Izhaja vsak pondeljek 'n ietrtelt ob 8. uri ~- predpoldne. — *tane za ce/o leto 151>., z*polleta8 L.,začetrt /ete 4 L. Za inozemstvo ce/o leto 30 L. n* naročila brez doposlane naročnine se /Je oziramo. Vdgovorni urednik: WtfWD O-REL. GORßKAi.'iim števiika 68, V Gorici, v ponedeljek 27. avgusta 1923. uimk9 v/. Hefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dogovo- ru in sep/ačajo vnaprej Uist. izdsja konsorcij rG0WŠf(LST7lAŽE» Tisk. S. Spazzal v Trstu. Ciprava in UredniŠfvo: ulica Mame/i 5. (prej Scuole). Maš naraščaj. , (>n'lični in narodni položaj, v ka- (1"CI" živiino, j(j brezupen. (> -človek l01u^ IK) nnsi lopi doZoli, vicli toliko ^rašujor-ili pogledov in sliši toliko ^lostno radovednosti, da se mu zaC- '• c krčiti srce v strahu: kaj bo ? No. *.6tl odloki in druge odredbe vludo, , ^"'''ajajo v doželo, razni tuji in lül»af-i el emeriti, ki bi radi osvojili |üsl»0(lujofo stališce nad nami, ne- ' (!Vl'ii(v šikane, ki jili morajo vsi za- Ct'"' na.šinci pretrpeti, povzroeajo, ^ «o ninogi inialoduwni in se po de- 1 vcdno boli širi st rah prod bodo-f:- . *Viil (cm nialodušueženi in obupa- °cim hofcem-o povedati dan us bodril- .. M "lalodusjuost iu brezupje, ki so r l ^"'jwnl jeta, nista na mestu. Na- (, ' ki si (Jpia prirejati kiatoliške sho- ,° *ot jo soikmji, ki so vrši v (oh )y\}{- V J"JMiI)Mani, je tako žilav, kre- jj ]|i knlturno visoko stoječ, da jo 1 s">o mi priniorski Slovenci res he '°v 0(u><1/-ivna vojfa toga kvišku hre- ti/ ^a iwi'oda, toda, mjegova poli- }} Tiil< Rospodarska in kuHurna mop. l)rtvzdvomno tudi našia naj-čvrstejša I °.ra. S to lvašo izjavo nočonio vigo- ' jati kakih ircdonti.sticni:hi nuneiij, 1( vV(i »nar- bes' °'- ^i.)?° ,2'tal te našo pognumo s0 j^'0 trp'k'o 'iiasiriehnil. Zatrjovanja ],Ori('i>a, bo rekel, toda nain nič jio j),, 'atfu.jo: mi. snio kljub vscniu ))r('z- u})l llJl 'll nevpoštovana raja, ki jo j^°J(;»ia k smrti. liio' (' llotolažoni. vi črnogKvdci ! ^^Ivoiiino so tožko priliko, v kato- (>. So ljoritno. Maraikdo, na katoro- H\) ] <»r-ii riaM z vso gofovostjo, jo sVoi\ ^al>isati ]ia rnoranio v cast \i 'fJlv ('l'^la ^!n svoJ°J?a ^judstva, da '"'^ilv'0^1 °L<>i'čeiH) obsoja vso tako kljjjv^^'^ozci. Toda h torn So ni za- 'litn • Uo 11{l«c lvoro-rilo. Prijatolji vc (li„ ln vcsolito so: naša učooa se inla-; j(*i)a "T nasa bo(]o<;nost jo noi^okvar- H^t' ac'n-i° todjie so so vrSJli razni %¦, n^ iiaso srodnjo- in vis-okosol jf3 orn!«i(lino, ki so vsi dokazali, du ?'>tv( 11JL*(-m narašCaju j)ravi dub, po- V()ij,'>Ya^na Ijubezon in nezlornljiva ^Voti l0 ŽJvlJ(>"J11- Mcvu, za.ln Itorlimo «!•», v *'*¦•••••••¦¦¦•¦••••••••••••••••• Siri*e Naroiajte Berite »QcriSko Straio". Kai se godi po svetu? I'isati o novostili jxilitienoga zma- ¦čajia postaja vodno bo 1 j težko. Vsi H\- tinio, da visi nokaj težkoga v ozraeju, toda dognati vso vzroko sodu.njoga jioložaja jo skoro .noniogci-žo. Brez- dvoiiuio se vsaka, vlada liori, da J)i doso.gla fimve-C vspebov in ])ri ton» no izbira srcdstev, ki naj se jib poslu- žujo, Brezdvomno j«1 pa tudi, da vsi odlof'ilni krogi to vodo in so vslod to- ga lnedscbojim skrajno nozanpljivi. Naj omoniiiio knatko sanio nekato- ra vprašamja, ki razburjajo v zad- njih dnevib svetovno politif-no jav- nost. Francija in Nemčija. No da l)i ])i'otiravali jo gotovo, da tvori fra.ncosko-nornško razmerjo n.aj- Klohlejši in najte^.ji povod vscl» ;ned- luii'odnilii sporov. Francija bi rada dosogla, <]«, bi. bila Nomčija vslod svojo gospodarske oslalK'losli 'njcrnu najnianj novai'iia. soseda, NomCija. se ])a iioiio vkloniti in niisli na osvoto. Novi dr^. kanclor Srosemann je \,\\ v svojih izjavab, ki jili je podal ob j>i'i- ro.iku svoje vliido, zolo sjiravljiv tor jo hotel ločiti gospodarsko in politiono vprašanjo sj)oi*a, toda vspeh toga»njo. govoga koraküL jo zel-o dvomljiv. Francija si je priborila sodaj po voj- 7ii nadvlast v Kvropi in si jo hoLe tu- di obdržati, kljnb teimv da, so ji raz- ni «prijatolji» y^elo nevoSčlji>''. \ cliko l)olj kot. polit'.C-: glost, v katej'o jo poti.-nil.a vojiia Norn Pi jo, tla<;i n.jen svobodni l az- mah vprašanjo valuto, ki grozi \ z.ul- njom času "vniCiti vso gospodai'stvo nokdaj tako inogorno in cvctoče tli-ža,- vo. Zadinje dnevo je toPaj marko zo- pct nenadno j wad el i]i dobito sodaj za ainerikanski dolar žo 7 milijojiov ncnuvkih mark. Položaj ])ostaja sove- da novzdržon, toda, po našem innonju no samo za dolžnika, tomveč tudi za upnike. Gospodarska jii'opast NemCi- je bi ne tirala v pqgubo samo nje kot dolžnikia, temvec bi bila vzrok za se vočje oslabljonje (wropski.li, gospodar- skib vrednot. Vslod tcga so Franci- ja boji ])oseiv:i po skrajnih si'odstvib in Nem-Cija razmoroma mirno 6aka, kako so b-od'O rešila vprašanjn, ki so v marsikaterem poglodu zanjo ziv- ljenjskega pomena. Francija naj omogoči Neničiji gospodarsko dihanje. Dr/,Mvi)i kiinelor StrosoiDtuin j<; imol 21. t. in. o priliki hanketa Zvezo ijiduatrijcev in trgovcov volik jjolitic- ni govor, v katerem se jo bavil s fnin- eoskimi zialitovami glede rošitve ro- parai"ijskega problomu in z ncmškim ri()trjU)jo-))-olitirnJjn p-olozwjeni. Izva- jal jo med. drugim: Notrwnja saiiia-cija j*' |>rodpogoj za Tispos:no iidejstvovianjo na ZAiivanje- ]joliti<:nom polju. Vlada uamerava v to svrho imtamoviti dovizni fond in izdati i^e razno drngo ])risilno ukrepo. Nemcija nikakor ni «ama povzrofila katastrofo svoje valuto in vidi v izja- vah angle'Sko vlade praktično reži- tov roparacijskoRia vpračanja. Tudi srnnfcoski ministrski jiredsed'nik je ozna^il prakliftno rešitov repamcij- skoga. in-oblema za cilj svojo, politike. Kot pozitivno zastavnino zalitova snan-coska vludia giaran.cijo nemških žole/jnie in vsoga gospodarstva, jo- leg kontrolo nad ncmSkimi carinski- iMi dobodki. Čo iina francoska vlada rosno Tiameno, debiti ]>o j)otckii mo- riatorij'a za iH'msko dajatvo pozitivno garancije, potem bo mogoco priti do sjjorazuma. Vejidai' pa Nomeija za- časno zasodbe rurskega ozemlja in pi'ilastitvo J^orenja,, njogovib zelfz- nic, posameznili rudnikov in drugib posestev ne more smatrati za ]>odl'a- go reSitv« v reparacijskem vpraša- n ju. Vprašnjo nemškoga Poren ja ni vpra.šianjo kompromisov, teinve-C živ_ Ijenja. Sprojol sern % ziadošconjom 'v.. javo francoskega mjnistrsko,ga fire;!- sednika in vlade, da no /.asleduje po- litičnib ciljev in da so ne bavi z anoksijskimi rnislirni. S to izj'avo j>a so jrredJožcna resitov n<1 da zdruziii, Pe so ne odstranito obo toCki gosiio- darskoga znaP.ja, ki bosta odprli j)ot za praktično resitov. Nemuja ui(»ro le u];ati, da so bo našel sporazum jnod zavezniki in niato z NomCijo, ki bo ugodil vi];raviPenim zahtovam upni- kov in obenern oniogo-fil razvoj Nem- f-iji. Vsebina belgijskega odgovora Angliji. Belgijska vlada odigovarja. v svo- ¦jejn odgovoru Angliji najjtroj na argiiiticnte angle.škoga zunanjega mi- ni-stra glode prioritete reparacij in kljiiča o-razdelitvi, kakor jo bil dulo- cen v Spaiaji. V nadaljnem dokazu- je nota. da jo Anglija prejela od Noiu- rii'1 i':i\nn tako visoko vsoto kot ijodlai'i svojil; »»rodprn.vif1. .'\ma jiuiiiivlja »tivlaCovanje konkiot- nih odgovorov s «traini Nompijo in poudarja, da so strinja gledo zakoni- tosti rubrske zastnlbe s srancoskim stfl.li.scem. Končno lazvija bel(gijska vlada v svojeni odgovoru lasten ropa,- r^cijski n'acrt, ki bi mogol služiti zh pod I a go intoriJiJnistorijalnih j).oga- janj. RešVo vpraäanjü na kritični točki. lialijansko--jugoslovansku poga- jf.rija so prišla n«i krilično 1o(;ko. Mussolini je 8. avgu.sta preko jued- sodtiika ita.lijian.sko dolngtacijo v pari- (otni koinisiji izročil jugoslovans.lvi delegaciji spomonico, v katori sc-oine-. nja, rašanju, i>ri- •jnornn jnridrzati si poj»olno svobodo akcijo. Jngoslovanskega odgovora dotlej Se ni, ali jugoslovtanakc vesti o bajo doso^onem sporazumu kažejo da jo itialijanska spomonica uapravi- lia vtis. Italijanska vlada jo za 1a. ko- rak zialitovaia odobrenjo od prijatolj- skih velosil in je tudi dobila. Pod svobodo akcijo, ki so omenja v spo- monici, so v sedanjil) okoliščiMttb ne more razumeti drugega nego ankowi- jo Heke s prednodno odpovodjo ra- j;«llsko pogodb«. Italijanski minirmil- ni })rodlogi za rešitov reškega vpra- anjisl, kakor so navedeni v omenjeni sjxmienici, obsegajo štiri glaviie to-c- ke in, sicer: 1. l\G:r!:o vlado prevziame paritetna komisija.. 'L. Paritf^tna komisija \n*'k\n^v p')li- ticjio in administrfitivno \\\>yv ko na italijansko vlado. .'}, P'aritoliiia komisija nj»j-avJja. skupnem konsorcij a z žoleznico. -4. Baroš in Delta pridet»i pod jugo- slovansko suvereiiit(;to, vondar osta- rieta 99 let skupuo z Heko kot ineloč- ljivi corpus. V. katoliški shod v Liubliani. V.>a. Jugosla , i ja. zivj tr^nutno J>od vtisom volikoia kiutoliškega Kiioda, — prvega v novi jugoslovanski dr- žavi, — ki se jo pričel v soboto 25. t. m. \lada s kraljem vred so jo vdeJe- žila kongrosa. Nimamo še nikakili poroPil kako so jo vršila mjanis<'staci- j'a v iiedeljo L^». t. n»., toda žo j>o jjoro- Cilih o sprejemij moramo skb-pati, da je doživol-a Ljubljana dTievo kot jib ,še ni vidola. A/wstolski uuncij I>ellf- grinetti sc jo pripoljal v Ljubljano v Hproinstvu zagrrbškega nadškofa dr. Baura z avion» obi loin. Ob 5tih jo bil v sale-zijan.sk('m samostanu na Ra- kovniku, kjoj- ga. jo prifakovala de- j)ut;acija ljubljianskoga občJnskoga svoia in pripravljalnegn odbora V. kat. shod«. Podžupan dr. Stanovnik jo pozdravil nuncija v krasniJi bese- dab, povdiarjajoe, da pomojija kat. shod za slovensko ljudstvo in posob- no šo za bolo LjuHjano poživl]enje in pog)otoit"v vseh kaltnrnih in so- cialnih sil sfovenskega naroda. A]>o- stolski Diiiicij PHIeyrinHt i so j'1 v Je- pih slovcnsklh jjosflah ^;i h vaiiJ za- stopxlvu ol)činskega sveta za Ijubez- niv sprojem. Ap. nUncij Be je pato odpoljal j;red »tolnico, kjer so se zbi'ali <:orkvi»ui in civiJri' ' '--mi stvoijiki tor or^ani^-ooij^ , . <,', ljudstva. ]..;¦ ino veJiko zbi-alo prod >vi^a c]jali l^arski nadškof dr« J)obrecič tej- katoliski lakademiki iz LiUoja. Ob pol potib se jo j)ripeljji.lf» YM slnvi'iirwi' •/ v,'ntii,,i skega. Na shod 8o jo pj'ii'oljalo z,e voliki» očetov frani-inkanov iz Bosne, Ilorc govine, Dalnuacijc iin iz ilrvaske stirinii provincijali tor vse jiohio via- kpv Štajorcev, l^rekmurc^v. Koro^cov in Hrvatov, O nadaljnjern potoku ic hp/.iivdim- no najvecje prirwlitvo m©d Slovenci, borno porocali prihodnji-P. DNEVNE vESTI. Evharistični shod v Idriji. Duo i!). avgusta t. 1. so je vršil v Idiiji e\ haristieni shod, ki se je uaravnost Sijajno obnesel. Iluda ncvihta ob K5 zjutraj je sieer bolj daljne ljudi odvrni- la, zakaj 3—4 ure hoditi peš v hudi plolii ni prav prijetno. Vendar je bilo okroK i<)()ü vdeležencev. Ob 10. uri je go- voril msg. Ing. Valentinfič n Fvhnristiji v okrašeni cerkvi. Gmberjevo mašo jo izborno prepeval veliki mešani zbor, katerega jo spremljalo JT mož orkestra. l*oi)oldiu? öd \-2 jo bila skupna molitvena ura, nato pa prekrasni go vor g. dr. Brumata o Evharistiji in naši mladini, kateregn jo poslušaio vse v največjim lanimitnjem. /atom se je vršila vclika procesija, pri kaleri so bile zastopano vse župnijc idrijske dekanije in šo so- breljska, Icerkljanska, otaleska, bukov- ska in novaška duhovnija. Poleg toga so se vdeležili sprevoda tudi zastopniki raznili civilnih in vojaških oblasti. Bil je dan kot jili jo Idrija še malo do/.ive- la. Vsem, ki jo nravstveni preporod našega naroda pri srcu, izražamo samo željo, da bi si tudi v svojib sarah i-zvršili prazniki, ki bi tako glol)oko scjzli v riisivovanjo našoga ljudstva. III. Ljubljanski velesemenj se vrši letos od 1.-10. septembra. ia priredilev bo po svojem sijaju prekosila vse dosedanje in se l>o vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Razstavijo najuglednejše domače in tuje slrme v 21 skupinah na sejmišcu, ki obsega 40.000 m^, kjer je pcstavljenih 8 velikih in okrog 00 ma- njših paviljonov. Razstavi 750 tvrdk. V tern času bo Ljubljanski velesemenj zbirališče vseh gospodarskih krogov in bo nudil najugodnejšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga. Velesejmska legi- timaoija, katera se dobi pri Ljubljanski kreditni banki v Trstu za reno Din 50.— upravituje na 50% popust na železnicah za osebne in brzojavne vlake od obmej- ne po^iaje do Ljubljane. Znižana vozni- na na parnikih jugoslovanskili paro- brodnih družb. Vizumska pristojbina na podlagi legitimacije samo 5.— L. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru bo posloval stanovanjski odsek, ki bo zasi- gural vsakemu posestniku zdravo, ceno in udobno stanovanje. Odpustitev Ictnika 1902 iz vojaške službo v Italiji. Na podlagi poro-eil listov je vlada izdala odl ok v vojaškom uradnem listu, ki določa, da j«1 odpuščen letnik 1902 iz vojaske službe. Odpuščenjo se prične due 6. sept, ter konča z dnem 30. sept, t. 1. Odpu&čeni bodo vsi vojaki rojeni tekom leta 1902 iali prej, katori imajo \2% niesecev voja- ske službe. Nov zlat tknar v Italiji. Finančiii minister je odredil, da so izda ob priliki prve proslave faši- stovake rnvolucije nov zlat 100-lirski denar, ki bo nosil na eni strani kra- ljovo ))odol)o, 11a drupi pa liklorski svožonj (ziiak fašizma.) Pevski zbor našega učiteljstva v Ttalij; .SoUco v zadinji «dor. iMra/j/> nur ranio popraviti v toliko, da so vrši turncja v dvoh delih in sicer v Vi- dem, Benetke in Bolonjo v času od 18. do 20. »opt., v ostala mesia pa o boŽKUl. Velcsejcm v Bratislavi. Dne 23. t. in. so je vršila svečana otvoriitev HI. mednarodnega donav- skega velesejma. Vdeležba je bila ogromna. Velosejem je otvoril pred- scdnik, poslanc K. Stodola, ki je v oi)širnem govoru očrtal pomen vele- sojnia za gospodarski razvoj češke republiko. Zavod šolskih sester v Tomaju na Krasu. N;i. prijazuein gričku Taboi' poleg žup- no cerkve tik za vasjo stoji obSirno po- slopjc, ki ga lahko vidiš iz vseh krajev naScga Krasa. Tu je slov. zavod šolskih soster, ki imajo ljudsko šolo z intor- natom. 3'rijazna lega, mična okolica, predvsem ]>a zdrav zrak, vse to ga je y.e od nekdaj priporosialo, da je bilo prod vojno mnogo gojenk. Mod vojno jo moral zavod svoj delokrog skreiti kor mu je vojaštvo zasedlo prostore ter mu prizadjalo na poslopju in pohištvu mnogo gkode. Tokom zadnjih let, so je polagoma opomogel, da zopet lahko sprojmc večje število gojenk. Sprejema gojonke ljudske sole v oskrbovanje in pouk. Poleg predmetov ljudske sole se vadijo učenkc različnih ročnih del, po želji s(! poiirwjejo proti primerni od- škodnini v glasovirju in goslanju. Me- sečnina znaaa L. 150. Sirote, ki nimajo promozonja se sprejemajo po dogovoru tudi po znižani ceni. V zavodu je tudi gospodinjska sola, ki ima namen, pripraviti dekleta n:i njih bodoci poklic, kot gospodinje in matere. Vsako leto sta dva petmesečna tečaja. Prvi tečaj zaene letos radi slav- nosti petindvajsetletnioe 10. septembra ter bo trajal do konca januarja. Mescc- nina znasa L. 150. Natanf-nejša pojas- nila daje zavod. StarSi ! najboljša dota, ki jo morete dati svojim lu'iirnm je primerna gospodinjska naobrazba. To dote ji ne more nihče vzeti, niti zapra- viti. Zato ne zamudite ugodne prilikc. Prognje za sprejem v gospodinjski te- f:aj so vlagajo do 1. septembra, za ljud- skošolsko gojenko ]>a do 30. soptembra. Ustolioouje uovega škofa v Trstu. Kakor slisimo iz dol;ro iiisorinira- :)ili krogov, bo novi I;/a.sko-koj>erski :k(if dr. 1'Vi^.ir i.osvc-'c-n in ustoličon due 3. novembra n;i d;m skofijskega ]iatrona sv. Just a. Prebivalci Zadra. Danes stejo Zailor 8.000 , j^invai cov, med ton» ko jiij je proje iniolu Hi.000. V niilanskfni listu cSocolo» jv iz.šel Clanek, v katerein so opisujc lo/.ki sodanji gospodarski jioložnj most a. Vatikan in beofiradska vlada. Minister veto dr. .lanjič je izjavil, da hoče naj)i"ani Vaitikanu voditi po- litiko sporazuma, tako da bode kato- liško svečeništvo v Jugoslaviji za izdal skladbi svojega brata. mesinoga kapolnika v Koprivnici (Hrvaško) in sioer «K v li a- r i s t i č n i pesrni» za mošan zbor (stano (i.— L.) ter «L a v r o t a n s k o 1 i t a n i j e» v cast Svotogorski matori Božji za mešan zbor (stane 3.-- L.) flosp. založnik A. Adamie daruje od razpro- dajo zgoraj označcnih skladl) 5% za Svotogorsko svetišiie. Priporočamo na- šim zborom, da se ])o.služijo ugodne prilike in nakupijo skladbe nnšogn požrtvovalnega skladatelja. Evharistiini kongr's Vabimo n.a cvJiari.sticni kongi-os v Vipavi in Logu pri Vipiavi due 11. in 12. sop tern bra 1.1. A. Prireditvo \- \'i]>,ivi dno 11. so}, tembra jiopoldno: Ob 2. molitov k «v. JJuliu in. blagoslov. Nato zborovanja v 4 od- sckiilii: za diiliovnike^ organiste, cor- kovniko in sjjlošno zsa Ijudstvo.s po- Hebnim ozirom na kršč. luladinsko. cerkvene in prosvot-ne onganiziacijo. Od ^6 do ^7 cerkvona pobožnost. Ob 8. uri »kupno zliorovanjo z govori in petjem. B. Prireditve v Logu dno 12. sep- tembr-a: Corkvoni govori ob (5., 9,, 10., 1. in 2. uri. Ob G. uri skupno sv. obliajilo, ob 10. uri po pridigi pontifikalna sv. rnaša, po pridigi ob 2. uri popoldne slove»na procesija z Niajsvotejsim. Evb-aristični shod jo namenjon za dekariije Čnii-če, Vipava, Postojna, Trnovo in Sent Peter pri Gorici. Kdor zeli prenocišče, jiaj se takoj oglasi pri župnem uradu v Vipavi; ravnotako radi prohrane. Splosno volja načeio, da naj udoleženci za 12. September hrano prinosejo soboj. PODLISTEK. JULES VERNC: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. Preiskali so vse dohode im rove do najširših nadütropij, ki so prihajale na plan v bližini Irvina pri razvali- Tiah dundonalskega gradu, kajti vsi so bili mnenja, da je ]>o tej poti imel stari Silfax zvezo s površjem zemlje, bam or je moral po živila za svoje borno životarjenje. Kar se tiče «o- gnjenih čarovnic» jo bil zdaj James Starr trdno prepri6an, da je stari Silfax od Casa do •Casa zažgal iz- puhtevajoče vetrovne pline, ki so se v onetn delu jamo razvijali in s tern povzročil ono, -često opazovano pri- kazen. In iniener se ni motil. Tod a, žalibog, so se vsa poizsledovanja brezuspcšila, James Starr se je v tern nepresta- nem boju proti navidez Tiedosežnemu sovražniku počutil silno nesrečneiga, čeprav je to potrtost skrbn.o prikri- val. Tod a •čimbolj se jo bližal dan }>o- roke, tembolj je naraščala Jijogova skrb, ki jo je potožil edino-le stare- mu nadpazniku. Tudi ta je bil vedno bolj vznemirjen. Konečno je napočil določeni dan. Silfax ni dal nikakega znamenja, da že živi. Od ramega jutra jo bilo vse pre- bivalstvo Coal-Cityja na nogali. Rud- niško delo so začasno ustavili. Plo- zalci, delovodje in. delavci. so na vsak na^in hotoli starernu nadpazniku iz- kazati cast in njegovemu sinu j)a vdanost, za kar so tutili dolžnost. Ob enajstih naj bi se pričela slav- nost v kapelici St.-Sillesa, ob bregu malcolmskega jezera. Ob napove^lani uri so stopili iz ko- taže Harry, ki je vodil svojo ma ter za roko in Simon Ford z Nello. Njim je sledil James Starr, ki je bil navidezno miren, a je v restnici pazil na vso okolico. Za njim je pri- sel. Jack Ryan, ki mu je njegova ducUaraka opniva kaj dobro pri- stojala. Nadalje so se j)ridružili ostuli toh- niki iz rudnika, dostojanstveniki iz Coal-Cityja, plezalci in drugi prija- telji siarega nadpaznika. ravnotako tudi vsi člani obsežne rudniške dru- žino, ki so tvorili prvo prebivalstvo Novega Aberfoyla. Zunaj jo pripekal eden onih žgočih avgustovih dni, ki so posebno po se- vernih dežtdah prav ineprijetni. Celo v globi.no jamo je pritiskal soparen zrak, da je bila tu toraperatura ob- cutno visoka. Ozračje se je polnilo z eloklriko, ki so je zbirala jk> vetrov- nij) rovih in, v volikem malcolmskom predoru. V Coal-Cityju — nekaj prav redke- ga! — so danes opazovali nenavad- no nizko padanje barometra, tako, da je v resnici obstojalo vpnaftanje, če se ne bo pod oboki plasti razelek- trila ncvihta. V rosnJci pa .se ni tu zdolaj živa duša vznemirjala radi pretečega zračnega neurja na povrsju zemljo. Natančen v.si>orod se bo dobil lul zujinih ui'aclih zgoraj omenjenih ^e' kamij. Hadi ponianjkanjia stttiiovanj j(1 /l' leti, da bi društva na zl)orovanja v Vipavi o(l}Kjsla1a !<• omejono štov1'0 udoležencev, ucJeležba v Lngu (lne 12. sep. pa nnj bo kolikoi1 'iiogo^6 pol-iioš(eviln:i. Gdkritje sponiinsko ploš^o i A. Kržičii. J»»o 5. avg. I. 1. je bila v Hakit»1 nad Borovnico odkrita l(^>a spoi"111' ska pločča + prosesorjii, fiastBCmU kanojiiku, slov. pisatelju in vz^oJ1 lelju. AntoTiu Kr/Jru. Nevihta v Gorici. V jx'tek, zverer in ]>o noči j« <^'VJi'' la nad Gorico silna nevihta. M('(l n'^ vihto je razsajal silen vihar, ki JL inarsikje povzročil oMutno skodo- Sedaj, ko je že su.ša skoro vwe vii-1'- ' l:a, iuiamo dožja v izobilje. Pozor onim, ki gredö v inozemstvo- Vsem onim, ki hočojo potovat' Jugoslavijo, oz. Nemako Avstrijo j^ Ijamo, dia prihaja vsaki dan iz T1"- v Gorico (prodajalna K. T. D.) $°. spod, ki je pripravljen oskrboti P1*0. rnali odskodnini vi/.um /a Jug<>*la^ jo, oz. Nemško Avstrijo. Kdor.^ torej potovati v zgoraj navedeni (11j žavi in imia pripravljen ])otini list ]}i[> im izroči v prodajalni K. T. 1). ¦ •¦¦••••«•¦•¦•¦¦¦•¦•••¦•¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦""*,»*' ••¦«¦¦¦¦¦••¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦•¦¦¦a ¦••¦••• Gosnodarstvo. v A L. U T A. Dm« 25. avguntft bi dal ali dobil: za 100 din:irj(!V — 2410 — 24-50 1. za 100 av8tr. kron — 3*2 — 34 Bt. za 1 dola* — 23-------23-15 1. za 1 fimt 105-2.r> — 105-50 1. «Prakttäni sadjar». To jo naslov knjige, ki je WLvnok9 izšla; je zbirka najvažnejsih sadj'11' skih naukov, f)ojas.njona s 2i t^ nimi ])rilogami in 92 slikami v W stu. Knjiigo je prired.il M. Hurnek, vr sadj. nadzoriiik. Obsega 400 stra-i»1;,. Izgubljeno najdeno. Neka oscba je naäla dne '^3. t. iß- Travniku zlato brošo. Kdor jo jc vii^ ' naj se oglasi v upravi «Goriške Stra^ kjor se mu vrne. .*»" Pasji zapisnik. Q. Po odredbi Iržaškega prefekU ^ ra vsako županstvo imcti pasji * pisnik, v katerega so zapifie: ime bivalist'c gospodarja; st'arost, lm5^! spol in posobne zinako psa; dan ^ sa. — V?ak pes, ki so naUa]ropr()stos-t, ki. jo jo bolj ljubila- .^J vsak najbogatejši ,nakit, ji jo i>«^fl'y se vocjo privlačnost. Laso ji je ^1"^ edino takozvani «snood», pestro^J trak, ki so ž njim posebno mlado ^ ledonCanke rade lišpajo. Vsa tlrUij(;i je hitela k k ras no ozaljšani k-ap° .0 St.-Gillesa. Na nebu Coal-CHyj*^ nonavadno močno žarcile eloktJ1 ,# svetiljke s pisaninti stekli, ki f)° steli kot gores.i kalcidoskopi. j., Častitiljivi župnik WilliaiD **A son naj bi izvršil poroko. Prod ^ kapelico je čakal ženina in ^eV' ¦^ ± Kaj je novega na deželi 2 dežele. Sedaj se odkl an ja državljanstvo ^uhovnikom rojenim v Jugoslaviji, >t Že vcö ]p| službujočim v novih ita- Jljanskih pokrajinah. Zameri so jim, ^il ii'^o takoj početkoraia okupacijc kazali siinpatije do nove države. V kako dolikatnem iti tožkem položaju J^ bila 1. mis in 1919 kntol. dnhov- Sl"ina ! Naj jo prijazno obeovala z no- yo doslirni ltalijani, so jirn očitali, da So izdajalci domovine; če so pa lc malo kazali simpatijc do bratov on- sti\i)ii incjc, se ji.li je odgnalo v Nardi- jVio «'ili Sicilijo. Ako so so držali ko- *kor mogoCe neutral no, so bili zopet ^abolcženi v posebni knjigi, da so llflsProtniki Italije. Takratnc opazkc •S(Xlaj nioiula doloiujojo kdo naj za- Pusti svoje mesto iin išče drugod slu- "'¦• Ko se je v Kapahi določila stal- »ia nieja in se je vedelo kam pripada- ÜI(>i je dubovščina storila vestno svo- i0, tlolžnost nasproti novi državi. Ako 111 res, naj se le navedojo posumezni ^učaji ! Da še več ! Po Kolmridski ^reci jo bilo vse pol no Jtalijauov n{J raznili krajiiht. Kako so jib spre- 1?" tukrat dubovni, jih tolažili in ilxn lajšali težavc ! Naj omenim lo cti j n^J. Neki zupnik, ki žc 10 let de- VlJ° v novem ozonilju, lnora sedaj ^.v°jo službo zapuatiii in ga vlada si- .l> naj se v kratkem umakno čez me- J°"v!>n J° l)a takrai, sprejel pol no žup- 'U'š-Ce izmučenib in zabredenih voja- *°v, nisnio imoli živeža, le toliko llam je dajala, aprovizacija, da nismo ^ f?lada umrli. In župnik jo videl ta- **> zdolane vojako, ki vm tudi pa.r dni 111 s<> skoraj ničesar vžili, pa si je sam H<^\ odtrgial in jiin kolikor mogoče ^jšal bedo. Zato niora pa s«'daj iz f^ije, kajti on jc «n-emico d' Italia» *n Hoben rckurz no pomaga. Opaz- ^tl kakoga uraduika ali podčaslaiika ^lostuje, sodba j>ravična ? Ho *KEŽAK. ^ri nas 'na (ioriškem sc je agodilo 1 ^ebrojno nosro-f. z gj-anataini, })ri ,as jo pa graimta nckaj novoga. To- y.f| ^ijiiib temu jo tudi pri nas povzro j.11 ^- težko nosreCo. lz St. Potra »tre- Jajo v maSo puste traviüko in pašni- ,° 2Mi posknšnjo. Z ono tako gra:na- °, ki jc j)ri n,as fciakor smo žo rokli ekaj novega, so se igrali otroci-, ki p° ^uirojo pusliti ničesar pri mini. ,nPonnnjamo samo So, da jo bil raz- !: as> v katorem so svarili prod gra- «¦'janiii objavljcsn samo v VaftCini m vašeini otroci — Stirje so bili — Srauato vrgli v ogcnj. kjer jo so- vcda. ra.zp(K'ila. .Poslodico so bilo grozne. Enoga 11-lctnoga jn'iduoga fantiča je raznesla, dnigega je tako tožko poškodovala, da so ga morali takoj odjioljati v Ti*st v bolnico. Va- rnjto so ! BRANICA. V duevih vsakdanjosti in dusno za- spanosti tako dolii'o do kak duliovni polet im užitek. Tiakega smo imeli tu- di mi due 13. t. m. ko je prišol k nam za. podelilov sv. birme lias ljuljljoni nadvladika. Malo smo mogli ]>oka- zati na zunaj svojo vdanost in Ijulio- yavi do njoga; toinbolj smo ji-a Cutili glolioko v dufti, kdo dia j)ribaja k nam. «Z Vami smo vsi» se je glasil jjozdrav pri sprejemu. Čutili smo gorkoto resmic vo-čnih, o^revali smo so pa tudi ob poinižnosti namestnika Kristovo.ga. «Kako so g. nadskof prijazni z vsakem», to jo bil en glas po coli dubovniji. To ostane v Ijud- stvu, to vloče! Vsa slavnost so je vrsila ljubko. Tudi na torn lncstu ponavljamo besedo moža, ki se mil jo zaihtvalil v imemu dubovnijo: «Tožki so fasi, molite za nas, mi pa za Via.s»! TOMAJ. Petindvajsctletnica ustanovitve zavo- da šol. sester. Program: Dno 1. sept. Ob Oil» sv. mnšn v pros!. Tioldmiijerjn; Ob I.1), prosl. p'otiiuivnjset- letnica ustanov. solo: Doklamacije, go- vori, dramaliciia. slika, blagoslov v ka- peli. Dnc 2. sojit.: Ob (J. sv. masa, ob 11. otvoritev j-a/.slave /,ensk. roč. del, ob 13>2 dekliški seslnnek, ob 15. blagoslov, nato ljudska. proslava 25. lenice zavoda: Deklamacijo govori — «Ljudmila» dra- ma v petih dejanjih. Med odmori . «Vcnčki narodnih posmi» in drugo slo- venske posmi. Dobrotniki in znanci za- vodu so iskrcno vabljeni. SV. LUCIJA. V nedeljo zjulraj Ü). 1. iu. jc \ vas) Gnjdenci toča napravila veliko skode vnirila jo popolnoma ves jesenski pri- delek pacljila je na tricetrt ure, debela j<^ bila kakor orohi, padlo jo je toliko da so vec dni ni sto])ila. Hbogo ljudstvo no ve kaj začeti ko je ves jesenski i>ri- dolok vnir.en. DREŽNICA. Na pra/.nik je pogrešil na§ konjskl jiiislir pj-i rodi štiri konje. Misloč, da so na. drugcni kraju obširnega pašnika je povedal lastnikom solo, ker jib ni videl tiuli di'iigi dan. Vse iskanje jo bilo znstonj. Živino niso naäli. Pač pa so našil sled, ki je )>okazalu, da. so bili konji odpeljani na cesto pod Kolovra- tom. Tatvina. jo prijavljena. orožnikom v Kobaridu. ^Prevod so. jo bli^l... itiv tem tronotku so zabučale orglje +i..°^a Para sta se pod vodstvom casii- JIVc ^jprvo je dubovnik izprosil iz nc- s blagoslov, ki se jo razlil čez vso ^žbo, j)otom pa sta ostala žonin in j es5a sama prod svetim božjim slu- h.bfiikom ki je držal v roki sveto Wsmo: <( j.^nT Ford», je »ačol dubovnik, 1 liiocelo vzeti Nell za žono in ali ¦vT ]Üfi v j ftt^ete, da ji boste vedino zvesti in J°VcJ ^ot da l)i bilo to žo j)roj priprav- ^od skalo so je vlila voda v Jen0 globok prepad, o kiaterem do sedaj ni nibčo vodel. Knualu zatem »e jo mod prodom pri- kazal coin, ki ga je gnala po vodi ki'opka roka. V čolncu jo stal pokon- ci starček v temini meniški halji, z razpršeninii lasmi in dolgo, na prsi padajočo bolo brado. V roki jo držal Davyjevo varnostno svotiljko, ki jo v njej gorel j)lamen, obdan z mrežo. Istocasno jo zaklical starček na ves glas: «Vremenski zrak! Vixjmen- ski zrak! Smrt in pogin vscm!» Zdaj se je tudi širil po zraku po- sebni dull ogljikovega monokarbona- ta. Vsled votline, ki jo je napravila odrobela skala jo buhnila ven nabra- na množina razstrolivncga pi in a. Zdaj jo drl nevaren pi in z napotostjo Atirili do petih atmosfer. StarCek jo dobro vedcl aa nabrano mnofcino smrtooiosnega plina in zato je povzročil, da so jo votlina odprla in, da bi se ozračje v kripti napolni- lo'z razstrelilno plinovo spojino. James Starr in in*kaj drugih jo ka- j)clico zapustilo. Drveli so k bregu. CRNI VRH nad Idrijo. Ivied raznimi novostmi, ki nam jih je prinesel vojni in povojni čas, so tudi lotovišCarji, kaiorih je letos pri nas vse polno. Dosedaj nam jc bilo letovirarstvo noznano, v bodoče so bomo morali pri- vaditi, kakor vse kaže, tudi na to. Ker v naši vasi nimamo na razpolago po- sobnih udobnosti, so ])risli k nam se- veda po ver-ini le taki tržaški gostje, ki nimajo ravno prevcc težkih mo.šnjifkov. Žolirno jirn, da se v na»em cistern zra- ku okrepij(i in vtrdijo, obenern jih pa tudi prosimo, da naj cenijo n in navade in zlasti no dajo p(> so naša mladina morabjo kvari. V petek dm daljšem bolobanju v Idjij.^ki iifli v starosti (k5 let mati našega obrinskcL-;) tajnika Ursula Sinkovec. Naj j>oči rniru ! Pronstalim našo so/alje. Kriza ruske cerkve Jz zadnjo številke «Sociable misli» prina.šamo naslodnji zanimvi clanek o verskih razmerab v Rusiji: Velika ruska zmošnjava, ki je raz- majala vse temelje države, je morala poiresti tudi rusko cerkev. Tisti, ki priznavajo globoki pomon vcre v y.ivljonju narodov, se spražujojo, kje je iskati vzroka, da je preprosto ljudstvo pokazalo tako malo odporne sile ])roti ra7.rušiteljnemu valu l»oljše- vizma. Ali ni bil morda vssrok toga ža- lustnega. ]>ojava. ravno propadanje cerkve v l^usiji? V zgodovini se po navljajo anaJogije. XVIII. vek je bil-vek upadanja katolistva v Franciji, zaklju- c-.ll se je in vek s krvavo strahoto re- volucije ... O ruski cerkvi je dejal -/.a pred polsto leti na.š voliki in iskreni pravoslavni pisatiOlj Dostojevskij, da se nahaja v slanju paralize; /. drugimi besedami, da so na.sa cerko\- naliaja v polnom upadanju. Popolnoma naravno se dviga vpraša njij: ali ni propad ruske dr/.ave le po- sledica paralize nage cerkve? Naša takozvana revolucija, boljse rcčeno, razpad, je zacetkoma imela ne- ko podobnost s francosko revolucijo, ki so jo na&i revolucionarni ideologi jjo- snemali. No, kakor hitro je bila v va- 1c-ve zmešnjave potegnjena narodna vihra, je r-uska revolucija prestopila bregove od voditeljev postavljenih proyrarnov in se je razlilo po vsej ruski zomlji nalik velikemu brezvladju v zaeetku XVII. stoletja (1605—1613). Bojževizem v nasi zgodovini ni nov pojav. Njegova danagnja gosla: «Bij buržuje!» in «Grabi nagrabljenol» naj- dcmo 300 let preje v proglasih puntar- slioga kaza&tva, v kaiorih se je poziv- ljalo rusko ljudstvo. da «pobije vse lx-jaiv, plemice in boljse ljudi (po našo inioligcnco), njibovo imeijo ugrabi in zavlada vsej državi po kazaškomu obiraju.» Da. še enkrai podi'rtamo pomen ana- logs v zgodovini, pripominjamo, da je indi s prvirn ruskim brezvladjem slo vs])orodno razpadanje ruske cerkve. To razpadanje so jo z vso silo očitovalo po brezvladjn in jo bilo razlog za refonne I>n1i-iarlia Nikcma in za ra/.kol «staro- obrodnistva», ki je tem reformam sledil. Prod tromi leti je pisec ten vrstic na nekem javnem shodu v Belgradu izrazil misel, da je tudi zdaj po našej zme- šnjavi jir-ičakovati velikega verskoga dviga v ruskem narodu, in morebiti tu- di velike cerkvene reforme ter novega razkola v Se veöjein obsegu, nego je bi- la reforma patriarha Nikona in sta- roverski razkol XVII. stoletja. Dogodki najnovejuega datuma v ruski cerkvi kažejo na to, da se je cerkvena zrnosnjava v Rusiji že začela. Pisec lob vrstic je bil clan vseruske- ga. cerkvcnega sobora, ki je deloval v Moskvi v lolili 1917/18. Sklicanje sobora je bil velik dogodek: dvo sioleiij in pol se v Rusiji niso bili ski i cali corkveni sobori. Država in cevkt'V sla so bili odvadili to stare cerkvene ustanove. 1'ripravo za aobor so se zacele že za carstvovanja Niko- laja II. kmalu po revoluciji 1905. lota. Vsi resnični prijatelji pravoslavja so ?.e davnej razumoli, da na§a cerkev po- trebuje obnovljenja. Toda sobor se jo zavlačeval, kajti prejsnja vlast se je bala novih pretresljajev v državi. Končno je 1. 1917 kot posledica svetovne vojne v Rusiji naslopjla kata-Htrosa, Strmoglavljeuje carja ui obglavilo sa- mo ruske države, umrwc tudi tekoin stoletij z njo zra.stlo runko cerkev. Podobiio kakor jc držHva skoraj obrn- zovala zacosno vladu. jv ludi corko\, jtotem ko je ostala lire/, glave, bila pri- rnorana, da v nagü'-1 '¦•"i'-i" ••<¦¦¦ ...*.-;j corkvene uprave. V Moskvj, v katero mi buuii \aio\i aiiarlijje, jo sobor med žvi/ganjem l>oljševiškili gran at vzpo.stavjl pa- triarStvo in izbial za patriarha Tihoiui. Reformo, ki jih jo uveljavil Hobor, »o so tikale samo visje cerkvene uprave. Vredno je pnponmiti, da so so ufstavna načela, katora so se od Jeta 190'» dalje uveljavila v naši državi, odra/Jla tudi na rnišljenje č.lanov cerkvenega zbora. Sherna od njih izdolano cerkvfno upra- ve je nalikovala na dvozbornicni parla- ii'ontanii sistem z ustavnim monarhom na eolu. kr»^<>¦ "• ¦•¦ 'irnfjori j/lerle svojih pravic. In resujeno .su ültmcuti našo uove cer- kvene uprave slcdeči: ])ojiodirno sezva- ni vseruski cerkveni sobor h soudeležbo svetnjakov on odgovarja ni/.ji zbor- nici — sobor škofov — to je zgornja zl ornica - sisod in višji cerkveni svet - to je ministrBki svet - in končno patriarh z vlogo ustavnega monarha, kateri «caruje, a ne vlada». J'a ana- logija ka/e na eni strani, kako so ideje pi'onosljive in kako objemajo v»e obla- sti rloveökoga življenja. Na drugi stra- ni la analogija pobuja človeka na misat, da je tehnika upravljanja človeških ucJruženj nalik zakonorn arhitekture vsogdar in povsod ena ter ista: ali gra- dilo teator ali liram i»o/jj, ;ili urmViVft dižavno telo ali pa cerkev. Kakor »em že dejal, je ueiu suuora uspelo samo tako daleč, da se je pre- oblikoval samo zunanji lik corkvenega /ivljenja. V njega gloliocino \n\. ni pro- niklo in kmalu je sobor moral vsled vedno večjoga. priü-i •¦ >¦¦ •>¦ ...-•..,...., prredeliti, kažejo na to, da «Afte- nja i-a.z)>ada inielo lij-iišLvo (io.su siroš: kpv za vpostavitev svojega lastnoga donia, se vljudno naprosijo sosedna društva novo popravlje- ne Iiišo, bleva, drvarnice, dvorišča, prostornega vrta, njive, dveh gozdov in senožoti, kjer se labko redi 2 kra- vi ali tudi preäice. Na polju je senik. lliša ima občinske pravico v planini na I.omu in pod Kolkom. Cena so izvo pri lastniku Francu JU'guS, Ljubinj 50 p. Tolmin. NOVE KNJIGE sei ia\nokar izšlo in so dobijo v Knjigarni K. T. I). GOJtlCA Mont ova hi.ša. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in. njegova druzirna. Dr. Mib. Opeka: O ljubozni, 12 s«a- niaritanskih govorov. Dr. Mih. Opcka: Karn greš? «edcm govorov o božjih klicili. Po J. Juroiču: Ljudska igra v 5 dojanjib: Tibotapec. Izkušen čevljarski mojster, želi vstopi- ti v kako čevijarsko prodajalnico ali delavnico. Obrniti se je V. Duumo at. 5 II. nadst. Gorica VABILO k izvianrediioniu ofocneiuu zboru «Druge stiavbono Zadrutge» v števc- rjanu, ki se vrši v nedeljo, dne 2. soptornbra 1923 v zadružnem uradu zjutraj, takoj po sv. maSi. Dnevni red: 1.) Prodsednikovo poro-Cilo, 2.) Volitev dveb Clanov nadzorstva, 3.) Raznoterosti. Načclstvo. Seme inkarnatnicu (laške dcteljv; in razna gnojila se dobe pri Slo venskein knietijskeni društvu v Go. rici . ulica Giosue Carducci St. 7. ¦ Cena dctelji je 8 lir kg. NA PRODAJ je vsled vojne porušena hisa, ozironia prostor za zidanjo nove liišc. I lisa leži v rnestu, na prometnem kraju nlico Formica in ulire Torrcnto. Cena jo 20.000 Lir. Čas za ponudbo jo do 10 sepiombra t. 1. Inl'ormacijo j)ii Rudoliu lljatuž, (iorica, Via Marnoli G. VABILO na redni oboni zbor Kmet. drufttva v Vipavi, kalori se bo v 1 ši 1 !). septembra t. I. ob A. uri i)op. v prosl.orili Uranilnicc s slederjm dnovnim redom:' 1. Citanjo zapisnika zadnjoga obc'. zbora. 2. Poro- čilo nasielstva. 3. Odobronje računa z;: 1. 1922. 4. Nadomestne volitvo načelstv; in nadzorstva. 5. Sbisiajnosti. Ako bi bil (a obč. zbor nesklepsien, vr- šil so bo pol ure pozneje drugi, ki bo sl