Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. 0 neprodirnosti (potapljalski zvon). (Dalje.) Učitelj položi knjigo na mizo in reče: G! položi na isto mesto, kjer je ta knjiga, drugo knjigo, a ne da bi prvo proč vzel! — G. Tega ne morem storiti. U. Na mesto knjige ne moremo druge položiti, ako ne vzamemo prve proč. Ponavljaj to ti in ti! — U. Vsedi se tje, kjer sedi L., T! — U. Na mesto, kjer sedi jeden učenec, se ne more vsesti ob istem času drugi. Ponavljaj to ti in ti! — U. Postavi stol tje, kjer stoji klop, B! — U. Na mesto klopi ne morerao postaviti ob istem času stola. Ponavljaj to ti in ti! — U. Ali moreš na mesto kacega trdnega telesa ob istem času postaviti drugo telo? R! U. Ker ne moremo na mesto trdnega telesa ob istem času postaviti druzega, pravimo trdna telesa so neprodirna. Ponavljaj to ti in ti! — Kar je učitelj dozdaj osvetlil, zbere skup.aj, tako-le: Na mesto, kjer leži knjiga, ne moremo ob istem času položiti druge; kjer že sedi človek, ne more drug sedeti; stol ne more stati, kjerježeklop. Trdna telesa soneprodirna. Ponavljaj to ti in ti! V a j e. Povcjte še druge primere, iz katerih izpoznamo neprodirnost trdnih teles! — Ali je stena neprodirna, ker moremo v njo zabiti žrebelj ?*) Poskus. Učitelj nalije polovico kozarca z vodo in prilepi na njega pri vrhu vode konec papirja. — Kako visoko stoji voda v kozarcu? M! — U. (vzame precej velik kamniček v roke in ga izpusti v kozarec.) Kaj sem zdaj storil? S! — U. Ali še stoji voda samo do popirčka? K! — U. Voda se je umajmila kamničku. Ali inoreš na mesto vode dati ob isteni času drugo telo? K! — U. Na mesto vode ne more ob istem času biti kamniček; voda je neprodirna. Ponavljaj to ti in ti! — U. Ako utopinio telo v kozarcu vode, ali olja, ali kake druge tekočine, stopi tekočina kviško. Na mestu tekočine ne more ob istera času biti drugo telo; tekočine sonepro- dirne. Ponavljaj to ti in ti. Poskus. Učitelj postavi steklenico na mizo, obvije cev lijaka prav tesno s popirjem tako, da v vrat steklenice vtaknena, ne more zrak memo nje iz steklenice. **) — Kaj sem utaknil v vrat steklenice? S! — U. Kaj je v steklenici? M! — M. V steklenici ni nič — U. Nekaj je pa vendar v steklenici, kar sicer ne vidimo; kaj je to? P! — U. Hočem vam steklenico z lijakom narisati. — Zdaj jo pa še vinarisajte! — U. (vlije hitro vode v lijak). Ali teče voda v steklenico? E! —U. Voda *) Netoliczka omeni na nekem mestu svoje metodike: ,,Pri tej priložnosti moram omeniti, da naj bi fizikarji zastareli izraz ,,neprodirnost", katerega otroci težko ume, zamenjali z drugim". *¦) Ako popir nckoliko zmočiš, da se napne, potem to namero gotovo dosežeš. ne more v steklenico, ker je zrak v njej. *) Ali je zrak tudi neprodiren ? K! — U. Povej še jedenkrat, kako smo neprodirnost zraka pokazali. R! — R. Vzeli smo lijak, obvili njegovo cev prav tesno s popirjera in jo utaknili v vrat steklenice tako, da memo lijaka ni mogel uhajati zrak; potem smo vlili hitro vode vlijak in zapazili smo, da skorej vsa voda ostane v njem. — U. Ponavljaj to ti in ti! — U. Zrak in drugi plini so tudi neprodimi, ker na njihovo mesto neraorerno dati obistem času druzega telesa. Ponavljaj to ti in ti! — U. Ali so trdna telesa neprodirna? B! — U. Ali so tekoča telesa neprodirna? C! — U. Ali so plinjava telesa neprodirna? A! — U. Ali so vsa telesa neprodirna? 0! — U. Ker so vsa telesa neprodirna, imenujemoneprodirnost občno lastnost. Ponavljaj to ti in ti! — Učitelj pove vse, kar je debelo tiskano, skupaj, in pusti, da učenci ponavljajo. Pripravljalni posknsi za potapljalski zvon. Učitelj postavi na mizo precej globoko posodo iz stekla, katera je deloma napolnjena z vodo. Kaj stoji na mizi? L! — Narisajrao to! **) — U. (dene na vodo košček plute). Kaj plava na vodi ? H! — U. (položi košček popirja na pluto). Kaj sem položil na pluto? A! — U. (povezne kozarec čez pluto, in ga potisne pod vodo). Kaj sem zdaj storil? R! — U. (vzdigne pazno kozarec iz vode). Ali se je zmočil popir, ko smo potisnili kozarec pod vodo ? T! — Zakaj se ni zmočil popir ? P1 — U. Narisajmo to kar smo storili! — U. (dcne na pluto svečo in jo prižge). Kaj vidiš zdaj na pluti? Z! — U. (povezne precej veliko steklo***) čez svečo in ga potisne pod vodo). Ali še gori sveča pod vodo? T! — U. Ali je prišla voda v kozarec? G! — U. Zakaj nij prišla voda v kozarec? S! — U. Čez nekoliko časa je vender sve6a ugasnila, ali kakor pravirao zadušila se je. Sveča le toliko časa gori, dokler je v zraku kislec, nek plin. Ponavljaj to ti in ti 1 — U. Naredimo še jedenkrat ta poskus, da opazujemo prikazen še bolj natančneje. (Ko sveča ugasne.) Ali nij čisto nič vode v *) Ako je cev lijaka precej široka, uhaja včasih zrak iz steklenice skoz njo v mehurčkih; kedar mehurček uide, kapnc nckoliko vode v steklenico. Tako kapanje gotovo dosežeš, ako steklenico malo stresneš. **) Kisanje je za zorno pouko jako važno; ž njim tako rekoč sestavljamo aparate iz njihovih delov, vežemo prikazen na jedno mesto, utisnemo poočevano prav živo v spomin učenca i. t. d. ***) Ako je steklo majhno, sveča preliitro ugasne. kozarec stopilo ? (Učitelj vzdigne kozarec toliko, da je spodnji rob ravno še pod vodo.) Iz kozarca je izginilo okolo jedne petine zraka; ta del zraka je porabila sveča za gorenje in imenujemo ga kislec. Ponavljaj to ti in ti! — U. Narisajmo to! — U. (popravlja še jedenkrat ta poskus z visokim kozarcem, zapre kozarec od zdolej se stekleno pločo, *) ga obrne in po- stavi na mizo). Kaj je porabila sveča za gorenje? Z! —U. (utakne gorečo svečo, katero iina na dratu, v kozarec). Ali gori tudi sveča v ostaletn delu zraka ? V! — U. Ta del zraka, kateri zaduši gorečo svečo, imenujemo dušec. Ponavljaj to ti in ti! — U. V zraku je jedna petina kisleca in štiri petine dušca. Ponavljaj to ti in ti!**) — U. Iz neprodirnosti zraka si razlagamo, zakaj voda nestopivpoveznjen kozarec, ako ga potisnemo podvodo; pod njim se popirček na pluti ne zmoči, goreča sveča še nekoliko časa gori, potem paugasne, akoravno se stenj ne zmoči. Ako čez nekoliko časa uzdignemo kozarec tolikokviško,da,jerobravnošepodvodo, zapazimo, da voda v njem stoji više; izginilo je blizo jedna petina zraka. V ostalem zraku ugasne sveča. — Zrak obstoji iz dveh plinov, iz jedne petine kisleca in iz štirih petin dušeca; kislec je potreben zagorenje, katero pa dušec duši. Kjer sveča ne gori, tam tudi človek ne more dihati; brez kisleca torej človek ne more živeti. Ponavljaj to ti in ti! — Potapljalski zvon. Ako bi bil kozarec tako velik, da bi se v njega mogel vsesti človek, bi v njem tudi človeka lahko pod vodo pogreznili, ne da bi utonil. Pa kaj bi se vender zgodilo s človekom v tej posodi pod vodo, ko bi mu ne privajali čistega zraka? A! — Naredili so tako napravo, v kateri se človek podaja na dno morja in imenujejo jo potapljalski zvon. Ponavljaj to ti in ti! Potapljalski zvon je štirivoglata omara iz litega železa, katera je od zgorej ožja, kakor od spodej. — Ponavljaj to ti in ti! — Ta omara nima dna, ob stenah iraa klopi in na vrhu luknje z močnim steklom zalepljene. — Ponavljaj to ti in ti! — Po cevi iz kavčuka privajajo čist *) Zato naj bo kozarec brušen. **) Ta poskus naredi tudi, ako bereš v berilu o zraku in njegovih delih. zrak v zvon; pokvarjen zrak uhaja na spodnjem robu v mehurčkih. Ponavljaj to ti in ti! — Narisajmo zvon s cevjo in zaznačimo privajanje in uhajanje zraka s pušicami! — Zvon visi na močnih verigah, na katerih ga se strojem spuščajo v globočino morja in spet kviško vzdigujejo. Ponavljaj to ti in ti! — S potapljalskim zvonom morejo utopljene stvari iz dno morja na vrh spraviti in tudi pod vodo zidati. Ponavljaj to ti in ti! — Učitelj zdaj ponavlja vse o potapljalskem zvonu skupaj in pusti tudi učence ponavljati. (Dalje prih.)  —-4il mm ¦...-...—-.:;:-.— &L