s katerim je moč se koriti zoper njo. Vvod. Ivled tem, ko se je egiptovska bolezen na očeh še pred par leti zelo redkokrat pri nas nahajala, počela se je razširjati v zadnjem času vedno bolj in bolj, da nastopila je v nekaterih občinah vprav epidemično. Ker je ta belezen zelo kužna (nalezljiva) in nevarna, bati se je vsakako, da ne bi se še bolj razširila, ter tako spravila premnogo ljudi v nevarnost, da oslepe. Sicer so oblastva vže vse potrebno ukrenile, da se na tej bolezni oboleli zdravniško zdravijo in kolikor je mo¬ goče tudi od ostalih zdravih odločijo, skrbi se tudi za to, da ne bi se ona še bolj raztrosila, a kakor vže znano, zaman so več ali manj vsi taki ukrepi, da ni ljudstvo, da ni posa¬ meznik pri volji, te naredbe podpirati, se po njih ravnati, skratka, da ne skrbi vsakdo po svoji moči za njih točno izvršitev. Tako sodelovanje od strani ljudstva pričakovati se pa sme samo takrat, ako je ono dovolj poučeno o svojstvu bolezni, o nje nevarnosti, o sredstvih, s katerimi se zamo- rerno nje obvarovati, s katerimi se zamoremo uspešno proti njej boriti — sploh, ako vsakdo ,ye in zarnore ceniti ukrepe, dane od oblastij. 1 * 4 To doseči, namen ima ta spis, ki je sestavljen po večletni lastni izkušnji na podlogi odlikovane knjige Dr. Ernest Fuchs-a „Die Ursachen und Verhiitung der Blind- heit“. *) Zakaj da se imenuje ta bolezen ..Egiptovska bolezen 44 . Ime „Egiptovska bolezen na očeh“ sledi od tod, ker se je poprej splošno mislilo, da je bila ona prvikrat v Evropo zanešena po vojakih Napoleon-a I., ki so v Egiptu na tej bolezni oboleli. V istini nahajala se je ta bolezen vže poprej v Evropi; obolenja v imenovanej armadi vzbudila so le prvikrat zanimanje in pozornost na njo. Svojstvo te bolezni. Egiptovska bolezen na očeh — zdravniki nazivljejo jo tudi Trachom — je vnetje očesne vezne kožice. Kadar se ta kožica vname, postane ona in večkrat tudi oko rudeče, pri dolgotrajnem vnetji zabrekne (zateče) ta kožica, ter zadobi čestokrat mesnato barvo. Da oko postane rudeče, da zabrekne vezna kožica, to se pokaže več ali manj vsikdar pri vnetji očij (vezne kožice), to toraj nikakor ni vprav znamenito za egiptovsko bolezen na očeh. Kadar pa nastanejo v vneti vezni kožici hladetinasta (žolčasta), žabjim ikram podobna zrnca, takrat še-le govoriti smemo' vprav za gotovo o napominjani bolezni. Ti pojavi *) Wiesbaden, Verlag von J. Bergmann 1885. pa tudi pri Trachom-u ne nastopijo takoj iz početka, tako, da takrat ni moči razločiti navadnega vnetja vezne kožice od egiptovske bolezni. Spočetka vnetja vidimo, ako spodnjo trepalnico malo navzdol nategnemo ali gorenjo zaobrnemo, vezno kožico — to je kožica, ki spoja obrvi z očesom samem in se razprostira tudi ob beločnici (belo v očesu) do rože- nice (roženica je namreč prozorna krožna kožica na sredi očesa, kroz katero vidimo šarenico s krožnim predorom, s takozvano zenico ali bunčico) — mi vidimo torej vezno kožico več ali manj rudečo, zateklo; večkrat zarudelo in zabreklo je tudi vže belo v očesu (beločnica). S časom po¬ stane ta kožica vedno bolj rudeča, žametasta in še-le po daljnem času počno se prikazovati, osobito na notranji plati gorenjih trepalnic, znamenita (hladetinasta), žolčasta, žabjim ikram podobna zrnca in sedaj, kakor vže rečeno, govoriti še-le smemo o egiptovski bolezni. Ker se torej ta bolezen spočetka ne da razločiti od navadnega vnetja očesne vezne kožice, treba v krajih, kjer se Trachom pogosto nahaja, pri vsakem vnetji očesne vezne kožice zelo opasno postopati; mogoče je namreč, da je tako vnetje vže početek Trachom-a. V takih krajih treba torej — kakor bode še pozneje povedano — vsak očesni katar (nahodno vnetje vezne kožice) takoj oblastvam naznaniti in zajedno izkati za dotičnika zdravniške pomoči. Kako dolgo traja ta bolezen in kakšen izid da lahko zadobi. Egiptovska bolezen je navadno zelo dolgotrajna. Klub skrbnemu in pravilnemu zdravniškemu zdravljenju, minejo 6 čestokrat meseci, da celo leta, preden ozdravi bolnik; ko imaš vže najboljše nade, da se znebiš kmalo te nevarne in nadležne bolezni, poslabša se ti naenkrat in treba vnovič potrpljenja, da dospeš črez par tednjev zopet na poprejšnje stanje. čim prej se zdraviti pričneš, tem bolj smeš upati, da hitreje in gotovo ozdraviš. Med tem, ko ti s početka zdrav¬ nik zarnore vprav gotovo pomagati, ginejo te nade temveč, čim bolj da je zastarela bolezen; polagoma nastanejo pre- rnembe v posameznih delih očesa, vezna očesna kožica počne se sušiti, krčiti, kitaste proge, ki se vedno bolj razširjajo, preprežejo polagoma tudi oko, ki postane zamolklo, prožnost očesa gine in dotičnik oslepi. Začetek te bolezni in nje nalezljivost. Kako da nastane Trachom v poprej popolnoma zdra¬ vem očesu, to je znanstveno vprašanje, s katerim, ker nima za nas pravega pomena, se ne bodemo bavili. Važno na je vprašanje, je-li je Trachom nalezljiv in kako da se naleze. Danes nikdo več ne dvomi o tem, da je ta bolezen zelo nalezljiva; okuženje pa nastane tako, ako se zanese, bodisi na kateri koli način, izcedek (gnoj, žlema) iz bolnega očesa na zdravo oko. To zgodi se lahko — akoprem zelo redkokrat — neposredno, ako je n. p. siknil gnoj iz bolnega očesa v oko preiskujočega zdravnika, večkrat zanese se pa izcedek posredno n. p. s prsti, dalje ako se skupno umivaš z bolpikom, ako skupno ž njim rabiš brisalke, žepne robce, posteljno perilo i. t. d. Zato pospešuje to bolezen posebno skupno bivanje več oseb (n. p. v vojašnicah, izgojevalnih 7 zavodih, šolah, bolnicah, kaznilnicah i. t. d.), ker tukaj zanaša se bolezen na navedene načine vprav lahko od jednega na druzega. Da bi se ta bolezen zanesla tudi po zraku, ako namreč bivamo ali spimo v jednej sobi s takim bol¬ nikom, ter dihamo jeden in isti zrak, to pač še ni dokazano. Zamogli bi se to samo tako predstavljati, da se posu¬ šeni gnoj kot prah primeša drugemu prahu v sobi, ter tako pride v oko. Naj že bode to kakor hoče, gotovo je, da pospešuje to bolezen bivanje v slabem in prašnem zraku. V kaznilnicah, bolnicah i. t. d. naletimo vprav mnogokrat na katare očesne vezne kožice, ki so nastali zgolj vsled daljšega bivanja v spridenem zraku; takih bolnih oči prime se pa gotovo laglje kužilo, nego zdravih. Kakor nečisti zrak, tako pospešuje nalezljivost, tudi slaba hrana, sploh neredno in bedno življenje. Tako tudi vidimo to bolezen bolj pogosto med reveži nego med pre- možniki, no razume se po sebi, da ona tudi tem ne prizanese, kakor Ihitro se razpostavijo vplivom, ki zamorejo zdravje rušiti. Pa tudi starost upliva na to bolezen. Pri otrocih do šestega leta ne nahaja se ona — kakor omenja Prof. Arlt — vprav nikdar in od tod do 12. leta prav redkokrat; tudi starčkom navadno prizanese, vidimo jo pa največkrat na ljudeh v starosti med 20 in 35 letom. Nevarnost te bolezni. Kakor rečeno, oslepi mnogokrat dotičnik vsled egip¬ tovske bolezni in x - avno v tem tiči veliki pomen te zavratne bolezni, katera, ako se je razširila čez cele dežele, postane družbinska nadloga za prebivalstvo. Ysled osepnic oslepi 8 mnogo ljudi, a vendar izračunil je Magnus, da je oslepelo izmed 2528 popolnoma na obeh očeh slepih ljudij, katere je on preiskoval, le 2'21 odstotkov vsled osepnic, med tem, ko je našel 9 '49 odstotkov slepcev vsled Trachom-a. No pa tukaj ne gre se zgolj za slepce, pomisliti tudi treba, kako dolgo so bili vsi ti nesrečneži bolni ter nezmožni za delo in nihče ni štel vse one, ki sicer po večletnem bole¬ hanji niso popolnoma oslepili, katerim je pa za celo življenje preostal oslabljen vid. Kako izgubo na času in premoženji ne provzroči torej ta bolezen, ako nastopi v večjem okrožji, ako nastane epi¬ demično? Kako se obvarovati te bolezni, kako se boriti zoper njo. Z ozirom na spredaj navedeno, vriva se nehote vpra¬ šanje, kaj da je moč storiti zoper to bolezen, kako da je moč zaprečiti, da ne-bi se razširila. Izkušnja nas uči, da se zamoremo boriti proti tej bolezni in to še celo vprav vspešno, zna se, da samo takrat, ako celokupno delujejo vsi vdeleženi krogi, oblastva, pre¬ bivalstvo in vsaka posamezna obolela oseba. Izvršiti imamo pri tem dve nalogi: 1. Zabraniti, da se bolezen ne raznaša, in 2. zdraviti obolele. Prvo doseči se da uspešno, ako bolne ločimo od zdravih. Povsod, kjer se to ne da izvršiti, treba vsaj se ogniti vsega, kar zamore posredovati prenesitev kužila od jednega na druzega, tako n. p. pretesnega skupnjega pre- 9 bivanja, skupne vporabe brisalk, perila i. t. d., uničiti treba ali vsaj razkužiti vse obveze in cunjice, s katerimi se je obvezovalo ali brisalo in snažilo bolno oko. Treba je nadalje, da prav pridno in zdatno zračimo sobe, v katerih skupaj biva več ljudij, konečno treba poučiti bolne in njih okolico o kužnosti in nevarnosti te bolezni. Da se to doseže namen je ravno tega spisa. Zajedno se opozarja o tej zadevi na odlok vis. c. kr. dež. vlade Kranjske z dne 12. maja 1888, št. 5124, ki je bil vsem oblastvam naznanjen in v katerem se je vprav na drobno razpravljalo o upomočkih zoper to bolezen. Naredite nasproti obolelim vojakom. Razmotravajoč, kako da je moč o tej zadevi ustreči tirjatvam higijene v zavodih in med ljudstvom, ne mislimo nikakor našteti vsih naredeb, katere so potrebne vojakom, nastanjenim v vojašnicah, ker to pač ni namen tega spisa, nas zanima samo vprašanje, kako treba postopati nasproti vojaku, ki pride domov na dopust, bolan na egiptovski bolezni na očeh, ki zamore torej okužiti obližje. O tej zadevi imamo vže vprav točne predpise. Visoko c. kr. notranje ministerstvo prijavilo je z od¬ lokom dne 15. jauuvarija 1853, št. 29131, v sporazumljenji z vis. c. kr. vojnim ministerstvom celo vrsto takih naredeb, ki imajo namen, da se na dopustu bivajoči z egiptovsko boleznijo okuženi vojaki tudi doma nadzorujejo. (Odlok vis. c. kr. deželne vlade Kranjske dne 19. januvarija 1853, št. 5933). Z odlokom vis. e. kr. notranjega ministerstva z dne 28. julija 1884, št 11697, (odlok vis. c. kr. deželne vlade 10 Kranjske dne 5. augusta 1884, št. 7391) spremenjen je bil gori navedeni ukaz v nekaterih točkah, katere, kolikor se tiče sodelovanja občin in zdravstvenih organov pri nadzo¬ rovanji na dopustu bivajočega trahomatoznega možtva, so naslednje: Točka 6: Da je moč takoj zapaziti, ako bi se bila bolezen na dopustnikovih očeh med potom shujšala, preišče naj se vsak vojak dopustnik, potem ko dospe na svoj dom, še enkrat od vojaškega ali, ako tega ni, od civilnega javno nastavljenega zdravnika. V to svrho mora ono vojaško oblastvo, ki je izdalo vojaški potni list, obvestiti zajedno dotično politično lokalno oblastvo o prihodu dopustnika in o vzrokih, radi katerih da je bil odposlan na dopust. Točka 7: Naj se dopove možu pred odpustom iz bolnice, da se v slučaji shujšanja njegove bolezni takoj oglasi pri najbližnjem javno nastavljenem zdravniku. Točka 8: Ako se napominjana bolezen tako zelo shujša pri vojaku, na določen čas na dopustu bivajočem, ki pa ima še prezentno služiti, da se je bati, da bi vtegnil raztrositi bolezen, odda naj se brž ko mogoče v najbližnjo vojaško bolnico, ako ni zagotovljeno, da se zamore dotičnik doma — se-ve da na svoje lastne troške — primerno po zdravniku zdraviti in oskrbovati; pod jednakimi razmerami oddajo naj se taki bolniki, ki so trajno na dopustu ali v rezervi, v bližnjo civilno bolnico. Točka 9: Krajna oblastva in s posredovanjem le-tih zdravniki, ki so v kraji ali okraji javno nastavljeni, imajo nalog, da se prepričajo o vsakratnem zdravstvenem stanji vseh takih, v njih okrožji bivajočih bolnikov, kakor tudi o tem, je-li se ne prikazuje kak slab vpliv na ostalo ljudstvo. 11 Naretlhe v civilnih zavodih. Med zavodi, ki so vprav važnega pomena za to bo¬ lezen in njeno razširjanje, spadajo otroške varovalnice. otroški vrtovi, vzgojevalniee in siiotišča, šole, javne, oso hi to pa za- sobne, potem ujetnišniee in zapori, bolnice i. t. d. V vseh takih zavodih treba takrat tem bolj paziti, ako se nahaja Trachom vže v njih obližji. 1. Taki zavodi zadostovati morajo v obče vsim terjatvam higijene. Sobe naj bodo dovolj prostorne in zračne. Paziti treba posebno na to, da ima vsak posameznik svojo lastno umivalno posodo — narbolje je pač, ako se zarnore zvršiti umivanje v tekoči vodi —; razume se ob sebi, da mora vsakdo imeti lastno brisalko. Za nekatere epidemije, ki so nastale v zavodih, dokazalo se je, da se je vršilo razšir- jevanje po umivalni vodi in brisalkah. 2. Po zdravniku naj se preiščejo oči vsakterega, ki se ima sprejeti v kak zavod. Ako se ne strinja s smotrom zavoda, odklonijo naj se bolni na Trachom-u, drugače treba postopati ž njimi po navodilih, navedenih pozneje. 3. V krajih, v katerih se pogosto nahaja Trachom, vpelje naj se zdravniško preiskavanje vseh v zavodu stanu¬ jočih oseb in to zvršilo naj bi se tem bolj pogosto, čim več da je slučajev Trachom-a v zavodu ali v okolici. Ker ima vsak večji zavod skoraj da vže itak lastnega hišnega zdravnika, stale bi take vizitacije le prav malo, drugače naj bi bila prisiljena vodstva zavodov, da puste vsaki sumljivi slučaj obolenja na očesu takoj preizkati po zdravniku. 4. Najtežje da se izvršiti ločitev na Trachom-u obo¬ lelih od zdravih. V zavodih, v katerih je več slučajev Tra- 12 choma, treba ustanoviti za to poseben oddelek — bolni so tako popolnoma ločeni od zdravih in ne pridejo v nikako dotiko z njimi —, ako je bolezen posebno razširjena, trebalo bi v ta namen posebne hiše (bolnice za silo). Kjer pa se ne dado popolnoma ločiti bolni od zdravih, oddati se imajo v bolnico oni bolniki, ki so posebno nevarni za obližje — to so oni, katerim se zelo cedi iz očij —, ostali, to so oni, katerim se prav nič ali le vprav neznatno izceja iz očij, smejo vsaj čez dan skupaj bivati z zdravimi — se-ve da, ako se pri tem previdno postopa — , nikdar pa ne smejo spati bolni s zdravimi v jednej sobi. 5. Nikdar se ne smejo odpuščati neozdravljeni na dom, kjer ne le samega sebe zanemarjajo, ampak tudi bo¬ lezen zaneso v rodbino. Mesto, da bi se traehomatozni do popolnega ozdravljenja obderžali v zavodu, bolj umestno bi bilo vsakako, ako bi se ustanovile za take posebna zdravišča, kar pa vsakako stane mnogo denarja. Kar se tiče vna¬ njih učencev ali gojencev, razpostavljeni niso vsled šole nikaki nevarnosti da bi se okužili, ako se pazi na to, da se pravo¬ časno zavrne vsak tak učenec, kateremu se zelo poceja iz očij. Dokler nimamo pri nas lastnih šolskih zdravnikov, kakor jih vže imajo drugod, naj bi se zdravnikom naročilo, da preizkujejo oči učencev, kakor se je to zgodilo v Ljubljani od strani magistrata za vse ljudske in od strani vlade za srednje šole. Na deželi izvrše naj to in sicer v srednjih šolah državni uradni, v ljudskih šolah dotični okrožni zdrav¬ niki; zadnje treba v kolikor je združeno tako preizkavanje s potovanjem, v to od dotičnega zastopa zdravstvenega okrožja posebej odškodovati. 13 Taki zdravniki imajo nalog: a) V določenih časih preizkavati oči učencev; kolikokrat se sme to izvršiti, zavisi od tega, je-li se v dotičnem kraji nahaja pogosto Trachom ali ne, eveutuvalno imajo naznaniti učitelji zdravniku na očeh bolne učence. b) Zdravnik določi, je-li sme učenec šolo obiskovati ali ne. Prvo dovoliti se sme samo za lahke nenevarne slučaje, pri katerih se ne poceja iz očij. c) Vsi oboleli učenci se morajo pustiti od zdravnika zdraviti. Starši odgovorni so za to, da se, ako je le sploh mogoče, redno zdravijo oboleli otroci. d) Zdravnik odredi, kedaj da sme učenec zopet v šolo. e) Ako nastopi Trachom epidemično, naj se šole even- tuvalno zatvorijo. Naredbe nasproti ostalemu civilnemu prebivalstvu. Največje ovire stavijo se na pot pri zatiranji Trachom-a med prosto živečem civilnem prebivalstvom. Čestokrat zadr¬ žuje trachomatoznega oddaljenost od zdravnika, čestokrat njegov posel in čestokrat tudi mržnja in malomarnost, da se redno ne zdravi, posebno, ker je zdravljenje vže itak samo na sebi tako dolgotrajno, da se tudi najbolj vstrajnemu časih vse pristudi. Kljub temu priporočajo se nastopne naredbe, ki imajo namen zabraniti vsaj razširjevanje te bolezni: a) Vsak zdravnik, v mestu kakor na deželi, dolžan je oblastvu naznaniti vsak slučaj Trachom-a; za časa epidemičnega postanka te bolezni zglasiti ima zdravnik tudi vsako za Trachom tudi le sumljivo obolenje. b) Predstojnik občine obvestiti mora pristojno politično oblastvo o vsakem znanem ali naznanjenem mu poda,) navedenem slučaji. V krajih, kjer bi nastal Trachom epidemičen, treba to takoj v dotičnih in obližnjih občinah zglasiti, ljudstvo o tej bolezni poučiti ter na to siliti, da vsakdo takoj naznani občinskemu pred¬ stojniku vsakteri slučaj obolenja na očesu. Občinski predstojnik naznaniti ima, kakor vže rečeno, to dotičnemu političnemu oblastvu, ter zajedno skrbeti za to, da se, ako se še to ni zgodilo, oboleli po okrožnem zdravniku eventuvalno na svojem domu samem preiščejo. Ako potreba, posebno, ako bi bilo več slučajev zajedno v jednem kraji, odredi naj tudi politično oblastvo uradnega zdravnika, da na mestu samem bolne preišče ter o bolezni dalje po- izvedava. Dotični preizkovalni zdravnik, bodisi okrajni ali okrožni, pregledati ima vsikdar, ako se na Trachom-u oboleli nahaja v rodbini, tudi vse ostale v rodbini, ter tudi te poučiti o svojstvu bolezni in jim razložiti nujno potrebo, da se za slučaj obolenja počno takoj zdraviti. Vsakako treba vse poučiti o tem, kako da je moč zabraniti raznašanje te bolezni. Ako je dotičnik na¬ stanjen v prenočišči, v gostilni i. t. d. naj se isto tako preiščejo vsi, ki žnjim stanujejo ter opozorijo na ne¬ varnost. Od lastnika prenočišča, gostilne, naj se tirja, da dobi vsak prebivalec posebej umivalno posodo, bri- salko i. t. d.; ako bi se to ne zgodilo, naj se postopa uradno nasproti posestniku. 15 c) Zdravitev naj se bolniku olajša kolikor je to le mogoče; zdravnik naj določi gotove ure na dan, v katerih da zdravi bolne na očeh. V krajih, oddaljenih od sedeža zdravnika, v katerih bi se pa vendar nahajalo več bol¬ nikov, treba da zdravnik tja pride v določenih dnevih in tam zdravi vse v obližji bivajoče na očeh bolne, ki se v to svrho vsi lahko takrat tudi snidejo v gotovi določeni narbolj priležni hiši. Zdravitev je za revne brezplačna. Kako da se zdravi ta bolezen, to je stvar zdravnikova in omenimo samo še to, da je v takem slučaji zelo škod¬ ljivo in kvarno vsako vtikanje po neverščakih (mazačih), pred katerimi torej prav odločno svarimo; sicer je pa dolžnost oblastev, da z vso strogostjo postopajo v konkretnem slučaji nasproti dolžnim.