knobleharja in njegove tovariše v Sudanu! Gnala jih je, v nasprotju z mnogimi drugimi misijonarji, ki so prejemali v zasledovanju kolonialne politike podporo svojih vlad, pristna misijonska zavest. Toda pri vsej tej velikodušni podpori misijonov ne bi smeli pozabljati naših ustanov v zamejstvu (v matični državi so jih že itak zatrli), ki jih tarejo nenehne materialne težave. Z drugo besedo: eno storiti in drugega ne opustiti! V Gorici še čaka na odprodajo cela skladovnica mo-horjevk, lepega in primernega branja. Slovenski katoliški dekliški zavod, ki so ga pred italijansko krizo še uspeli na novo pozidati, mora odplačati dolg v znesku visokih milijonov na leto Deški zavod Alojzijevišče go,stuje v nekdanji lastni stavbi, ki jo je pod fašizmom prevzela država. Žlebovi puščajo, streha je razmajana. Vse to more nadomestiti samo še toliko večja skrbnost osebja za vzgojo gojencev, zavzetost za njih duševno rast, kar edino lahko omili nastavitvene skromnosti. V Goric, je bila po dolgih letih le ustanovljena posebna slovenska župnija, duhovnija, ki povezuje slovenske ljudi iz vseh mestnih župnij. Tudi ta je sad idealizma in požrtvovalnosti, tako da bo res dvignila slovensko duhovno življenje v Gorici, ohranjevala bogastvo našega cerkvenega petja, naše slovensko božično doživetje in velikonočno navdušenje, ki ga v matici onstran meje dušijo. Tudi v Trstu obstaja nujna potreba po taki župniji, domačem ognjišču, ob katerqm naj bi zaživela, tržaška verna tradicija, požrtvovalnost brezimnih služkinj in malih ljudi, ki pa nam je vedno dajala najboljše sadove. In pa, če naš človek v tem mestu ne bo versko in narodnostno (oboje je medsebojno povezano) izgubljal. Se mar naši ljudje v svetu zavedajo, kakšno poslanstvo imajo danes za slovensko versko življenje Gorica, Trst in Celovec, ko je v matici vse katoliško in versko znova poostreno, nadzorovano in pridušeno? Se zavedajo, da nam je samo v zamejstvu ostal edini še svobodni katoliški tednik, ki edini lahko še zavzema tudi kritična, prav zato tako potrebna staHšča do svetovnih in domačih dogodkov? Nadglje prisrčni mesečnik za šolsko mladino in mesečnik za doraščajočo mladino in družino, krščanskega pogleda, prav tako v primorskem zamejstvu? Pa še katoliška prosveta, župnijski domovi in še toliko drugega. Vse pisanje in delo je brezplačno, ne pa mogoče tiskanje in razpošiljanje, ki ogromno stane. Koliko smo v svetu storili za širjenje tega tiska? In vse drugo? Zato je prav ra zadnji preostanek slovenske katoliške tradicije izpostavljen toliko večjemu spodkopavanju in ne vidnemu pritisku. Od stalnega prišepetavanja do ideološkega spodkopavanja, gradnje kulturnih protidomov, povsod tam, kjer so bili že postavljeni župnijski prosvetni domovi, vse seveda ob mogočnih sredstvih iz matične domovine. In prav gotovo ne brez uspeha, tudi prenekateri slovenski človek gre rajši tja, kjer mu kaj dajo, kot da bi sam moral kaj prispevati. Res, da je kljub misijonu v Parizu, Ljubljani in Trstu treba misliti tudi na zunanje misijone v Afriki in Aziji, toda^ to še nikakor ne pomeni, da bi se smeli predati nekakšni zamaknjenosti in biti slepi za težke probleme doma. Misijonski duh tudi ne more rasti brez osnove, se ne more laz-vijati, če se mu doma podlaga vedno bolj krči, ne more biti nekaj abstraktnega s tem, da domače' duhovno življenje peša, gine, zamira, da se krščanski narod doma svoji zgodovinski tradiciji in poslanstvu vedno bolj odtujuje. Vsled tega je prav narobe res, ne da bo misijonska zavzetost dajala utrip tudi domači Cerkvi, anpak živa domača Cerkev daie življenje tudi zunanjemu misijonu. , Kaefar v domačo cerkev zamaka, je naivno misliti, da bo ob misijenski požrtvovalnosti dveh ali treh vnetih duš cvetel misiion. Kadar se ver$ki tisk kopiči v skladiščih in osta-iaio računi y tiskarnah, je treba tudi doma priskpčiti na pomoč. V cilju zdravega duhovnega in misijonskega življenja ni mogoče Ravenskega človeka priganjati k nenaravnemu samozatajevanju, ga gnati v romantično misijonstvo z optičnim prijemi ob slikah s kuštravimi glavicami črnčkov, s krajinami eksotičnih obrežij s palmami. Resnična misijonska misel ne more biti odtujena lastni biti, ampak je lahko le skladna z njo, umirjena in brez zagnanosti. BESEDA IZ NARODA ¥afsi§a na kosilo Slomškovega krožka CLEVELAND, O. — V nedeljo, 16. nov. 1975, od poldvanaj-stih dopoldne do dveh popoldne bo v dvorani pri Sv. Vidu Slomškov krožek za Cleveland postregel s kosilom govedino ali kokošmi. Vsem onim, ki so kupili vstopnice, se iskreno zahvaljujemo, ker oni so tisti, ki nam omogočajo to kosilo in odvzamejo odboru mnogo skrbi glede udeležbe. Vsem tem velja naša iskrena zahvala. Prosimo, oprostite naši nadležnosti, ko trkamo na vaša vrata, da jih kupite. Mi dobro razumemo, da ni lahko kupovati vstopnice za , kosilo spričo draginje. Poleg tega tudi cerkev in šola potrebujeta našo izdatno pomoč, pa tudi misijoni. Zvesti Slomškov sodelavec, naš priljubljeni pisatelj g. M. Tekavec nam je v Ameriški Domovini dne 7. nov. napisal pretresljivi članek o nevarnostih, katere povzroča komunizem, in kako potrebujemo božje pomoči, da nas ne odvede val poganstva. Upam, da boste tudi nadalje z veseljem hodile k tej lepi pobožnosti in da boste tudi druge navdušile in jih pripeljale s seboj. Pridite z večjo skupino, ne hodite same v zimskih večernih urah na cesto. Tretjič: Skrbite, da boste redna plačale asesment, ki je samo $3 na leto. Glede sej: Nekatere pravijo; “Saj bi pristopila, samo na seje ne bom hodila!” To naj vas ne zadržuje. Niste primorane hoditi redno na seje, želim pa, da bi se vsaj včasih pridružile in nam pokazale dobro voljo. Zelo me veseli, če vidim pred seboj lepo število članic, katere zanima skupno zborovanje in sklepanje v prid društva. Ponosne bodite, da ste članice enega naj lepših cerkvenih društev in da imate res pravo ljubezen do naše lepe farne cerkve in šole. Torej na noge! Žene in dekleta, oglasite se kakor hitro mogoče, da se vse potrebno uredi pred sprejemom. Z veseljem vas bomo sprejele kot sosestre v bratovščino Sv. Rešnjega telesa (kot se to društvo pravilno ime- venskie vasi. Pisatelj nas pelje potem na Japonsko takoj ob sklenitvi premirja, opisuje Korejo in vojno na tem polotoku, prikaže Formozo, nato opisuje, kako ga je služba peljala preko Indije v Pakistan in Bangladeš, kjer je za obe državi pomagal organizirati policijsko službo med strumno policijo, ki je vršila svojo službo kar bosa. . Nič manj zanimivi so podatki glede arhiva Ohrane. Pisatelj je na podlagi dokumentov, ki so shranjeni v tem arhivu, dokazal, da Ohrana ni morila, pač pa so levičarske organizacije naredile že pred vojno v Rusiji nad 23,- imel knez Ledochowski vložen svoj denar, je propadla. Morali so prodati vilo in dobiti stanovanje v mestu. Odpustiti so morali posle in vzgojitelje otrok, ki so morali obiskovati šole v St. Poeltnu. Marija Terezija je študirala pri Lorettskih sestrah, kjer je 1. 1877 graduirala kot odličnjakinja. L. 1882 je knez Ledochowski kupil posestvo v Lipnici. Sin Vladimir je ostal na Dunaju v Terezianumu in tudi drugi starejši otroci so ostali v Avstriji. Marija Terezija in mlajši otroci so pa radi šli na Poljsko. Marija je pomagala očetu pri uprav- 000 atentatov, v mnogih prime- ■: Ijanju posestva. Poljske pleme-rih ne na zatiralce ljudi, ampak; nitaške družine so jo vabile na na čisto nedolžne, katerih edina ■ družinske plese in razne social-krivda je bila, da so bili priljub-jne prireditve. Mati je bila veseljem in ugledni. Arhivi tudi do- la in upala, da bo njena najsta-kazujejo, da se je Lenin že kot 'rejša dobila kmalu snubca. De-mlad semeniščnik udinjal Žan- klica pa ni imela umevanja za darmeriji in izdajal svoje sošol-J materine načrte. In nato je ce. Da sta bila dva med najviš- j vmes posegel Bog. jimi funkcionarji komunistov ] Januarja 1885, ko je bilo Ma-dobro plačana poročevalca O- riji Tereziji 22 let, je zbolela za hrane. j kozami, ki so ji uničile lepoto o- Pisatelj je pri proučevanju do-' braza. Ni se veliko žalostila — kumentov prišel do zaključka, vdala se je v voljo hožjo. Oče se da, ako bi ne bila Ohrana tik je nalezel bolezni od nje. Umrl pred prvo svetovno vojno raz-'i j e z vzklikom: Moj Bog! Stra-puščena, bi najbrže ne prišlo do,šanski udarec za družino! ruske revolucij e. To je samo nekaj zanimivosti. V vsakem poglavju je mnogo Decembra istega leta je mlada grofica prevzela službo dvorne dame na Tuscanskem dvoru odkritij, pravih senzacij, na pod- nadvojvodinje Alice, roj. prin- Čisti dobiček je namenjen za beatifikacijo škofa Slomška. Naj nuje), da bomo skupno častile vam, dragi udeležnci, ta goreči presv. Rešnje telo. Avtomatično pričevalec vere in oče cerkvene ’ boste tudi vključene v Zvezo edinosti poplača vse žrtve! j slovenskih oltarnih društev, ki Bedimo Bogu hvaležni za ve- nas povezuje v skupno sestrsko likane duha in svetosti! | enoto. Da smo res edine, pokaže naše lepo skupno letno romanje Slomškov odbor Cleveland I Pridružile se stani! v Lemont. S sestrskim pozdravom! Mary Marinko, predsednica CLEVELAND, O. — Kampanja za nove članice Oltarnega društva h e sv. Vida je v teku, zato vabim žene in dekleta, katere še niste vpisane, da se ja- Mref Mah Svetovsii pepelnik prlpeviduje, Dragi M vite vsaj do 26. novembra. V ne- [ OAKLAND, Kalif. — Te dni , ,. , , . je izšel pri Mohorjevi družbi v delio, 30. novembra, bo slovesen 1, .. T ((C, , J . .. V1 , o Gorici drugi del dela Svetovni spreiem novih elanic okoli 2. ure . , , , . _— popotnik pripoveduje . Je to popoldan v cerkvi. Po sprejemu . t. , . 00^ . , K -T . obširno delo s 38o stranmi, o- bodo litanije m blagoslov z Naj- svetejšim, takoj skupno v malo dvorano premij eno z mnogimi slikami, nato gremo p, , Ji . ....... . Delo bo ena izmed knjig, ki jo bo družba poleg koledarja raz- Koom”, kjer bo krafta seja, po. ema ude za leto zdrav in zabava. Razveselimo našega duhovne- 1976. Vse knjige bodo izšle koncem tega meseca, knjiga dr. Ko- ga vodjo z lepim številom novih bala se dc(bi pa že sedaj tudi po_ članic! v v- sebej in stane $7 vštevši poštni- število članic se krči, nešteto no j_,abbo se naroči potom oseb-naših zvestih članic se je že pre- nega .čeka; kjer je možno plačati selilo v večno domovino, zato tudi udnino (Sl0) direktno pri trkamo na srca onih, katere bi Goriiški Mohorjevi družbi, rade postale članice, pa ne vedo, kako in kaj se zahteva od njih, zato vam dam malo pojasnila. Oglasite se pri odbornicah — Mrs. Mary Otoničar, blagajničarka, 431-6933; Mrs. Josephine Stanič, podpredsed., 431-9061; Mary Marinko, 486-5156. Imeti 34170 Gorizia (Italy), Riva Pi-azzuta 18. Knjiga obsega popis pisateljeve tajne službe takoj po vojni, v takozvani dobi mrzle vojne, in konča v Kaliforniji, kjer je pisatelj uredil arhiv zloglasne Ohrane, arhiv, ki ga hrani Stanford moramo vaše ime, vaš naslov in univerza. Radi odkritja raznih telefonsko številko. Članice, mlade in že v letih, so vsa leta od začetka ustanovitve z veseljem stopale v to društvo in so ves čas pridno sodelovale in pomagale, da je društvo rastlo in napredovalo. Pridejo leta in z njimi oslabelosti, zato je vedno treba novih moči, da bo društvo ostalo solidno, močno in uspešno. Saj se tako malo zahteva od članic. Prvič: Da so verne in da rade zahajajo k cerkvenim obredom. Posebno se priporoča .skupno sv. obhajilo pri osmi maši vsako prvo nedeljo v mesecu. Drugič: Da večkrat obiščejo cerkev, posebno ob četrtkih, in skupno molijo molitve pred izpostavljenim Rešnjim Telesom. dejstev, ki mečejo čudno senco na takratno delo komunistov in drugih levičarjev in dokazujejo popolno lažnivost dosedanjih komunističnih zgodovinarjev, je sovjetska vlada dvakrat zahtevala izročitev arhiva. Ko se ji to ni posrečilo, pa vsaj dostop do virov, tudi to zaman. Knjiga vsebuje toliko zanimivih dejstev, da je to nemogoče opisati v kratkem informativnem članku. Naj omenim le opis raznih levičarskih organizacij in njih dela v “mrzli vojni, grške gverilske vojne, diplomatsko razpletanje za meje Jugoslavije in kako je Jugoslavija zapravila polagoma simpatije vseh dfžav — vštevši Rusijo — ne samo glede Primorske, ampak tudi Koroške, četudi so bili zlasti Do sedaj se jih je precejšnje šte- Rusi o Koroški natančno pouče-vilo zbralo pri tej molitveni uri, ' ni. Njih zunanji minister je poki je od 6.30 pa do 7.30 zvečer, znal po Imenu skoraj vse slo- lagi katerih pridemo do zaključkov, popolnoma drugačnih, kot jih nam slikajo uradni informatorji in strankarski propagandisti. Knjigo bi moral imeti vsak izobražen Slovenec. Gotovo je, da bo, ko bo prevedena v svetovne jezike, vzbudila veliko senzacijo in bo “best seller” na vsem svetu. Idealizmu Mohorjeve družbe moramo čestitati, da je za tako majhno ceno izdala to epohalno delo. Knjiga ibo zelo primeren dar za Božič, Knjiga je bila poslana v razprodajo tudi Slovenski pisarni v Clevelandu in Ligi Slovenskih Amerikancev v New Yorku. Lojze Vogrič Marija Terezija iedoclumska, blažena LEMONT, 111. — Na misijonsko nedeljo letos je bila v Rimu proglašena blaženim Marija Terezija Ledochowska. To čast so dosegli tudi trije misijonarji, med njim en lazarist. Pozneje je bilo zopet toliko teh slavnosti v Rimu, da sem se čudila, češ, glejte, večina teh blaženih je mnogo mlajša, pa so spet smuknili na oltar pred našima kandidatoma. Ledochowska, Poljakinja, je bila rojena v Loosdorfu, Spodnja Avstrija, 29. aprila 1863, torej eno leto po Slomškovi smrti. Njen oče, knez Anton Ledochowski, je bil plemenitaš, član 1000 let stare slavne poljske rodovine. Mati je bila Josefa pl. Salis-Zizers, Oba sta bila globoko verna. Svojih 12 otrok sta vzgajala za Boga. Trije so bili iz prvega zakona, ostali iz drugega. Marija Terezija je bila prvorojenka, očetova ljubljenka. Skušal je vcepiti otrokom posebno ljubezen do Marije Čenstohov-ske in poljščine. Sam je poučeval materinščino, za druge predmete so skrbeli domači učitelji. Mala Marija Terezija je bila posebno talentirana. Že s 5. letom je čebljala francoščino. Druge evropske jezike si je pozneje prisvojila. Imela je tudi dar pesništva in pisateljevanja. Že kot otrok je pisala igrice za svoje bratce in sestrice. Tudi mati je ‘bila pobožna, vzor svetopisemske žene. Ni čudno, da so otroci radi sledili njenemu zgledu. Hčerka Julija je stopila v samostan, njen sin Vladimir je postal duhovnik in kardinal, ki je zelo pomagal Mariji Tereziji, ko je ustanavljala gelo svojo misijonsko družbo. Tudi njen stric je bil kardinal. cezinje Bourbon in Parma. Zelo zaposlena, je vendar zelo pogrešala svojo družino na Poljskem. Kot prej z materjo, je tudi tu hodila z nadvojvodinjo Alice, ki ji je bila prijateljica, k sv. maši in sv. obhajilu. Čeprav je bilo življenje na dvoru lepo, krščansko, je vendar čutila, da ni za njo. Bolj in bolj jo je vleklo k Bogu. Na dvoru je srečala franči-škanke misijonarke Marijine. Zbudila se je v nji želja, da bi tudi ona mogla kaj doprinesti k širjenju kraljestva božjega. Seznanila se je z vplivnimi osebami, bogataši, ki so pomagali misijonarjem in z afriškim kardinalom Lavigerie. Navdušil jo je za delo proti suženjstvu in za afriške misijone. Začela je pisati in izdajati “Odmev iz Afrike”. Ker se je delo kopičilo, je odpovedala službo na dvoru 9. maja 1891. Dobila je nekaj sodelavk in začela misliti na ustanovitev nove misijonske družbe. Njen brat kardinal Vladimir Ledochowski ji je pomagal s svetom. V papežih je imela moralne podpornike. Ko je imela že dovolj pomočnic zbranih, je spisala pravila za misijonsko družbo sv. Petra Klaverja. Leon XIII. jih je odobril in Pij X. jih leta 1910 potrdil. Večkrat je bila v avdi-jenci pri Benediktu XV. in Piju XI. Družba je rastla. Njen prvi sedež je bil v Salzburgu, Avstrija. V redovno življenje v Salzburgu, so jih uvedle tri misijonarke Marijne. 15. dec. 1895 so naredile prve sestre, z njimi vred Marija Terezija, večne obljube. L. 1899 se jim je pridružilo 11 novink. Bog je blagoslavljal delo družbe. S pomočjo prijateljev so si nabavile tiskarske stroje. Za A-rfiiko so tiskale v vseh mogočih jezikih katekizme, Sv. pisma, molitvenike, šolske knjige, slovarje, povesti in “Odmev z Afrike”. Voditeljica vsega tega misijonskega gibanja je bila grofica Ledcchowska. Sestre so tudi zbirale darove in jih pošiljale misijonarjem. Vezale .so mašne plašče in šivale cerkveno perilo in s tem zalagale misijonarje. Iz Salzburga je preselila materino hišo v Rim, kjer je še sedaj središče družbe sv. P. Klaverja, blizu Maria Magiore. Ravno pred prvo svetovno vojno je Ledochowska poslala dve sestri v St. Louis, Mo.,: na ogled. “Mati Afrikancev” je u-mrla 6. julija 1922 v Rimu. Nje-;nega pogreba se je udeležil An-Roncalli, poznejši papež lajo za božje interese za misijone. Za njeno proglašenje blaženim so delovali jezuiti. Katoličani so se ji začeli priporočati v molitvi. Znan mi je en čudež, ki je priznan tudi od Cerkve kot tak. Mrs. Judith de Rivo v Vel-letri, Italija, je podrlo motorno kolo in je dobila take poškodbe, da je bila v veliki nevarnosti. Bolničarka ji je dala življenjepis Marije Ledochowske. Zatekla se je k nji z zaupanjem. Drugo jutro je vstala ozdravljena. Zdravniki so se čudili češ, da naravnim potom ni mogoče tako hitro ozdraveti. Podpisali so izjavo, da je bilo ozdravljenje čudežno. Misijonarji, posebno še afriški, imajo sedaj še eno priproš-njico več, ki se bo zanimala za njih potrebe. Sestre sv. Petra Klaverja imajo svojo hišo v Chesterfiel-du, Mo., in v St. Paulu, Minn., in eno v Torontu, Canada. Po vsem svetu so raztresene v 23 deželah. Največ jih deluje v A-friki. Med njimi sta v Ameriki tudi dve Slovenki. Sr. Marcela Gantar, Slovenka, je odfrčala v Rim na slavnost beatifikacije. Nad 25 let dela v Chesterfieldu za afriške misijone. * Sestra Jud Marie je bila izvoljena, da se posveti delu, kako bi nam mogla dobiti poklicev. Večkrat na leto povabi študentke srednjih šol in kolegijev, naj pridejo v Lemont in prežive en dan v družbi sester. Da bodo vedele, kako živimo doma. Naše delovanje v šoli poznajo. * V nedeljo, 2. nov., se jih je zopet zbralo na našem hribčku o-krog 44 iz Sheboygana, Garyja, Chicaga, Itasce in Mt. Assisi A-cademy. To so dekleta, ki se resno zanimajo. Nekatere so bil® prvič tu, a druge so bile vesele srečanja, ker so bile že prej večkrat pri nas. Veliko so molile v kapeli, imele razgovore s sestrami in med seboj; razpravljale so o poklicu. Zakaj se ne morejo odločiti, da bi postale redovnice? Ovire so doma, ker jim starši branijo, ali njih sestre in bratje. Če imajo res voljo in res ljubijo Kristusa, potem jim b° On pomagal preko vseh ovir in težav. Ako jih ljubezen do Kristusa ne vleče v samostan, je pa itak bolje, da ostanejo zunaj. Brez ljubezni ne more biti redovnica srečna. Prej ali slej gre> kot odpade suh list z drevesa. Pater Daniel OEM. jim je P°' delil blagoslov z Najsvetejšim in po skupni večerji so se razpršile na vse strani. Veselijo se že sedaj zopetnega srečanja v a' prilu. Beg jih blagoslovi! s. M. Lavoslava Novi voditelj ‘Opus D®1 “Opus Del” (Božje delo) ie organizacija katoliških izobražencev, ki želijo v luči evangell' skih smernic delovati v svojih poklicih in biti kot kvas v družbi, kateri pripadajo. Organizacija je nastala v Španiji, sedaj pa deluje že v 80 deželah in ima nad 60,000 članov-Iz njih vrst je izšlo že izredno mnogo poznih duhovniških p°' klicev. “Opus Del” je ustanovil rnsg1) Escriva de Balaguer, ki je im1* umrl. Za njegovega naslednik" je bil sedaj soglasno izvoljeI1 španski duhovnik dr. Alvaro de Portillo. Litva ima enega škofa manj Od treh milijonov prebival' cev te države, ki si jo je 1. l^' 2-3 Janez XXIII. Njen grob so od-: prli 1. 1934 in prenesli njene o- Leta 1873 je zadela družino stanke v materino hišo, da še nesreča. Banka, pri kateri je * mrtva pridiguje sestram, naj de- podvrgla Sovjetska zvem, je milijonov katoličanov. V 80. lc' tu starosti je nedavno umrl šk° Juosapas Pletkus, ki je zadnjik osem let vodil litvansko škofij0 Telsai in prelaturo Klajpeda. Ker ni imel pomožnega škof3 s pravico nasledstva, je osta*0 njegovo cerkveno področje bie^ naslednika. Tako so sedaj v Litvi le trije katoliški škofje ^ sedem škofij. Problemi občine Dolina Z nastopom novega šolskega leta so prišli v ospredje stari problemi v zvezi s šolskimi prostori. Tako v šolah po nekaterih vaseh občine niso bila dokončana razna notranja dela, posebno še centralno ogrevanje. Zato se na šolskih dvoriščih v frekvenčno modulacijo, ki je že več let v prodaji. Msgr. dr. Tomislav Firis - jubilant CLEVELAND, O. — Msgr. dr. Tomislav Firis ima mnogo prijateljev med nami. Eden takih je bil med drugimi tudi rajnki predsednik Ameriške slovenske katoliške jednote Jožef Nema-nich, izmed živih pa je gotovo njegov prvi prijatelj naš nam je vsem takrat ostal v neizbrisnem spominu ikonostas v njegovi novi cerkvi ter krasen mozaik pri glavnem vhodu na cerkveni prostor. — Posebno pa sta povezani njegova župnija sv. Nikolaja in naša vidovska, namreč še tako, da je naš veliki vi- letošnji veliki slovenski jubilant jdovski avditorij vedno na voljo Frank J. Lausche. Njegovi do- ; njegovi župniji, kadar ta potre-bri prijatelji pa so tudi vsi naši buje večji prostor za zbor svo- slovenski clevelandski duhovniki. Sicer pa gospod jubilant želo rad pride k nam Slovencem. Tako smo ga imeli pred leti v svoji sredi, ko smo obhajali ju- jih vernikov. Msgr. Firis se je rodil 17. dec. 1900, v Petrovcih blizu Vuko-vara na Hrvaškem. Njegov oče je bil učitelj. Bilo je v družino Stavka na slovanskih šolah na Goriškem jbilejno obletnico sv. bratov Ci-jšest hčera in dva sina. Ljudsko Na vseh slovenskih šolah na ri*a in Metoda ter je gospod ta- 'šolo in prva dva razreda gimna-Goriškem so v soboto, 25. ok- krat na našo željo opravil pribije je opravil v Vukovaru, dru-! tofcra, stavkali. Stavka je bila Sv' Vidu v naši cerkvi sv- mašo ge razrede gimnazije pa na kla-Boljuncu ! stocdstotna> ker so se je udele- P°_ vzhodnem obredu. sični gimnaziji v Zagrebu, in si Mačkoljah in v Borštu vidijo samevati na soncu zadevne naftne cisterne, po drugi strani pa se hlad in mraz postoponia približujeta. Da bi se takšno stanje čimprej popravilo, so na te pereče probleme opozorili razni občinski svetovalci na seji občinskega sveta 23. oktobra. Med temi je bil tudi poseg svetovalca dr. Tula (Slovenska skupnost), ki je na občinsko upravo naslovil interpretacij o, kaj misli ukreniti, da se nedokončana dela na šolah čmprej zaključijo. Vprašal je tudi, kakšne konkretne možnosti obstajajo, da dobi, otroški vrtec v Mačkoljah, ki je sedaj žili tudi starši, ki niso poslali o-1 Lec°snje leto je za g. monsig-,Cer kot gojenec tamkajšnjega trok v šolo. Namen stavke je bil, norJa dr. Tomislava zelo po- grško-katol. semenišča. Vsa leta da bi pri pristojnih oblasteh f16111011,0 let0- 0bhaia namrec je bil odličen dijak. Tudi maturo zbudili potrebno pozornost na ka^1CeI° V1^t0 vellklh in lepih je °Pravil z odliko- Po njej 3e številne in težke probleme slo- 3ubdejev. Omenimo naj samo;stopil v bogoslovje v Zagrebu, venskih šol v Gorici. Vsled tega C° 21vbenJa m 5°-kjer pa je ostal samo leto dni, je na dan stavke šla posebna, de- letn?C° r ^ P& 1 ^ ga je njeg0V škof' legacija h goriškemu županu, ^ ^ Srska-kat°llska cerkev: krizevački vladika dr. Dionizij šolskemu proveditorju in pred- ^ na Supenor ave-.Njaradi poslal na študij v Rim. sedniku nokraiine. V deleeaciii ? J ’ kt, /upmk ]e g' jubilant; Tam je potem najprej na pape-, " ... J , , . ze vse °d leta 1938, v letošnjem ški univerzi Urbaniani de Pro- so i i astopmki šolskega sm i- njeg0vem jubilejnem letu čudo-1 paganda Fide prejel doktorat iz a a s aisev, dijakov in politic- vito lep0 oibnovljena in p0tem filozofije, nato bil 1925 doma v ni stranic: Slovenske skupno- posvečena. Te slovesnosti smo se Petrovcih z dovoljenjem pred-sti, i^i m PCI. udeležili tudi mnogi Slovenci, ki stojnikov posvečen v mašnika, Delegacija je omenjenim pred- =....................—' - -;nato pa spet študiral v Rimu ter stavnikom oblasti razložila zah- bučni prizori. |tam 1. 1927. dobil svoj drugi dok- teve m potrebe slovenskih sol j Zato so z; unrizoritviin bili za- torat (kot gojenec hrvaškega Zato so z; uprizoritvijo bili za-v mestu. Dobila je ^zagotovilo, dovoljni tisti, ki ljubijo kabaret xvx jx. ax-vxcxj j da bodo (probleme začeli reševa- jn pop-glasbo, manj zadovoljni začasno nameščen v osnovni šo- SiCer najPrei! da se znova Emo ostali tisti, ki smo iskali odpre 4. razred na trgovski šoli, ^ slovensko in Leskovčevo izvir-potem da se isti zavod preusme- ! nos^ ri v tehnično srednjo šolo. Za- li, v bližnji bodočnosti nove samostojne prostore, kar je enotna želja in zahteva staršev iz Prebenega in Mačkolj. Odbornik za šole Stojan San- zayoda sv. Hieronima), in sicer sedaj iz bogoslovja. Po opravljenih študijah v Rimu je poslal takratni križevački vladika dr. Dionizi Njardy, pod Igralci so verno sledili rezi- 'katerega kompetenco so spadali gotovih so svojo podporo tudi, serjU- Naj omenimo župana A-'Vsi grko-katoličani v Jugosla-da pride do samostojnega jsol- l0jzija Miliča, Krištofa Staneta Viji mladomašnikar začasno v cin je odgovoril, da je problem : okraja za slovenske šole. ^ Starešiniča, Macafuro Antona Djevdjelijo v Makedoniji, potem prostorov za otroške vrtce pereč Nadalje so obljubili, da bodo po-, petjeta in Rono Bogdane Bratu- pa ga imenoval za dušnega pa-tudi v drugih vaseh in da zato skrbeli za potrebna popravila na ^eve, Istirja v Radatovičih pri 2um- ne more vedeti, kdaj in katere s0^sk^ zgradbi v ulici Randaccio. . prj predstavi v goriškem Ver- berku na hrvaški strani Gorjan- Dali so tudi upanje, da se pre- dijevem gledališču je bila ude- cev, kjer je potem ostal deset makne zadeva novih šolskih Ježba občinstva izredno števil- let, tj. vse do svojega odhoda v zgradb v ul. Čampi. ’ naj tudi mladih je bilo veliko. Ameriko na hrvaško grško-kato- Stavka je izpričala strnjenost lisko župnijo sv. Nikolaja v Clevelandu. Vse tu omenjene jubileje in še nekaj drugih je g. msgr. dr. Firis obhajal sredi svojih dobrih in srčno zvestih Žumberčanov ter številnih svojih prijateljev in znancev v svoji letos obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja, ki bo - o tem ne dvomimo - najlepši ranja. Lepšo prihodnost obetajo njegov zemski spomenik dolgo, zlasti slepim, ki jim bo elektro- dolgo let. Svojemu dobremu pri-1 jatelju gospodu jubilantu tudi mi Slovenci ob teh njegovih velikih jubilejih kličemo iz vsega srca. Na mnoga j a in blaga j a Ijeta! J. S. nika čez kaki dve desfctletji pomagala z “umetnim vidom”. vasi bodo prve na vrsti. Drugi problem, ki javnost zelo zanima, je vprašanje vinskih osmič. Zadnja leta se je namreč dogajalo, da so dobili dovoljenje za točenje vina na osmici tudi takšni “vinogradniki”, ki so kupili grozdje na trgu, kar je povzročilo negodovanje tako med pravimi vinogradniki kot med pivci v osmicah. Občinska uprava je zato pred kratkim sklicala širši sestanek vinogradnikov, na katerem je bilo rečeno, da bodo dobili dovoljenje za osmice samo tisti kmetje, ki bodo lahko dokazali, da imajo dovolj trt za lastno proizvodnjo. V razpravo je posegel tudi svetovalec Slovenske skupnosti Glavko Petaros iz Boršta, ki je dejal, da je skrajni čas, da se poostrijo kriteriji za izdajanje dovoljenj za osmice. Imenovana je bila tudi posebna Posvetovalna komisija domačih vinogradnikov, ki bo morala paziti, da se v osmicah ne ho točilo vino iz na trgu kupljenega grozdja. Javnost pričakuje,- da se bodo dane obljube držale. Pojasnilo Radia Trst A V odgovor pritožbe nad slabim sprejemom slovenskih oddaj, ki jih posreduje oddajnik Trst A ^a Tržaški planoti, vodstvo tržaškega sedeža RAI pojasnjuje: celotne slovenske narodne skupnosti, kadar gre za osnovne probleme naše manjšine. Mimo te volje ne bodo smele politične sile, ki vodijo goriško občino in pokrajino. Izvoljeni slovenski zastopniki v raznih strankah pa bodo morali, prilično ali nepri-lično, tolmačiti to voljo na vseh ravneh. A. Leskovec, “Dva bregova” j Stalno slovensko gledališče iz! Trsta si je kot uvodno delo v letošnji sezoni izbralo slovenskega dramatika Antona Leskovca “Dva bregova”. Delo je bilo ng-psano leta 1928 in spada med tiste naše igre, ki so jih pozneje velikokrat igrali na raznih o-drih. Zato je bilo prav, da je tržaško gledališče seglo po tej slovenski drami. Toda če je bila izbira pravilna, se nam ne zdi, da je bila posrečena režij a.- O Dveh bregovih piše Lino Legiša v Zgodovini slovenskega slovstva: “Ime je Leskovcu pridobila drama iz življenja beračev Dva bregova. Svet je tu skraja zarisan drastično realistično, s krepko, prešerno gorenjsko besedo.” Toda kaj smo videli od vsega tega v predstavitvi tržaškega gledališča? Reži- mmzmm JSfUSapa HBHHHMnKSiCS AMERIŠKA DOMOVINA Iz kontrolnih merjenj, ki jih ser Babič'je z “drastično reali- je te dni opravila naša tehnična služba na tržaški planoti, je razvidno, da so nekatera področja pod vplivom motilnih signalov interferenc drugih srednje-Valovnih oddajnikov, ki delujejo na isti frekvenci ali valovni dolžini kar v resnici ovira sprejem radia Trst A. Tudi povečanje jakosti oddaj-bika ne bi privedlo do zadovo-bivih rezultatov. Zato se je* RAI že pred časom °dlcčila za postavitev dodatnega ultrakratkovalovnega oddaj-bika s frekvenčno modulacijo Trst IV (frekvenca 103.9 MSZ), ki prav tako posreduje program bi e postaje Trst A in ki zagotavlja čist sprejem brez atmosfer-&kih ali kakih drugih motenj. v kateri ponazori “prezidenta”, doktorj a p o r t o r iške univerze itd., diktatorja in njegovo policijsko državo. Diktatorja, kot smo jih vajeni iz južnoameriškega sveta, v mladosti romantično zanosnega revolucionarja z utopijo o socialni revoluciji in. njenih pridobitvah, prišedši na oblast pa surovega trinoga. Dobro je podana tesnoba, ki v tej policijski državi preganja tujega obiskovalca. Sledi še ciklus krajših Detelovih pesmi. Nežne in rahločutne so krajše pesmi Vladimirja Kosa iz Tokia z naslovom “Tri kantate za veliki teden”. V eni od njih vznikne med toplimi motivi iz narave nenadoma pretresljivi stih: Je veter -pel, cd ponedeljka tja do senc sobot, ves smrtni teden? Ker Božji Sin je zdaj Nesmrtni Človek. Pomenljiv je za tem sestavek Alfonza Čuka “O človeški napadalnosti”, ki med drugim ugotavlja, da je tudi otroška agresivnost največkrat posnemanje odraslih, ko so otroku blizu. Sledijo uvodni stihi slavne portugalske renesančne pesnitve “Luzitanci” pesnika Camoensa v prevodu Tineta Debeljaka z izčrpno razlago o pesniku, ki je . ..xT ... „ ... . umrl osamljen in zapuščen. Ob m Na balkonu ; pomenljiva je . ^ . . ... ... , . ’ ^ : tem vztrajnem prevajanju iz zlasti zadnja, ki na rahlo satiri-' rQ.T.-, . v. ’ ... , ; svetovnih del ne moremo mimo cen način podaja t«o sloven. spoznanjai ^ mbn0 bi skega kulturnega ustvarjanja na |bfl0 prevajati tud! 3lovenska robu domovine. Cez vas pihajo , i -> ,, vetrovi, mu pravi obiskovalec ; iz republike, “to je velika prednost. Primorani ste ostati čuje-či in bojeviti. Svoboda vam nalaga posebne dolžnosti... Ko Meddobje 3 Iz Argentine smo prejeli 3. številko slovenskega obzornika “Meddobje” (Entrdsiglo), ki je izšlo s precejšnjo zamudo še za lansko leto, po vrsti že 14., odkar obzornik izhaja. Za uvodnik objavlja France Papež doživeto lirično izpoved v španščini z naslovom “Ellos” (Oni); Ne bodo se vrnili (pravi), toda pod srcem potnikov je ostal vihar, kajti čas ne ruši, ampak ohranja... Da bi v zdomstvu bili dejavni, so zapustili stari svet, ostali so na poti, ko so se okoliščine že spremenile in to je znak moči, naše moči, inivse, kar moremo dati, je simbol spcpolnjen v času in tej zemlji... (So najznačilnejši stihi.) Vinko Beličič objavlja nekaj živahnih proznih sličic z naslovi “Sneg”, “Suiplentov negativo” Truedau izgubil nekaj podpore v svoji strapki OTTAWA, Kan. — Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je bil ponovno izvoljen za predsednika vladne liberalne stranke, toda tokrat le z 80% glasov 2700 delegatov. Pred dvemi leti je zanj glasovalo 89% delegatov. Predsednik stranke je priznal, da pomeni to “znatno mero nezadovoljstva”, pa ni dal k temu nobenega pojasnila. Strankino zborovanje je odobrilo resolucijo, v kateri poziva parlament, naj ukine smrtno kazen. Ta je že sedaj omejena samo na morilce policajev in jetniških paznikov, kadar so v službi. MALI OGLASI FOR SALE 2 FAMILY off E. 185 St. 19315 Pawnee Ave. 5 down, 4 up, garages. 50 x 100 lot. $31,900. Make offer. NORTH MADISON Dock Rd. 1 acre, 100 x 400, 800 feet north of Route 20, under $3000. Strekal Realty 405 E. 200 St. 092-1020 481-1100 K176) V NAJEM tri neopremljene sobe in kopalnica Ijene na 1369 E. 53 St. Kličite 391-3863. _____________________-(177) HARMONIKO KUPIM na knofe, mlad moški, v dobrem ali ne tako dobrem stanju. Kličite 943-4050 (13,14,20 nov. bomo mi molčali, bodo mladi vpili. Takšna je moja vera.” Branko Rebozov predstvalja lirično pesem “Žalovanje” in pravi med drugim: “Žalujem, ker se je v meni vgnezdil svet sanj in sem ostal sam sredi resničnosti.” Osebna izpoved žalosti in razočaranja je lahko prav iskrena, a nič posebnega, kajti neuresničene mladostne sanje so na vsem svetu nekaj popolnoma vsakdanjega. Marsikateri slovenski poet še vedno misli, da bi se ves svet moral vrteti o-krog njega. Karel Rakovec obj avlj a dva uspela Soneta v vonju in sicer “Basen o dezerterju” in “Vinjeta železnih vrat”. Lev Detela, eden najbolj nadarjenih s o d o b nih slovenskih piscev' priobčuje simbolično politično črtico “Visoka politika”, Zvezek “Meddobja” se konču-'je s “Prispevkom v spomin na I Tomaža Akvinskega in torni-i zem”, v katerem France Papež razlaga pomen filozofskih poj-' mov Ontologija, Kozmologija, Biologija in Psihologija, Teodi-ceja. Ti pojmi oz. njihove teze so prevod iz latinskega, povzetek sholastične filozofije, kratka in izčrpna Suma tomizma. “Meddobje” izdaja Slovenska kulturna akcija (SKA) v Buenos Airesu (naslov: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina). Zunanjo opremo zvezka-je prispeval arh. Marjan Eiletz. j V zvezku je še umetniška priloga z razstave ob 20-letnici SK-A., posnetek slike slikarja Milana Volovska (Mavretanki) in slikarke Metke Žirovnik (Živa o-blika rož). stične” -drame napravil moderen kabaret, pomešan s prizvoki mafije. Pri tem mu 'je z glasbo in popevkami pomagal komponist Aleksander Vodopivec. Režijski prijem in moderna glasba sta popolnoma preglasila Leskovčevo besedo, ki naj bi bila “prešerno gorenjska”, in ritem, o katerem pravi Lino Legiša: “V drugem delu dejanje prehaja na romantične poti, v beraški veselici pa se prelije v melodramo vt verzih, v katerih si daje duška groteskna komičnost, nato pa banalnost. Proti koncu je pisatelja potegnilo v sentimentalno liričnost. Saj govorita Rona in Flore kakor pesem.” O teh lastnostih, ki naj bi jih imela Les- kovčeva drama, ni ostalo v Ba-i •Seveda mora v tem primeru bičevih rokah skoro ničesar. Be-.1 Poslušalec imeti sprejemnik za sedo so preglasili songi, ritem in'1' y§l3il ifeL gjgllp iiiilšllllil PO KOREJSKO — Vojaki Južne Koreje so ob obletnici ustanovitve oboroženih sil kazali svojo spretnost v samo-obrambi v skup nem nastop^ gimnastično-borbene vrste v Seoulu. Ameriški znanstveniki napovedujejo zmago nad rakom do 1. 2000 New York, N.Y. — Ameriški zdravniki in znanstveniki predvidevajo, da bo rak premagan do leta 2000. Vsaj tako kaže anketa firme Me Graw Hill, ki je. vprašala veliko število znanstvenikov. Njihove odgovore je strnila v podobo prihodnosti po zaslugi znanstvenega in tehničnega razvoja. Večina zdravnikov je mnenja, da bo znanost dosegla do leta 1881 velik uspeh pri kontroli zločestih bul, pri čemer bo imela kemoterapija pomembno vlogo. Zdravila za preprečevanje raka je mogoče pričakovati iz znanstvenih laboratorijev okoli leta 1985, v nadaljnjem desetletju pa se bodo ti preparati povsem uveljavili. Vendar so razsiskovalci mnenja, da zdravila proti raku v vseh oblikah ni pričakovati pred začetkom prihodnjega stoletja. Znanstveniki upajo, da bodo dotlej dobili kontrolo nad biološko dediščino in nad procesi sta- V NAJEM tri sobe, neopremljene. Blizu sv. Vida. Kličite 432-0579. (13,14,20,21 nov) 11 UNIT APARTMENT BLDG. for sale, 100% occupied, on Lake Shore Blvd. Strong rental area. Under $9000 per unit. Great return. Call Jim Rogers Cragin, Lang, Free & Smythe 1200 Investment Plaza 696-6050 ____________________076) FOR SALE beautiful modern brick bungalow, within walking distance of Our Lady of Perpetual Help church and school, north of blvd. 4 bedrooms, 2 up, 2 down, large kitchen with eating space. Double garage. High 30’s, near Villa Angela school. 481-2353. —178) naprodaj lO’Qrufi hiša za eno družipo na E. 72 St. severno pd St. Clair Ave. moderna kuhinja, parketni podi, dve kopalnici, plus prha in stranišče v veliki suhi kleti. 4% zidane garaže, cementiran driveway. Čisto in v dobrem stanju. Cena zmerna, $15,500. Kličite in dajte ponudbo po 5. uri 431-9362 -(177) OVER 3 ACRES For sale near AMLA farm on Kniffen Rd. five year old, 3 bedroom ranch, basement. New 30-x 22 detached garage. Just reduced to $39,900. YAKKEL REALTY 944-5440 (177) FOR RENT off Lake Shore Blvd. on E 146 St. 4 rooms suite, down, $115 per month. No pets. Couples only. Call 729-1155. (177) LASTNIK PRODAJA hišo za dve družini na E. 63 St. bakrene cevi, lijak iz nerjavečega jekla, zavese, karpetirano, dvojna garaža. Kličite 361-5887. -(175) Help Wanted Female PROD.AJALKA dobi delo. Poln čaš. Mora govoriti hrvatsko. ANZLOVAR DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. lc«iote6oooCTocoooobo6oodoi3Qoc>doe>osooSeoQacoQ6Qboooer~fy * JANEZ JALEN: BOBRI Prvia knjiga SAM >dooooooooooooooooooot»oo še nikakor ne more pripeljati lanom za poglavarstvo pri Kozo- v svoje kolišče, ki še ni povsem rogovcih. Počaka! Ona da bi! dograjeno. No, pa to ga kar nič bila kdaj kateri drugi žensul več ne skrbi. Sedaj, ko mu slu-podložna. Nikoli! Živi pa v ob-ižii0 porabni in izkušeni Nosati sežnem kolišču pod Plešivco Je-zerne brat, Urni Sulec, prvorojeni Tršatega Tura, ki je glavar številnega rodu. Ta je gledal za Sinjeoko Kodrolasko. Sedaj, ko mu jo je Udarni odpeljal, bo moral pač drugo iskati. Lep posebno ni. Pa kaj tisto. Poglavar bo. Kaj, če bi vzel njo, Košato Jelko. Volk se je prijel za sivo brado in se zamislil, čez čas pa je povedal, da popelje koj, ko se vode odtečejo in vreme ustali, svoje lovce za nekaj dni v votlino na pobočje Gole gore. Pa bo skušal poizvedeti, kako in kaj. Košata se je brž odločila, da pojde tudi sama z njim. Ne sme zamuditi. Ni daleč naokrog nikjer več nobenega uglednega prvorojenca, ki bi že ne imel žene. Zakaj bi se ne pobrigala, ko je kakor rojena za gospodovanje. Ostrorogi in pa tista njegova Jezerna Žaba, ali kako jo že kličejo, naj se pa potem kar pripravita. Kaj bo on z eno samo družino. Slabič. Bo pomnil Jelen, kdaj je z njo vred zavrgel poglavarstvo v mogočnem rodu WATERGATE zadeve gredo h kraju in novi posebni tožilec Charles F. Ruff (na sliki), ki je nasledil ta mesec odstopivšega Henry ja Rutha, bo z Watergate zadevami zaposlen le delno, drugače bo pa dalje predaval pravo. ELEGANTNE GARAŽE — Na Washington Street v San Franciscu so nekatere garaže opremili, kot kaže slika. Res f elegantno, ne? Male help wanted Male Help wanted WANTED By large Vessel Fabricator in Edmonton HEAVY PLATE ROLL OPERATORS AND SUBMERGED ARC WELDERS Rate: $7.10 per hr. working 40 hrs. Straight Time 8 hrs. Double time per week. Benefits. Phone: (403) 433-9531 (Collect) or write: CESSCO FABRICATION & ENGINEERING DIVISION P.O. Box 2423 Edmonton, Alberta, Canada T5J 2V8 in oba njegova sinova. Pa tudi večji otroci že kaj poprimejo. Pikasta Postrv zna kaj okusno pripravljati jedi. Zaloge res že pohajajo. Ni računal na toliko glav družine. Pa saj je odjuga pregnala raz jezero led. Ne bo jim manjkalo rib, čeprav še nima pravih mrež. In pa — skoraj bo spet pomlad. Takrat se pa ne bo smel kar nič več obotavljati, če noče, da ga Karp ne prehiti. Nak! Spodnjega lova pa za Jezerno ne. da. Kakšen kožuh, no, celo bronasto sekiro, ki bi jo kaj težko pogrešal, je pripravljen še primakniti k tistim bobrom, s katerimi se je Sulec ogrdil. Več pa nič. Rajši pokliče l/darnega na pomoč in Jezerno ugrabi. V streho se je zaletel veter. Ostrorogi je vstal in šel pogle- dat na vreme. Dež je res malo krat naveslal. Ga ni malo greb- ponehal. Zvedrilo se pa še ne bo, dokler ne pobeli sneg, je sodil Jelen, in pogledal prek narahlo vznemirjenega jezera proti Plešivci. Brž ko se drevaki za-močijo zavesla v ono stran, da spet vidi Jezerno Rožo. Jelen je stopil nazaj v kočo. Priložil je na ogenj. Je postalo kar hladno. Se morebiti le kmalu zvedri. Nad koliščem Tršatega Tura se je pa megla že pretrgala. Pokazal se je neporasli vrh Ple-šivce. Črna gora je bila še vedno pokrita z oblaki, čeprav še ni nehalo povsem deževati, sta sedla Tur in Sulec v drevak, da lo, čeprav ni tega kazal, da so mu gorjani sredi najtrše zime odvedli Sinjeoko Kodrolasko. Kozli, smrdljivi. Sredi vode, se mu je zdelo, bi pozabil na Sinjeoko in pa na ponižanje, ka-1 tero.mu je bil prizadejal Udarni’ Jalan. Bi se mu ne bilo obneslo, da je Karp drugačen. Pa je za nič. Drago bo plačal svoj pogrešek, če hoče dobiti Jezerno. Potem ga pa že še privije. Tiste Tenkonoge Čaplje pa on ne mara. Naj jo Ščuka kar ščukam vrže, če hoče. Čez poletje se on že ozre za kakim drugim, čednim in veljavnim dekletom. Sulec je z vso močjo gnal dre- obveslata Plešivco, naj večji otokjvak. Tur ga je izpod čela pogle-v jezeru. jdoval. Se mu je kar zdelo, kaj Urni Sulec je zadnje čase že jezi sina. Tršati je zahrkal in kaj težko čakal odjuge. Rad bi spregovoril: se bil po dolgem času spet en- (Dalje prihodnjič) JABOLČNA MOČ — V Nyiregyhazi na Madžarskem so v jesenskem sprevodu kazali tudi vozilo obloženo z jabolki, kot kaže sli ka. -A ■ - : - . . . .• . ■ Naznanilo in zahvala S tužnim srcem sporočamo vsem sorod nikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt odvzela našega predragega očeta, starega in prastarega očeta ter tasta JOSEPH MAROVICH Blagopokojnik je izdihnil svojo blago dušo nepričakovano dne 23. oktobra 1975. Rojen je bil v vasi Štajer pri Kočevju, Jugoslavija, dne 2. marca 1889 leta. Dočakal je visoko starost 86 let, ko ga je nemila smrt doletela na poti domov z obiska pri otrocih. V Ameriko je prišel leta 1923 in se naj-prvo ustanovil v državi Pennsylvanija, od koder se je preselil v Cleveland, Ohio, leta 1945. Živel je na 1102 E. 68 St. v krogu svojih slovenskih in hrvatskih prijateljev. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ, kluba Goranin in kluba slovenskih upokojencev r.a st. clairsko okrožje. Pogreb dragega očeta je bil 27. oktobra iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore BIvd. v cerkev Sv. Vida, kjer je bila zanj darovana pogrebna maša in nato je bil položen k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Tem potom se najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali krasne cvetlice ob krsti; vsem, ki so darovali za sv. maše za pokoj njegove duše; vsem, ki so darovali v dobrodelne namene v njegov spomin, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Žalujoči otroci: Joseph, sin Mary Offak, Genevieve Refosco Josephine Salagovic, hčere Mary, snaha; John, Floyd in Frank, zet je vnuki in pravnuki Cleveland, O. dne 13. novembra 1975. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli v pogrebni zavod in izkazali mu zadnjo čast, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Enako lepa hvala duhovščini za opravljene obrede ter pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vso pomoč in lep pogrebni sprevod. Bodi lepa hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh žalostnih dneh ter bili v tolažbo in pomoč. Hvaležni smo za izraze sočutja, darove v jestvinah ter vsestransko razumevanje v naši bolesti. Vašo dobroto bomo upoštevali in je ne bomo poazbili, ker iskreno prijateljstvo v žalosti blaži srce in lajša težko breme. Tako nenadoma si odšel od nas, dragi oče. Ko si odhajal z obiska pri nas, nismo mogli slutiti, da je to poslednjič, ko Te vidimo med nami. Zdaj so le spomini na Te in s hvaležnostjo v naših srcih za vse, kar si dobrega storil za nas, Te bomo ohranili v častnem spominu. Počivaj v miru poleg Tvoje življenjske družice, naše mame, kateri si sledil v večnost. Nikoli Vaju ne bomo pozabili! Snivajta sladko, večno spanje! Mb ONE FAIRLANE DRIVE GSociety' Sine® 1914 ... JOLIET, IL 60434 ___the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in :Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact§ The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually anitea in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basnet ball and Httle league baseball 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ......... Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................- Joseph Šinkovec Second Trustee ..............- Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............ Mary Riola Secpiid Judicial .:........... John Kovas Third Judicial............... Frank Toplak Social Director .............. Nancy Osborne Spiritual Director ............ Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor .............— Joseph A. Zalar, M.D, EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma svež# jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street. Euclid 531-8187 Za vsakovrstna tiskarska dela «e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. . Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE