Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. novembra 2019 - Leto XXIX, št. 45 stran 2 »MENI JE MALO NERODNO, KER NISMO ŠE NIČ KONKRETNEGA NAREDILI« DOBRO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SOSEDNJIMA VRTCEMA stran 4 Prvo pozvanje v Slovenijo stran 6 Stara mati me je gorranila stran 8 2 Marjan Šarec je bil na uradnem obisku na Madžarskem »MENI JE MALO NERODNO, KER NISMO ŠE NIČ KONKRETNEGA NAREDILI« namenili 900 milijonov forintov, za razvoj krajev, kjer živijo Madžari v Sloveniji nje gospodarske osnove ima ključno vlogo,« je dejal Šarec in podprl idejo o skupnem skladu za razvoj obeh obmejnih regij. Predsednika obeh vlad sta na pogovorih veliko pozornosti namenila tudi gospodarskemu s o d e l ova nj u . Madžarska je šesti največji zunanjetrgovinski partner Slovenije. Vrednost blagovne menjave med državama je lani presegla Predsednika slovenske in madžarske vlade Marjan Šarec in Viktor Orbán dve milijardi Madžari vemo, da je to lepa, pa dve milijardi forintov. evrov, kar pomeni 9,1-odstotbogata in tudi uspešna država. Slovenskemu predsedniku no povečanje v primerjavi z Podatki o blagovni menjavi vlade sem predlagal, da letom 2017. V interesu obeh dokazujejo, da Slovenci zelo ustanovimo skupni sklad, s držav je, da bi gospodarsko sodobro poslujejo z nami in pomočjo katerega bi skupaj delovanje še okrepili. K temu imajo približno 350 milijonov omogočili razvoj krajev na naj bi pripomoglo tudi to, da bo Madžarska naslednje leto evrov zunanjetrgovinskega obeh straneh meje.« glavna gostja Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Govora je bilo tudi o migracijah, poleg tega sta slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in madžarski zunanji minister Péter Szijjártó podpisala tudi memorandum o razvojnem sodelovanju, na podlagi katerega naj bi državi dobavljali medicinske pripomočke v podsaharsko Afriko. Obisk na Veleposlaništvu R Slovenije: (z leve) premier Marjan Šarec, veleposlanik Robert Uradni obisk na MadžarKokalj in slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek skem je slovenski premipresežka,« je ob uradnem Predsednik slovenske vlade, ki er zaključil na slovenskem veobisku predsednika slovenske je izpostavil, da med Slovenijo leposlaništvu, kjer se je srečal vlade Marjana Šarca v Bu- in Madžarsko poteka »intenzi- s Slovenci, ki živijo in delajo dimpešti gostu na novinarski ven dialog na vseh ravneh na Madžarskem. Po pozdravkonferenci najprej polaskal in področjih«, je poudaril, da nih besedah veleposlanika madžarski predsednik vlade imata posebno mesto v dvo- Roberta Kokalja, ki je ocenil, Viktor Orbán in nato pojas- stranskih odnosih obe narod- da je šlo za »prisrčen in prinil, da je madžarska vlada v ni skupnosti. »Slovenska na- jateljski obisk«, je Marjan zadnjih devetih letih, »odkar rodna skupnost v Porabju je Šarec dejal: »Ponosni mosmo mi na oblasti, za 4,5- najmanjša na Madžarskem, ramo biti, da smo Slovenci. krat povečala sredstva za zato ji je treba nameniti po- Kakor koli nas je usoda razslovensko narodnost. Samo sebno pozornost. Povedati delila in nam ni bila vedno v zadnjem obdobju smo za moram, da madžarska vla- naklonjena, smo obstali gospodarski razvoj Porabja da to tudi dela. Zagotavlja- skozi zgodovino. Vi imate »O Sloveniji vemo veliko, saj je naša soseda. Letno jo obišče 578 tisoč naših turistov, zato še toliko težjo nalogo. Živeti kot majhna skupnost v veliki državi, biti vsak dan soočen s takšnimi in drugačnimi vplivi, ni enostavno. Zato tako hitro, zaradi koalicijskih vlad. Vedno je treba usklajevati različne interese. Verjamem, da če bomo imeli voljo, bomo ta cilj tudi doseg- Obisk Marjana Šarca na Madžarskem so z zadovoljstvom spremljali tudi Porabski Slovenci. Martin Ropoš, ki je v času, ko je nastajal Razvojni program Porabja, vodil Državno slovensko samoupravo, je z zadovoljstvom sprejel predvsem novico o tem, da je ravno na dan Šarčevega obiska z objavo odločbe v uradnem listu madžarska vlada prižgala zeleno luč za omenjeni program: »Čeprav smo na odločitev vlade čakali skoraj leto dni, je bil današnji sklep zame presenečenje. V Porabju smo bili sicer v preteklosti vajeni, da smo na nekatere pomembne odločitve čakali še dlje, tudi deset let.« Marjan Šarec se je v Budimpešti srečal tudi s predsednikom madžarskega parlamenta Lászlóm Kövérjem. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ki se je udeležila omenjenega srečanja, je menila, da je zelo pomembno, da je na vseh pogovorih tega dne beseda tekla tudi o temah, ki so pomembne za Porabske Slovence. »Napovedani čezmejni sklad bi bil vsekakor lahko tisti, ki bo dal nov zagon za razvoj obmejnih krajev. Vsekakor je zelo pomembno, da tam, kjer na obeh straneh meje živimo pripadniki narodnosti, zadržimo tudi svojo mladino. Brez gospodarskega razvoja tega ne bomo dosegli.« Slovenska zastava v srcu Budimpešte potrebujete našo pomoč.« V izjavi novinarjem je nato še poudaril: »Zavedamo se, da bo morala tudi Slovenija še veliko narediti za Porabske Slovence. Ta skupni sklad bi lahko bil dobra pot k temu. Brez slovenskih investicij v Porabju ne bomo uspešni. Z ministrom Počivalškom imava skupno nalogo, da odpraviva nekatere ovire, ki so na tej poti. Če bo potrebna kakšna sprememba zakona, bomo tudi to naredili. Res je, da pri nas te stvari ne gredo Porabje, 7. novembra 2019 li. Ministrov in moj osebni cilj je odpirati investicije v Porabju in s tem v praksi pokazati tam živečim Slovencem, da mislimo resno. Meni je malo nerodno, ker nismo še nič konkretnega naredili. Ko bomo v Porabju odprli kakšno investicijo, bomo z veliko več veselja in manj slabe vesti prišli tja.« (Slika na 1. strani: Skupna slika s Porabskimi Slovenci) Tekst in fotografije: Silva Eöry 3 Prevzem poverilnih pisem PA VENDAR SE PREMIKA … V POZITIVNEJŠO SMER 28. oktobra so v Budimpešti na Univerzi za javno upravo svečano prevzeli poverilna pisma člani na novo izvoljene Državne slovenske samouprave. Poverilna pisma so prejeli od predsednika Nacionalne volilne komisije Pétra Rádija in podpredsednika Nacionalne volilne pisarne Krisztiána Gáve. Svečanosti se je udeležil tudi Miklós Soltész, državni sekretar za narodnostne in verske zadeve, ki je prisotne (hkrati s Slovenci so poverilna pisma prevzeli Grki, Romuni, Srbi in Slovaki) pozval k enotnemu delovanju, sploh pri tistih narodnostih, kjer so člane državne samouprave izvolili z več list. F. Sütő V osnovni šoli Jánosa Aranya v Monoštru že tretje šolsko leto poteka narodnostni pouk slovenščine, ki ga obiskuje 9 učencev 3. c-razreda. V letošnjem šolskem letu pa so se v pouk slovenščine vključili še 4 učenci 1. c- razreda. Poučevanje poteka timsko, kar pomeni, da sta v razredu dva učitelja, domači porabski in naravna govorka slovenščine, učiteljica asistentka iz Slovenije. Na željo staršev učencev 3. c-razreda, ki so po tragičnem odhodu prejšnje timske učiteljice Ildike Antál želeli spoznati novega učitelja Norberta Gerencsérja, smo v prvi polovici oktobra pripravili prav posebno uro slovenščine, na kateri so prisostvovali starši otrok in dve posebni gostji, nova slovenska generalna konzulka v Monoštru, Metka Lajnšček, ter na pogovor. Ob prijetnem kramljanju se je porodilo veliko novih idej o sodelovanjih, povezovanjih in različnih obli- Skupinska slika vseh prisotnih pri uri slovenščine zagovornica slovenske manjšine v madžarskem Parlamentu, Erika Kiss Köles (babica učenke Lilli). Uro si je ogledala tudi ravnateljica OŠ Jánosa Aranya, Andrea Schleipfner Gáspár, ki ima veliko za- kah pomoči, ki so v pristojnosti generalnega konzulata. Tudi mene, ki sem sedaj že skoraj desetletje del porabskega šolskega vsakdana, je prešinila pozitivna misel, da so s prihodom nove konzul- Cerkvena razstava 29. oktobra se je v organizaciji Sekretariata mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti in Krščanskega muzeja odprla razstava z naslovom Agnus Dei, češčenja najsvetejšega na Madžarskem. Pozdravna nagovora sta imela pomožni škof škofije Esztergom-Budimpešta Gábor Mohos in predsednik Madžarske akademije umetnosti György Vashegyi. Razstavo je odprl kardinal Péter Erdő, nadškof škofije Esztergom-Budimpešta. Na razstavi je razstavljena tudi tabla iz Števanovcev, ki je del cerkvene razstave v Küharjevi spominski hiši. S to tablo, s simboli Kristusovega trpljenja, so v postnem času pokrili oltar. (Na sliki: nadškof in kardinal Péter Erdő s predsednikom DSS Martinom Ropošem in slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss pred razstavljenim eksponatom iz Porabja) F. Sütő Timska učitelja Norbi in Metka z generalno konzulko Metko Lajnšček slug za to, da je po mnogih letih pouk narodnostne slovenščine v Monoštru ponovno zaživel. Šolska ura je potekala prisrčno in spontano, staršem in gostjam smo ponovno pokazali, da se, sedaj že v Porabju pregovorno težke, slovenščine z veliko truda, dobre volje in pozitivnega odnosa do jezika ter didaktike poučevanja slovenščine kot tujega jezika da veliko naučiti. Po končani uri je gostjo iz Slovenije in oba timska učitelja ravnateljica Andrea povabila Porabje, 7. novembra 2019 ke morda zaveli novi, toplejši vetrovi, ki bodo sčasoma razpihali meglice pesimizma in resigniranosti, ki že predolgo hromijo ta čudovit košček zemlje med Rabo in Srebrnim bregom … S pomočjo dobrega, odprtega sodelovanja, poslušanja sogovorcev, zagovarjanja lastnih stališč, podajanja novih predlogov … menim, da se da marsikaj nadoknaditi, popraviti in povleči tonečo barko na površje … Metka Perger učiteljica asistenka 4 Vrtec Gornji Senik že vrsto let odlično sodeluje z Vrtcem pri OŠ Kuzma PREKMURJE Lendavski občinski svetek Občina Lendava, stera 28. oktobra, na den, gda je leta 1366 kralj Ludvik I. rodbini Bánffy podelo pravico za senja, je že 23. paut proslavila svoj občinski svetek. Tak kak je že navada, so ob toj priliki raztalali tüdi občinska priznanja. Plaketo občine je dobila Glasbena šola Lendava ob praznovanji svoje 60. obletnice, priznanje občine pa Beno Misja, in tau zavolo toga, ka je dosegno že velke uspehe v borilnom športi taekwondo. Župan Janez Magyar je podelo ške dve priznanji in pet spominskih listin župana. Prvo priznanje je dobila Bianca Belović, stera je s svojim kejpom z naslovom Kraljica sveta na razstavi, stero so pripravili ob mednarodnom kartografskom kongresi v Tokii, dosegnola prvo mesto, drügo pa lendavska firma Virs, letošnja dobitnica zlate gazele za najboukše in najbole brž rastočo firmo v rosagi. Za dugoletno aktivno literarno ustvarjanje in tüdi za tau, ka je daubo visiko vogrsko literarno nagrado Józsefa Attile, je spominsko listino župana daubo Lajos Bence. Pouleg njega pa so takšo priznanje daubili ške: Teodor Lebar (za prispevek k razvoji krajevne skupnosti Radmožanci), Rajko Stupar (za dugoletno ustvarjalno delo na kulturnom področji), Valeria Vörös Kalmár (brezplačno pomaga občini pri prevodih v nemški gezik) in Ljudska univerza Lendava, stera že 60 let uspešno dela. Podelili so ške priznanje za najlepše vrejdvzeto vesnico v občini. Dobila ga je Dolga vas. V kulturnom programi so se predstavili dijaki Dvojezične srednje šole Lendava. Oni so skauz gledališke in glasbene nastope notpokazali pripovest o prvom tiskanom mediji v Lendavi (Alsólendvai Híradó/Dolnjelendavske novice). Té cajtunge so prvo paut vöprišle pred 130. leti, se pravi leta 1889. Silva Eöry DOBRO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SOSEDNJIMA VRTCEMA Vsako šolsko leto poteka čezmejno srečanje Vrtca Gornji Senik s sosednjim Vrtcem pri Osnovni šoli Kuzma v Sloveniji. Na dan srečanja otroci skupaj preživijo spoznali, eni drugim zapeli različne pesmice in se predstavili z imeni. Pedagoška vodja gospa Špela Tivold nam je predstavila še druge skupine otrok in vzgo- o prijateljstvu in igri je bila otrokom zelo všeč. Sledil je sprehod do zunanjega dvorišča, na katerem smo preživeli kar nekaj časa. Tam smo risali z barvnimi kredami in se igrali različne igre, ki so bile označene na asfaltni podlagi (gosenica, ristanc, števila in abeceda). Kosili smo v veliki jedilnici, kjer imajo kosilo tudi drugi učenci na osnovni šoli. Potem ko smo se dobro okrepčali, smo se še nekaj časa družili v izmenjali še darila. Ob slovesu smo se našim gostiteljem lepo zahvalili za prijetno druženje in se polni prelepih vtisov vrnili v naš domači vrtec na Madžarskem. Vsi skupaj se že zdaj veselimo našega ponovnega snidenja v Vrtcu Gornji Senik prihodnje leto. Posebna zahvala velja Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč za obisk, Vrtcu pri Osnovni šoli Kuzma, predvsem pa gospe ravnateljici Na OŠ Kuzma dopoldan v enem od obeh vrtcev. Tokrat smo se vzgojiteljice in otroci iz Vrtca Gornji Senik odpravili v Vrtec pri Osnovni šoli Kuzma. Srečanja smo se vsi že zelo veselili in v našem vrtcu smo pripravili darilca za vsakega otroka. Na obisk smo se pripravljali tudi tako, da smo ponavljali, kako se predstavimo in se naučili nekaj novih pesmic, s katerimi smo želeli presenetiti tamkajšnje otroke. Po izrečeni dobrodošlici otrok iz Vrtca Kuzma smo, da bi se bolje jiteljic v vrtcu. V vrtcu so otroci razporejeni v štiri skupine glede na njihovo starost. Nato smo pristopili k mizi, na kateri nas je čakalo slastno sadje. Osvežili smo se s sadjem in sadnim sokom, nato pa odhiteli v telovadnico, kjer smo si ogledali glasbeno gledališče z lutkami z naslovom Čarobni potoček, ki ga je pripravila gospa Melita Osojnik. Velike in zanimive lutke so otroke zelo navdušile in po ogledu predstave so jih lahko tudi sami preizkusili. Preprosta in zanimiva zgodbica Igra na igralih pred Vrtcem Kuzma igralnici, nato pa si skupaj ogledali film z naslovom Ostanimo zdravi. Seveda pa na koncu tudi nismo mogli mimo mikavnih igral pred vrtcem, ne da bi jih prej vsaj malo preizkusili. Kmalu je napočil čas slovesa, ko smo si Jasminki Krpič ter tamkajšnjima vzgojiteljicama za lep sprejem in prijaznost. Zapisala in foto: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Jesenski festival na števanovski šoli 25. oktobra smo na DOŠ Števanovci imeli tradicionalni jesenski festival. Učenci so se pridno pripravljali na ta dan. Ob 8.15 uri smo se vsi zbrali v učilnici drugega razreda, kjer smo sestavili pet skupin, v vsaki skupini je bilo 7 učencev. Vsaka skupina je dobila sestavljanko, v njej so imeli tudi ime svoje skupine. Tako smo imeli skupine: Pridne mravlje, Pikapolonice, Zvite lisice, Mirne srne in Nočne sove. Festival se je začel s pravljico. Jesensko vilo, ki je živela s svojo družino, so ukradli škrati. S tekmovanjem in reševanjem nalog so morali učenci pomagati vili. Na 6. postajah so reševali naloge in s tem rešili vilo. Na prvi postaji z naslovom »Trgatev« so morali sestaviti grozd iz papirja, da bi lahko z vinom pomagali vili. Na drugi postaji »Čarovniška kuhi- nja« so morali rešiti slovensko križanko, potem pa so sestavili sedem kozarcev sadne solate. Na sli in skrili škrati. Pri tem so dobili zemljevid, ki jim je pomagal pri iskanju. Na naslednji postaji Učenci med reševanjem nalog tretji postaji so morali poslušati pesem, popraviti besedilo, ker so škrati zamenjali besede. Morali so poiskati prstan, ki so ga odne- so morali napisati čim več besed, v katerih je črka ö. Pri drugi nalogi so sestavili 3 sestavljanke, in če so jih postavili v pravilni Porabje, 7. novembra 2019 vrstni red, so lahko odprli zaboj, v katerem so našli pomembne informacije. V telovadnici so imeli naslednjo postajo, kjer so lahko pokazali svojo spretnost in hitrost. Reševali so 3 naloge: kostanje so nosili s palico, buče so vodili z metlo in oblečeni v klobuk in v gumijaste škornje so tekli med različnimi stvarmi. Na koncu je morala vsaka skupina napisati odgovore na vprašanja in skupaj so recitirali pesem z glasom ö. Tekmovanje smo zaključili z interaktivno igro. Spoznali so vilo in dva škrata, na koncu smo vsi skupaj rešili vilo. Bogat in pester program smo imeli ta dan. Najlepša hvala učiteljici Evi za sestavljanje nalog in organizacijo. Agica Holec ravnateljica 5 Obiskali smo eko-socialno kmetijo Korenika v Šalovcih BILI SMO NA IZLETU V SLOVENIJI V petek, 18. oktobra, smo se otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Gornji Senik odpravili na prečudovit izlet v Slovenijo. Obiskali smo Koreniko - kmetijo v Šalovcih. Tam smo prisostvova- smo pričeli z okraševanjem škatlice, v katero so otroci po končanih delavnicah spravili spominček s kmetije Korenika. Koruzna zrna smo prilepili z lepilom tako, da so nastale tako smo si ogledali še druge živali, in sicer zajčke, krave, race, različne pasme prašičev, ovce in koze. Nekatere izmed njih smo lahko tudi božali in hranili. Pri tem smo se hkrati veliko naučili o posameznih živalih. ne kostanje, in ko so bili pečeni, smo jih z veseljem poskusili. Polni novih doživetij v prečudoviti naravi smo se počasi odpravili domov. Otroci so bili nad ogledom kmetije zelo navdušeni. Prijetno in Pridne otroške ročice luščijo koruzo Skupinska slika na balah li dvema delavnicama, posebej pripravljenima za nas obiskovalce. Ko smo prispeli tja, so nas na majhnem vozu že pričakale pisane jesenske buče in koruza. Koruzo smo oluščili tako, da smo odstranili koruzna zrna s storža. Spretne ročice otrok so znale to opravilo samostojno opraviti brez sleherne pomoči odraslih. Koruzo smo z vozom pripeljali v topel prostor s kaminom, kjer smo se okrepčali s toplim zeliščnim čajem. Nato čudovite rožice. Nastali so tudi drugi zanimivi izdelki iz naravnih jesenskih pridelkov na kmetiji. Zunaj smo očistili buče, jim izrezljali smešne obraze in vanje vstavili čajne svečke. Druga delavnica je bila namenjena srečanju otrok s konjem ter ogledu in hranjenju živali na kmetiji. Dotikali smo se prijaznega konja, ki ima še posebej rad otroke, se mu predstavili, on pa si nas je vse ogledal ter se razveselil naše družbe. Prav Razstava fotografov Fotografi Monoštrskega fotokluba so svoja dela razstavili v avli gledališke dvorane z naslovom Fotorazstava za ocenjevanje leta. »Fotografije odsevajo vsak trenutek našega življenja. Ti trenutki bi šli verjetno počasi v pozabo, če okrog nas ne bi živeli ljudje, ki jih ujamejo v svoj objektiv,« je povedala na otvoritvi razstave Katinka Orth-Hrabovszky, predsednica društva Pannon kapu. Razstava je na ogled do sredine novembra. LRH Po opravljenem ogledu nas je čakalo presenečenje: vožnja v samokolnici (talige). To je bilo nadvse zabavno doživetje, ki je privabilo nasmeh na usta tako otrok kot tudi odraslih. Na Koreniki imajo tudi odlično gostinsko ponudbo, in še preden smo se odpravili nazaj v vrtec, smo se dobro okrepčali s kosilom. Poigrali smo se na lesenih igralih in si ogledali zeliščni vrt. Posladkali smo se z nutelinimi palačinkami in pečenimi kostanji. Gospod nam je pokazal, kako pripravimo peče- pomirjajoče podeželsko okolje jim je dobro delo. O njihovem nepozabnem doživetju pa največ povedo prav fotografije. Največja zahvala velja Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč, saj brez finančnih sredstev nikakor ne bi mogli doživeti tako čudovitega izleta, izleta, ki bo našim otrokom zagotovo še dolgo ostal v prelepem spominu. Zapisala: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Foto: Andreja Serdt Maučec in Eva Papp Balogh Stari-novi člani sombotelske slovenske samouprave Stari-novi člani Sombotelske slovenske samouprave, ki je bila ustanovljena 22. oktobra 2019: Marija Kozar-Mukič (predsednica), Rudolf Čer, Ana Braunštein (podpredsednica). Porabje, 7. novembra 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Kama se vozimo na oddih? Tau leto je menje dugi vikendov bilau kak lani, zato ka so dostakrat svetki med kednom bili. Najbaukše je tašoga reda, gda svetki na petek ali na pondejlek spadnejo, še baukše je, če na torek ali četrtek, tak se ma zgoditi, ka štiridnevni je vikend, samo tašo je fejst rejdko. V dugi vikendaj se lüstvo najbola rado kama pela, edni skrjej, drügi bola daleč. Dapa gnesden je daleč že tö nej daleč, zato ka človek s fligarom v par vöraj sterikoli evropski varaš leko gorpoišče. Telko, ka tau je zato itak malo dragše, kak če bi v kakšni wellnes hotel üšo v tej dnevaj, gda je dugi vikend. Če splošno gledamo, v Železni županiji je wellnes najbola popularen, vejn zato, ka pri taši potaj bone, ka za kafeterijo dobijo, gora leko ponücejo. Steri si leko dopistijo, tisti tašoga reda kak prejšnji keden, gda nej trbelo mlajšom v šaulo titi, si na cejli keden vzemejo dopust pa se v Turčijo, v Egipt ali v Tunezijo pelajo. Tisti, steri se v sezoni ali za duge vikende pelajo kama, vsigdar več morajo plačati, zato ka tašoga reda so cejne vsigdar dragše. Strokovnjaki nam tau tanačivajo, če leko, te aj tašoga reda potujemo, gda nega glavne sezone, te je prenočišče dosta falejše. Zdaj, proto konca leta, že samo do sredine novembra mo meli taše termine, zato ka potistim se začne advent, cejne več nej ka bi doj šle, poti do vsigdar dragše. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Državna proslava ob dnevu reformacije V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je potekala državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Dejan Židan, je poudaril, da je reformacija kot gibanje pričevala času, ko je kompleks družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod. Izjemni posamezniki, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj, so ta preporod znali povezati s potrebami naroda. Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se po Židanovih besedah kaže skozi več področij: skozi našo skrb za kulturo, kulturno ustvarjanje in njene ustvarjalce, skozi našo skrb za znanost, razvoj in intelektualni naboj skupnosti, skozi javno rabo jezika ter podporo pisani besedi in knjigi, skozi premišljeno vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter skozi priznavanje slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših. Za upokojence brezplačen javni prevoz Poslanci so soglasno potrdili novelo zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta med drugim uvaja od julija prihodnje leto tudi brezplačen medkrajevni javni potniški prevoz za upokojence. Novela zakona bo omogočila brezplačne prevoze v javnem potniškem prometu tudi za vse invalide z evropsko kartico invalida, študentom invalidom in registriranim športnikom, mladi registrirani in kategorizirani športniki s statusom dijaka ali študenta pa bodo subvencionirano vozovnico lahko uporabili tudi za prevoz na vadbe in tekme. Poslanci so potrdili še dopolnilo, s katerim bodo brezplačen javni prevoz omogočili vojnim veteranom. Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 31. Prapotno semen Med rastlike, štere majo včási čüdno mauč, pa nam leko dosta pomagajo ali škaudijo, šatrivajo o bodaučoj sreči ali nesreči, sliši prapot tö. Cejla rastlika pa je nej dobra za tau delo, nüca se leko samo njeno semen. Prapotno semen má najvekšo mauč na ivanovo, gda je den najdugši pa nauč najkračiša. Poslüšajte, ka se je gnauk zgaudilo. Gnauk je eden gospodar emo ednoga lapca. Vročina je bila, cejli den sta na tranki kosila, večer pa sta trüdniva prišla domau. Po večerdji je gospodar zapovödo lapci, aj badva günca vö na pašo zažené. Lapec je baugo, če rejsan nej rad, vej bi pa raj spat üšo. Komaj je prišo na tranik, kama je günca na pašo prigno, že je trüden seu na eden kamen pa zadremo. Gda se je prebüdo, več je nej vüdo günca. Brž je skočo na nogé ino odišo jiva iskat. Dugo je že odo, biu je sploj trüden od kratkoga spanja, eške bole pa od lagve potí. Prekunjavo je ino pretiu, ka günca fanj namlati, če sta se ma skrila. Za en malo pa jiva je z veseldjom na pamet vzeu v ednom dauli, gde sta med prapotjov mérno ležala ino preživala. Staupo je bliže ino se pripravlo, ka jiva graubo stučé. Trnok pa se je prestrašo, gda je čüu glas od la z lica. »Drügo sprtolejtje pa,« je dale gučo, »boš z nauvim padašom orau za repo. Gda ta že en par brazd na njivi zorala, se spod staroga günca, šteri je tak pripovejdo mlajšoma: »Fanj je tebi, padaš, ka ’š eške dugo živo ino eške za dobro krmo pri gospodari slüžo. Ge pa morem že drügo gesen mrejti, mojo mesau pa zejo lidgé, kak je že tau njina návada.« Žalostno je tau gučo svojoma mlajšoma tivariši ino kusta skuza ma je kvapni- brazde pokaže veuka ino strašna kača. Skaučila de za gospodarom, šteri de vrnau plüžo ino ga smrtno v nogau vgejla.« »Ka pa, nede se ma dalau pomagati?« ga je pito mlajši günec. »Niške drügi ma ne more pomagati kak liki lapec,« je dale tomačo stari günec. »Lapec bi ma leko pomago, če bi kačo, gda se pokaže, s palcov v red vzeu. Depa staniva ino pojva domau, lapec naja že gvüšno iške ino jaj nama, če naja dobi.« Gda je tau vöpravo, sta stanila ino oddrlanckala prauti daumi. Lapec je merno stapo za njima, ranč tekniti se jiva je nej vüpo, tak se je bojo. Gda se je približavala gesen, je gospodar rejsan audo staroga günca, šteri je svoj žitek v mesarnici končo. Drügo sprtolejtje, gda so za repo orali, se je vse djenau tak zgaudilo, kak je günec na ivanovo gučo. Kača je spod brazde vösplezdila ino se paščila za gospodarom z oprejtim gaubcom. Ali lapec je dobro skrb emo na njau ino gi z botom razčesno glavau. Gda je gospodar vüdo, ka ga je lapec rejšo, ga je začüdeno pito, od kec je za tau znau. Tisti pa je vse ovado, kak sta se günca pogučavala. Liki lapec je ranč nej vödo, zaka je vrnau te čüu günca gučati. - Nej je znau, ka ma je prapotno semen v čizme spadnilo. Če bi pa znau, bi günca nej čüu. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Prvo pozvanje v Slovenijo Pevski zbor Drüštva porabski slovenski penzionistov smo ustvaurili 2016. leta. Že od začetka mau smo se brigali pri drüštvi, aj njim volo damo, aj njivo delo, njine trüde poštöjvamo pa zaslüžimo s tejm, ka svojo znanje v spejvanji leko pokažejo na naši razni programaj. Tau so tak kulturni kak cerkveni programi, tak na prauškaj kak na izletaj. V Traušče so že lani bili pozvani na božični koncert, kam so je na letošnje svetke pa pozvali. Pod mentorstvom Vere Gašpar so pevci pripravleni s porabskimi pa cerkvenimi pesmimi, stere z veseldjom pa s srca radi spejvajo. Svoj repertoar od leta do leta bogatijo, v zadnjom časi se tröjdijo na tejm, aj vse lepše leko spejvajo liturgijo tü pri slovenski mešaj, stere organiziramo pri drüštvi. Radi odijo na vaje pa si želijo, aj vse lepše znajo spejvati. Zatau smo bili fejs veseli, posaba dja sama, gda smo dobili pozvanje za zbor od Drüštva penzionistov Limbuš-Pekre pri Maribori, ka je tau bilau prvo pozvanje iz Slove- nije. Kak dober občütek je, gda se lidgé po dougi lejtaj tü spaumnijo eden na drügoga, kak Štefka Čontala, s sterov smo se svojčas v Maribori dostakrat srečali s tau so za nas eške posaba program pripravili tü. Lepau so nas gora prijali, zvöjn drage Štefke predsednik drüštva Drago Koletnik pa predsednica zbora Jožica porabskimi pevkami pri Slovenskoj zvezi pod vodstvom Marije Rituper. Pod mentorstvom Štefke Čontala so pevke ljudski pesmi „Spominčice” 23. oktobra svetile jubilej 30-letnoga dela v Daumi kulture v Pekrah. Na te velki svetek si je želejla, aj leko čüjejo lepau zveneče porabske pesmi, aj se znauva leko sreča s porabskimi pevci. Za Koletnik s pevkami. Posabno lejpo pa zanimivo cerkev je nam nota pokazo Franjo Šauperl, ka je zbor s pesmijo pa z molitvijo zahvalo. Po tejm smo se pa dobili vküp v trno dobri drüžbi. Taši občütek sem mejla, kak bi se vsi pevci že dougo lejt poznali med seov, nej samo par varaški pevk, Ana Sukič, Majči Lang pa Margit Korpič. Tau pa zatok leko, ka so Porabje, 7. novembra 2019 naši pevci tü fejs oprejti, baratšagoški, radi se pogučavajo, spoznavajo pa spejvajo vküper. Za tau smo tü meli zavolé časa, ka so pevci redno leko probali pa se pripravili. Zatok nej bilau vseeno, tau je normalno, ka tašoga ijpa vsikši ma tremo. Na svetešnjom programi so jubilantke s svojimi pesmimi pozdravlali medgeneracijsko, mlajši z vrtca pa šaul, tamburaške, pa pevski zbori. Naši pevci so ji pod vodsvom Vere Gašpar pozdravil z nautamii: Te kmetič to grajovco seje, Kaj si Micka tak gizdava, Fanti se zbirajo pa Venček narodnih, ka so tak jubilantke kak publika z velko radostjov pa ploskanjom zahvalili. Kak se šika, v imeni drüštva pa pevskoga zbora smo je obdarili pa njim čestitali. Z enim se zahvalili, ka smo te lejpi jubilejni dogodek vküper leko svetili. Po programi smo se tadale drüžili, spejvali, škoda, ka je čas taši pobejg emo pa smo mogli slobaud vzeti za en čas. Baug plati vsejm vküper! Klara Fodor, predsednica 7 NALOŽBE DSS OD LETA 2015 Članom občnega zbora DSS je z volitvami (13. oktobra) potekel mandat, njihovo delo predstavljamo na podlagi naložb, ki so jih izvedli v 5-letnem mandatu. Leto 2015 Državna slovenska samouprava je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 83 82-2/2015/NEFO v letu 2015 od Državnega sekretariata za odnose z verskimi skupnostmi, narodnostmi in civilno družbo pri Ministrstvu za človeške vire za namen »Prenova zgradbe DSS, 4. faza« prejela finančna sredstva v znesku 6 milijonov HUF. Dvojezična osnovna šola in vrtec Števanovci je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 23941- 1/2015/NEFO v letu 2015 od Državnega sekretariata za odnose z verskimi skupnostmi, narodnostmi in civilno družbo pri Ministrstvu za človeške vire za prenovo šolskega športnega igrišča prejela finančna sredstva v znesku 9 milijonov HUF. Dvojezična osnovna šola in vrtec Jožefa Košiča je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 23942-1/2015/NEFO v letu 2015 od Državnega sekretariata za odnose z verskimi skupnostmi, narodnostmi in civilno družbo pri Ministrstvu za človeške vire za prenovo poslopja (zamenjava oken na pročelju in vrat) in nabavo pohištva za učilnice prejela finančna sredstva v znesku 3 milijonov HUF. Slovenski radio je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 19821-1/2015/NEFO v letu 2015 za namen Tehničnega razvoja Slovenskega radia prejel finančna sredstva v znesku 1 milijon HUF. Küharjeva spominska hiša (Slovenska etnografska zbirka) je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 239451/2015/NEFO v letu 2015 od Državnega sekretariata za odnose z verskimi skupnostmi, narodnostmi in civilno družbo pri Ministrstvu za človeške vire za prenovo strehe in ogrevalnega sistema prejela finančna sredstva v znesku 4 607 000 HUF. Leto 2016 Zveza Slovencev na Madžarskem je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. EMMI 7232-2/2016/NEFO v letu 2016 od Državne slovenske samouprave za namen prenova Slovenskega kulturnega in informacijskega centra prejela finančna sredstva v znesku 20 000 000 HUF. Državna slovenska samouprava je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 55078-2/2016/NEFO od Ministrstva za človeške vire za namen »Prenova rokometnega igrišča, pripadajočega pločnika, pripomočkov in ograje Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča« prejela finančna sredstva v znesku 7.000.000 HUF v 100-odstotnem znesku. Slovenski radio je v letu 2016 na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 7231-1/2016/NEFO za tehnični razvoj prejel finančna sredstva v znesku 1 500 000 HUF. Leto 2017 Državna slovenska samouprava je v letu 2017 za namen Priprava doprsnega spomenika Avgusta Pavla in njegova namestitev pred zgradbo sedeža samouprave ter izdelava in namestitev dvojezičnih tabel od Ministrstva za človeške vire prejela finančna sredstva v znesku 9 000 000 HUF. (14784-1/2017/NEFO) Prenovitvena dela notranjosti Dvojezične osnovne šole in vrtca Števanovci v bruto znesku 1 709 458 HUF, ponovna izolacija in namestitev pločevine na ravno streho pa v bruto znesku 2 548 090 HUF. Državna slovenska samouprava je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. 64492- 1/2017/NEFO od Ministrstva za človeške vire za namen »Prenova in zamenjava strešne konstrukcije na Dvojezični osnovi šoli in vrtcu Jožefa Košiča« prejela finančna sredstva v znesku 30.000.000 HUF v 100-odstotnem znesku. Slovenski radio je na podlagi pogodbe št. 14779-1/2017/ NEFO za tehnični razvoj prejel finančna sredstva v znesku 5 milijonov HUF. Leto 2018 Državna slovenska samouprava je v letu 2018 za namen »Priprava regionalnega razvojnega programa Slovenskega Porabja« od sklada Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt. prejela finančna sredstva v znesku 2 000 000 HUF (NEMZ-E-18-0050). Prenovitvena dela na strešni konstrukciji Dvojezične osnove šole in vrtca Jožefa Košiča, ki jo upravlja Državna slovenska samouprava, v bruto znesku 7 994 752 HUF. Državna slovenska samouprava je za realizacijo programa »Prenova Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča« v breme podpoglavja 20/60. – upravljana sredstva »Podpora narodnostnim ustanovam za naložbe, obnove, lastne deleže pri razpisih« v okviru poglavja XX. Ministrstvo za človeške vire v prilogi št. 1. Zakona št. C. iz leta 2017 o osrednjem proračunu Madžarske za leto 2018, prejela nepovratna sredstva v višini 14 000 000 HUF. Küharjeva spominska hiša (Slovenska etnografska hiša) je na podlagi pogodbe o sofinanciranju št. NEMZ-E-18-0029 v letu 2018 – s posredovanjem Državne slovenske samouprave – od Ministrstva za človeške vire, za namen »Prenova Küharjeve spominske hiše – Slovenske etnografske zbirke« prejela nepovratna sredstva v znesku 36 000 000 HUF. Leto 2019 Župnija Gornji Senik je v letu 2019, s posredovanjem Državne slovenske samouprave, za pripravo rekonstrukcijskega načrta cerkve svetega Štefana Hardinga v Števanovcih, ki ima osrednjo vlogo v verskem življenju tamkajšnjih pripadnikov slovenske narodnosti, od sklada Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt. prejela finančna sredstva v znesku 3 000 000 HUF (NEMZ-E-19-0023). Župnija Gornji Senik je v letu 2019, s posredovanjem Državne slovenske samouprave, za prenovo cerkve svetega Janeza Krstnika, ki ima osrednjo vlogo v verskem življenju tamkajšnjih pripadnikov slovenske narodnosti, od sklada Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt. prejela finančna sredstva v znesku 37 000 000 HUF (NEMZ-N-19-0022). Sklad Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt., ki nastopa v imenu Urada predsednika vlade, je za prenovo Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča ter nabavo sredstev odobril nepovratna sredstva v znesku 40 milijonov HUF (pogodba o sofinanciranju št. NEMZ-E-19-0033). (zamenjava oken in zunanjih vrat, hidroizolacija kletnih prostorov, modernizacija razsvetljave). Porabje, 7. novembra 2019 ... DO MADŽARSKE Madžarski veto na skupno izjavo Nato-vih veleposlanikov Madžarska ni imela druge izbire, kot vložiti veto na skupno izjavo veleposlanikov Nata, je izjavil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó prejšnjo sredo na Evroazijskem forumu v Budimpešti. Szijjártó je izpostavil, da se na takih srečanjih Nato-vih veleposlanikov ponavadi sprejemajo skupne izjave, toda v tem primeru je Madžarska to preprečila zaradi svoje manjšine v Ukrajini. Po mnenju ministra si je madžarska vlada v dolgem obdobju priprave izjave prizadevala, da bi izjava vsebovala stavke, ki bi zahtevali od Ukrajine, da tamkajšnji madžarski skupnosti vrne manjšinske pravice, ki ji jih je odvzela. Madžarska vlada je v izjavo želela vnesti stavek, ki bi pozval Ukrajino, naj se drži predpisov mednarodnega prava oziroma predpisov mednarodnih organizacij, med njimi Beneške komisije. »Ker so bili vsi naši predlogi zavrnjeni, nam ni ostalo nič drugega, kot da vložimo veto«, je povedal zunanji minister, ki se zaveda, da se v državah preko oceana usoda neke manjšine ne zdi toliko pomembna, ampak v Ukrajini živi 150 tisoč Madžarov. »Toda mi živimo v Srednji Evropi, in tudi če gre za interes le enega Madžara, se bomo postavili zanj,« je povedal Szijjártó, saj »Madžarska ni pripravljena žrtvovati madžarske skupnosti na oltarju geopolitike«. Električni avtomobili za bolnišnice Minister za človeške vire Miklós Kásler je na začetku oktobra seznanil javnost, da bodo z vladno finančno podporo kupili električne avtomobile za potrebe bolnišnic. Ministrstvo je kupilo 249 avtomobilov znamke Volkswagen Golf, ki jih je razdelilo med devetdeset zdravstvenih ustanov. Nabavo avtomobilov je vlada podprla s 3 milijardami forintov. Električne avtomobile naj bi uporabljali za prevoz krvi in krvnih preparatov, za tansfer strokovnega osebja itd. 8 Stara mati me je gorranila Znückina Ančika, po možej Nemet, je na Gorenjom Seniki gorrasla brez matere, zato ka dvej leta stara je bila, gda je mati tak naglo mrla. Stara mati so njau gorranili, stera je osem mlajšov mejla, pa tak je te ona deveta, najmlajša hči gratala. Od matere nejma nej spominov pa nej kejpa, samo od oče pa od stare matere. S starimi kejpami vred, kak smo je gledali, je dosta lejpi spominov tö naprejprišlo, ka je doma na Seniki doživela. Iz tej spominov, kejpov, ka smo je v škatüli najšli, smo vam vöodabrali par falatov. - Tetica, ka se je zgaudilo, ka so vaša mati tak mlado pomrli? »Na Pápi so žetvo delali, gda je tak vrauče bilau, pa je moja dapa dosta veselge nej emo, zato ka na drügo leto je mrau.« - Vi ste kelko lejt stari bili, gda so oča mrli? Znückina Ančika »Ge sem te samo devetnajset lejt stara bila, tau je bilau dobro, ka te sem se spoznala z možaum pa sem nej ostala cejlak na samo.« - Na prvom kejpi ste v bejlom gvanti dolavzeti, gde je tau Skupina žensk pa dekel, stere so delale na grajnci mati sončarico (napszúrás) dobila pa mrla. Prvin kak so mati na žetvo šli, name so k stari materi pelali, aj me dočas skrb ma, tak sem te ge potistim, gda je mrla, tam ostala pri njej. Oča je doma pri svoji starišaj biu, name dostakrat pogledno pa vsigdar mi je kaj küpo, gda je prišo. Srmak, dugo je na samo živo, gda se je znauva oženo, te je štirdesetšest lejt star biu, bilau? »Tau je na prvom prečiščavanji bilau na Gorenjom Seniki, gda sem osem lejt stara bila. Pri cerkvi so nas dolavzeli, ge na srejdi stojim pri meni pa oča pa stara mati.« - Kak deca ste lejpa lejta meli pri babici? »Ge nika ne morem povedati, zato ka name je stara mati sploj rada mejla, vse, ka je mogla, mi je dala, ranč tak, kak če bi njena hči bila. Ranč tak njeni mlajši, moje tatice, so meni tö vse dale pa küple, ka so mogle, zato ka one so te že velke bile.« - Na taum drügom kejpi, gde ste že vekši, znauva bejli gvant mate. »Tau je firma, tau pri meni moja tatica Znückina Trejza stoji, stera je moja firmanska botra bila.« - Kak mlajši ste čakali prvo prečiščavanje pa firmo? »Pa vejš, ka smo čakali, gda je prečiščavanje bilau, te smo tam pri cerkvi mlejčen kafej pa vrnike (vrtanke) dobili, tau je te tam nam tak žmano bilau. Pri firmi je pa moja tatica spravila eden obed pa tam smo geli.« - Gde je pa tau bilau, gde plešete? »Tau je te bilau, gda smo v šaulo odli pa smo plesali na narodnostni dan. Te gvant, ka na sebi mamo, tauga smo tak dobili, zato ka gda smo nastopali, te so vsigdar tak prosili na pausadbo. Vse fela plese smo meli, slovenske, vogrske, ranč ka je trbelo, naša leranca Prulovič Ilona nas včila plesati.« - Na tom kejpi ste že malo bola vözraškeni. »Tau je te bilau, gda se je Krpšna Jolanda ženila, pa müva dvej, ka sva na kejpi, sva gornosila, na kejpi v rokej ranč torte drživa.« - Dosta je trbelo gornosti, gda je gostüvanje bilau? »Župo, mesau, torte, piti, vse, ka je trbelo, nam se je tau fejst vidlo, zato ka tašoga reda smo pili, spejvali pa plesali. Tak je bilau, ka vsigdar smo fejst čakali, gda se je stoj ženo, če do nas zvali gornosti ali nej.« - Na tom portreti nišo drügo frizuro mate? »Tü sem še dekla bila pa mauž je že odo za menov pa tak sem si mislila, ka si napravti dam nauvo frizuro, aj se ma bola vidim. Pofarbane mam vlase, zato ka sem doma probala, samo nej se mi je posrečilo pa te zavolo tauga sem k frizerki mogla titi, aj mi znauva pofar- ba.« - Sto pa ta banda na tom kejpi? »Tau so vse tisti dolavzeti, steri smo na granici delali, kopali pa grablali. Tau je na kejpi Kustoga Varonka, Meca, Žužka, ka zato ka on je tisto leto marciuša mrau. Zavolo tauga je samo edna večerdja bila doma pri staroj materi pa samo najbola bližnji so bili pozvani. 16. junija, gda sva se ženila, je sploj lejpo vrejmen bilau, tau zato Kejpa s prve spauvedi pa birme cejkre plete, Čardašna Magduška, Ema, ka rauže dela, te Šteimetz, Ernöst Grebenar, Šteifrna Anika, Micka pa Časar Evine mati. Na granico je vsigdar vleti znam, ka mesau, nej ka bi se pokvarilo, v kanto smo sklali pa smo nut v stüdenec pistili. Igranja nej bilau, zato ka oča mrau pa te smo še žalüvali.« - Kama ste šli potistim, ka ste se oženili, doma pri stari materi ste ostali? »Dvej leta pa pau smo še tam živeli, moja vekša hči se je še v Varaši naraudila. Potejm je mauž domau na Dörgicse odišo, zato ka tam je najšo sebi delo. Eden mali ram je küpo pa te smo mi tö za njim odišli. Pet lejt smo tam živeli, samo stara mati so se S padaškinjov sta gornosile na gostüvanji dosta žaurgali, trbelo delat odti, zazranka na ka so sami ostali pa te tak smo ausmo vöro smo šli pa do štrte nazaj sé v Varaš prišli, te že s smo venej bili. Dobro so plačali trejmi mlajšami.« pa mena je prav prišlo, zato ka - Vidi se vam tü v bloki? ranč te sem vö iz šaule stanila.« »Sprvoga nej dobro bilau, zato - Na tom kejpi, steri je zdaj ka smo nej bili vcujvčeni, slednaprej prišo, se vi ženite, sto kar že dobro bilau, sploj pa so na kejpi? zdaj, gda je človek stari grato, »Tast, tašča, moja stara mati, pa je dobro, ka je vse tak pauočina žena pa sestra, oča že lak.« na žalost nej mogo z nami biti, Karči Holec Porabje, 7. novembra 2019 9 »Mici, Mici, Micika, al’ boš mejla fudaša?« Bil je eden od toplih oktobrskih petkovih popoldnevov. Ko sem pred stavbo dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku izstopil iz avta, sem zaslišal negotove glasove harmonike. Po nekajsekundnem poslušanju sem ugotovil, da izza odprtih oken prihaja melodija porabske ljudske pesmi »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«. Vstopil sem v šolsko zgradbo in takoj zavil na desno. Potrkal sem na vrata knjižnice, kjer so me nato pozdravili glasbeni pedagog Ferenc Korpič in štiri razposajena dekleta. Tečaj harmonike na DOŠ Jožefa Košiča se izvaja že vse od februarja 2018, sem izvedel od učitelja, sicer ravnatelja Srednje strokovne šole Bela III. v Monoštru. »Na šoli so že veliko poskušali z uvedbo pouka harmonike v slovenski materinščini, toda nastale so jezikovne težave. Zaradi zahtevnosti strokovnega izrazja se je tečaj izvajal s posredovanjem domačih učiteljic, kar je vzelo voljo udeležencem. Novembra 2017 me je ravnateljica Ildiko Dončec Treiber povprašala, ali bi sprejel nalogo poučevanja in sem bil seveda pripravljen. Petkov popoldan je ustrezal vsem,« je začel pripovedovati Ferenc Korpič, ki zaradi praktičnih razlogov tečaj izvaja v madžarskem jeziku. V letošnji jeseni obiskuje krožek 11 osnovnošolcev, med udeleženci pa najdemo tudi srednješolca, nekdanjega učenca seniške šole. Šolarji so razporejeni po letnikih, vsako skupino sestavljajo po 2-3 udeleženci. »Moj najpomembnejši cilj je, da jih naučim igrati na harmoniko. Jasno, da ne izobražujemo vrhunskih umetnikov,« je objasnil pedagog, ki je na monoštrski glasbeni šoli petnajst let poučeval harmoniko tudi po »klasični metodiki«. »Želimo si, da bi se povrnila in ohranila ljubezen do harmo- Biskup, znani po plesnih zabavah v širši okolici Monoštra. »Nekoliko ročne spretnosti, jasno, potrebuje vsak. Če je kdo, recimo, nižje rasti, ali pa ima še malo krajše prste, potre- »Prišla kukanca« - igrata Vanesa Šulič in Dora Grebenar pod budnim očesom Ferenca Korpiča nike, ki je bila zmeraj značilna za to pokrajino. Moj cilj je, da bi znali učenci na to glasbilo zaigrati tiste pesmi, ki jih v tem okolju tako dobro poznajo in so celo vajeni, da se izvajajo na harmoniki. Učimo se torej domače ljudske pesmi in tako napredujemo korak za korakom, saj želimo usvojiti tudi bolj zahtevne med njimi,« je med notami brskal Ferenc Korpič in naštel pesmi kot so »Prišla kukanca«, »Ptice se selijo«, »Lejpa naša domovina« ali »Rozinka«. Glasbeni pedagog pozna metode, s pomočjo katerih lahko hitro napredujejo tudi učenci, ki prebiranja not ne obvladujejo solidno. »Seveda se naučimo osnov notifikacije. Sledi malo prakse, malo teorije, spet malo prakse in spet malo teorije. Se pravi, ko smo se poglobili v prebiranje notnega zapisa, prestavimo poudarek na harmoniko, da bi naučeno preizkusili tudi v praksi,« je svoj pristop razkril učitelj, ki je deset let igral harmoniko v skupini buje več časa, da doseže prve uspehe. Razen tega pa učenje nobenih drugih ovir nima.« Med mojim obiskom se je liti, da se razigrajo. Jasno je, da je naš krožek nekaj povsem drugega kot neka učna ura, in to je tudi moj cilj. Gotovo pa je, da jih sicer mirno - opozorim, če so preveč razposajeni ali niso pozorni na mojo razlago.« Vsaka posamezna skupina preživi približno tri četrt ure z učiteljem. Čeprav je pri pouku nekega glasbila učinkovitejše, če se z učencem ukvarja posamično, ima tudi skupinsko igranje svoje prednosti, je mnenja Ferenc Korpič. »Pri posamičnem pouku prihajajo uspehi hitreje, saj se lahko odzivamo na konkretne težave, lahko vse bolje zvadimo. V skupini se lahko zgodi, da je kdo spretnejši, drugi manj. Toda če je neka raven dosežena, lahko lepo napredujemo tudi v skupini. Štefanija Dravec in Máté Labritz sta že drugo šolsko leto na tečaju harmonike Ferenc Korpič veliko šalil z udeleženkami, poleg tega pa je izkazal veliko mero potrpežljivosti. »Če pride nek dijak, da se nauči nekaj glasbe, je že dobro razpoložen. Sam se pa trudim, da bi bilo vzdušje še boljše. Če je potrebno, posvetimo dve minutki temu, da pripovedujejo o svojih doživetjih v minulem tednu,« se je nasmehnil vodja tečaja in dodal: »Glasba izvablja veselje, otrokom pa je treba dovo- Saj je konec koncev eden od ciljev, da mladi glasbeniki dobro igrajo skupaj v ansamblu. Tako se privadijo, da drug drugega slišijo, da morajo biti pozorni na drugega. In še nekaj: če starši slišijo skupaj igrati dva-tri učence, je uspeh zagotovljen.« Izkušeni pedagog je zmeraj na preži za glasbenimi talenti. »V vsakem letniku je kakšen nadarjen učenec. Ali sta celo oba taka, da se lahko praktično Porabje, 7. novembra 2019 česar koli naučita. Vse je odvisno le od dijakov: ali bodo vadili doma, konec tedna, z ene ure na drugo. Za osnovno šolo je tudi sicer značilno, da je uspeh v prvi vrsti odvisen od dela na šolski uri, ne pa toliko od domače vaje. Naši otroci pa so imeli že tudi nastope, pred katerimi so marljivo vadili. Pripovedovali so, da so se harmoniki posvetili v šolskih odmorih in drugod, temeljito so se torej potrudili za uspeh predstavitve,« je bil ponosen mentor mladih seniških godcev. »Rad bi zabaval ljudi, ker rad poslušam glasbo,« se je oglasil učenec 8. razreda Máté Labritz. »Kar mi učitelj na vajah pokaže, doma zvadim, saj imam lastno harmoniko. Tudi moj starejši brat Bálint hodi na tečaj,« smo izvedeli od zmeraj nasmejanega seniškega fanta. »Máté ima doma harmoniko, jaz pa uporabljam šolsko glasbilo,« je dodala sošolka Štefanija Dravec in še objasnila: »Moj oče zelo rad posluša harmoniko, jaz pa rada igram. Tudi moja sestrična Vanesa ima harmoniko, včasih doma skupaj vadiva.« Nekaj minut pred peto uro so se od učitelja poslovili še poslednji trije, »najstarejši« vajenci. Med pospravljanjem nepreglednega kupa not je učitelj Ferenc še opozoril, da bo eden od njegovih dijakov 17. novembra nastopil na Dnevu starejših občanov v Sakalovcih. In tudi sicer, neizbežno se približujejo decembrski prazniki, v sklopu katerih bodo lahko seniški harmonikarji dokazali, da porabska slovenska ljudska pesem - ob spremljavi harmonike - še živi. -dm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 9. Kak liki vihér porüši drvino üto 11. apriliša 1241 je pri vesni- vejdajo kronike. ci Muhi v županiji Borsod Gda se je v rosag povrno, je vküpprišlo samo kauli 20-30 začno Bela IV. na veuko zigezero vogrski sodakov, tak dati. Na srejdi nauvi gradov je skoro gvüšno bilau, ka je na bregaj so stali kameni brž dojoblada 60 gezero če- törmi, kauli nji se je zdimerni konjenikov tatarsko- gavala kamena ali lesena ga Batu kana. Madžarski stena. V cajti tatarske nevotabor je biu naaupek postavlen, sodacke so se kaulizaprli s kaulami, tak so je Mongoli s svojimi püščicami že prva dojpostrlili, kak liki bi do sablanja prišlo. V etoj bitki je mrlau dosta vogrski cerkveni pa posvejtni velikašov, sam krau Bela IV. pa je zbejžo v varaš Trogir v Dalmaciji. (Tam se ma je narodi»Drügi stvoritel domovine« - kip Bele IV. v Szegedi la drüga či Margit, štero je poklono Baugi le je eške samo deset takši za rešenje svoje domovine. gradov stalo, za tresti lejt že Margit je do smrti živela kak stau, za šestdeset lejt pa že apatica na peštanskom »Za- tristau. večom otoki«, tretja svetnica Med mongolskov robijov z držine Arpadovičov pa je ino včasik po njej je Vogrgratala leta 1943.) sko kralestvo zgübilo 15-20 Po bitki pri Muhini je grato procentov svojoga lüstva, vzhodni tau rosaga tatar- tau je kauli 200-300 gezero ska préda, gda pa je Donava lüdi. Zatok je Bela na püste nutzmrznila, so vöporobi- kraleske pa privatne grünte li, gorvužgali pa pomorili nutpauzvo dosta lidi moracejli zahodni tau kralestva vske, slovačke, rusinske, rotö, samo krepke varaše pa manarske pa drüge narodklauštre so nej mogli porüši- nosti. Vküper z domanjimi ti. Veuka morija se je samo pavrami so gratali skupite končala, gda je sprtoleti na, ki je svojoma zemliško1242 mrau mongolski veuki ma gospaudi plačüvala s kan Ögödej, pa se je Batu pauvom, šteroga je sama paščo domau zavolo odebe- pripauvala pa se je leko sloranja nauvoga voditela. baudno inam spakivala. Od Na Vogrskom je nej bilau ko- tistoga mau je zovemo »tlanec trplenja: lüstvo je zbej- čane« (jobbágyok). žalo v gaušče ino müzge pa Pavri so orali z asimetričje nej pauvalo, prišo je glad. nim plügom, šteri je dosta Lačni lidgé so geli, ka so po bole obračo zemlau, od cislesaj najšli, če je štoj emo kaj tercijanov pa so se navčili, ka mele, go je pomejšo z rasto- je trbej njive gnojiti. Malo kivov skaurdjov pa si speko ča- snej, od srejde 14. stoletja, so ren krü. Ništerni so mačeče zrna mleli v mlinaj, štere je pa pensko mesau geli, pripo- gnala voda ali mara. Najve- kši tau lüstva je živo po vesnicaj s stau-dvejstau lidami, zidali so zvekšoga cimpre ali tučence. Omare ali staule so nej meli, sejdli so v mali lüknjaj, prve lesene lade za gvant so začnili tesati na konci 13. stoletja. Tistoga ipa je na Vogrskom ranč eden takši varaš nej biu, šteri bi emo več kak pet gezero lüdi. Krau Béla se je trüdo, ka bi vsikšo mesto stenau kauli sébe zdignilo, dau pa jim je takše pravice tö, kak liki je je emo Székesfehérvár. Pešt so porüšili Tatari, zatok je tisto lüstvo pauzvo na drügi brejg Donave - ino tak stvauro najvekši varaš v rosagi Budo. Mesta so nej pod žipane slišala, mela so svojoga birauva. Tistoga ipa se je dosta Nemcov spakivalo v té varaše, v šteraj je že od prva dosta Taljanov, Francuzov pa Židauvov živelo. Ne vejmo, od kéc so prišli, depa Sekelji so bili že na začetki 12. stoletja braniteli mejé, meli pa so takšo avtonomijo kak liki nemški Sasi. Oprvin so živeli na zahodnoj grajnci Vogrskoga kralestva pa so eške samo v 12. stoletji prišli na vzhodne tale Erdeljskoga. Poznali pa nücali so klinopis (rovásírás), zvün sodačije so se spravlali z držanjom veuke mare. S svojim trestilejtnim delom je Bela IV. cvetauči rosag na svoje sinauve njau. Zatok je pravično, ka ga zovémo »drügoga stvoritela domovine«. Gda sta kralüvala njegvi sin Števan V. ino vnük Ladislav IV., so pá preveč krepki gratali baronge, ali kak so je tistoga ipa zvali »mali krali«. En tau cerkveni velikašov je sto staviti anarhijo, zatok so maja 1277 na paule pri potoki Rákos (nej daleč od Pešta) vküppauzvali djilejš. Na toga so nej samo glavni dühovniki pa baronge prišli, liki prausni nemešnjaki z županij tö. Zatok o tom srečanji gučimo kak o prvom stanovskom djilejši (rendi országgyűlés) na Vogrskom. Tau znamenüje, ka so lidgé, šteri so meli gnake pravice pa dužnosti, vküper gorstaupili kak eden stan (rend), pa tak s kralom talali oblast (hatalommegosztás). dühovnik Simon Kézai. V toj je dojspiso, ka so stari starci Madžarov Huni, Ladislav IV. pa je biu prej tak veuki krau kak liki sam Attila. Ranč s toga cajta nam je gorausto prvi cvejt vogrske poezije »Staromadžarska Marijina žalostinka« (Ómagyar Mária-siralom), štera má 132 reči v 37 redaj. V Tatari pred sebov ženéjo vogrsko lüstvo (kronika z leta 1488) Té djilejš se je tak odlaučo, ka se morejo Kumani (kunok), štere je v rosag eške Bela IV. nutpauzvo, s svoji šatorov spakivati v kuče pa gorvzeti krščanjsko vöro. Zavolo toga so na Vogrsko pauzvali nauve barate, frančiškane, šteri so se gordržali z miloščine pa kaudivanja. Brž so popularni gratali, vej so pa kak srmački lidgé živeli med lüstvom, ino tak napravili maust do cerkveni velikašov. Mati krala Ladislava IV. je bila Kumanka, zatok je emo duplansko identiteto, rad se je veseliu s svojimi kumanskimi padašami. Gda so ga dühovniki vözaprli z Matere Cerkve, je začno malo v red djemati svoje kumanske prijatele. Tau pa je pripelalo do njegvoga žalostnoga konca, med spanjom so ga bujli nekdešnji najbaukši tivariške. Spomin Ladislava je gordržala latinska kronika »Dela Madžarov« (Gesta Hungarorum), štero je na konci 13. stoletja napiso dvorski Porabje, 7. novembra 2019 pesmi Mati Boža pripovejda od svojoga trplenja, gda vidi svojoga svetoga Sina mérati na križi. Té lejpi verš so najšli leta 1922 na rbtnoj strani ednoga kodeksa, šteroga je madžarski rosag od knjižnice v belgijskom Leuveni dojküpo leta 1982. Ladislav je nej emo zakoniti mlajšov, tak so na tronuš postavili vnüka od tretje žené Andraša II. Nauvi krau Andraš III. se je cejli žitek svajüvo z rivalnimi baronami, té so ga gnauk v vauzo tö ličili. Zatok je pomauč najšo pri menjši nemešnjakaj, šteri so dosegnili, ka morejo od tistoga mau vsi velikaši gnauk na leto na djilejš v Székesfehérvár titi pa tam prejkpogledniti, ka so baronge včinili. Tau je bila sploj moderna ideja, depa se je nej posrečila. Gda je slejdnji krau z držine Arpadovičov 14. januara 1301 mrau, je za sebov njau najmenje takši kaos, kak liki je biu pred njegvim kralüvanjom. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 08.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (IV.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 TV-izložba, 16.25 Osvežilna fronta: Maščevanje, oddaja za mladostnike, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Pujsa Pepa: Gospod Strašilo, risanka, 18.25 Na lepše, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 26. oddaja, 20.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pošast, italijansko-francoski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 08.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.35 Slovenski magazin, 11.00 Dobro jutro, 13.45 Dober dan, 14.55 Slovenske ljudske pesmi, Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.55 Na vrtu: V grajskem parku, 10. del, izobraževalno– svetovalna oddaja, 16.30 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del, 17.55 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.50 Osvežilna fronta: Maščevanje, oddaja za mladostnike, 19.25 Videotrak, 20.00 Umor na otoku, španska nadaljevanka, 20.55 Tiha revolucija, nemški film, 22.50 Televizijski klub: Izven cone udobja, 23.50 Zadnja beseda!, 0.35 Videotrak, 1.05 Info kanal SOBOTA, 09.11.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Čist zares: Modna kreacija, 11.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! – izbor, 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 15.55 Nova dvajseta (II.): Služba je le služba, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Spotikavci, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Prestrašeni Reks, risanka, 18.50 Mandi: Maneken, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 27. oddaja, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.25 MamaOčeSin, britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Molitev, francoski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo SOBOTA, 09.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Jožefa in Janez Javornik, 11.15 Na lepše, 12.00 (Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film, 13.20 Mož v beli obleki, angleško-ameriški film, 15.00 Mladi kmetje Evrope: 1. del, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.00 Ansambel Biseri, koncert, 17.40 Šport, 18.15 Nogomet - evropska liga: vrhunci 4. kola, 18.50 Videotrak, 20.05 Fortunata, italijanski film, 21.50 Zvezdana, 22.40 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert, 1.20 Videotrak, 2.15 Info kanal NEDELJA, 10.11.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Čarovnik pingponga, risanka, 10.05 Kozmo: Pobegli voznik, belgijska otroška nanizanka, 10.30 TV-izložba, 10.45 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Apostolski nuncij, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.40 TV-izložba, 15.00 Na lepše, 15.35 Louise pozimi, francoski animirani film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Ne sodi kaktusa po bodicah, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ku'damm 59, nemška nadaljevanka, 20.55 Intervju: prof. Peter Černic, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Berlinski zid na velikem platnu, francoski dokumentarni film, 23.10 Večerna impresija - samospevi L. M. Škerjanca: Monika Bohinec, mezzosopran in Lech Napierała, klavir, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 10.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.10 Videotrak, 7.10 Duhovni utrip: Spotikavci, 7.25 Koda, 8.00 Glasbena matineja, 9.35 Joker, kviz: 26. oddaja, 10.30 Joker, kviz: 27. oddaja, 11.45 Žogarija, 12.30 Mogočne ladje: Amazonsko porečje, potopis, 13.35 Ambienti, 14.10 Volkovo potovanje, koprodukcijska dokumentarna oddaja 15.10 Mladi kmetje Evrope: 2. del, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Tabor Sežana, 17. kolo, 18.55 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Res čuden kamen: Stvarjenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 20.50 Ob 30. obletnici padca berlinskega zidu: Čarobni trenutki glasbe - Koncert ob padcu berlinskega zidu, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 21.55 Vikend paket, 23.25 Zvezdana, 0.05 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal PONEDELJEK, 11.11.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, 6.25 Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Na lepše, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Šamanizem, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Kulturna dediščina, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Šala, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus: Leon Firšt, Jerica Steklasa in Theresa Plut, 23.30 Glasbeni večer, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo PONEDELJEK, 11.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.00 Otroški program: Op! 10.40 Obzorja duha: Apostolski nuncij, 11.15 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.10 Prava ideja!: Mizarstvo Hrovat, 15.40 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 16.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.55 Studio Kriškraš: Razlike do pike, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Mogočne ladje: Tanzanija, potopis, 21.00 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.05 Na svoji zemlji, slovenski igrani film, 0.00 Zgodba o Bogu: Zakaj obstaja zlo, ameriška dokumentarna serija, 1.00 Videotrak, 1.30 Info kanal TOREK, 12.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip: Spotikavci, 14.55 TV-izložba, 15.30 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Skupaj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.50 Mednarodna obzorja: Kitajske sanje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Slavko Gorenšček, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo TOREK, 12.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.45 Žogarija, 11.10 Opus: Leon Firšt, Jerica Steklasa in Theresa Plut, 12.05 Dobro jutro, 14.40 Dober dan, 15.25 Alpe-Donava-Jadran, 16.05 Joker, kviz: 26. oddaja, 17.05 Joker, kviz: 27. oddaja, 18.05 Porabje, 7. novembra 2019 OD 8. novembra DO 14. novembra Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 19.00 Moja soba: Maša in Urša, resničnostna oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Izumi, ki so spremenili svet: Avtomobil, britanska dokumentarna serija, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.55 Morilec z jezera, francoska nadaljevanka, 23.05 NaGlas!, 23.20 Zadnja beseda!, 0.20 Videotrak, 0.50 Info kanal SREDA, 13.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: prof. Peter Černic, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ 8 talcev Logatec, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, izobraževalno-zgodovinska serija, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih, 18.00 Knjiga o džungli: Napačni panter, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Vprašanja očetu, izraelski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, izobraževalno-zgodovinska serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 13.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.00 Koda, 11.55 Dobro jutro, 14.50 Dober dan, 15.40 Ambienti, 16.30 Vikend paket, 17.50 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.45 Ribič Pepe: Nika in dvigala, mozaična oddaja za otroke, 19.10 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 21.15 Moje mnenje, 22.05 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.10 LP film Buldožer - Pljuni istini u oči, dokumentarni film, 0.10 Videotrak, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 14.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Zakaj nas boli?, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Kompetence, 18.00 Žanov svet: Listje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 0.35 Ugriznimo znanost: Zakaj nas boli?, oddaja o znanosti, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo ČETRTEK, 14.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, izobraževalno-zgodovinska serija, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.55 Murska republika 1919, dokumentarni film, 15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.40 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.55 Firbcologi: O šeng fuju, bontonu za mizo in igranju kitare, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.05 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih: Pomlad, britanska dokumentarna serija, 21.05 Avtomobilnost, 21.35 Ambienti, 22.15 Pogum molka, italijanska dokumentarna oddaja, 23.30 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje, 0.20 Videotrak, 0.55 Info kanal Muzej Avgusta Pavla Nastop na letnem koncertu Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra je pod vodstvom dirigenta Tomaža Kuharja 18. oktobra sodeloval na 3. letnem koncertu MePZ Društva upokojencev iz Beltincev. Skupaj s tamkajšnjimi pevkami in pevci ter slovenskim zborom iz Varaždina so preživeli nepozabne trenutke in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB