^^^H? Pisma mlademu prijatelju. |wj^I • Dragi Bogdan! 43j|;avno tisti čas, ko se je jela slovenščina dobro likati in razvijati, une- JjS|§L mala se je splošaa želja po novern ali vsaj popravljenem črkopisu slovenskora, ki bi zadoščeval vsem potrebani Jepo razvitega slovenskega Ijezika. Babila je pisateljem do tedaj. šo ,,bohori&ica", katero je ustvariljj vže protestantski pisatelj Adam Bohorič, a bila je po nekoliko nedostatn&B za razne jezikovne glasove, po uekoliko pa zavoljo podvojenosti soglasnikov.l Vže Boštjanu KreJju, ki je pisal uajlepšo slovenščino mej protestautskiini _ pisatelji, ni zadoščevala ,,bohoričica" ia je želel, ka bi se poprijeli dovršone ,. Bciriliee".' V. Popovie (1750) je čutil potrebo pomnožitve slovenskega^ I črkopisa in M. Pohlin se je ukvarjal s popolnjenjem njegovim. Tudi* (lucmanu (1777) se je zdela potreba boljega črkopisa in jednakih mislij je Ibil J. Primec (1814). Fr. Bilee je suoval celo črkopis, ki bi ustrezal vsem evropskim narodom. Kopitar pa hvaJi v svojej slovnici doviieno Bcirilico" in želi, ka bi se našel nov Oiril, ki bi sestavil Slovanom na zahodu latinsko-slovansko abecedo, češ: kolikor jednojnih glasov, toliko jednojnili znakov. Leta 1820. se je zbrala šestorica (Kopitar, Šlakar, Kalister, Eavnikar, Metelko in Dobrovsky) jezikoslovcev ua Duuaji, da se pogovoro o slovenskera in slo- Ivanskein žrkopisji. A ta shod je ostal brez uspeha, ker se ni mogel zjediniti. Kar nakrat se oglasi 1824. 1. na Štirskem Peter Danjko, ki ni bil na črkopisnem shodu, z novo, nemški pisauo slovnico slovensko (Lehrbuch der udndischm Sprache) in z novim črkopisom vred. V slovnici mu rabijo 163 ^^^^J vže nove pismenke, ki so sestavljene nekaj iz latiniee, nekaj iz cirilice; tia novo pa si je izmislil črko š, ki ima nekako podobo osmice in po tej črki so imenovali ,,danjčico" Saljivo tudi nkrevljico". Ce tudi se je uvela slovnica njegova vže v šole, vender ni imel sreče njegov črkopis in razven njega in male peščice njegovih pristašev m pisal nihče v tem črkopisji. Leta 1825. izda Pr. Metelko svojo slavno slovnico: ,,zgrado slo-venskegajezika", v katerej mti je rabil nov črkopis, sestavljen na podlagi latinskih in cirilskih črk in se imenuje po iznajditclji ,,metelčica". Metelko ima 32 črk za razne slovenske glasove: 12 je novih, narejenih po cirilici in latinici, ostale pa so iz Bohoričeve latiniee. Ta nov črkopis Metelkov je sprožil hudo ,,abecedno vojno" na Slovenskem. Kmalu so se jeli oglašati razni nasprotnici novih pismenk. Ko so bile tiskane še le tri tiskane p6le Metelkove slovnice, vže poprosi A. Slomšek, bogoslovec H. leta in duhovnik, slovni-čarja, da mu pošlje te tri pole. Potem piše Metelku, da je slovnica izborna, a o novem črkopisu si še ne upa reči svoje sodbe in pošlje p61e Urbanu Jarniku, Ta spiše trikrat večjo oceno o prvih treh poJah Metelkove slovnice, hvali v obže slovnieo, a vpraša se o črkopisu: je-li dovršen v vseh obzirih? Val. Stanič je pisal iz Gorice, da mu oblika uovih črk, malo ne vseh, ni po godn. Na to se oglasi, ko je bila prišla slovniea vže na svetlo, 1826. 1., slavni učenjak in slovuičar eeho-slovanski Dobrovsky, častita pisatelju na iz-vrstnej slovnici, presoja na drobno posamične jezikoslovne stvari, a o črkah pravi, da so nekatere celo barbarske iu da morajo biti čitatelji slovenskih knjig vsi zbegani po ,,metelčiei" in ndanjčici". Kopitar in Eavnikar nista izrekla nikjer svojo sodbe, ko je izšla Metel-kova slovnica, ker sama nista bila popolnem zadovoljna z novim črkopisom in ker sta sama zakrivila kolikor toliko nmeteleico". Na tihem je tekel ta abecedni boj začetkoma do 1831. leta. Tega Jeta se oglasi prvič javno o Mme-telčici" dr. Jakob Znpan (Horatius) v 20. številki v OeJovci izhajajočega nemškega lista ^Oarinthia" v čJanku: )tCyrillisirung des ivindischen Dialectes" (pociriljenje slovenskega narečja). Šaljivo opisuje v tem spisu dva tujca, ki sta našla na poti v ,,metelčici" pisano knjigo (Potožnikove pesni). Pravi, da se mora dov črkopis izobraziti — ako se vže hoče nov črkopis imeti — iz latinice, ki je znana vsem Evropejcem, ne pa iz raalo ne mrtve eirilice. V 25. številki odgovori JVTetelkovec J o ž. B u r g a r (J. B.), da ima nmetel6ica" mnogo priznalcev in se dade erke olikati, kakor se je olikala tudi ^latinica" le polagoma. V 32. štev. piše zopet Zupan mnogo o črkah ia se izreka za lepo latinieo. V 39. štev. želi Burgar razjasnenja, hvali Bmetelčieo", češ, da ima mnogo pristašev (dnhovnikov) iu da se ue odvrnejo od nje. V tem ko je nastal ta prepir v ,,Oarinthiji", izšel je drugi zvezek ,,Kranjske čbelice", v katerej poprijema Pr. Preširen po svojej zabavljici: ,,Nova pisarija" pretirano književno iu nravno čiščenje v prozi in poeziji (proti Eavnikarju, Metelku in drugovom). Leta 1832. pride v dežel Murkova slovnica iu slovar. V 10. štev. ,,Carinthije" naznanja Slomšek (Luboinir) ti Murkovi deli, hvali slovnico m njeni uvod mu daje priliko, da udrihne zopet po ^metelčici". Murko je izdal evoje kjijige v Bboliončici" io sicer, pravi zato, ker je pisal za vse 164 Slovence, a ne sam6 za jeden del; 300 let je zadoščevala bohoričica in zakaj bi ne zdaj? Kaj nam koristi še tako umno sestavljen črkopis, ako nimamo knjig? Prepozna je poprava črkopisa zdaj, ko imamo vže obilo knjig v boho-ričici pisanih; za sv. Cirila ali za Bohoriča je bila pae še mogoča. Vsak črkopis mora biti sestavljen na podlagi latiniee iu dokler se najboljši in večina pisateljev ni izrekla za nov črkopis, ne more se vzprejeti. Hujše pa se je vnel boj zoper »metelčico" v ožji domovini. nKranjska Čbelica" je vže s tem pobila dejanski ^raetelčico", da je bila tiskana v Mboho-ričici". A tudi naravnost jo je zaeela poprijemati. V 3. zvezku (1832) priobči dr. Fran Preširen zabavJjivi sonet*) rčerkarsko pravdo", v katerem deje, ka se prepirajo novo-črkarji za oslovo senco. Istega leta Daznani česki pesnik Pr. Ladislavčelakovsky v n5aso-pisu českega muzeja" »Kranjsko čbeJico", hvali jo, vzlasti Preširnove pesni, prevede nekatere iz mej njih in mej temi tudi ,,Črkarsko pravdo", katero tudi priinerno razloži. Potegne se za Preširna, eeš da imajo Slovenci vže dovolj slovničarstva in črkopisja, zde se mu nove črke neprimerne in povdarja vzajemnost slovansko: ako vže hočejo novo abecedo. poprimejo naj se rajše latinice, kakor so storili Čehi in Poljaci. M. Č o p ponemči (brez podpisa) Čelakovskega sodbo v ,,U]yrisches Elatt (1833. 1. štev. 6—8) z dostavki in popravki: končno pa reče, da je Gelakov-skega misel tudi naša in da so pravila, po katerih je deJal Metelko črke, še vrednejše graje nego li izvršitev po njem; v drugih obzirih pa obdrži slovnica svojo veljavo. Koj v 10. štev. oglase se Metelkovci (s tvrdko: •—¦), mahnejo po Bčbeličarjih", zagovarjajo ,,metelčico", češ, vsaka dobra stvar mora dobiti sčasoma priznanje. Na to odgovori M. Čop v posebnej prilogi (štev. 13, 14, 15, 17) in se podpiše s 6rko „0" po Metelkovem erkopisu: V8lovenischer ABC Krieg" (slo-venska abecedna vojna): malo ne vsak narod ima svojo abeeedno vojno, ni čuda, da jo imamo tudi rai. Navaja več vže povedanih razlogov zoper ,,mo-telčico", hvali Kopitarjevo in Metelkovo slovnico, graja pa obliko črk iii načela, po katerih je narejena rmete]tiea". Tudi Metelkovei (s podpisom:*) odgovore v posebnej prilogi (štev. 22), da Oopov spis ni nepristansk, navajajo vže stare razloge svoje iu pravijo končuo, ka bi bil Oop uljudflejši, ako bi bil dal vže sara kedaj na svetlo kako knjigo. V štev. 23. v prilogi odgovarja čop (Slov. ABO-Krieg Nr. 2), za-vračuje Metelkovce in poprijemaje osornejše Kopitarja in Metelka. Sedaj pa vzdigne J. Kopitar (K.) svoj mogočni glas (štev. 27) v spisu: nEin Wort ilber den Laibacher ABC-Streit" (beseda o Ijubljanskem abecednem prepiru). S čudovito učenostjo udriha psovaje po krasoslovnih velumih, Celakovskem Preširnu in Čopu učenjaku. V prilogi (štev. 30) odgovarja Oop zadnjikrat (Sl. ABC-Krieg Nr. 3), nopere Kopitarja, opere Čelakovskega", Preširen pa se opraviči sam, pridejavši Copovemu spisu nekatere sonete (literarische Scherze), v katerih mahne britko po Kopitarji in iuu drzno zabavlja. S tem je končana glasovita ,,abecedna vojna", ki ima tudi svojo dobro stran, da se je uničila rmetel5ica" in s tem preprečilo vsako razkosavanje Slovencev glede črkopisja. *) Sonet je pesen h štirib kitic, katerib dve imati po štiri stihe in dve po tri. 165 ^^^H VH Da-si so se borili tako junaško za staro nbohoričico", vender tudi ta ni preživela nove ,,mete]čice". Še pred »abecedno vojno" in za nje so izražali želje česki učenjaci, da se Slovenci in Hrvatje združijo v pravopisu s Cehi in Poljaei. In to krasno željo je uresničil dr. Ljudevit Gaj, ki je uvel v hrvaščino ta črkopis, kateri pišemo danes. S Hrvaške pa se je preselil k nara brez vseh ovir in nasprotovanj. in 1840. ]. je tiskana prva sJovenska knjiga (Pesai V. Vodnika, Linhartov nveseli dan" in po Smoletu iz anglešeine preložen ,,Varuh") v „gaj i c i", kakor imeinijemo ,današnji erkopis po L. Gaji. Tudi nekdaj slavne ,,Novice" so jele pisati polagoma v ngajici" (1843. 1844. 1845. 1.) 1846. 1. pa so se tiskale vže samo v ngajici". — Kmalu je prodrla priročna ,,gajica" pri malo ne vseh slovenskih. pisateljih. Kopitar in Metelko sta bila se ve odloeno zoper rgajico" in Mfitelko, ki se ni ves cas abeeedne borbe nikdar oglasil javno. oglasil se je — prvie in zadnjič. Leta 1847. je pisal Metelko v zasobnem pismu vladiki Wolfu, poklanjaje mu svojo knjigo ,,Srce", da je ,,bohoričica" nedostatna, a vender bolja nego li Bgajica". Ko je pa prišel 1847. 1. drugi letnik Slomškovih ,,Drobtinie" vže ves v »gajici" pisan, oznani dr. Janez Bleiweis, urednik BNovicu, veselo to novico, češ, pustimo vže jedenkrat to črkopisno popolnost ia glejmo bolje na reč nego li na črko. Ko je 1848. 1. napočila slovenskemu narodu nova doba in je Me-teJko začel poučevati slovenščino na gimnaziji, sproži Bleiweis v nNovicahu (list 20) misel, da pričaku jeftio od javnega učitelja, ka opusti svoj črkopis (tne-telčico). Ia tedaj se oglasi Metelko v nNovicah" (list 28, 29) prvič in zadnjič javno glede svoje nmetelčice", rekoč: rdokler boljega pravopisa ne dobodeuio, ostanem pri svojem; kadar pa pride bolji, vzprejmem ga z veseljeni. MPotem izprogovori Bleiweis poslednjo (list 31, 32): ,,V rečeb slovenskiga pravopisa", kjer pravi, ka je občinstvo zakonodajalni vladar, a ne posamičnik (Metelko). A še jedenkrat požene se nme.tel6ica" v svojem umiranji. Leta 1848. v septembru potegne se stari Metelkovec J. Zalokar v prilogi k ,,Laibach&r Zeitung" še jedenkrat za usodepolno nmetelčico" , češ: zdaj je čas; proč z nedostatno bohoričico, proe a pokvarjeno ,,gajico", vzprejmimo nmetelčico" in Mcirilico". V ,,Novicah" (Iiat 44) pa izpregovori P. Hicinger (Podlipski): „videti je, kakor da bi se g. Metelko s svojim črkopisom še vedno rad prikupil slovenskemu narodu; z novim Gajevim pravopisom je raala teža, kar se tiče uvedb, in z njim je na krat več Slovenjih narodov zedinjenih. Treba je, da Slovenci drže vkupe; in en pravopis, vže sploh vzprejet, bodi znameaje jedinosti." — Jožef Poklukar (kauonik, f 1866. ].), je snoval vesoljni alfabet in je dal na svetlo (1861. ].) kDJižico )fAllgemeines Slov. und Universal- oder Wdt-alpJiabet", ua katero pa se ni jemal ozir. — S tem je utihnil glas o poprav-Ijanji črkopisja na slovenskem Hterarnem polji do najnovejših časov, ko je pisal F. Haderlap v »Ljudskem glasu" o nekakem novem pravopisu, ki pa je ostal nepoznan. Tako sva dokončala pregledno nčistiliio dobo" v slovenskej literaturi, v bodože pa se hočeva pomeniti še nekoliko o zadnjej dobi, katero nazivamo Bnoviško". Do tedaj pa zdravstvuj! Tvoj P. B.. ---------X---------