ISSN 0350-5561 za IcoiMc t^na Sončno in suho bo. N 00 50 let Številka 32 čotrtek, 21. avgusta 2003 ilolanda: »(irem na zma^io!« Johind«: »Pnpravljala sem m.^ doma. Rcsdži jc hilo prcccj vriH\'. S konkurence^ sc nc iîl>rtimciîjujcm. vcUn<> icàcnt sviij ick. /aup;uii v sebe in vem, sem lickhro pnpraN'ljcna. Nkj-vcćjti konkurcnlka m t hn Mo/amhiCanka Many Muio-la. A' inkrat sem tekm^walu / njo m diwicj me jc NxiUm» prc-magaki. Mortla bo v Pan/u sreča na moji sirani. V nuj-slal^icm primeru hom dru^iii, loUa lekla hom na /mag^».« t.nlj lelo^nje se/one m od nje Konkurenca bo strašna Hiii^ljiin: >PoCulim se oJliCno, Na kvaliiikaeiiah bom dal i>d scl>e in upum, da bom lekel re/\iiiai blizu dr/avncga rckordii, kar mi «Jkoraj-da mnraio biii dovi>lj /a irvrsiilev v îinale. lam pa bnslraAnakonkurvn-ca. Dva Kenijca, ki sla najboljSn n». svuîu.sia JohilakaiarskndrMvljan-sivo: li)vsc ptwe n konkurenci. Inrcj bo naslopilo wsi Kenijccv Ln Ih» v llnalu le^-k^t pnï^tihmcsi. Up;im. da bom med n)imr; loje moj veliki ^a ne odstopam.«« ■ vos Da bi uresničili svoje svoje sanje T ^ solfoto. 23. S. se ho i' Bi rizu pričelo 22. s\'eiovno pn-en-j/ si\'o v aiietiku Krtilju'H športov se bo prvdaiavîla r vsem r ywjem sijaju. Pn enstx o v Parizu ho rckon/no. Ixído najboljši a ihti iz največ držav doslej. IhidiH se l)odo; zase in za svojo dnuvo Ijijdo poskušali doseći najlxjJj.Še remlune, osrojiii medalje in svoje irrie z zlanmi črkami zaplati v zgodovino šjpor-la. Med eliJO bo tudi slovenshi reprezenlam a. Velenjčani pa smo poscixij ponosni rui dejstvo, da bfjdo tam tudi mSi somesčani. Bih bi narobe, celo krh'iCiw. če ne bi nekftjpozornosti posvetili tudi velenjski atletiki. Velenjski adclski klub je znan kot odličen or^anaalor in predx'sem kot klub, kije i' svoji Zitodovint vzgojil mno^e adete, ki so posegali po najžlu lune jših odUčjih. Zavedajmo se, da je odhod Jolande Čephk, Íiošijana Huča in trvntrja 'ior)ia Popetrova v Pariz izjemen dosežek velenjske atlelike. Na pn-enstvo odhajajo z velikimi željami fx) tispeliu. Te temeljijo na večletnem trdem delu. odrekanju, prizadci-nosii.., Ni enostavno biti udeleženec svetovnega prvenstva. Nt/j-prej je potrebno preseči rezukatsko normo, kle nato se odpro vrata med najMjŠe. O i'it'ni odločap stotinke sehtnde. Jolanda je favoril Je edino slovenska atletinja, ki lahko raàina m/ osHjjitev medalje. Kolikor jo poznamo, je Johmdu pripravljena svoje načne uresničiti. Fo.^ebej siyodhtdni so zadnji rezidtati na treningih, ki se nikoli niso bili boljM. Jolanda, lx)di' mo nesknjmni, vendar realni. Zaželimo si zlato, želimo si in upajmo na najlxjijše. Posijan se Ixf fíoni s temnofioltimi tekači, njegov ivzidttnski skok i* zadnji sezoni je silovil. Iz nadarjenega aileut se je rt/zviJ v tekača, na katerega mtmijo konkurenti v njegovi disciplini vedno računati, /.elimo, da Iw uspel pokazad vse svoje kvalitete in nas nm eselil z novim državnitn rekordom. /. obema odhaja tudi trener Tomo. na njuno željo. Olx/ .sta zrav-la v atletskem klubu Velenje. Tomo jima pomeni v«^ kût le trener, Tomo je njun atlet.'^ki oČe. In taksno, >'0čeiovsko'' podporo koi zrela atleta najbolj potrebujeta. Someščanke in someščani, jfosprcmimo jih na pol z željami, da hi itresničih swje cilje, svoje sanje. Prihajajo iz mdarskega mesta, iz atletskega kluba, ki je zrasel s pomočjo velenjskega premogovnika. Zaželimo jim iskren m da rs ki srečno f ■ Martin Steiner 280 SIT liâlHO In sejem bil je živ... V soboio so delavci Mu/cja Velenje pripravili pestro prircdilev, posvečeno Siarovelcnjskemu krajevnemu pra/niku. Dopoldansko dogajanje na Starem irgu, uidi lelos imenovano ''Sejem bil je je bilo pestro. Sejem je bil letos mnogo bogatejši kot prejšnja leta, zaostajalo pa ni tudi Število obiskovalcev ... ■ foto: vos Dopustov je konec Velenje - S skJenilvija kolektivnih dopustov v obeh največjih ki"^ickii\ihsc počasi vraCa vrve? v srcdLVe Saleskc doline. Pred iUilar-ji je le šc Leden bro/skrbnih dni, poiem pa se bodo Uidi oni vrnili v izolske klopi. Ućilelji se '?:q vračajo in pripravljajo vse polreb-no /a zaCeiek pouka. V Gorenju so tako. kolje žc običajno, izkoristili cas koleklivnih dopust ovza večja obnciviivcnc in vzdrževalna dela, pospcscno pa gradijo ludi nwo skladl^e, ki naj bi bik*» d<>gjajeno .te letos. Pripravljajo vrslo novosti, ki so jili obljubili za lo jesen. Kar vsem skupinam aparatov se bo pridružilo nekaj sodobnejših in izvirno ol>nkovanih. Med večje vsekakor sodijo zamr/(walnc vitrine ter novi večji pralni stroji, v katerih bo mogoče oprati kar 6 kg perila. Tudi rudarji bodo morali v jew^nskem času krepko zavihati rokave. V času njihove odsotnosti je bila poraba premoga v termoelektrarni zaradi velikih potreb po elektriki večja od načrtovane, zato so zaloge skopnele. In ker večje količine de?ja Se ni pričakovali, hodov leh dneh, ko bo začela industrija polno obratovali.,^ toliko večje. mz Publikum na vrhu, Šmartno deveto Nogometaši celjskega Publikuma so 5, prvensivenem krogu Si.mobii lige zadr/ali vodilno mesto, Primorje pa je ob neuspehu na svojem igriSču izpustilo prilo2nt)St, da jih zamenja na prvem mcslu- Celjani so se iz Kopra vrnili s točko, izid je bil O r 0. 'lamkajânje ljubitelje nogometa je derbi gotovo razočaral, saj niso videli nobenega zadelka, Nogomet pajc vendarle igra, ki bi jo morali krasiti goli. Tudi v Smarincm ni bilo zadetkov, a so bili gledalci vendarle zadovoljni. ■ fofo; vos 9770350556014 lokalne novice Iz TEŠ polovico slovenskih potreb po elektriki ŠoilJinj • řeludj je največji blok Termt^e lekl rame ŠoStanj že nekaj Casa v remontu, so zagotavljali v Šošian ju v vročih avgu-j»lovskih dneh kar pokwico skwenskih poîrcb po elektriki. Hidrom cieorcík>^ke razmere .so ^ naprej izredno slabe, lakcî so potrebe po termoenergiji ogromne. Dnevno so porabili v termo« elektrarni ŠoSlanj kar lO.lXX) ton premogih In ker še nič ne kaže, da bise razmere na področju hldomeleon>logijc l^boljSaje, bodo pi^trcbe po lignitu iz Premogovnika Velenje v prihodnjili dneh zelo velike. (îorenje zahteva revizijo postopka Vcltnjc, Ljubljana • EXiscdanjí dt^havilelj indonezijskega premoga ljubljanski ic^plarni Gorenje CTIl je potem, ko je smel pogledali v dokumeniacijo, zalîteval revizijo postopka- Ocenili so namreč, da je bila ponudba Isirabenza zavajc^joča in da jc premog, ki bi ga dobavljalo Ck^renje, v bistvu cenejši od Istrabenzcwcga. CiCsta mimo občine odprta Vclonje • V Mestni občini Velenje so la čas v polnem (ckii priprave na vzpostavitev m<'>drili parkirnih e(în v mestu. Med drugim sopopravih nekatere talne označbe, med večjimi novosimi pa velja omenili odprtje ceste mimo oWine in trgovine Velma. Modre cone naj bi v Velenju ptïskusno zaživele prihodnji me.sec. ■ mz 10 otrok na Debelem Rtiču Velenje - Od pt'jnedeljka dalje letuje v mladinskem zdraviliî^u Inokrcval&^u na Debelem Rtiču tudi deset otrok Iz socialno Šibki h družin Iz občin Velenje, SiiStanj InSmartnoob PakiczJroma iz vsake osnovne íolc po en učenec. Izbor so opravili na samih Šolah. Slr<'«Ške za njihove sedemdiK'vne počilniceob morju bo plačala fundacija za humanilarne in invalidske organizacije FIHO. Lani je na Delx:lem Rtiču letovalo osem otrok Iz omenjenih občin. ■ tp Otroško mesto spet vabi Velenje —Po lem, koje Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ob začelku letnili počitnic prvič pripravilo OtroSko mesto v vílí Mojca, so se odločili, da b<5do Še enega pripravili ob izteku počitnic. Dnevne labi^re z^ mlade, ki so popestreni z zelo zanimivimi aktivnostmi, igro In kratkimi i/leti, pripravljajo vzgojitelji kluba ^^Mladi za mlade". V otroškem mes lu bo poskrbljeno tudi za malico in kosilo, z^ mlajSe pa imajo tudi prastor za počitek. V Otroško mesto vabijo otroke od 5. leta starosti dalje, in sicer od 25. do 29. avgu-sta. Prijave zbirajovvill Mojca in na lelefonu 75-40. ■ bš Iz občine Šoštanj Žc prve aklivnosli Prcjj^njl teden sosc scšli na pogworu predstavniki občine in velenjske policij,skc postaje. Osrednjo pozornosi so namenili nekaterim aktivnost im. ki naj bi pripomogle k večji varnosti v lem okolju. Med drugim so se dog^ivoriJi, da bt^do policisti na oglasni deski v ol>čin.ski stavbi vsak mesce seznanjali občane o svojem delu. Prav t ako bodo za zdaj na obe ,^oi>tanjski osnovni šoli, na stavbo tamkajšnjega zdravstvenega doma in na občinsko stavbo namcstiJi nabiralnike za anonimne prijave in drugo pisanje, namenjeno policistom. Na javnih mestih» kot so Sole, banka. irgovine, bodo nalepili nalepke z anonimno telefonsko .številko polieijc, na katero bodo lahko občani prijavili svoja opažanja v zvezi s kriienjem javnega reda in miru ali sporiKili kakšna druga nenavadna početja. V pripravi je Še zgibanka o varniJsii v občini vSoStanj, prejela pa jo bodo vsa lamkajžnja gosp<')dinj.stva. V začetku prihodnjega meseca bodo policisti učcnccm od 5. razreda dalje na predavanjih predstavili dch^ s psi In spregovorili o problematiki mamil. /a konvr sezone kogovoru poudaril Jože Zver, gozdni InSpeklor pri Zav;"MÍu za gozdove Sloveniji, območne enolc Mozirje, Velenje. Će bodo podlubniki v prihodnjih dneh napadli ^ bolj, bodo, po bese díl h Jožeta Zvcra, morali zaprosili za pomoč Upravo za obrambo, ki bo dovolila kurjenje v naravi ludi v takih primerih. Uporaba kemičnih srcdsicv pa v gozdu za zdaj ni dovoljena oziroma je dovoljena ic v izjemnih primerili, zanje pa daje dovoljenje Zavod za gozdove vSkTvenijc. Večja žarišča podlabnika so bila v gozdovih na območju SaleSke doline nazadnje leta mi. Na Solčavskem skorajda ni proste postelje Na vj'huncu pokalne liirisUčne sezone jo na Solčavskem zasederiifi vec kol 90 odstotkov nocilvenih zmogljivosti - Kakšno prosto posteljiî je nioc dobili le îia kateri od planinskifi koc - Od stevilnifi aktivnosti je vse bolj zanimiv loto satari med vršaci T Podgoršek O tem, da se vse več ljudi odloča preživeti del poletnih počitnic v neokrnjeni naravi, pričajo pt>datki o skoraj povsem zasedenih nočitvcnih zmoglji-vostiii na Solčavskem, 'leh imajo približno 701), od lega 400 na turističnih kmetijah in v hotelu, pre(x^talo v planinskih domovili, kjer je v teh dneh edino §c - po Ix^sedah Miirka Slapnika. vodje turistiČnoinCormatrvnega centra Logarska dolina - moč najti kakšno prosto posteljo. »Na vrhuncu leloSnje poletne sezone se pri nas mudi za dobrih JO odstotkov več stacionarnih turistov kol v enakem lanskem času. Od lega je 40 odstolkov domačih, le prelepe kraje pa odkriva vse veČ i irvatov, Nem-ccv, Avstrijcev, preccj je ludi Italijanov, 1/raelcev, Ajigicžev. Pri nas letujejo ljudje praktično odvscp(5vsod Koliko je izletnikov, pa bi v tem trenutku težko postregel s realnimi podatki. Vsekakor veliko.« Glede na to, da na Solčavskem prevladujejo kmečki turizmi (od približno 50 kmetij se jih s turizmom ukvarja tretjina) je večina turistov nastanjenih na kmetijah. Mimogrede - prav na lem področju je moč obiskati naj- višje ležečo kmetijo na Slovenskem - Bukovnik. ki leži na 1327 m nadmorske višine. Siccr pa sc Solčavsko rigarska dolina zavarovan kra-jin-skipark. Na griču nad Solčavo se vzdiguje znamenita cerkev Marije Snežne skipom Marije z Jezusom Iz sredine \3. stoletja. Sestavni del zanimivosti na Solčavskem pa je seveda ludi Pol očka zij»lika. »Vse omenjeno vključujemo v naSo ponudbo, za katero menimo, daje res pestra. 7,la.sti stacionarnim gostom jih ponudimo v obliki tedenskih paketov, v katerih ne manjka .^portnili aklivn(«li. Med vršaci KamnLško-Savinjskih Alp ujeia Logançka dolina je namreč prepletena s Jlevilnimi pešpotmi In kolesarskimi stezami. Od lodsc jc mogoče povzpeli po Številnih označenih planinskih poteh do Kamni.^kega sedla ali vsaj do Okreilja in slapa Rinke, ki doslej ^ ni presahnil, \rmalivi glede števila dijakovv nt/redih. Ce teli ne bo dovolj za oddelek, se laliko oblikuje le skupina. kar pomeni manj ur. manj prihodka, manj.., Poselxîn izziv za nas je tudi st^dekïvanje v mednarodnih projektih.» /a posodobil cv iiťíliiíť predvsťiii laslna srcdsiva /.a invesiicijsko in tekoče vzdri^evanje opreme ter šolskih prostorov so v teh poCilnicah namenili priblii^no 20 milijonov tolarjev, Potrebe so seveda vvčje. vendar ni denarja. Ministrstvo za šolstvo, znanosi in Špť)rl jim, po zagolovilih Komika, za investicijsko vzdrževanje tokrat ni primaknilo niti lolarju. z^ opravljena tekoča vzdrževalna dela pa lahko pričakujejo največ 5 milijonov SIT. » Ves denar, ki ga Direktor Šotskegd centra Velenje tvan Kotnik: »Med novinci bo tetos manj dijakov, a več študentov.« dobimo, namenimo za posodobitev učilnic. Nekaj smo jih p<*«v dobili, jih pregradili ali dogradili. večjih vzdrževalnih del pa je bila deležna tudi naša športna dvorana.« Obnavljajo .še zunanjost Poklicne in tehniške elek-tro in računalniške Šole. za katero s<> jim dali statiki neugodno mnenje, urejajo šol<;ko dvorišče. parkiri.ŠČe za motorna kolesa, izpopolnjujejo ukrepe na področju vamcsti: v stavbi Par- mina, kjer so dobili Še nekaj učilnic, pa so uredili pri'^stor, v kalerem bodi^ dijakom d<5volili kajenje. Nekaj stvari urejajo Šev šiudeniskem in dijaškem domu. Bodo iu^adili prizidek in kdaj? Prostorska stiska, na katero opozarjajo *že nekaj iel, ostaja takšna kol v začetku lanskega šolskega leta- Je pa. kol poudarja Kotnik, spodbudno to, da se zadeva vendarle premika. Na lokaciji Stari jašek, kjer.so pred nekaj mcseci položili temeljni kamen za 2850 kvadratnih metrov velike nadomestne učne delavnice, dela potekajo. Pripravljajo lemeljno ploščo in čakajo na konstrukcijo, ki sojo naročili v BeigijL Stavbo naj bi, če ne bo prišlo do prehudih zaplelov, pokrili v letošnjih jesenskih pi">Čil nicali. Hkrati s lem pripravljajo tudi pogoje za nadaljevanje načrfovanili del in obmv vo nekaterih pra^torov na omenjeni lokaciji. / izgradnjo nadremo pričakcwa-t) v krajšem času, /ato so člani skupine podprli naša prizadevanja po novogradnji na t)bmc^ja centra. To naj bi bil prizidekmed B ŠoLskt"» stavbo in gimnazijo, s čimer b) pri dob ih I20()kvadral-nih mcirov specializiranih učilnic, Nkupen prostor/a prehrano, vvzni hodnik med obema stavbama in Še nekiij drugih prostorov. Idejni projekl imamo. kdaj ga bomo dejansko lahko začeli uresničevali, pa ne vemo. C'e b(wta pri tem sodelovala Mesina občina Velenje in MinLsirstvsti cvetja in priredilvah poznajo ludi v tujini. Tudi po kaiasirofalnih poplavah leta 199^) so ga zvziraj-nosijo in Irmo nekaterih domačinov spel postavili na noge- Kcî gaje leta 1993 prevzelo Ckološko-horlikullurno društvo Mozirje, je dobil .še dodaten zagon. Zgradili so namakalni sistem, po.stavili v park nekatere etnološke zanimivosti. Lepo zasajene grcdicc in urejene površine so že privabile 100 tisoč obiskovalcev v enem letu. SkornŠek je prepričan, da bo tako ludi v prihod- iz občine Šmartno ob Paki Kršil clje Imdo ka/.novali (jospodinjsivav občini Žmarl-no ob Paki imajo v teh sušnih dneh pj cccjsnje težave pri oskrbi s pitno vodo, zalo je Komunalno ptxJjetje Velenje, ki upravlja z vodtivodom, po/Vcúo gospt)-dinjstva k skrajnemu varčevanju z vodo. Na odročnejšc predele jo vozijo gasilci. Ker so pri preverjanjti porabe ugotovili, da se je ta občulno povečala med 22. in uro, so prej.šnjc dni liidranle zapečatili, kršitelje pa bodo kaznwali. Kot so povedali na občinski upravi» iščejo rešitve za dolgo ročno re.šilev lega vprašanja Do novega leta bo zanesljivo znana odločitev o lem, ali bodo priključili gospodinjstva na magi-siralnivodtMid Vtlenjc-Siišianj ali pa bodo usposobili katero od vrtin. Prihodnje leto naj bi dela že izvajali ludi na lercnu. /a gospodinjstva v delu Slatin in Skornega, kjer ni mogoče dobili st)glasja za vcxJovodni priključek, pa se pogovarjajo s Komunalo Mozirje. Na vodovodnem sistemu ClneČ- Slatine naj bi preuredili črpališče Kolo-^Tat in zbiralnik na (incču, Po predračunu bodo dela veljala 11,5 milijona tolarjev, občina Smarlno ob Paki pa naj bi glede na število pt)rabnikov prispevala dve ireljini polrebnega denarja. Opi'onio so visradiii. sedaj gradijo sc kanal v minulih dneh so v čistilno napravo nasoločju rek Pake in Savinje, ki sojo zgradili za 1500 populacijskih enot, v prvi fřizi pa bodo nanjo priključili 600 uporabnikov, vgradili potrebno opremo. Pred paskusnim zagonom, la naj bi bil predvidoma L5. septembra, pa morajo zgradili šc manjkajoči povezovalni kanal. Gradl^sno dovt)ljenje zanj so prid<íbíli v teh dneh. predvidenih del pa naj bi sc lotili .Še la leden. V sol)olo K(h iska iioe-liiiiťljski likof že kar nekaj let je od lakral. koso lastniki hmeljišč v tem ok pripravili mladi harmonikar, učenci mt>zir.ske asnovne i^>le, člani pevske skupine Koledniki Kuhurnega dru.štva Mozirje ter še nekateri drugi domači kulturni ustvarjalci. S svečane akademije pred cerio/iji sv. Vaientina v Mozriskem gaju Park v teii dneii razveseljuje obiskovalce z blizu 100 cvetličnimi gredami in cvetiičnimi skulpturami nekaterOi slovenskih fioristov UTRIP OD «€De DO TORKA - ÎM€T IM DOMOMIMA s®. Sroda. 13. avgust» # Mediem, ko smo se še včasih pritoževali nad premrzlimi ali prcmokrimi poletji, nas Ictcs kar naprej preganja vročina in z njo povezane ncvŠeCnosli. # Katastrofalni požari, ki od konca julija pasioíijo po Portugalski, poleg drugega zahtevali 15. žrtev. Iz Francije, Španije in I udijc pa poročajo o novih smrinih žrtvah zaradi vročine. vSicer pa povečini dr/avv Evropi so ali Se vedno divjajo požari, samo na HrvaŠkem se gasilci / ognjenimi zublji borijo na več kot 4(H) žariščih- # Pri nas precej težav povzroča požar na Komarči nad Bohinjem» ki je med drugim uničil razgledno ploščad pri slapu Savica. < i asi Ici zaradi skoraj ncdaslopnega terena predvsem neslrpno čakajo dež. # Tam kjer bi to najmanj pričak(wali, pa poročajo o drugačnih Icžavah. Hude nevihte in poplave so imeli v Sahari.V mestu Tan-Tan na jugozahodu Maroka sc jc zaradi deževja zřasilo več his, Deževje je mesio razdelilo na dvoje. Cesto do Se južneje ležečega mesta Smara pa .so zaradi poplav zaprli. % C'e se ne igra narava, pa sami poskrbimo, da nam je bivanje na sveiu oteženo. Arabska televizija Al Džazira je zvečer objavila domnevni rokopis str-moglavljenega iraškega voditelja Sadama Huscina, v katerem la poziva iraške .^iite ksveti vojni proii ameriško-britanski m silam v Iraku. # Za posledicami nezgode, ki jih je dobil ob ogledu gradbišča, je umrl 78-Ielni Vinko Levstik, kije bil poznan predvsem zaradi sodnegci procesa, v katerem jcbil obsojen na 12 let jeČe zaradi hudodelstev, ki naj bi jih yagrei>il med drugo svctovnovoj-no. Obsodbo ljubljanskega okrožnega tožilstva, izrečeno 15. junija 2001, je lani višje sodišče spremenilo v oprostilno. # Končala pa se je italijansko evropska loterijska mrzlica, saj so po skoraj pol leia in 44zapo-rednih krogih uspeli izžrebali Šestico, ki je bila tokrat vredna vrtoglavih 66 milijonov cvrov. Slavni listek je bil vplačan v okolici Milana. Kaj se je po objavi žreba zgodilo srečnežu, zaenkrat ni znano, # Še erotika v tem tehnološkem svelu ni več tak.šna, kol jo bila nekoč. Penthouseje objavil bankrot svoje revije, da bi laiiko rekonstruiral poslovanje, vrnil dolgove in nadaljeval dejavnost. Največji problem mu vzadnjih ietih postaja inlernel, ki jc močno okrnil Časopisno erotiko in tako tudi Pelhoiisovo prodajo. Čcirick. I4. avgusla # I Irvati se po dokaj neugodnem začetku sediij lahk("» poliva-lijo z odlično poletno sezono. V prvih sedmih mesecih je Hrvaško obiskalo 4,5 milijona turistov, imeli pa so tudi 24 milijonov prenočitev, kar je za okoli 6 % več kol leto poprej. Po obisku so prvi Nemci (770.()0fl), drugi Slovenci (600.000), tretji Italijani (47().0()f)) pa že precej zaostajajo. Zanimivo je, da marsikdo med nami ugotavlja, da nas Hrvati kijub temu, da jim pridno polnimo turistično blagajno, vedno ne obravnavajo enakovredno kot druge turiste, lo pa se recimtj kaže že po jedilnih listih, na katerih je slovenščina prava ekst')tika. # Prevroče poletje je prineslo tudi nekaj koristnega, ugotavljajo le dni Frana>zi, ki sc pripravljajo na obiranje grozdja. To bo najzgodnejše obiranje vsaj v zadnjih slo letili, grozdje pa je izjemno primerno za dobro vino, ki bo zalo gotovo odlično, menijo lam-kajšnji vinogradniki. Pri nas pa je očitno ludi s tem drugače. Veliko več tarnanja Menda bo pridelek manjši za več kot li i i^dstoi-kov, veliko grozdja pa primernega le za rtr/ine. Kak^n je že zdaj refren - Država, pomagaj. # Severno Ameriko jc prese- netil električni mrk. Brez elektrike je mlalo osem amerlškilrzvez-nih diiav in kanadska provinca Ontario. KakSnih 50 milijonov ljudi jezaživelo v pravem kavzročilo kar nekaj Škode. Največ so je utrpeli krajani Zibi-kc pri Šmarju pri Jelšah, kjer je močan veter odkrival sirehe. IVlek, 15. avgusta # Na Veliki šmaren oziroma Marijino vnebovzetje, ki naj bi bil za verne katolike praznik upanja, je bilo Že tradicionalno najbolj svečano na Brezjah. Ljubljimski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je tokrat ocenil nizmere v Sloveniji. Okrcal jc vladajoče, bogate in medije, predvsem pa opozoril na mlade, ki izgubljajo vrednote, in brezposelne, ki nimajt^ prave prihodnosti. Ko jc s prstom kiizal na druge, bi bilo sicer prav, če bi tudi nase, saj je cerkev sama v družbenem dogajanju še kako soudeležena (pa.Se veliko več moči si želi). # Na letališču v Mislinjski Dobravi jc bil prvi slovenski sejem zračnih plovil in opreme Aero Expo 2í)03, na katerem se je predstavilo okoli 30 domačih in tujih razstavljavcev. O.çrednja obsejemska prireditev pa je bil nedeljski miting. Na njem so se kak-snim 7000 (obiskovalcem predstavili modelarji, padalci in motorni zmajarji 1er piloti ultra lahkih, akrobatskega in drugih letal, starejših in novejših. # Več kol deset tisi^ šiitskih vernikov je v predmestju Bagdada z molitvijo obsodilo nedavni ameriški napad na robu Bagdada. # 26 let od smrti legendarnega kralja rock'n'roUa Elvisa Pre-sleyja njegíwi oboževalci še vedno množično prihajajo v Memphis, Tokrat so že nekaj dni potekale vehke zabave, tekmovanja v opona.^anju Elvisa. zvečer pa se je ob njegovem grobu na posesti Graeeland zbralo več kol 30.000 oboževalcev, ki so sc v soju sveč spomnili njegove smrti. Sohola. I(>. avgusta m Nemčija je po podatkih zveznega statističnega urada v letoSnjem drugem četrtletju v primerjavi s prvim zabeležila znižanje obsega bruto domačega proizvoda za 0,1 odstotka, S tem, ko jc že drugo zaporedno četrtletje zabeležila znižanje obsega BDP, je drŽava izpolnila kriterije, ki kažejo na lo, da je dr/ava v recesiji, # Vodenje Term Dobrna bo s i. oktobrom prevzel dosedanji direktor avstrijske Lcykam Tiskarne s sedežem v Iločah, 37-letni diplomirani ekonomist Janez Mlakar, ki je 11. julija letos v tiskarni dal odpoved. # Izobraževanje sega v vse pore na.k'ga življenja Ni torej čudno, čeprav jc morda marsikomu privabila hudomuSen nasmesck, proSnja dru.štva za zaščito interesov madžarskih prostitutk, ki jc Evropsko unijo zaprosilo za približno 340.000 evrov îsredslev, ki bi jih porabili za pomoč pri izobniževanju. Ne pri tistem seksualnem, kot bi kdo pomislil, ampak pri njihovem ponovnem vključevanju v družbo, saj se najpogosteje prav zaradi svojega preskromnega ziianja in nezmožnasti pridobitve ustrezne zaposlitve odloČijo za takšno pol. i\ejan vodovodni sistem, so kmji, kjer je taka pomoč gasilce\' potrebna. OasiJci pomagajo indipri čiščenja wdnjako\', ki.so marsikje zlata rezen'a, če se osušijo vodovodne pi{ye. In čeprav pravimo, da pri nas po-svečajo gasilska dništva veliko pozomo.^t izobražtranju in usposabljanju, nesreča tudi v teh vrstah ne počn^a. Tragedija v Hučah na Kozjanskem je, žal, tragičen opomin. Vzadnjih dneh niso goreli le travniki in gftzdovi, zagorelo je Uidi v rudniku ffrastnik-Trbovlje^ Na srečo v času izbruha požara v nm; ni bilo delavcev, tistij ki so oprtjvljah vzdrže\'alna dela. so se hitro nmaknili. Vzrok poŽan/ naj bi bil .samovžig premoga. Sredina avgusta je tudi čas, ko oživijo naša íimeljišča. Obiralci so se najprej spravili nad golding. zatem pride na vrsto aurora. Zdaj. ko večino del opravijo stn)ji, na hmeljiščih med obiralci ni več tako ve.selo. Veseli pa tudi nisu obrazi imdelovalce\' hmelja, sajjtm je .sftša vzela najmanj tretjino piidelka. Tako se lx)jijo, da s pridelkom ne bodo niti pokrili proiz\'odnih siraskov To je sex'e- da slab sklep celoletnih prizadevanj za čim večji in čim boljši pridelek, /.daj se dofwsedno kaže, da so hmeljske kobiile res grenke. Hmelj pa vse manj zeleno zlalo. Ob lem je zanimajo, da kljub negodovanju, da je pri nas premalo dela, brezposelni nočejo poprijeti za lako delo, fki lx)do na naših hmeljiščih ť ieh dneh v glavnem Una ti in liimmni, Holj cvetoče in veselo je bilo v soboto v Mozirskem gajtt, kjer so prosla\-iIi četrt stoletja tega cvetlično-etnograjskega parka. Tega so v tem Času obi.skali membni državniki - tudi leios so upali, da bodo priiegnili predsednika države. Ko lo ni.slo, so upali na predsednika vlade. Na koncu je biJ slavnostni govornik in predstavnik vlade mini.sterza prfmiel Jakob Presečnik Neh/teri pravijo, da zaradi varčnosti. Prometni minister je jyač domačin, pa so se tako izognili dodat-nù7i sirrjškom. Večkrat opozarjamo, da se naša deželica premalo pogosto pojavlja v svetovnih medijih, zdaj se je. Celo v pomembnem ameriškem Washtiïgion Timesu. Tam so pisali o Sloveniji, predvsem o Blediu Ne zaradi njegovih naravnih lepot, zaradi tega^ kar naj si se tu opravljale pomembne akit\'nosli pri pranpi intškega denarja. Hi naj bi predstavniki te države tudi skle^x/lifxjsle z ameriškimi, ntskimi in nemškimi trgovci Z orožjem. Naša policija o tem (sei'eda) ne ve nič. Ne vemo, če bodo to pisanje izrabili Hrvati; ť njem je namreč avlor zapisal, da je Koper hn 'a.Ško pri.sta-nisče. S Hri^atipa se .se vedno nadaljuje iznienj(f\ti mnenj zaradi načrtovane gospodarske (a ii ribiške, ali ekološke) cone. ki jo želi uve.sti naša vzhodna .soseda. Pa tudi zaradi računa, ki ga je izstavila zamdt tega. ker ji nismo dobavljah električne energije iz krške nuklearke. Nekateri upajo, da bo oliladi:e\'prinesel vsaj .september. Tisli. ki irttajo doma šolarje, ne mislijo tako! vodovod, ki napaja prestolnico. Kar 300.000 ljudi je tako naenkrat astalo brez vode. # VCienovijevzadnjihdneh zaradi vročinskega vala umrlo več kol sto ljudi, večinoma sia-rcjSih in bolnih. V Franciji pa naj hi vročina po zadnjih podatkih posredno ali neposredno zahtevala 5000 življenj. # Ibda po prevročem poletju prihajajo nove nadloge. Noč tia ponedeljek je po zahodni Evropi prinesla divje nevihte. # Islandija je po 14-letnem moratoriju obmwila lov na kite. Islandsko odločitev so ostro obs^xlile /DA in Velika Britanija ter številne organizacije, med drugim Oreenpeace, mednarodna komisija za lov na kite in britanska družba za zaSčito živali. Islandsko ministrstvo za ribolov jc 6. avgusta odobrilo ulov 500 kitov v dveh lelih za znanstvene namene i'oneddjek. I», avgusta # Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc trdi, da policija nima pcxlatkov 0 tem, da naj bi režim nekdanjega ira.^kega voditelja Sadama Huseina prek Slovenije kupoval orožje in tihotapil denar, kol sta v nedeljo objavila Washing-ion Times in San Francisco Chronicle. # Slovcasktv-hrva^ki pingpong ob koncu turistične sezone spet dviguje temperaturo, Minisier za okolje in prostor Janez Kopač je odgovoril na zahtevo hrvaškega ministrstva za gospodarstvo, naj Slovenija, zaradi nedtv bavljene elektrike iz NEK 1 Irvaški vrne 54 milijonov ameriških dolarjev, Kopač v/traja pri stališču, daje znesek nerealen, Zagreb pa se na to zaenkrat Se ni odzval. # Uradni odziv hrvaškega minis! n^itva za kmetijstvo Božidarja Pankretiča na nasprotovanje Slovenije lirvaški razglasitvi izključnega gospodarskega pasu v Jadratiu je, da Slovenija ne more sodelovati pri .širjenju jurisdikcije na Jadranu, ker nima dostopa do mednarodnega morja. Slovenski zunanji minister Rupel in minister za kmetijstvo Bul sta evropskega komisarja za kmetijstvo Fischlerja zaprosila za u radno staliSčc Evropske k(^mLsije glede te hrvaške opredelitve. # Vatikan naj bi leta 1962 uradno odredil, da primeri spolnih zlorab, ki jih storijo duhovniki, ne smejo priti v javnosl. Škofom po vsem svetu naj bi tedaj v strogo zaupnem dokumentu dali navodilo, naj taksne primere spremljajo znotraj Cerkve "v največji tajnosti". Torek, 19, avgusta • I IrvaSki strokovnjiik za morsko pravo, akademik Vladimir Ibler, je zavrnil slovensko trditev, da bo, če bo I Irvaška razglasila izključno ekonomsko cono na Jadranu, to storila tudi Slovenija sama, ker da ima neposreden teritorialen slik z odprtim morjem. Ibler je ob tem spomnil, da so slovenski stro-k(wnjaki že povedali, da Slovenija nima neposrednega dasto-pa do odprtega morja. • Pred sedežem poveljstva OZN v Bagdadu je ek-^kxliraJa bomba. V močni eksploziji je umrlo najmanj 16 ljudi, več desel je ranjenih, stavba je zelo poškodovana. # Medlem, ko življenje na eni strani piše takšne krute zgodbe, se na drugi strani najdejo tudi prijetnejše podobe. Južnokorej-ski siamski dvojčici, ki .sla bili zra^čcni s .spodnjim delom hrbtenice in so ju julija uspešno ločili kirurgi v Singapurju, sta zapustili bolnišnico. Ekipa zdravnikov pod vodstvom nevrokirurga Keitha Goba je ločitev južno korejskih dvojčic opravila dva ledna potem, ko se je tragično končal paskus ločitve 29-Ictnih siamskih dvojčic Laleh in Ladan Bijani i/ Irana, ki sta bili zraSčeni z glavo. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE Ipavčeva 10,3000 CEUE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2003/04 V Šolskem letu 2003/2004 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih: 1. Program srednjega strokovnega izobraževanja - štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega izobraževanja - triletni program bolničar-negovalcc 3. Program poklicno teh. izobraževanja - tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predh. izobrazbo - bolničar-negovalec, za pridobitev poiciica TZN 4. Programi izpopolnjevanja: - maser • pediker 5. Izvajali oziroma potrjevali bomo znanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije « maser in pediker za pridobitev certifikata kot javne listine. Programe izvajamo skupinsko ah v obhki konzul tacijsko izpitnega načina^ odvisno od števila vpisanih kandidatov. Vse inform, dobite na SZŠ Celje po tel.: D3 428 6910 ali 03 428 69 00, vsak petek od 13. do 15. ure. INFORMATIVNI DAN NA ŠOLI BO v ČETRTEK, 28.8. 2003, OB 16.00 URI 21. avgusta 2003 POGOVOR Z RAZLOGOM Ducate poslovnih priložnosti - le zagrabiti jih je treba! Na vclcïijskeni PríMnogovnikii želijo Uicli j)() ukinitvi osiioviio dejav nosii ohranili (iclo\na niasta - Na (iolloli sniuraiijo žc lo sezono, v l)()dočo pa ;3(>5 lurisUaiih dni - Nove p()sk)viie j)ril()žn()sli v Rokrearijsko-lurislicneni centr u Jezero - Združili íkxío znanje, izkušnje in píiložriosli na področju Klekornrrnikacij, S\V in 11\V Mira Zakošek ZvoiK Es. prokurisl Premo» govnika Velenje za razvojno področje je fK>Mal v lem okolju .še bolj opa/en. kose jc pridružil nwí upravi Premogovni kit Velenje in zapusUl zelo uspešno vodilna ekipo Člana. Siccr pa je slar VelenjČaa Tukaj rojen, pa lu Ji njegova roObina ima tu dolgoletno iradicijo. Domaêlniso jih poznali po Kebrovem mlinu. Mladosi je preživel v Vele^ nju, tu je konCal srednjo šolo, nalo Študiral v Mariboru, delal v Ciorenju in naîo v Eleklroni-kl. ki pa jO je zaradi razhajanja v razvojnih razmišljanjih zapustil in se pridnj/il K(KZCtovi ekipi, ki je sanirala Elan. Sele ob koneu letoinje zime je prevzel nove delovne dolžnosti, ki pa so poslale žc zelo odmevne. Jûvnosi si€ presenetili, ko ste zapusííij l'Jan in to ravno v cíjsu. ko se je veliko govorîio o visokih futf* rađah, ki si jih naj hi delili'/ »To je zgodba za.se. Moram reč), da sem za lo pogodbo izvedel Iz Financ.. Prokurisl mag. Uro§ Korže jo je podpisal .s SRD-om. Seveda ta nagrada ni bila nikomur 5c izplačana in se sedaj ne ve kaj, bo z njo. Vse je odvisno od lastnikov in ptxl-pisnika pogodbe« J 'erjetno takrat nihcc m raàinal, da ho Elan tako hi/ro dosegel tako dobre reuiliale? »Rcssnio bili dt^bra ekipa. Zelo. zelo različni, a hitro smo ,se ujeli. Spoznal sem. da so Gorenci zelo nezaupljivi, da se jim moraš odpreii. Dosegli smo izjemno medsebojno sodekjvanje. od tu do rezullaiov pa ni več daleč-Seveda pa ničesar ni mogoče rešili čez noč. Sanaeijski projekl smo za.stavlli do^orocno. ga zelo »pre-elzno dr/ali na vajetih«. Sprejete usmeritve smo spremljali dnevno. tedensko» mesečno.« Kaj je (orej prevladalo, da ste se vrnili v vVeltnje? »Vse obveznosti in projekte, ki sem jih imel kol podpredsednik Uprave v Elanu, sem uspe5>no izpeljal in dokončal Seveda jc hil moj odhod kar hladen las za vse sodeliivce, a vedno me je vleklo nazaj v domaće okolje. In ko so mi bfle predstavljene nove izjemno z^ihtevne naloge in novi Izzivi (prvi pogovori so bili le prijalelj-f^ - o lem ft'a se ssedanjim direk-loijem dr. Evgenom Dervaričcm pogovarjala nekaj mesecev prej), nisem prav nič okleval,« Sfe z Elanom íe vedno pavera-ni. v.vq; smuči verjetno itnaie nji-Itove? »Ib pa vsekakor! Seveda pa bomo sodelovali z njimi na projektu Oolle. jwgovajjamo pa se ludi za izdelavo kakšnih polizdelkov.« Vsepovsod, kjer ste dela/i, ste se veliko rtaučdt. Tudi v Elanu? »Vsekakor sem obogaten s šlevilnimi Izkušnjami, najpo-membnej.^ pa mi je spťjznanje, kako Stí v fX)slu pc^membne blagovne znamke. Imel sem pri-kî?.nosi, da sem spcvnal vodilne svetovne strokovnjake s lega podíí^íja (z njihovo pomočjo smo začrtali Elanovo pot) in danes vem. da so to poli do uspeha.« NOf v na Sem okolju kakšnih posebnih hkgmnih znamk, ra^n (iorenja nimamo. Jih vi vidite? »Če jih i^a ni. pa sem prepričan. da bodo še nastale. V lem irenuîku v nai^m kolektivu veliko razmlJ>ljamo o lem, kakšno blagovno znamko oblikovali s primerno vsebim^ na področju turislične ponudbe, da bomo .še več ljudi pritegnili v Velenje. Industrijsko močno Šaleško dolino moramo še naprej razvijati v zastavljeni smeri, hkraii pa primerno implemenlirali lurizem. rekreacijo in gostinstvo. Zasnovali smo prt^jekt Rekre-aeijskega centra Jezero, vanj so sredstva že vložila štiri največja pcjdjetja in Mestna občina Velenje in mislim, da smo na dobri poti. da ga spremenimo v pravo lurislično ponudbo. Seveda ludi lega ne bo mogoče narediti čez noč. vse je treba skrbno predvideti in začrtati. Vsaka napaka na začetku bi bila usodna.« O tem smo v Naíem Ča su že kar veliko pisali, nam lahko zaupate te kaj bolj konkretnega? »Prvič bomo projekl. skupaj s projektom Rekreacijskega centra Gohe, ki ga prav tako razvijamo, predstavili lo soboto udeležencem tradicionalnega VIP turnirja. Če povzamem dosedanje Zvone Es aktivnosti: s pomočjo javnega natečaja smo dobili izvirne rešitve iz katerih bomo »potegnili« najboljše. Imenovali smo strokovno komisijo, ki si ogleduje podobne eenire po Evropi. Nobenega nočemo kopirali, iřelimo bili izvirni, a pri snovanju takšnih projekiov moraš vedeti, kako le zadeve rešujejo drugi, izkoristiti moramo danosti, ki jih imamo. Med drugim je po moje dobro nadgraditi ludi že obstoječe projekte, kol je Pika Nogavička (loježe ena od blagovnih znamk) - iz nje je mogoče narediti še Širi5o zgodbo. Tu so še idealne možnosti za razvoj množičnih Šp<^rt(W kol so tenis, golf, konjeništvo. tu .so vodne površine. Skratka povezati moramo priložnosti, da bo luri.si lahko preživi tukaj v tej okolici vsaj irinepozat^ne dni.« Sredic tlogajanja pa naj bi bila neka tfbfika Cffhavisčnega parka, vodnega ali kakštuga drugega? »Vsekakor. Vsebine pa áe nismo povsem dorekli.« O razvffju turiztnOy o odiicnih motnostih na tem področju y govorimo v tem okolju vsaj te dve desetletji. Kako blizu pa je uresničitev tega centra ? »Do generalnega projekta, ki bo osnova nadaljnjih aklivnosli mora prili vsaj v enem letu. Potem bomo iskali vlagaielje, verjetno tudi tuje, Tc^čno vam ne morem napovedali, kdaj naj bi rekreacijski cenler zares zaživel. Vsekakor pa osebno ver-jamem vanj in sem prepričan, da so koraki, ki smo jiJi sedaj naredili, dobro zastavljeni. Sicer pa je življenja v tem centru vse več. Vse več je ljubiteljev .^or-ta, konjeništva, pa ludi plavanja. Četudi za plavanje âe ni profesionalno poskrbljeno, se vse več Velenjčanov kopa v jezeru siccr zaenkrat Še na lastno odgovornost. Voda je za kopanje neoporečna, celo več - ena najčistejših v Sloveniji.« Časovno hotj blizu pa je projekt Golte? >»Tam napovedujemo že letošnjo zimsko sezono. Vse zastavljene aklivnosli za lcio2fX)3 tečejopo predvidenem planu, ki pa je za lzvedht> izjemno napna do Črne na Koroškem. Računamo pa tudi na celotno okolje, recimo na večji razcvet kmečkega turizma. Vse pa moramo d<^bro uskladili z Zavodom za varstvt^ narave, urt>amsti... in vsekakor tvorno sodelovali z domačini.« Kah) pa hoste organiziram? »Italijani ostajajo polovični lastniki, oslalo Premogovnik Velenje s hčerami in podjetja 1er t)bčine, ki so se oziroma se še bodo vključile v ta projekt. Prve korake za oblikovanje novega podjeljasmože naredili. računam, da bo ustanovljeno prihodnji mesec.« Na Premogovniku obljubljate, da hoste kijuh ietnu, da bo ostu/V' na dejavnost usihala in tam nek-je okoli leta 2025 tutli ugasnila, ohranili delovna mesta? »Že zdaj imamo veliko hčerinskih podjellj. Ena so že zelo samo.stojna, druga še močno naslonjena na Premogovnik. Trudimo se, da do.segajo čim večjo siopnjo samostojnosti in da bodo, ko Premogovnika ne bo več, znala preživeli na irgu. Največji je seveda IVV/.. invalidsko podjetje s zaposlenimi in številnimi dobrimi in iržno zanimivimi programi. Gost sem posa^dno pravzijprav že omenil, vključili ga bomo v vse prej t^me-njcne lurisUčnc programe. Po ncwcm áobTo kaže tudi podjetju PLP, ki postaja st^dobno le.sar-sko podjetje (lani so imeli velike težiive. ki sojih v glavnem že odpravili). Kamnolom Paka je celo letošnja gazela, dejavnosi širi..smo pa ustanovili ludi novo pťjdjetje, ki Ik» združilo vse dejavnosti s pi^dročja gradi>eništva. Uspešno je ludi nepremičninsko podjetje 1 labit, nismo pa zadovoljni s poslovanjem lelkoma, zato Iščemo primernega aktivnega solaslnika. Smo tudi 30 ixlsuuni lasiniki Erica, kjer tečejo stvari dobro In smo lahko ponosni na skupino sirokovnjakov, ki seje lam oblikovala. Vendar se tudi ERI(X) zaveda, da so procentualno preveč vezani na TE5 in PV. Še eno novo dejavnost razvijamo: (Oblikovali smo pt>d-jetje Karbon, ki .skrbi /n nove pr(ojekic na pc^dročju ekologije, reciklaže, obnovljivih in novih energet.skih virih.« fíodo ostala ta podjetja samo* sloj na? »Na vseh področjih iščemo stniteške partnerje in aktivne lastnike, če bomo na.šli skup ni jezik, se bíímoodločili za skupne poti« Vem, da razvojniki zalo neradi razkrivate svoje ideje, pa vendar inuite .sV kak(no ielezo v omo ozrii tudi po stîdobnih svetovnih rešitvah..« ■ Vodni park nared prihodnji mesec Z izgradnjo (Jodalnih novili zunanjih vodnili površin zamujajo pr1t)ližno rneser dni - Kljub firadl)išcu bele/ijo v lološnjih sedmih rnevsecili /a devel odstotkov več gostov kol v enakem lanskem obdot)ju T. Podgoršek Čeprav so v Naravnem zdravilišču Terme Ibpolšica napoved(walj. da b(xio žc ta me.sec raTveseiili goste z dodatnimi zunanjimi vodnimi površinami, ki jih gradijo na nasprotni strani obstoječih, se to nc bo zgodEo. »Dela kasnijo za približno mesec dni ludi zaradi visokih lemperaiur. Naložbo, vredno več kot 50(J milijonov tolarjev, bomo tako predali svojemu namenu konce prihodnjega me.seca, » je povedala direktorica Term TopoJšica Lidija lljavž Špeh . Ponudbo bodo takrai obogatili s Irc-mi v cek)lo povezanimi bazeni. Z obstoječimi jili bo povezoval leseni mostiček čez cesu\ ki vodi do javnega vhoda v holcl, do recepcije 1er restavracij. Prvi, nižji bazen, bodo opa^mili z vsemi atrakcijami, kijih danes želijo gi'ftije, v srednjem luido pri.šll na svoj račun ljubitelji vodnih topw, zgornji bazen bo namenjen tistim, ki prisegajo na mirno plavanje, lobogan, ki ga izdelujejo v velenjskem Veplasu, pa bo v veselje mladim in mladim po srcu. 'termalni park pod Occpkom sc bo razprostiral na 524.^ kvadratnih metrih veliki površini, od tega bo največji del obsegala 3100 kvadratnih metrov velika sončna terasa, nekaj bo travnih pcwršin,v() S tem veliko naredimo za čistejše in bolj zdravo okolje. V naseljih mesine občine Velenje, kjer je ločeno /hiranje odpadkov Že utečeno, prebivalci bremenili t^koljc. Pi>leg tega, da skuhamo kar najK^lj zmanjšali prostornino odločenih odpadkov, se moramo pt)lruditi uidi za to, dazmanjisujemo količino odpadkov. Bodimo osveščeni poiroSniki. kupujmo premiî^ljeno (kar ni dobro samo za okolje, ampak tudi za denarnice), uporabljajmt^ kt^are namesto plastičnih vrečk, popravimo ali predelaj mo predmete, kakšne izdelke, ki jih ne nameravamo več uporabljati, piïdarimo ali prodajmo. Vzamimo si kdaj kaki^no minuto in mak^ premislimo o okolju, o odpadkih in o leiti ali teže ne moremo odložiti v zabojnike za ostale odpadke. V nobenem primeru ne .smemo skupaj z ostalimi ali s kosovnimi odpadki t^dlagaii nevarnih odpadkov. Ti lahko namreč resno ogrozijo naše okolje in pí*4Íedično tudi nak'zdravje. Nevarni odpadki .so vsi izdelki, ki vsebujejo Škodljive snovi, pa tudi embalaža tovrstnih izdelkov in predmeti, ki so bili vsiikusi>kod(jivimi snovmi. Kljub drugačnemu prepričanju mnogih, je dejstvo, da nevarni odpadki ne naslajajo le v industriji, obrti in v kmetijstvu, ampak jih je tudi vgospodinjstvih/elo veliko. Med nevarnimi odpadki iz gospodin jsle\'je največ lakov, spreje v, barv, (xlpadnih olj, zdravil, razredčil, baterij, svelil, Skropiv, gnojil in podobnih odpadkov. Nevarne odpadke moramo resnično ločeno zbirali, jih hraniti na varnem mestu in jih oddajati le v času zbiralne akcije. V posode in zab(^jnike za odpadke ne odlagajmo tekočih in organskih odpadkov. S tem bomo preprečili razlivanje, razkrajanje, neprijetne vonjave in precej prispevali k urejenosti in kakovosti na-^cga bivalnega okolja. Vsi si ždimo, da bi bili naž dom, naselje In mesto lepi in urejeni, Vsi si želimo, da bi Živeli v prijetnem in zdravem okíílju. To ni nemogoče. Pt>irudi-mose. Z odpadki premišljeno in pravilno ravnajmo. Skupaj nam bo zagotovo uspelo! Odprtih je mnogo gradbišč KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta 37/b» 3320 Velenje tel.: 03/89-61-100, fax: 03/89-61-127 v začetku leta 2iH)3 smo napovedali, da bodo to leto zaznamovala vlaganja v posodobitev komunalne inlVasiruk-ture v občinah Velenje, .kostanj in Šmartno ob Paki vvii^ini 1,6 milijarde tolarjev. Zm zanesljivo in kakovostno oskrbo komunalnih dobrin in storitev y najnižjimi možnimi stroSki. Lelo.^nja vladanja smo razdelili v niu* nalne dobrine in storitve plačujejo up^imhnikK ter iz pri- Obnova magistratega vročevoda v Šoštanju Letos za obnovo toplovodnega omrežja 500 m/f//ono^ S/T si)evkov oh ceni. dotacij republike Slovenije in evro|>skeg:i stniktiimeit^ sklada. Iz prve skupine naloži) velja omenili obnovo izolacije na magistralnem vodu toplovoda Velenje-JeS in Te.5- bivSi Ta^. Vrednosl projekta je več kol 150 milijon^w tokixjcv. Dela so v pt»l-nem zamahu, končali pa naj bi jih v prvi poitwici prihodnjega mcseca. V Šoštanju nameravamo dokončno uredili toplovodno omrežje na Kajuhovi in Uwarnlški poli ter na Cankarjevi cesti. V Velenju ta čas obnavljamo mnoge loplovť>dne pod-postaje (elcktro, strojna in gradbena dela), ponekod tudi tro-cevno omrežje, in uresničujemo nekaj manjših projektov. Pri oskrbi z vodo obnavljamo omrežjespriključki na Tavčarjevi cesti, temu bo sledila posiv dobitcv omrežja na Šlandrovi. Kajuhwi in Stanetovi cesti v Velenju, kjer izvajamo 5e nekaj drugih manjših vlaganj. Na področju kanalizacije je naA ("ïsrcdnji pn'yeki obnova kanalov na (K>riSki cesti. Tu dela v zaključni fazi. Kupili smo tudi nekaj potrebne opreme - cisterno z visokotlačno črpalko za či^enjc kanalizacijskih vodov, nekaj gradbenih strojev. I/ naslovťi amortizacij bomo letos vlažili v (^jekie iji naprave blizu 700 miiijoncTv tolaijev. S sredstvi /bninimi s (aksami iz naslova ra/.Širjene reprodukcije. nepovratnega denarja Republike Slovenije In sklada Evn»pske skupnosti plačujemo sirotke izgradnje prve fazevodt)-vodii v Vinski Cîori. Tuje oj'^rav-Ijenega že precej deićL Na razpisu izbrani i/vajalec je /t zgradjl štiri zbiralnike, narejena je hriv tenica sistema. Ncmoieno oskrbo z zdravo pitno vtido bomo v bližnji prihi)dncisti zagoiwíli pre- Vodovod Vinska Gora bivalcem Lopainika. v naslednjih letih prebivak\;m.Iaaskove-ga sela in v ostalih delih krajev^ ne.skupntwii Vinska (tora. Upa- mo, da večjih le^avs slu;>nostni-mi pogodbami, ki so potrebne za pridobi lev gradbenega dovtv ljenja, ne bo, sicer se bo zadeva zek» zavk:kla. V jesenskem času se bomo posku.^li o tem znova iX)gt)vonii s krajani in doseči si)glasje. Vhiganja so vredna 2ÍKI milijonov tolarjev. Poleg že omenjene obnove kanalizacijskega omrežja na Cioriiki cesii. kjer dela že potekajo, bomo objavili razpise za izvajalce del na takem sistemuŠezaSniiirAko ctsto -od križi^zCira^ogor-sko d(3 Skalce v Saleku. Tu bomo lelc«njo jesen zamenjali tudi vixl(jvodne iiziKJstne cevi. Dobro napredujeji) dela tudi pri obnovi magistralne ga vodt v voda Velenje-Šletanj. Dokumentacijo zanj smo pripravili na komunali, potrebno pť>god-bo pa je podpisala občina. Denar za nalirzlxi b(">do zagotovili sklad Evropske skupnosti, republika, nekaj malega pa bomo primaknili še sitmi. Do konca tega meseca bo naredza poskusno obralcjvanje Čistilna naprava v Smartnem ob Paki. Nanjobomovprvem trenutku pri kij uči h 6 O il uporabnikov, pozneje Se druge. Pole g o me nje n i h večj i h naložb, za katere bomo zagotovili denar iz cen. ki jih plačujejo uporabniki, dotacij Republike Slovenije in sklada EvTOj>ske skupnosti, izvajamo še več manjših projektov. Letos bomo piwtorili veliko dela in sc tako še približali prizadevanjem za boIj.Vi oskrbo naših uporabnikovs komunalnimi dobrinami in varovanje okolja. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE 21. avgusta 2003 NASI KRAJI IN LJUDJE Plešivec bo dobil novo mrliško vežico in igrišče Novo vodstvo KS ima veliko načne - rosla sko/i kraje je zelo slal)fi, brez iije pa ne vidijo razvoja kiaja - iiClos kar (Jve v(^liki inirasiriiktiuni pridot)itvi Bo)Bna Spegef Krajevna skupntîsi Plešivec leži severno do Velenja na nadmorski visini 500 do 800 mcirov. To jc zelo raz^ban, a lep teren. Plešivec je rfizdcljen na posamezne /aselkc. Edina dva slrnjcna zaselka Sla va.s in Črna (rora, osiaJi /a&elki Sopota, Pasli Polok in Cmi potok, pa so razmetani med griče in gozdičke. Ljudje so v njih med sabo oddaljeni ludi do pol ure lioda, Plešivec je pretežno kmeUjsko področje, vendar jc v zadnjem ćasu Clslih kmciij izredno malo. Večina domačinov je zaposlenih v bližnjem Velenju. "J'iClimo si, da hi v kraju naredili več, da hi mladi ostajali doma - razmišljamo o o?ivilvi Uirizma, morda tudi pohodnLštva," doda ob tem pr«ds«lnica sveta KS PleŠIvec Mu lij a na Novak. Profesorica praktičnega pouka na ŠCV Marijana Novak je po decembrskih lokalnih volitvah prevzela vodenje sveta KS Pleživcc, Jc simpatična domačinka, med domačini priljubljena, kraj pa ludi zelo dobro pozna. Zalo se ji je zdelo, da bo novi lunkciji kos. Sploh, ker je Že prej delovala v svetu krajevne skupnosti. *'Vsi v svetu krajevne skupnosti SÛ delavni, aktivni. Med .seboj zelo dobro sodelujemo, zato lahko rečem, da cilje, ki si jih zastavimo, tudi lazje izpeljemo," doda k lemu. Napoti dosolev Plešivcu, kjcr ima krajevna skupnost svoje prosiore, sem videla veliko novogradenj. To se mi zdi zanimivih, Novakova pa ob mojem razmišljanju pravi: "Ja, mladi ostajajo v kraju, od Velenja smo (xlda-Ijeni le li) kilometrov. Tudi piîzimi ni večjih ležav. Pri nas praznih hiš sedaj skorajda ni. Še v tiste, ki so se pred lell izpraznile, se vrača življenje." Cestne povezave so za ljudi v PleŠivcu zelo pomembne, sama pa sem se prepričala, da cesta do Šole res skorajda spominja na kolovoz. Moja sogovornica stanje na cestncm področju takole ocenit "Cesta skozi Plešivec vodi tudi proti Slovenj Oradcu. Trenutno je v zelo slabem Slanju, zato upamo, da bomo s pomočjo MO Velenje dobili novo asfalino prevleko. (?esto hi morali nujno ludi razširili. Dejstvo pa je, da je cesia od šolc do Slovenj Gradca dobra, do sem pa zelo slaba. Promel se je skozi kraj precej povečal, saj je pot proti Slovenj Gradcu tu krajša. Lokalne cestc so na}> drugi večni križ. Imamc^ 17 kilometrov neasfaltiranih cest, med lemi je precej nckaiegoriziranih, in gozdne ceste, ki so v zelo slabem stanju. Vsako leto je več neurij, letos je bilo hudo že dvakrat. Ustanoviti smo morali posebno komisijo, ker je bil del cestišč neprehoden. Iz proračuna MO Velenje za v/drževanje nekategoriziranih cest dobimo zelo malo denarja, zato si pomagamo z udarniškim delom krajanov, krajevna skupno.si pa pomaga s posipnim materialom, ki ga morajo krajani sami "raztegnili" po ccsii. PIcsívťť brc/, sredisra in parkirišč Letošnje lelojevPleSivcu investicijsko kar bogato, kar krajane .še posebej veseli. "Pred nami sta dve veliki investiciji. Prva je i/gradnja mrliške vežice, na katero smo čakali dolga leta. Zavleklo sc je predvsem zato, ker smo morali pridobili zemljišče. Tudi na vso ustrezno dokumentacijo smo čakali kar nekaj časa. Lani decembra smo to uredili, potem smo izbrali izvajalca, maja pa so dela slekla. Investicija znaša 11 milijonov tolarjev, dela pa izvaja Gradbeno podjetje Cigrad.*' Denar za lo izgradnji) prispeva mestni proračun, Predsednica svefa KS Plešivec Marijana Novak; "Ptešivec Je zanimiv, a ga moramo "zbuditi" in oživiti. " krajevna skupnost pa bo opravila zunanjo ureditev pokopališča in nove vežice, /graditi bo treba tudi nov oporni zid na severnem delu pokopališča, pa ludi staro vežico morajo še odstraniti. Upajo, da bo do krajevnega praznika sredi septembra vse lo urejeno. Gradbeni odbor in krajani .so veliko udarniških ur že opravili, pa Šc jih hodo. Brez lega na deželi pač ne gre. Druga večja investicija bo i/gradnja nwega igrišča ob šoli. "Smoverjetno še edina krajevna skupnost, ki nima swjega igrišča. Odkupili smo že zemljo, sedaj pridobivamo dokumentacijo. V veliko pomoč nani je že doslej bila MO Velenje, upamo, da bodo dela septembra stekla. Poleg športnega igrišča bomo uredili olr(3ško igrišče, prostor 7a balinanje in parkirišče, ki ga zelo pogrešamo. Trenutno namreč nimamo parkirišča, ljudje imajo težave, ko gredo na pokiipali.šče ali v šolo, Mislim, da bomo s lo izgradnjo končno dobili vaško središče, kjer bomo lahko pri- fli Nova mrliška vežica bo iepa in prostorna, krajani pa bodo pomagali urediti tudi okoiico pokopališča. pravljali tudi večje prireditve. Tega zaenkrat nismo mogli. V šolo se sicer trenutno ne vlaga, v kraju pa si zeki želimo, da bi .šola obstajala še naprej. Šola združuje krajane, učiteljici pripravita veliko prireditev, ki se jih radi udeležujemo, (j: lep nc bi bilo več, bi bilo slabo. Res pa je, da sesiarživse bolj odločajo za vpis olrok v šole, kjer imajo organiziran prevt)/ z avtobusom, /elimo si, da bi našo šolo ohranili, čeprav to ni v naši moči," je ob koncu pogiTvora povedala Marijana Nwak. Se začetek obnove starega pokopališča časovno odmika? Zaradi íiasprolovaíija kr ajanov se je zarelek o[)iiovc nekdanjega pokopališča Sniarino rasovno o(imaknil - Zoniijišrc je v lasti ( ej'kve - lio prišlo do l)rezplaniesa prenosa zemlje ali do kompromisne resilve B. Špegei Na zadnji predpočistniški seji sveta MO Velenje je Franc Sever med vprašanji svetnikov med drugim vprašal, kdaj naj bi se začela obnova nekdanjega velenjskega mestnega pokopališča v Šmartnem. O tem smo že veliko pisali, zato je odgovor zanimal tudi nas. Poiskali smo ga pri velenjskem županu Srečku Mehu. Na kratko vprašanje, kako kaže z ureditvijo nekdanjega pokopališča v Šmartnem, nam je naš sogovornik odgovoril: "Bolje, kol je kazalo lani. Če odgovor malo zavijem. Pritožlx^ krajanov na ureditveni načrt, ki so ga sprejeli velenjski mestni svetniki, ki so jih naslovili na Usiavno sodišče RS, so bile zavr/ene kol neutemeljene. Ib kaže, da .smo postopek sprejemanja prostorske dokumentacije speljali tako, kot je prav. To je zagotovo zavrlo in upočasni-[o začetek obnove nekdiinjega pííkopalLšča v spominski park. 7/d to mi je po svoje žal, saj nobene stvari, ki zahteva velika finančna sredstva, ni mogoče spreminjati kar čez noč. Zalo potrebujemo razvojne programe, ki jih naravnamo na finančne tokove. Kerseje dogajalo, kar se je, smo Šmartno spuščali iz občin.skih finančnih tokov. Urejali smo pokopališče v Pdv(yz smeti, vse ostalo pa stoji." Že nekaj tet nastajajo na področju nekdanjega pokopaiisča v Šmartnem doiiaj žaiostni posnetki. Tako pa naj bi bHo do ieta 200Sf ko župan napoveduje začetek obnove in spremembo v spominsid park. (foto: vos) Kaj pa lastništvo zemljišča? Šele sedaj smo namreč tudi mi i/vedeli, da je zemlja v lasti cerkve. "Zemljišče je res v lasii župnije Svetega Martina. Zaenkrat s tem ni problemov. Vsaj jaz jih ne vidim. D(5govorjeni smo 2 g(xspodom Kukom, da se bomo kmalu srečali in se dogovorili, kaki>homo naredili zzem-IjiŠčem. Konkretnega odgcwora Irenu t no ne zmun povedati." Na vprašanje, ali olKina sploh lahko vlagu na tujem zemljišču, je župan odgovoril: ''Natančnega odgovora ne poznam. Mislim pa, da lahko, Če bomo dobili soglasje z župnijo, Ne vidim razloga, da ne bi mogli urediti spomiaskega parka na lem podrcčju. Boljša opcija je seveda, da pridobimo lo zemljišče. Nikakor lu ni predviden komercialen objekl. Prava odločitev za ureditev lega področja je po na^m mnenju prav spominski park, ki bo spomenik vsem. ki tam počivajo." Finančni zalogaj za ureditev tega področja ne bo majhen. Zalo nas je zanimalo, ali so na MO Velenje že izračunali, koliko naj hi stala sprememba nekdanjegii pokopali^a v spominski park in v kolikšnem času naj bi me.sini proračun zmogel 10 investicijo. Župan odgovaija: "Mislim, da bodo prva sredstva v proračunu rezervirana leta 201)5, ko ludi napovedujem začetek obnove nekdanjega pokopališča. Obnova naj bi pcřvrnila ugled nekt>č res emi-nent.nemu pokopališču. Ocene so, da bo investicija vredna okoli 501) milijonov tolarjev, kar predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Sploh, ker prav toliko sredstev potrebujemo za vlaganje v mestno pokopaliï'c v Pod-kraju. Ko se odločamo, ali vlagati v nekaj, kar ne služi več svojemu namenu, ali v področje, ki ga uporabljamo in potrebujemo, dajemo prednost slednjemu." V načrtih ob obnovi smarš-kega pokopališča pa je tudi obnova cest v neposredni bližini in delna sprememba prometnega režima. "Vse to gre k temu prt^jektu. ludi tu se soočamo z nasprotovanji sosedov, ki se bojijo, da bi se lahko dogajale promelne nesreče, zaradi katerih bi vozila zapeljala na njihovo zemljišče. Vendar so prostorski akti sedaj veljavni, prepričan sem, da sci revive dobre. Ureditev prometa v okolici je prvenstvena naloga, sledila ho preureditev nekdanjega poko-palii^a v spomiaski park." MALA ANKETA Velenjčaiii poleti berejo lahkotne]e in več Poletje je čas oddiha in sprostitve tako za bralce kot za knjižničarje. Vendar knjižnične police v teh vročih dneh nikakor ne samevajo. Veliko bralcev se namreč poleti Se večkrat odpravi v knjižnico iskat knjige z drugačno vsebino kol med letom. Pozanimali smo se, kako jim je všeč poletni delovni čas. kak-sne knjige berejo in kaj pogrešajo v naši knjižnici. Tan^ja Ver hoten:« poleti be- rem lažjo literaturo, med letom pa studijsko. Ce sem doma. sem v knjižnici vsak teden. Poletni delovni čas mi ni najbolj vSeč, vendar sem sc navadila na to, da imam s sabo lisiek z delovnim časom. V naši knjižnici si ne morem pomagali nič glede študijske lilerature, za lahkotno, polelno literaturo pa mi je vseeno, ali jc novejša ah ne.« Sandra: «Pole I i berem več kol v ostalih mesecih, ker je več časa. Zdaj berem lali-kolneji^ romane, za sprostitev. To poletje sem bila v knjižnici, le poletni delovni čas me moti, saj si ga je ležko zapomnili. Bolj všeč bi mi bil normalen delovni čas. C51edc ponudbe v na.^i knjižnici sem kar zadovoljna, morda bi lahko imeli več izvodov najbolj iskanih knjig.« Ramiz Velagič:« Poleti ne pre- berem veliko več knjig. Preberem pa več lahkotnih romanov, ne berem pa toliko strokovne literature. Delovni čas knjižnice je moteč, drugače pav knjižnici pogrešam knjige z bolj orientalsko vsebino, ich je vsekakor premalo.« Aiya:«Bcrem lažje romanc, ker je med šolskim leiom potrebno brali stvari za domače branje. Letos sem bilav knjižnici že vsaj pel najslkrat. Delovni čas me ne moli. Menim, da knjige v knjižnico ne pridejo dovolj hitro. Letos se mi je v spomin najbolj vtisnila knjiga z naslovom Vodovnikova vesina.<' Knjižničar: Frenk Spiler:« Ne bi mogel reči, da si več ljudi sposoja knjige, ampak dasi morda isto Število ljudi izposodi veliko večje šle>alo knjig. Poleti se icma-lika knjig vsekakor spremeni, ljudje bolj posegajo po lahkotnih, berljivih romanih, Število izposojenih strokovnih knjig pa med poletjem vedno upade. Glede novega letnega časa je dejstvo to, da bralci potrebujejo približno tri tedne, da se navadij(v Glede populacije bralcev pa lahko rečem, da si dejansko več knjig izposojajo starej.^i bralci. V letošnjem poletju nobena knjiga ni poslala hit, iskanih pa je bilo več romanov, ki so poslali že klasika.« ■ Mojca Grobelnik KULTURA Pod svobodnim soncem (). r(^slival nilíKiili kiilliir Kutui>uti(la i)rirïK^ v stxîdo - Sliijc íazřiibciiii vecoíi. š('Sl avloîvskih projektov, lonuilsko povsem [a/liniilL l)o(i() val)ili v eenu^.i' luesla Bojand Špegei Velenje - LcU)Snji fesiiviU Kuni-gunda poicktt z dcitwnira iinc-nom PoJ svobodnim sonccm, lakSenjc niimreO molo produ-ccnia fcsiivala. Mliidinskcg« centra Velenje, ki se v icm poletju z inladimisrc^ujcpodžgocim son-a'm,Siy sopi)s]iwni pr<)sionccn-ira /aradi prenove Rdcie dvorane /aprii. l ik pred zaCeikom ielošnjcga fe&livala - glavni pokroviielj je MO Velenje - ki ho razgibal zadnje avgustovske dni vccniru mcs-la^ nam je direklor MC AlcS Ojsier^k povcdiil: "f^ircditveni čas je v lokratni izdaji skrben, prav lako ludi program» ne pa tudi vsebinu. V ponudbi MC' Velenje ostaja zvesl načelu nekonvcncionalmisii. Štiridnevno pi)pol dansko-večem o dogaj anje ponuja Scsi izrazitih aviorskili 1er premiernih dogajanj. Ti dogodki so čelrlktwa elektronika v kori-tu opuščenega letnega ba/ena, petkov multikulturni pri'^ekl na Titovem t rgu 1er simbolni i/id mladinskega Časopisa Pleme, predstavi lev zmagovalcev v akciji D.I ter avttjfski video projekî Btizen kraíV Veéemo dogajanje zaokr<'>žajo nastopi glasbenikov. Tokratni izbor predstavlja sprehod na l'îsi Gradec-Strumiea. Črta se ritmično ^blje gor in dol po Balkanu. Južno toćko predstavlja romska skupina Kemala Agušcva, severno pa The Assassination oť John (tuilt. ki jih siccr predstavljajo kol uvod v festival leden dni prej v Mladinskem centru Smart-no ob Paki. Iz preslolnicc priha- jajte Sunarl & The Deegee's, od tiekJevmcsJanezSkoí&ř\>mpe, podobno Kar čdi brass band ter s Primorske D'Facl. Ojsler^k k temu dodaja: 'Tesú-val si v lokratni izdaji ne zasluži iesljvalskega naziva niti se zanj producenti nismo potegovali. Ampiik tako naj bi bilo le ik: letos. Ambieija Mladinskega eentra Velenje je bila od samih zařetkov poživili poletni mestni utrip, hkrati pa prikazati aktualno produkcijo mladih aviorjev, V letu 20(33 je jasno, da poletno Velenje potrebuje vecî" Lctoi^nja Kunigunda vseeno aslajai/ziv. Obilo je neznank, ki bodo bistveno krojile vsebino. Izziv bodo predstavitve listih povabljenih, ki napovedujejo avtorske ad hoc ter *'5 do 12" .stvaritve. Kako aspc^ne bodo, pa Skof, tehno, romska glasba, rock... Poglejmo podrobneje, kaj prinaša Icta^nja Kunigunda. V sa^Jo (»h 20..^0h bo na ( ankarej-vi ulici naslopil Jane>: Sknf & Oopnie - to l>o veOer, poln gla'^\ veselja in optimizma, ki ho odprl letošnji festival. V ćetrlck bo v Školjki letnega bazena Nautilus Elvctronie p(M)l parly, ki ga pripravljajo domaČi lehno ustvarjalci in D-l-ji v spomin na nedavno tragično umrlega Maria, /ačelo se bo ob Í6. uri, končalo ob za techno partyje nenavadni 24. uri. Akterji bodo DJ Sub. DJ Hugo Eívissa, BioNet. Dope Cimtrol in House Mouse. Poleg sodobne elek-troaske glasbe pripravljajo multivideo projekcijo "Pentagon*' in kreativni liglu show. V petek c)l) 20J0 vas Kunigunda vabi na Titov trj». kjer bodo predstavili multikulturni projekt SI -11-30-2003-R2. Ime projekta je oznaka, ki ga je komisija evropske skupnosti podelila med-nariidneniu niladiaskemu projektu, ki se vorga-nizaciji Mladinskega eentra Velenje (^dvija v SmarCncm ob Paki. "Udeleženci merijo utrip mesta: Velenje vs aliens, Cîo Velenje! Gol," pravijo organizatcirji. V petťk se Kunigunda vrača tudi na letni bazen. Ob 2Mi bo nastopila romska skupina Kcmal Aguv orkestar, ki prihaja i/ Makedonije in igra električno "svad-barsko" glasbo. V sí»lM>to se bi) v.se od 16, do 2\\ ure na Ixizcnu dogajalo marsikaj. Predstavili bodo časopis Pleme, na malem odru pa sc bodo predstavljali mladi DJ-ji, zmagovalei pred-tekmovanja. V nadaljevanju bodo večer glasbeno zapolnili Suiiart & Dcej^eeS i? Ljubljane z ambienialno glasbi), cerkljanski več kol zanimivi Kar ces Hra.ss l^nd, sedem Člansbi zasedba. ki vedno navduši, tn Primorci DTael, ki se bodo predstavili z Zćinje značilnimi zvrstmi sodobne glasbe (crossover, hip-hop in nu-metal).Ta veCer bodo predstavili ludi video projekt "Huzen Krafl*' avtorja Mladena Stropnika, .študenta ALU. "Projekti video zaslonov predstavljajo izive, ki so mi bliz.u. Teme, ki jih obravnavam, so dogodki iz vsakdana, pravi avtor. je odvisno ludi od oblskžL Včasih se zdi, da so Velenjčani že čisto zares zaspali, liidi ko .se v njihovem mestu dogajaj kaj zanimivega, drugačnega, takega, kar prav-zapravv^e leio pogrešamo, pt^go-sto ostajajo doma. /ato vabljeni pod svolxxino soncel ■ Že 15. raziskovalni tabor Šentilj -l'a kraj je v soboto zvečer dobil novo podobo, saj so oživeli podružnična šola C.iustava Siliha> dom krajanov in gasilski dom. /adnji teden pred novim žolskim letom seje lu áe enkrat na delovnih počitnicah zbralo 68 mladih raziskovalcev iz vse Slovenije, nad njimi pa bdi 23 mentorjev. Predsodek, da so ti mladi Zoisovi Stipendisti »piflarji«, je odveč, saj bistvo tabora ni klasično učenje, temveč spoznavanje nošah področij in nabiranje nwcga znanja skozi zabavo. Mladi raziskujejo pod mentonitvom strokovnjakov z različnih naravoslovnih, družboslovnih in umeiniSkih področij. Sproženo ozračje in sklepanje trdnih prijateljstev pa pripomore k temu, da se mladi vedno znova vračajo na tabor in spoznavajo lepote različnih krajev ŠaleSke doline. Krajevna skupmtsi Šentilj letos gcisti talxv prvič, lu pa bodo ostali tudi priliodnjc leto, saj je Ira» dicija, da se tabor dve leti zaporedoma odvija v istem kraju. Tako imajo mladi možnost, da res podrobno raziščejo kiaj in njegovo okolico. Lctcxs ustvarjajo m raziskujejo v 14. skupimih in delavnicah, ob koncu pa bodo, kot običajno, izdali bilten, v kalercm si bo mogoče ogledati rezultate raziskovalnega dela Letošnji tabor pa je poseben tudi zato, ker je že 15. po vrsti in deveti v organizaciji nRlCa, Inštituta za ekološke raziskave. Organizatorji so lahko upravičeno ponosni, da seje med mladimi tabor uveljavil, da so ga vzeli za svojega in da so (fe posebej v današnjem času televizije in vse večje nezainteresiranosti mladine) pripravljeni med počitnicami kakovostno preživeli prosti čas. ■ kk V spomin dragemu prijatelju Mnogo prezgadtij je za^ui! tvoj korak, w vedno zuspiil ivoj nemir' no tasivurjitlni (tuh. Vïadv Videméeksejervdiínuimi l\pd in oi&tn Manimt 3. jiinijit 104S nu Foduršanovi domačiji v Skahh. konCani osnovni sofi se je nu laknnnem Rudarskem soiskem centru imčiha kofxiča in se zuposfil tut velenjskem nidni-kiL Začel se je dnábenopoliiičiio ridejst\'OVi/li v z^-ezi nihdina in letu J973 sprcnwnîl delovno okolje in se zaposlil kot sekretar na takratni Zvezi socialistične mla-dine, kasneje pa je oj^ravlja! ludi funkcijo predsednika te organi' zacije. Od letu ! 97S je na občini Velenje opmvfjal delo koordina' torja h-ajevnih skupnosti. Njegova mlada leta so bilo težka, saj je že kmalu spoznal in doživel veliko življenjskih legfih. Vrani mladosti mu je umrla ljubeča mati, s sesuv Dannko pa sta odraščala oh sknmtni (/četo-vf plači. Poleg lega si mortili zaradi rudarjenja poiskali nov dom in so se iz rodnih Skal preselili v Gaberke. V novo oko/je se je hiirv vžh-cl, saj je ziimdi svoje prijaznosti in širokega srca kmaln našel velik krog prijateljev. Vključil se je v delo mladinske organizacije in kraje\-nesktipnosti. Viisiih letilise je kraj Gaberke začel počasi raZ' Vf jati iz skromne vasice v današnje lupo urejeno naselje z vso potrebno infrastnikturo. Vsaka pridohi- lex'vkraju, ki je hla zgrtijena v teh letih, nosi u idi njegfiČeli s plesnimi wjami in f»/ koncu čilinzhinčini Velenje je opnivljals sebi lastno zavzetostjo in predanostjo in veliko pripomogel k razvoju in napredku jiodeželja. saj skoraj ni ceste, vodoKvda ali druge dobrine, pri kateri ne bi organizacijsko sodeloval, Za svoje humano in neseíňčno delo pa ni nikoli pričakoval plačila, saj je mijvečje plačilo bilo zadoi'oljsiw, da je zastuvljeru) delo dobro opravljeno. Poleg rednega dela v službi, občinskem SK-etu, krajevni skupnosti, pri ptsilcih in dnigih orga' nizacijah je vedno našel Čas tudi za družabnost, za s\'oje .stare prijatelje, da smo včasih naredili tudi kakšno razposajenost, ki se je z msmeškom spomiryamo. Navedel sem le nekaj utrinkov iz njegovega dela in ži\jjenja. Nikoli ne bo časa. še [Xjsebej ne v tem žalostnem trenutku, da bi lahko ^iovedalvse, kar je vs^vjem plodnem a veliko prekratkem življenju dobrega in fwrnembnega ruire-dil za svojo družino, kraj. gasilce, občini Šoštanj in Vdenje. NeneJma uktivnoscinpriZiidiTo-nje. kako Še izMjŠati Življenje v kntju, občini, prigasdcilu ter stalno stresno delo in, včasih žal tiali nenizujnljenosc. je pustilo na njegp-vem zdrm ju posledice, saj je bil zadnji dve leti večinoma v bolniškem suiležti in v cvetu s^'ojih let včetnek, S. ale§ki in predvsem v Zgornji Savinjski dolijii: 26. avgusta leta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega cenlra in Šaleškega študentskega kluba pričel Festival mladih kuhur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. scplembra zvrstilo več kol 40 prireditev: 27. avgusta leta 1929 je na Dunaju umrl pionir raketne in vesoljske tehnike I terman PotiKnik-Noordung. Potočnikova siar.^a sla izhajala iz naših krajev; njegova mali je bila doma iz Vitanjîi, oče pa iz Spodnjega Razborja. Leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo / naslovom »Problem vožnje po vesolju«, s kalerojc postal eden od utcmeljileljcv vesoljske tehnike. V knjigi, v kaleri je r:izgmil načrt za prodor vvc.soljc,jc veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi: 27. avgasla leta 1962 jc Velenje drugič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito; 27. avgasla leta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreča, v kateri so zaradi padca z vjšine 72 metrov izgubili življenje trije delavci zeniške Vatrostalne: avgasta leta 1956 je naudarniškcm delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav In poti okoli Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4i)75 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur. Povprečno je na dan na udarniških akcijah sodelovalo od 200 do 25U Ijtidi. ■ Pripravlja: Damijan Hljajíč 107,8 MHz R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l Razbojniki - razvojnild, polialni - poidani, borci - norci.... /a poletni t^as radi rcčtímo, daje la čas kislih kumaric, Ua sc bolj malo dogaja. LcUys pa kljub rekordni polelni vročini nI bilo tako. D Iqer imamo »svojo sindikalno« prikolict), je prva v lej se/oni vendarle prispela. Mileni, ki bo IcUk lam pt>reživclaecl mcsecje t^Cilno Ic poslalo dol^as. Ski">raj ne pomnimo, da bi že kdaj pisala. Bolj, ko se bliža konec avgmta, bolj se lorej gostijo tudi naSe vrsle ht življenje v redakciji se počasi vraCa v normalne lire. Pa je ludi prav tako. Pred nami je namreć zelo delovna in načruw polna jesen. To je Čas ko uresničujemo mnoge dodaijie projekie, med kalerimi je največji almanah. Snujemo pa §e nekaj drugih, ki naj osianejo zaenkrai íe skrivnost, a obljubimo, da ne za dolgo. No, eno pa vam že lahko Izdamo. V lako m«il-ih redakcijah kolje naša naslajajte nimnarski prispevki v res skromni zasedl>i in veliki časovni sliskL Kljub vsemu smo se uspeli organizirali lako, da nam h) vsaj del člankov, kolikor bo pač časovno mogoče, lektorirala profesorica Alenka Salej. Vsem napakam se seveda tudi v prihodnje ne bomo mogli izognili (zanje se že naprej opravičujemo). í^r ob zaključku redakcije rega Časopisa smo se dol'iescdno do solz nasmejali nekaterim na^im xatipkanim »racam«, kijih ludi na^a Besana (računalniški program za pt>pravljenjcskwenskega teksta) »spusti skozi«. Ra/vojnike, ki niso pripravljeni izdajati svo jih idej smo preimenovali v razbojnike (črki b in v Sla na tipkovnici druga ob drugi, nemalokrat se zgodi, da se komu zalipka borec v norec), pokalne zmagovalce /lahka spremenimo v poklane zmagov samou ničevalnega obdobja, v katerem [îriznava, da se zave- da, da ga bo smrl doletela prej prezgodaj kol kasneje. Naj v svojih skladbali opisuje politiko, psihologijo ali pa čisto običajno paranojo, Tupactïv sočustvujoč, karizmatičen stil ostaja nepre-kosljiv. Če na le skladbe gledamo po njegovi smrti (ko se je vračal .s'l^>mwcga dvoboja, je bil ubit po naročilu še vedno neznanega morilca)» so besedila kar malo preveč preroška. Zato ni čudno, da govorice o tem, ali je mladenič res mrtev ali pa je bila njeg(wa smrt le dobro zaigrana, ne pojenjajo. Poleg tega je po njegovi smrti iz51o že lepo Število albumiw, na katerih jc ogromno §e nikoli slišnih pesmi. A ker je bil Tupae izjemen deloholik, Število posmrtnih albumov niti ni tak(3 nenavadno, saj je /a njim astalo ogromne^ posnetkov. Na veselje založnikov,ki kujejoveli-ke dobicke. ha Franklin bo izdala nov album z naslovom «So Damn Happy« (Tako prekleto srečna).To bo po letu 1998, koje izšia plošča »A Rose Is Stili A Rose«, prva kolekcija novih skladb te ameriške dive popularne glasbe. Na albumu, ki bo izáel 16. septembra, bo enajst skladb, med njimi tudi take, ki so nastale v sodelovanju z mlajšo kralji- co soula in hip hopa Mary J. Bfige in mojstrom ameriškega popa Burlom Bacharachom. Prvi sing! z albuma ima naslov «The Only Thing Missin «, hkra- ti z napovedjo izida albuma pa napoveduje tudi veliko ameriško turnejo, na katero se Aretha kljub svojim letom (šteje jih 61) odpravlja prav v teh ctieh. NAIO SSAION Bfiseda, ki 1)0 nekor v slovarju - Slovenski i)e?i(J, ki osvaja svet Mojca Grobefnik Ustanovili so se v petek, trinajstega. Letošnjega leta. Pre-miero so doživeli na Rock Otočcu. Igrali so na festivalu Piv{) in Plankton. Kdo pravza-pravso NaioSsaion? To je novi velenjski beni ki ga sestavlja Šest članov; pevka Naio, dva kitarista - Tine in Luka, basist Lenari, violinist Rok In bobnar Mic. Po besedah marsikaterega poznavalca so novi up na slovenski glasbeni sceni. In kaj pomeni Naio Ssa-lon? Konkretno njih: 6-Članski l^end iz Velenja, ki povezuje njiii same, njihovo glasbo, razmišljanje in ťilo-zolljo. Imena so se spomnili vsi skupaj, zalo je ^ bolj njihovo, »Kol drev<^ pomeni drevo ko raste, tako Naio Ssaion pomeni bend. Ta beseda bo nekoi^ vslo-varju- Slovenski bend, ki je osvojil ves svet ...« Ne sramujejo se dejstva, da sla MTV in MTV2 sceni najboljši. Naio Ssaion se zgledujejo po njih. »Oni živijo /a glasbo, lako kot mit /menili smo se, da delamo na polno in da si ne bomo vzeli za merilo enega benda, ki nam bi bil v/or. Sli bomo svojo smer, svojo filozofijo bomo dali v ^asbo, v príxiukeijo. ^xHimo naredil nekaj, česar ni naredil še nihče, potem pa živeti, ne na lovorikah, ampak na rezultatih, kar pomeni, da moramo rezul- tate dosegati vsak dan znova." Njihova glasba, SYMFO-NCW-MCTA L, predstavlja novo smernico v lej zvrsti. Je energična in sam(>svoja. »Strgani violinist In karizmalična pevka« ob preostalem bendu naredita pravo energijsko bombo, polno kontrasta in na:iprotij. R^sebncvit njihovega benda je prav violinîsi Rok. Loči jih od ostalih bendov in tudi lako se kaže drugačnost od ostalih. Za violinista so se odločili že na samem začetku, vedeli so, da bo to tisto pravo. Da bo sestavni del skupine. v septembru se nameravajo odpravili v Ljubljano, v Tivoli, kjer bodo posneli svoj prvenec. Zaenkrat brez podpore kakšne založbe, vendar upajo, da se bodo za sodelovanje še dogovorili. Sodelovali bodo sprodueen-tom Dejanom Radičevičem, Material žc imajo pripravljen» zagolo-vih pa so, da bo plošča dobra, nabila z energijo. Odlika njihovega benda je ludi v tem, da so prijatelji, kolegi. Druži jih več kot le glasba. Pa ludi sieer delajo glasbo, ki jim ugaja, delijiî si nekaj, kar je »njihovo življenje«. Sami se smatrajo kot bend, ki dela zelo resno. Ne kot večina bendov v Sloveniji, ko se člani zberejo skupaj, pa igrajo le za zapolnitev prostega časa. Oni so pri stvari. Naio Ssaion dejan-skojebend na mesta Poln energije, mladosti In zagnanosti. Prepričati so uspeli že mnoge in z njihovo voljo invzlrajmwtjojim bo uspelo priti navrh. NaioSsa-ionu bo uspelo. ■ PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno - po poročilih où 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. EMINEM-Business 2. ROBBIE WILLIAMS-Something Beautiful 3. NO ANGEIS-Someday Kontroverzni beli raper Eminem le še enkrat već postal zmagovalec i^ora pesmi tedna na Radiu Velenje, Superzvezdnik se trenutno lahko pohvali zuspešnim soio albumom, uspešnim soundtrack albumom in uspešnim filmom, in kol kaže, se vse, česar se Eminem dotakne, spremeni v zlato. Njegov dober občutek za posei je već kol očiten, zato UJdi ne preseneča uspešnica s takim naslovom (Business). ■ LESTViCA Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel,: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26 Takole sle glasovali v nedeljo, 17.08.2003: 1.LE5JAK: Moi klobuk imatri iukne 2.MIHEUČ: Za konec tedna 3.BIS'miŠKI ODMEV: Ta prava stvar 4.KL08UK: Nora krava 5.M0GU: Glgonce Predlogi n nedeljo. 24.Û8.20D3: 1 .KOČEVAR: Je žena rtišni gospodar 2.K0VAČI: Na paure 3.KUMÊR: Dvojčici 4.LIP0VŠEK; Kmećki rocker 5.SLAKI: Polonca ■ vili GrabnBT VRTILJAK ro(pl)i' jo Kj r-iK' ras (lo|)iist<)\. za (tiHj^c pa »7,ona, ku |<' lirl)a ^ (lolijil - kiT jp lujlH i\\[ poklic TmlsUćth'iim di'lavcu Jožrlu Kaii-řlolfii liKlk hHos |)oHi (Irki \\v ziimnlkii "OKollc snu» žo ix'cnilt. |)rl|>ra\I-laino SUjHJlrskj (hm v laloku, polom pa bo mok) ki^ioviin skn(uiosl Gorica [uviznovala s\(>| [>i'azriik. Dola řťv. fazlaiial <' (>l> i^iki Aii)iza PodKoi'ska io v /a(inifMn rasu poťiostí^ je videli s siamnalim kioiuikoni na «lavi. Po mnonin n<^k^i\nim pnakoin -noi^onii^la^m Maribora nataknil /ato. da Ir koi iiinajsîi tecjilor branil
  • niaiT'{|soiinIk šniaj-Sko^a tu>^omotno^a kluba, odon do Sirasnili rožisíT tK'i» »klicni' tílHlaiíSko skupino (iilže so io pmi n(xla\iiiin \niil.s do{iusl;) j)oln idol in zajnisii. \aiiu'ž ni tožko uj^aniii. da |ih |o \<'<^lna povozatUli z nogometnim klubom. I*r(xl niHloilsko tekmo z niart-borskinii vlioiirasîlmi (»a |o odioi^li za 'sprosilt\'onj' sfHvluxl na prlivdll\i Sdljo obnašanje in gre- ja 2005, prvi avlomobill in vlaki pa naj bi se preko mosia lahko prepeljali ^st do sedem let pozneje. Zagovorniki gradnje trdijo, da tudi pogosli potresi v regiji ne predstavljajo niîbenih težav, saj naj bi 380 metrov visoki podporni nosilci, ki bi .segali 55 meirov globoko v zemljo, prenesli potres tudi do stopnje 7,1 po Richterjevi ie.'itvici. Na jugu Italije pa je doslej že prišlo ik) potresov stopnje 7,9 po Ricii-te rje vi lestvici. Načni italijanske vlade predvidevajo, da se bo država p>pol-noma izmaknila financiranju mostu, saj naj bi deniir prispevale banke, fuiančne družbe In bodoči vo/niki preko mosta. Sodeč po izračunih naj bi Sest- V noči med 27. in 28. avgustom bo planet Mars najmanj oddaljen od 2^mlje, kar se ni zgodilo že 73 tisoč lel. Medlem, ko se v določenem obdobju Mars (idalji od našega planeta celo za 40n milijonov kilometrov, bo v tej noči ob 22. uri od nas oddaljen ie 55.758 milijonov kilometrov. ''Lani sem v/gojil 4(K) lubenic, ki so tehtale po 40 kilogramov, letos pa le kakili 30, saj je letina manjša zaradi dolgotrajne suše,^' je še pojasnil uspešni kmetovalec. RekonsInikeijH obra/ii iui|slavnejse e^ipeaiike Cgiptologi so prepričani, da jim jc uspelo u.stvariti popolno rekonstrukcijo obraza legendarne egipčaaske kraljice Nelrele-tc. Sliko so ustvarili znanstveniki iz raziskovalne skupine, ki je nedavno tega v grobnici na^la mumijo NetVetete. Ncfreteia pomeni »čudovita ali polna je prispela«, /ivela jc stojno vladala tri leta, drugi so prepričani, da je s svojo vladavino začela Še za časa moževega življenja. ^-Siesla" je naj nara vile jsi nac in |)re/ivl|an|a pop<>dneva Popoidnevni počitek - siesta -je morda najnaravncjši način preživljanja popoldneva, jc pokazala raziskava, saj naj bi bila po mnenju znanstvenikov usklajena s telesnim ritmom. Raziskava je bila sicer opravljena na mišili, pokazala pa je, da ima notranji biolašici čas. ki kontrolira dnevni telesni ritem, najmanj dve komponenti. Ena doiskat hrano podnevi in ne ponoči. V normalnih okoliščinah ti dve komponenti delujeta usklajeno. Mehanizem notranje ure jc zato pogost pri številnih živih bitjih. Tudi ljudje občutimo utrujenost okoJi poldneva, zalo je možno, da so kulture, ki so uvedle popoidnevni počitek, bolj prilagojene našemu naravnemu ritmu. I iiiin'i if^ & Odsii« ker so se Citrarski Tesiival letos praznuje mali jubilej. Tokrat bo (*4rcdnja prireditev ob Vili i ierben>tein. Pa na tako elilno lokacijo niso sli zaradi jubileja, le zaradi tega, ker so se razšli z dosedanjim "diwiačtnom". V/.cllh sLaregci Vel en K ana /akuj ni tudi z nami takOj kol z našim Starim trgom: vsako leto je bolj živa lien. Občinski v naši mestni hiši je ta čas rock'n'roll. Pa ne gre za nikakršen ples, le za fotografsko razstavo. Odprta bo nekako do takrat, ko se bo začel pravi jesenski občinski ples. Olajšanje Nekateri so se kar z olajšanjem vrnili z doptista na delo. Na delovnem mestu se bodo manj potili. Obosaien spored? /m zdaj še m natančno znano, če bodo sobotni (M ciubov) VlP-teniški turnir obogatili še / eno spremljevalno prireditvijo, / razglasitvijo stečaja velenjskega konfekcijskega podjetja. IVlodri mesec September, ko se znova začne pouk in s tem pridobivanje modrosti, nekateri imenujejo ludi modri mesec. V Velenju bo še bolj moder. Začeli bodo uvajati modro cono. Vsi pa Še vedno niso enotnega mnenja, ali je to res nnxlra odločitev. I\lir med iiami v Mozirskem gaju so uredili tudi vrt 2 raznimi zelišči. Tudi takimi, ki icpi> pomirjajo. Zato obisk priporočamo našim politikom. v teh vri>čih dneh se vsi oziramo navzgor. V nebo in v blok Všošianjskc ler-mix'lektrarne. V nebo, da bi kaj prišlo dol, v največji blok, da bi spet čim prej prišlo kaj ven. ICna aktualna šmarška Ogledalce, ogledalce povej, kako varno voziti po cesti je tej! Od ogledal varnost Lxlvisna le ni, največ odvisna je od ljudi. 21. avgusta 2003 '^Hias NASI KRAJI IN LJUDJE 11 Bogato praznovanje na Starem trgu |)()svor('iu^ Kraje\nen)u prazniku KS SiMro Volciij(\ so lotos ro/ (lrnasi tistih občantw, ki že pred odhodtim v službo ali po drugih opravkih s tekom okrog jezera želijo izgubili kiik.šen odvečen kilogramme pritegnil ribič Miha Leš, člana velenjske ribiške družine, ki je z obema rokama trdno dr^al ribiško palico, w pa je bila napela kol ic nikoli, odkarje ribič. Miha, kije ribič že oU malega-kot je povedal-jc lega dne prL^el ob jezero okrog pol šeslili, vendar pa ne lovi vsiikdan. >»V četrtek sem prišel z dopusta, danes zjuiraj pa sem sklenil, da grem po dolgem času spel ob jezero. Ib je moja največja troteja,«« je navdušeno pripovedoval pozneje pri ribiškem domu, kjer sc je medlem nabralo kar precej ribičev in drugih mimoidc^ih. Vsi so bili navduk^ni nad Le^ševim ulovom. Da se bo zgodilti nekaj velika, pa je upal že pred iremi ledni, ko je ulovil 15 kg težkega soma. Ko so orjaka dvignili na lehtnico, se je njen kitza-lec ustavil naSlevilni5t I (kg), dolg pa Je bil kar 209 cm. ■ vos 5. srečanje citrarjev, ljudskih pevcev ill godcev Tudi lolos izl)()i' iiajl)oli pii^šruciilanc <1li'arke. citrarja, ijiidskili pevcev in godcev -Če iK) julri deževalo. i)o piiredilev v sol)()t(). s\vvi pa je spioti ne ho Velenje - Julri ob 19. url se bodo na vrtu vile Ilerborslein oglasile ci I re. naznanile bodo 15. festival "Prešmcn t anc cilre'\kiga Iclos pripravljajo KC IN. Vila Herbcrstein in Citrarsko dru-štvo Slovcnije. Slrokwna komisija /ii I'A'hit najbc^lj presmcniane c il rurkc. citrarja, ljudskih pevcev in godccv v sestavi (^jta CjaliČ, Peter Napret in îrcna /dolšck bo tudi letos med nastopajoče podelila nazive z predznakom Sami zato v konkurenci ne hodo nask>pali. Na seznamu nastopajočih je veliko imen» med njimi zelo veliko novih. Nastopili Ixïdo: Anjvamlx'l Sijaj s chrarko ('vclko Bizjak. Tanja LckŠe, Ncli /idar, Tani Lapajne, ljudsko povkc Puseljc, Andraž C/al. Janja Kodrič. Trio Ubrane strune. Urban Silar, Peicr Napret, .tasmi-na Levičar in 'Ibmaž Pi^dobnik, Irena ZdoUek in Joža; Cirobler, Janja Brleč in Kutja Anderlič ter Dejan Praprotnik. V pn^gramu, ki b<'' trajal do pt>lni>či. pa bodc^ nastopili še: Monika in Alenka ileričko, Johannes Rohrer.lomažPUíhutnikin Kamniški Koledniki. (^ita Galič ter an:>ambel Jerneja Ki>larja s ciirarko Klavdijo Molan. _ Šaleški grad bo spet gorel v soholo t)odo na Irfjii \ Saleku pripravili 4. Staiotrski dan - ()l)ljul)ijajo pesho (xlodnevno in polnočno dosajanje Salek - Trgvobmivljeni vasici Šalck, zibelki imena naše doline, bi^ v si^bt^Ui spel postal sličišče zgodiwine in sedanjt^li. Ob krajevnem prazniku namreč Turistično društvo íalek in Krajevna skupnost Saick vscidelovanju s Turi.siično /vezii Velenje pripravljajo že tradicionalni. tokrat 4. siarotrški dan. To je dan, ko sc dť»mačiní in obiskovalci na različne načine povrnejo v zgodovino, Kaj pripravljaji.^ leti«, nam jep(wcdal mladi precKednik rDŠalek Urc^ Prislan; "V soboio bomo začeli ob 9. uri s sveto maso na irgu Saleka. Mašesala bosta dt^mači župnik Vilijem Kavčič in .lože Plul iz Ljubljane. Po maši IhxJo ob K), uri otvorili siarotrški dan, kar smo prepuhlili županu srečku Mehu. sledil bo več kol bogat in zanimiv kulturni program, odvijala sc bc> slarotrška ir^ica s prikaA^m siarih obrii. Ob 15. uri se bt» začel bridž Lumir za pokal Saleka. ob i.Mem času pa se bcxJo začele tudi starotr.Ške igre. St^dclovale boóo skupine iz pcwabljenih mest. Izbirali smo lakšna» ki imajov vsojem kraju gradove. Pomcrili se bcxlo v streljanju z lokom, metanju kamenja, vode nju obroča... Od 18. ure dalje sledi siaroir.^ka zabava z ansamblom Pctíwia, ob 20. uri pa pričakujemo obisk ccljskcgagrt)gfa 1 lermana in grofico Barbara lo Zitnimiv di>gixJek. vedeli pa je treba, da so celjski gmlje nek^.^ imeli v . uri bomo rav^lasili rezultate 2. slarotrških iger in brid turnirja, uro kasneje pa pričakujemo nasifkp knezaTresimir-ja in njegin'ih podanik<ïv iz Družmirja. Največja atrakcija lega dne Ui zagolovo na vrsii ('•b 23 h. ko ho zagorel Šaleški grad. la je v svoji zgodovini gorel trikrat, ircijič naj b; povsem pogorel Lz gradu se bcxio pciiem med nas spustili tudi jamarji, ki sc bi^dousiavili pri íaleški lipi." Tudi leios seje TD Salck povczalos krajevnimi gtwiínci. ki bt^do pripravili b<5gato ponudbscbnc vrste. Člani kuluirno-turistične ga društva Kuliurnica Gaberke bodo namreč organizirali že 10. kravje dirke. Priretliiev bodo pt.^leg dirk popestrili še z galopom konj. mimohodom govedi, v pestro dogajanje pa se bodo vključili 5c dt^mači rokodelski mv>jstri in spretne gospodinje s svojimi dobmtami. Organizatorji obljubljajo, da bodo poskrbeli Indi za najmlajše obiskovalce in za vedro razpoloženje po končanem uradnem delu prireditvi spc.imočjo ansambla Okrogli muzikantje. Prireditev je doslej vedno pritegnila množico t>biskovalcev in organizatorji verjamejo, da se bo ludi v nedeljo vrsti. Na njej bodo zapele slovenske Iju^lske pesmi družine iz vseh slovenskih pokrajin. Člani organizacijskega odbora omenjene prireditve, ki deluje pc^d okriljem Kulturnega društva Andraž nad Polzelo, so se ludi letos potrudili in pripravili Še nekaj spremIjajočili aktivnosti, lako bodcidan preti osrednjt> prireditviji^ pripravili večer glasl>e in zal>ave z znanimi obrazi .slovenske narodne in zabavne glasbe, v nedeljo po prireditvi pa bodo za družabno srečanje vseh obiskovalcev poskrbele Navihan-kc. V domu krajanov si bodo obiàkovalci lahko ogledali tudi razstavo stare obrii. Prireditev bodo v nedeljo z^ičeii ob U.30 uri. ip VI PIŠETE Mnenja in odmevi Odmev na (''lanek"B() r esi lev za težave M cliiba slecaj?" Dne 14. 8.2(103 sem v iasopj.su Na§ Cas prebrala članek z zgornjim naslovom (intervju z direk-lorjem Marjanom Gaberskom). v njem sera našia inicialke svojega imena in priimka - P. Cr. /alo sc Cuiim odgovorna, da podam svoje mnenje in videnje na cclo-Ino opisano si Uničijo. Sem Gina Peirw (R G-). V M clubu sem zaposlena ^eva-nje. kratenje demokratične pravice govora, fe si namreč upa.Š kaj več reči ali narediti, si kaznovan. S psihičnim pritiskom. Kdor le psihične vojne ne zdrži, pa naj greje slišati. Kamin k. Invalidska komisija je leta 2002 cKcnila. da imam 70 % telesno okvaro. Moje "'novo" zdravstvvno slanje je ptHegnIb za sabo tudi zdravljenje v zdraviliščih, zalo sem res bila v bolniškem staležu. Da sem pc^drobno opisala svtv je zdravstveno stanje, sem se odločila na podlagi nepravilno piidanih podatkov, ki jih v intervjuju navaja g. Marjan Gabcršck. Navaja, da sem invalid 11- kateg^î-nje ter da sem v polletnem i^bdo-bju ustvarila za 37{).885,(K) SIF novcvrednosli In dodaja, da sem v istem obdobju zaslužila 698,520,00 SIT Vse lepo in prav! Vendar je pozabil omeniti, da ml polovico osebnega dohodka refundira SPIZ (skupnostpokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja). Ta denar vrnejo podjetju M club In ne gre v breme podjetja in delavk, ki delajo polni delavni časi Ib pa zadevo precej spremeni, mar ne?! Č eprav g. Gaber-^k v intervjuju nikjer direktno ne obtoićuje Invalidov, da so krivi Zii nastalo situacijo v podjetju, pa je iz napisanega čutili ravno TO; iz članka vejejo obtožbe na račun nas. invalidov, ki smo že zaradi narave svojih boleail prc-cej prizadeli v fizičnem kot tudi psihičnem smislu življenja. V Imenu invalidw v M clubu pa bi rada poudarila še naslednje: resnas je v podjetju 23 invalidov, od tega 14s skrajšanim delovnim časom, ostalih 9 pa je invalidov III. kategorije. Nekalen šc vedno nimajo ocenjenosli primernega delckvnega mesta. Zaradi napisanega v inlervjuju smo prizadeli in ogorčeni, ker menimo, da se napc-losllinskrhajii mctíčkwe.ški odnosi ne smejo miriti na račun Inva-lidcîv s lem, da nas izposiavljajo kol črne ovce. Naj povem še to. da sem Članica sindikata M cluba, članica obmt>čne organizacije zveze svt»-bodnih sindikatov Velenje in članica republiškega odbora STUPIS (Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne Induslrije Slovenije)- R^rimose.dûse Weznl.ki se pogosto pojavljajo pri tcksiilcih (predvsem mišičncvkosine bolezni. kot je obraba hrbtenice In vratnih vre lene). pri/Jiajo za poklicno Ixîlezen- ■ G/nd PetroVf Velenje \teinenariev iio poM^ebujenio ver Razmišljanje o delu naŠe meie-rei^liiške službe Vn?menska napoved za soboto 16. avgusta tega leta se je skopo glasila: oblačno in deževno bo. 'lo napoved st> ziibeležili vsi, od radija, leleviz.lje do časnikov. Tako je sobotno Delo na svoji prvi strani desno zgoraj zabeležilo: ''Sprva Iv oblačno In deževno... Cezdan se bo delno zjasnilo." In kakšno smo imeli vreme navedenega dne? Ko sem zjutraj ob 6. uri vstal je bilo nebo jasno, brez enega oblačka. lakšjio je bik) ves dan,.s lem, da sose mestoma pcmekod pojavili kakšni razirga-ni mali oblački. Opisani razkorak med napovedanim in dejanskim sigurno nekaj pomeni, še posebej, ker ne gre za osamljeni primer, saj je takšnih lo ielo bila žc cela vrsla, da ne rečem kar praviloma. Z drugimi besedami povedano, je potem dejansko vreme pravo nasprotje tistemu, kar nam je bilo predhodni dan napovedano za dan naprej. Naptwedíwanje vremena ni kar-sibodi. temveč je posebna, specializirana državna sluřba. nekoč organizirana v okviru HidrometC' orološkega zavoda "RS, danes ptosebnega Urada v okviru Agencije za okolje v sestavu Ministrstva za okolje in prtxslor. Vendar temu uradu napovedovanje vremena ne gre več od rok. Ne vem, ali je vzrok v menjavi na.slova inštltuci-je in njene strukluriranosti. v njej zaposlenih državnih uradnikov, neznanju, indolenci ah vsakega nekaj. sreča, da lahko mnt^gi preko satelitske televizije cxl naših severnih in drugih sosedov izvemo 7i\ bolj zanesljivo vremensko napoved. Citjvorim o vremenski napovedi, vendar se mi že dalj časa dozdeva, da za obravnavano početje navedene državne službe to ni več ustrezen izraz In da bi v bi>doče bilo potrebno govoriti o "vremenskem vedeževanju". Tistim. ki se s to aktivnostjo ukvarjajo, pa bi bik) potrebno namesto nazjva "vremenoslovec" dati naziv "vremenski vedeževalec". Pri prebiranju teh vrslic mi bo morda nekdo opore kel da so vremenske razmere seclaj lake. da se naglo spreminjajo in da ziito ni mogoče dati zanesljive napovedi, tako kot je to bilo moč še preti nekaj leti. S takšno pripombo se bi sirinjal, vendar saj ni v tem težava. 'ležava je. da gre v danem primeru 2<\ neko državno službo, ki jo davkoplačevalci plačujejo iz svojega žepa- Iz svojega žepa pa plačujejos tem tudizek^drage t.l-vremenske napovedi, ki to že dolgo niso več. V kolikor bi la služba bila kakšna d. d., d. o, o- ali druge oblike kapitalskega organiziranja. me njeno početje ne bi mollk>, kiikoT me ne motijo takšni In drugačni horoskopi, ki so čisla izmišljotina In so .stvar tistega, ki jim verjame. Naša mcteorolcška služba pa je edina, monopolistična, nezmotljiva razdeljevalk;i ''edinih" resnic o vremenu za naprej. Res pa je, da so ugotovitve le službe za vreme za prejšnji dan precej točne. Da imamo lakŠne vremenske napovedi, kakt^r nam jih obravnavana služba dnevno posreduje, me mnogokrat navdaja s prepričanjem, da gre lahko celo za namerno zavajanje občestva ali pa za raak»mamo ozi-rc>ma lahkomiselno prepričanje, da se občani zaradi lega itak ne bodo razburjali, ker so se na zatečeno že zdavnaj navadili- Obravnavano početje navedene službe ostaja seveda nekaznovano, četudi bi ji bilo moč doka-Ziiti krivdt) za različne oblike škotL ki morejo izvirali iz takšnih in drugačnih zavrženih vremenskih napovedi. Vendar velja na tem mestu tako kot sicer, da kjer ni ložnika ni sodnika. Še posebej, če gre za drž^vn<^ .službo. Skoraj bi ludi na lem mestu lahko rekli tako. kot smt> lo navajeni s političnega področja, ko kritiziramo, kakšno vlado imam(3. da imamo takšno metcorolaško službo, kol si jo zaslužimo. O tem. da bi v njej zaposleni vrcmenarji, kol vreme-noslovcem rečemo bolj po domače, morali bili ustrezno nagrajeni za svoje delo, nlmasmis-la Izgubljati besed, saj že dolgo ne velja več nekoč prevladujoče načelo, da so prejemki odraz dela In rezultatov dela. Zaradi predhodno zapisanega razmišljanja in v njem opredeljenih razJt>gov 1er še drugih razlogov, ki bi sc na^li, sem prepričan, da bi bilo boljše lo službo enostavno ukinili. Ukinitev te službe bi za začetek prispevala k racionalizaciji državne birokracije kol varčevalni ukrep. Zmanjševanje državnega uradni.îlva bi dobro dek).ker ga je preveč in celo vsak dan več. Alternativna rešitev pa bi tudi lahko bila, da bi se ta služba /divje/ privaiIzirala. Težava pa je spet v lem, da le privalizacije nobeden noče. četudi .so nas polna usta. kako je potrebno vse spri-vallzirati, tudi državne, to je jav- ne službe. Kam tak.sna privatizacija lahko pripelje, potrjuje med drugim najnovejši električni mrk v Kanadi in ZDA. Ob koncu.vcndarne nazadnje, je potrebno povedati, da k sreči nisi^ drugo driavne službe in tiste, ki sicer imajo javna pwblaslila. takšne, da se na njihovo delo ne bi bilo mogoče zanesti.ko se občani obračamo po nasvete, pomoč, storitve, ukrepe, sodelovanja in podobno, .siccr nam Bog pomagaj. ■ Vladimir Korun Voloíijo veliko gradhiša^ Talcšcn je bil naslov v Našem Času dne 14.8. nastrani tri v rubriki V SREDIŠĆU. Re.K sc v letošnjem letu v Velenju izvajajo določena dela za boljše počutje občanov, kar je vzpodbudno, ker nI vt^lilno leto, kol se večkrat sllši, Kot občan in občinski funkcionar sera seveda vesSel vseh pridobitev. Sem pa tudi predsednik Sveia K.S Vinska Ciora In v omenjenem prispevku je bil omenjen ludi vodovod Vinska Gora. V vodstvu KS smo zelo veseli, da seje pričela gradnja vodovoda, saj se tisti, ki imamc^ urejen vt^dt^vod, ne ziivedamo. kaj pomeni voda ljudem na obrobju mesta. Še posebej v teh sušnih dneh. Ker pa je zopet v izjavi direktorja zapisanih nekaj netočnih podatkov, želim seznaniti javnost s točnimi podalki. Prva faza del ne zajema priključka na magistralni vod Šoštanj-Velenje, 'lo ste bralci lahkt> žx' sami ugotovili. ker je v istem prispevku zapisano, da se gradi novi magistralni vod. Vmska Gora bo na ta vod priključena v zadnji lazi po mojih ocenah v letu 2005 ali 21)06. Gradijo se pa Štirje (rezervoarji) vcxltîbrami. Ker pa ne bo zgrajen vodohram pel, bodo prebivalci dela Lx^patnika odvisni od elek-Irične energije, saj bodo vezani na način, ki ga v prej.Šnji Jugoslaviji njsc> up(uabljali žc cxl leta 1980 dalje za več uporabnikov .skupaj (hidroforni sistem). Priključeni pa naj ne bi bili nlii vsi prebivalci zaradi ne izgradnje vodoh rama pel. Še vednt> upam, da bo |xv4e-gcl v.Škodljivo odločitev župan In ne bcu^bveljal princip direktorja. Direktor je v omenjenem prispevku zatrdil, da je nadaljnja gradnja c»dvlsna predvsem cxJ krajanov. Tu se pa zopet prične zavajanje javnosti in krajanov. Na sesianku. ki smo ga imeli v krajevni skupnosti 27.6. ob prla^lnosti 22 krajanov, je direktor obljubil, da nam bo v kraj v roku desetih dni poslal spisek krajanov, ki Še niso ptxJpisah služntwinih ptf^xJb. Na îa spisek smo čakali skoraj en mesec. Ker spiska nismo dobili do 22.7., sem pisal direktorju. Po prevzemu spiska na poŠti še isti dan sem 23. 7. ponovno pisal na Komunalno p 3 7.8. Še nismo dobili cxlgtv vora. razen 2 pif^luje javno pod-jelje. ki je v lasti občine. Do sedaj temu svetniki niso bili naklonjeni. Za primerjavo<'>bčanora pa naj omenim,dasmt»vletu 2(»fK3 z-gra-dili del vodovoda v Črnovi v dolžini cca 6.(K)0 m, eno črpališče In en vodohram. investicija pa je .stala KP 35 mil, Strokovna dela jc izvajal Vegrad. ostalo pa krajani-Res pa je, da je bilo st>delovanje med krajani KP In Vegradom korektno. Upam in želim, da bo župan spoznal, da je p^Urebno z denarjem občanov ravnali racionalno, saj to nidi vedno zagovarja in bo naslednja faza potekala v okviru lokalne sk'upm^sti. Na lak način je bilo in bo po vsej verjetnosti možno pridobili kakšna nepovratna sredstva in prihraniti kakšen tolar za neupravičeno zapravljanje, kot jcprimer prve fazc- Kredit je potrebno plačati, to mislim, da se vsi zavedam^^. V imenu na Lopalniku živečih krajanov, ki bodo vezani pred vodohramom šilri. pa sc za odlc^ilev izgradnje kljub nekorektnemu in negospodarnemu odnosu zahvaljujem za začetek izgradnje siccr preko 4i) km dolgega vodovo^lnega omrežja. ■ Predsednik Sveia HS Franc Sever "Kjer osol loži, lam dlako |)iisti...." V leh vročih dneh si veliko "Vclenjčos)e irreli ludi dela kot Irenutno raCundle pobralo se to, da le (as dopustov mimo Zalo vam bo vse ^upaj kar odgovarjalo. Lahko boste većrszmilljalioseblin Svojem življenju, lislem asebnem seveda. Amisli bodo le pre-ce[ zmedene, neurejene Zalo pustile Cssu ćas Bik od 21.4* do 21.5. ^ v v poslu boste zelo odločni, maisîfâj vam bo uspelo, pa tópfav bo ^^^^ izgledalo skora[ brezupno. Doma pa boste v naslednjih dr>eh2elopa-sivni, kot da vas mč ne zanima Godilo pa vam bo, ker vam bo partii nervalo ponlžnos] instrinjanje z vsemi predlogi viaCa! s Mnimi ^^^^^^ malimi pozomostmi in nežnoslmi. ki ste se jih sioer že kar odvadili Pazile pa, dav pogovoru s sorodniki ne bosle povedali prav vsega, kar mislile o njihovem početju. Lahko bi namreč prišlo do zelo hude krvi in hude zamere. Ni treba, da ste tokral povod za kreganie prav vi. Dvojčko od 22.5 do 21.6. Cul dolžnosti vas bo žil, ko baste gledali r^j m ugolavi^ail, da sle marsikje v zamudi z dogovorjenim in obljubljenim Zalo boste milo reCeno ne ie raztreseni, ampak celo nervozni. To se vam bo maščevalo, sdj bo vase poCulje ob koncu tega ledna dobesedno na psu. Ne le. da vam bo slabo, aradi stresa se vam bo imunski s^lem mo&)o poslabšal, kar lahko vodi ludi v bolezen, ki ne bo minila kar čez noč. Partner bo malo jezen na vas. ker bosle dvomili van; To lahko načne sicet prijeten In zdrav odnos med vama. A le. če se rte boste znali piBv das ustavili Rak od 21.6. do 22.7. Pazile, kaj tosie v raslednjih dneh oWjubljali, vsak uradni dokumerrt ps vsai dvakrat preberite, preden ga podpisele. Napđo vas namreč ^iKjp lahko v bližnji prihodnost^ siane zelo veliko žrvcev S partnerjem si bo-sta ravno zato, ker boste podvomili v nekega skupnega prijatelja, kar ^ malo segia v lase Tokrat bo imel partner celo prav, ter se ob vaši preračunljK^oslizgodilemalokdaj Tomubo^esevedasležkimsrcempnznaii.aobkon-cu se bosla oba ob vsej zgodbi prav abavaia. Sm^ pa je v teh (^eh, ko pričakujete ve- liko obveznosti, veC kot pol zdravja Lev od 23.7. do 22.8. ' ^ Če sle Se brez partnerja vn3Sleanji"haneh,^ohODvikendu,n3siro- ekoodpnle oči.?/ezcfe n^oveduiejonekozeiopriietnosreianjelnnovo znansNo,ki l^koprsraslevvelikovečkoMe prijateljstvo. Veani pa boste v naslednjih dneh v partnerievi druSbi zelo užrvaii, ii imeli hv \(^liko dda - Kaj skriva zemlja? v pjejSnji številki na'^gn časopisa smo začeli predstavljali piidftićja v Salcjyčjc i^e ogledali, menijo, da gre za rimskodobni naselbiaski kompleks, ki ga je moč pcjve/a-li s iraso rimske ceslne povezave ( eleia -Virunum, na kateri je ^vnačena nniska ptxšiiia pcxsta-ja Upellae. kijodrJanwlavSítŠel uniei^a na ŠirSc obm«>;je Velenja, (îlede na velíktwl arheološkega nojdi^a - ki pa ni dokončno zamejeno, saj ga je pogrezanje lerena deloma uničilo in pi^kcídovtilo - arheologi dt^nine-vajo, da gre za osianke manjžc naselbine/zanimivimi najdbami rimske provinciálně kullurc. Cîroblje ležijo na ugreznin-skem pv)dročju Premogovnika Velenje, jugozahodno od gasilskega doma v Škalah, zahodno od potoka Ljubela. Gre za njive in deloma travnike, ki naj hi pixl povrni no skrival i povrsinske sledove rimskega naselbinskega kompleksa. Predvidevajo najdbo zanimivili opek, rimske in srednjeveške keramike in ie křij. V neposredni bli/in: zemeljske prelomnico sla ohranjena zidova, ki ivoriia vogel objekta nedoločljive namembnasti kol vo^I-nik pa služi sekundarno vzidana kvadratna nagroima plošča z odlomljenim ali v eeloli uničenim napisnim delom. Kot kaže, domačini za naj-dbii5ča vedo. Vsi ne, tisli, ki imajo arheološka najdbii^ča na svoji zemlji, pa zagotovo. Del naj- Herman Ari tč kaže, kje se raztezajo njive in travniki, ki v sebi verjetno skrivajo bogato arhe- otoško bi ago. (foto: vos) dbi^ lei^i na zemlji.^u rodbine Arlič. HťrnwnArličnamjcob tem povedal: ''Področju žc od nekdaj pravimo groblje, predvsem zalo, ker je med ljudmi kroi'ila pripovedka, daje Ui nebilo grobSpominjam se, da smt") ík včasih, ko smo njive na tem področju orali s pomočjo konjske vprege, na leh njivah imeli ogromno kamenja, ki je bilo oblikovano» kol bi ga pred icm kdo obdelal. lega pa nihče ni dobro obdelal. No, polem so arheologi našli dva ostanka opornih zidov, ki sojih pozneje spel pokrili z zemljo, kar se mi ne zdi prav. Področje, ki ga sedaj predlagajo za lokalno arheološko področje, se mi zdi pa'veLiko. Moli me, da nikoli niso prišli do nas, lastnikov zemlje, in se posveiovaii z nami. Cc bo 10 zemljice razglašeno za arheološki spomenik, na njem ne ho mogt)č noben pťwcg brez dolgih pridobivanj dovoljenj. Meni pa sc /di, da se bo lo področje vendarle umirilo in da bo mogoče v prihodnosti na njem spel kmelovati. /alo se ne slrinjam s sedanjim predlo-g(5m /avoda za varstvo kulturne dedii^ine Slovenije, kar sem povedal ludi na seji sveta pri obraNTiavi cxsnulka predloga.'* ■ Bojana Špegei A^ MlâUsr CesIsSimonaSlatnlká 18, 332OV01en|d M^^ IVIl^Kdr T®l®fon: 03/898^70. Fm: 898 se 72 TIP VOZILA BARVA KM LETNIK FORD ESCORT CLX bela 33.000 1999 FORD FOCUS KARAVAN. 1.4 olava met. 80.000 1999 FORD ESCORT CL DIESEL bela 1991 RENAULT LAG. ALIZE 2.0 zelena metal 120.000 1998 TOYOTA CARINA 1.6 viola 168.000 1994 HYUNDAI LANTRAVi/AGON rdeČ8 m 89.000 1997 mVENTO CL modi3 m 110.000 1S94 RENAULT CLIO 1.2 RN modra m 1997 PUMA 1.4 šivam 32500 2000 FOCUS 1.4 rumena 36.000 2000 KOMISIJSKA PRODAJA - KREDITI • STARO ZA STARO OGLED VOZIL OD 8.00 D016.00 URE. VA6UENI! MERKUR najnižje! Oil M - cli Î0. Asçjh.H '^('l'^Z. •lir- Najboljši v akciji EnBroiaina sanlIsmB imslura» ARMAI an». 9rlS6'9IIQ-100P VUûkQllaenI člsiltnlh. KÀRCHEft.K27S MEfiKUR, KKir.C'.J De^ovTii od pv'« od S. c» 20 ur. Na tekmi je šlo čisto zares Otroške igre v Zavodnjah V nedeljo, 17. avgusta, je bilo na športnem igrišču v Zavodnjah zelo živahno, saj sc jc lam zbrali") veliko otrok in njihovih staršev iz Zavodenj in Í5emvida pri /avodnjah. Sporino drašlvo Zavod-nje je namreč skupaj s krajevnim društvom prijateljev mladine za otroke pripravilo prave športne igre. Mali in veliki otroci so lek-mi^vali v različnih šporinili in družabnih igrali, na koncu pa so vse najboljše ludi nagradilisskromnimi praktičnimi nagradami Predsednica zavcidenjskega društva prijateljev mladine Suzana Speglič je skupaj s še nekaj dru^mi s^^de-lavei pripravila tudi manjšo raz-siavo plišastih igrač, ki so jih na prireditev princ.sli olroei. Pred šporinim srečanjem olrok so imeli člani športnega drušlva Zavodnje ludi redni letni občni zbor, na katerem so članom podelili nekaj priznanj za Sporl-ne dasežke, najuspešnejšim kolc-siirjem pa so podelili ludi nagrade v obliki peielinčkov, ki jih je izdelal Valenlin I leindl iz Šoštanja. (Veto (Jrabncr, nadvse akii-ven predsednik Športnega društva Zavodnjc, je članom na občnem zboru na kratko predstavil opravljene naloge v preteklem letu in nanizal v.se akcijo, ki jih društvo načrlujejoza prihodnje obdobje. ■ DK ZANESgiVO NAJNI2JC CENE! J + TV SPORED ČETRTEK, 21. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MeslecePeylofî. 46/114 08.00 Olokíivali, 12/13 08.25 Očividec. 13/14 08.50 Pod klobukom 09.30 Zgodûe i; Školjke 09.55 Odddja» otroke 10.10 Odpeti pesniki 10.25 Vodneujme lt.20 Lenl2003 13,00 Poročila, Šport vreme 13.30 DomaČe viže 14.00 Razvalina živijenja 1Ô.OO Večerni gost 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Na liniji 17.25 PeírčeK 13/26 17.45 Alice, ku H. magazin 18.15 Humanistikd 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vteme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Hobotnica 2/1 2t.35 Prvi in drugi: spominčice 22.05 Odmevi, Iport, vreme 2Z50 Glasbeni večer 23.35 Humanistika 01.15 Dnevnik, ponovitev 02.00 Draga perlâ, dok odd. 02.40 Nes tabo. ne brez tebe. ang. film 04.25 ÊVTomuzica 2002 05.25 Športni filmi SLOVENIJA 2 07.10 Vkleostrani 08.30 Mostovi 09.00 Vkleostrani n.OO Tvprodaia 16.40 Tvpn^daja 17.15 ilsr^uala.6/10 18.00 MestecePeylon,47/114 18.30 NaoDiSku 19.00 Videospotnk:e 19.45 Besedila Tirna RKea 20.00 Odrsej ob jamboru, portret 21.00 Draga perla 2t55 KamevaUranc. film 03.20 Dnevnik zamejske TV 23.40 Vkleostrani 00.15 Besedila Tima Rteea 00.35 Vkleostrani 07.35 Dragon Bali. ris. serija 08.00 Action man, ris. serfja 08.25 RKkiLate 09.15 Kc boš moja, nad. 10.10 Nezaželena, nan. It.OO Tv prodaja n.30 Grda račka, nad. 12.20 Maščevanje je sladico, nad. 13.10 Sedma riebesa, nan. 14.00 Tvprodaja 14.30 RiOdLake 15.20 Maščevanje je stadko, nad. 16.10 Grda r^Čka, nad. 17.05 Neza^lena, nad. 18,00 24 ur-vreme 18.05 Ko boš moja. nad, 19.00 24 ur 20.00 Srečni kraj mladosti, amer, film 21.40 Emino živnjenje, nad. 22.35 XXL premiere 22.40 Potv Kalrlomiio, nan, 23.30 24 ur 00.30 Nočna panorama iH a? 4« S2 PETEK, 22. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestecePeyton.47/114 OB.OO OtokM,B/13 08.25 Očivklec. 14/14 08.50 Pe&ček. 13/26 09.05 An ban pet podgan. Začetek 09.25 Nalmiti 10.20 Humanistika 11.00 Slovenija na belanci 11.15 Avtoportret 12.05 f^nadoma Susan, 16/22 12.25 Carolinevvelemestu, 16/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.:^ O živalih in ljudeh 14.30 Vsakdanjik in praznik 15,30 Prvi in drugi; spominčice 15.55 Mostovi 15.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Divja mačka, nan. 17.15 12 popotne torbe 17.45 Postóna naloga, 6/8 16.35 Žrebanje deteljice 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport vreme, magnet 20.00 Popoln umor, amer, film 21.45 Homo turisticus 22.15 Odmevi, šport» vreme 23.05 Polnočni klub 00.25 Posebna naloga, dole serija 00.30 Honra turistfcus 01.55 Dnevnik, ponovitev SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 08.30 Mostovi 11.00 Tvprodaja 11,30 VMeosfrani 15.50 Tvprodaja 17.05 HitlerievI otroci 18,00 MestecePeyton,48/114 18.30 VKzajurja 18.50 Miniature 19.00 Vkleospotrice 19.45 Poietnaprada 20.00 Kako se kalijo agenti 20.50 Praksa, nan. 21,35 Spomini nevidnega človeka 23.10 Sk)venska jazz scena 00.00 DnevnIkzamejskeTV 01.25 Videospoirice 02.35 Vkleostrani J 07.35 Dragon Bal, ris. serija 08.00 ZenkI, ris. serija 08.25 RickiLake 09.15 Ko boš moja, nad. 10.10 Nezaželena, nad. 11.00 Tvprodaja 11.30 Grtia račka. nad. 12.20 Maščevanje je sladko, nad. 13.10 Sedma n^esa, nan. 14.00 Tvprodaja 14.30 Rickilake 15.20 Maščevanje je sladko, nad. 16.10 Grda račka. nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24ur-vreme 18.05 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Rdeča vročtea. amer. iHm 21.40 Zmikavta, nan. 22.35 X)(L premiere 22.40 Od mraka do zore, film 01.05 24 ur, ponovitev 02,05 Nočna panorama haiiBlI 97 4« S9 09.00 Ustvariajmo skupaj. 1 09.00 Dobre jutro, informativno- otroška oddaja razvedrilna oddaja 09,50 Vabimo k ogledu ! 10.00 Vabimo k ogledu 09.55 Nezveste ljubezni. j 10.05 Nezveste ljubezni. ponovitev 35, dela ponovitev 36. dela nadaljevanke nadaljevanke 10.45 Najspotdneva i 10.55 Naj spol dneva 14.00 Vkleostrani i 11.10 Znani obrazi: Marija 18.50 Vabimo k ogledu Skomsek, ponovitev 18,55 R5gk>nalne novice 1 14.00 Vkleostrani 19.00 Odkrilo povej naglas, 1 18,50 Vabimo k ogledu mladinska oddaja i 18,55 R^ionalne novice 19.40 Naj spotdneva ! 19.00 Mladi upi, otroška oddaja 19,45 Vkleostrani j 19.40 Na| spot dneva 19.55 Vabimo k ogledu i 19.45 Videostrani 20.00 Znani obrazi* Marija j 19.55 Vabimo k ogledu Skomšek 1 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, 20.30 Iz pnxJulcijeZLTV: Skoki z ponovitev mosta v Kanalu j 20.50 Na] spot dneva 21.00 2.SP v natančnem i 20.55 Regionalne novice pristajanju z iadralmmi i 21.00 Vredno je stopiti noter. padali dokumentama oddaja; 21.25 Regionalne novice Obisk v Tobačnem muzeju 21.30 Nezveste ljubezni. 36. del \ 21.30 Nezveste ljubezni. nadaljevanke ponovitev 33. dela 22.20 Dober večer, gospod nadaljevanke predsednik, pogovor gost: i 22.20 t^ obisku,.. pri Damijanu mag. Janez Kocjančič Kr)ajiču 23.20 Vabimo k ogledu I 23,20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spotdneva i 23.25 Naj spot dneva 23.30 Vkleostrani i 23.30 Vkleostrani SOBOTA, 23. avgusta i SLOVENIJA 1 i 06.55 KuHura I 07.00 Odmevi i 07.30 Zgodbe IZ školjke i 07.56 Teierime i 08.00 Podkk)bukom I 08.40 Tomažev svet i 08.50 Pefrček, 14/26 j 09.00 Sprehodi v naravo \ 09.20 Na liniji, oddaja za mlade I 09.65 Odpeh pesniki i 10.15 Kino Kekec, Nedokončana I zgodba, amer film j 11.40 Polnočni klub j 13.00 Poročila, šport, vreme j 13.10 Smer vesolje. 3/26 j 13.5S Gimnazija strtih src. 9/26 i 14.40 Nenadoma Suzan. 18/22 I 15.00 Caroline v velemestu, i 18/22 I 15.10 Ostani donma. tv Koper : 15.55 Slovenski utrinki : 16.30 Poročila, šport vreme 1 16.50 Rolipolioli.12/13 I 17.15 Na vrtu I 17.40 Ozare j 17.45 Domače vée : 18.15 Alpe-Donava-Jadran j 18.45 Risanka j 19.00 Dnevnik, vreme. Šport j 19.30 Špon, vreme, magnet i 19.40 Utrip I 19.55 Vreme j 20,00 New Swing quartet, ljub. j poletni festival j 21.30 Strici so mi povedali i 22.45 Poročila, šport, vreme i 23.20 Tinsel Town 6/10 I 23.55 Kiicsrvti. švedska drama I 01.45 Homo turisticus I 02,00 Podoba podobe I 02.30 V napad, franc. Rim i 05.00 Špomiiilm I SLOVENMA 2 i 07.10 Teletekst I 07.30 Videostrani I 08.30 Mostovi I 09.55 Tvprodaja i 10,55 Takšno je zdaj življenje, I 3/6 I 11.45 Nenavadne prigode I Tvířisfovih, 14^26 : 11.20 Jasno in glasno j 13.00 Tvprodaja \ 13.10 Katjina pustolovščina i 14.30 Glasba in narava i 15.50 Obiranje češenj i 17.25 Paris, SP v atletiki i 20.45 Takšno je zdaj âvljenje. I 6/6 I 21.35 Oliver Tv/iSt Í 22.20 Koncerti sobotnih noči i 23,20 Dnevnik zamejskeTV I 23.40 Videospotntce i 00.25 Videostrani 08,00 Malinjidol, ris. serija 08,10 M jav! M javi. ris, serija 08.20 Bobek Ciril. ris. serija 08,40 Mala Kilîy, ris, serija 08.50 Obuti maček. ris. serija 09.15 Vrtja vas, ns serija 09.40 Moj prijatelj Roki, ris, serija 09.50 Palčiča, ris, serija 10,15 Capi.moj.malikužaris. film 11.15 Mali helikopter, risana serija 11.35 Družinsko pravo. nan. 12.30 Lepo je biti milijonar 13,40 Preverjeno 13.30 Resnični svet dok. oddaja 14.00 Formula I, prenos treninga 15.05 Mladi IndianaJones, amer, film 16.45 Vidiva se v sanjah, amer, film 18.25 24 ur-vrBme 18.30 Pazi, kamera!, ponovitev 19.00 24 ur 20.00 Zadnji dobri mo^e. amer film 22.20 Globoka modrina, amer. film 23.35 24 ur 00.35 Nočna panorama 09.00 Mladi upi, otroška oddaja 09,40 Vabimo k ogledu 09.45 Znani Obrazi: Lenka Kralj 10.15 Najspotdneva 12,00 Videostrani 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Najspotdneva 19.00 Naobisku ...prlDamijanu Kljajiču 19.55 Vabimokogtedu 20.00 Hit poletja 2003, posnetek 2. dela prireditve v Sn, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kSIMll 87 46 U PONOVfTEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA C3.00 Mladi upi. otoška oddaja, ponovitev 09,40 Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.30 1199, VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov n.15 izsredineoddajeDobro lutro 12.05 Vabimokogledu 12.10 Moj dom je naše ime. trio Moj dom v pesmi in besedi 12.40 Iz petkove oddaje Dobro jutro 13,35 Videostrani 19.00 Nezveste ljubezni, ponovitev 35. dela nadaljevanke 19.50 Nezveste ljubezni, ponovitev 36. dela nadaljevanke 20.40 HiT poletja 2003, posneiek 2, dela prireditve v Sk>venj Gradcu 21.55 Videostrani PONEDEUEK, 25. avgusta j SLOVENIJA 1 i 06.45 Zn:ato tedna i 07,00 Vsakdanjik in praznik I 08.00 Arabela3/13 i 08,30 /^beia4/14 i 09,00 Iz popotne tortse: I 09.20 Divja mačka, ang. nan, I 09.45 Koraki, dok. film \ 10,00 Dnevnik drvjih M i 10,25 Avtoportret. Manca Košir i 11,15 Tičjaktetka : 13.00 Poročna, šport, vreme i 15.05 Simpsonovi. 22. del j 15,25 Slovenija na belanci, 9. del I 15.55 Dober dan. Koroška j 16,30 Poročila, šport, vreme i 17.00 Dogodivščine v veseli hosti i 17,25 Risanka I 17,40 Dolina na meji, I poljud nožna n. oddaja : 18.30 Žrebanje3x3plus6 1 18,35 Zret)anje Astra I 18.45 Risanka j 19,00 Dnevnik, vreme, šport j 20.00 Sredozenlje. 5/10 I 20.55 Svetloba temmn obrazov, i dokum. oddaja I 22.00 Odmevi, šport, vreme : 22.50 Knjiga mene briga j 23.10 ^vnostl i 23.15 South park, nad, I 23.40 Življenje za matkio. : poljud noznan. oddaja i 00,30 Dolina na meji, pon. i 01.25 Dnevnik, ponovitev i 01,55 Dnjga puberteta, 7/7 j 02,30 Staind, koncert j 03.20 SP v atletiki, posnetek I SLOVENIJA 2 i 07.10 Tefetekst I 07.30 Vkleostrani : 08,30 AlKa. kult. magazin Í 08.55 Vkleostiuni I 11.00 Tvprodaja I 13.45 Tvprodaja j 13,55 Koncerti sobotnih noči : 14,55 Kako se kalijo agenti i 15.45 Puščavskamža, nem, film. i 17.15 Nenavadne prigode I Twistovih. 15/26 j 17.45 SP v gimnastiki I 18.45 Pariz. SP v atletiki I 22.15 Črnosrajčnik, franc, dok. I odd. I 23.10 Brane Rončel izza odra j 00.35 Sopranovi j 01.20 Vkleostrani I 02,05 DnevnIkzamejskeTV i 02.30 Vkleostrani 07,35 08.00 08.25 09,15 10.10 11,00 1130 12,20 13.10 14.00 14,30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19,00 20.00 21.30 22.25 23,30 22,50 23.40 00.40 09.00 10.00 10.05 10.30 14,00 18,50 18.55 19.00 19.40 19.45 19.55 20.00 20,50 20.55 21,00 21.30 22.20 23,40 23.45 23.50 Dragon Ball. ris. serija Zenki, ris. senja Ricki Lake Ko boš moja. nad. NezaMena. nad. Tv prodaja Grda račka Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad, Grda račka. nad. Neza^lena. nad. 24 ur • vreme Ko boš moja. nad. 24 ur Robin Hood, amer, film Bolnišnica Presklk), nan. X^L premiere Nivea sun beach. Portorož PotvKaMomrjo 24 ur. ponovitev Nočna panorama kMiM 27 48 52 Dobrojutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabirm k ogledu Znani obrazi: Manja Skomsek Najspotdneva Vkleostrani Vabimo k ogledu Regionalne novice čas za nas, mladinska oddaja Naj spot dneva Vkleostrani Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Regionalne novice Naj spot dneva Vokalna skupina "Kresnice" Nezveste ljubezni. 37. del nadaljevanke Koncert ans. Goličnik, posnetek 2. dela Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani TOREK, 26. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestecePeyton, 48/114 08.00 Arabela. nadaljevanka 08.30 Arabela, nadaljevanka 09.00 Radovedni taček. pajek 08,50 Radovedni Taček 09.05 Dogodivščine v veseli hosti, 24/26 09.30 čarobni šolski avtobus. 19/39 10.25 Dolona na meji. polj, znanstvena odd, 11.10 Zavod sv, Stanislava 11.55 Sredozemlje 13.00 Poročila, šport, vrene 13.30 f^kaj minut za domačo glasbo 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Prezrta okolja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telenme 16.50 Zlatko zakladko 17.15 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti 17.45 Kako Živijo stovenski gradovi, 4/3 18.15 Gaja, dok. oddaja 18,45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Priznanje. 3/3 23.55 Kako živijo sk)venski gradovi, 00,25 Gaja 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.20 Tarča 03.10 Priznanje, 3/3 04.30 SP v atletiki SLOVENIJA 2 07.10 Teleffikst 07.30 Vkieostrani 08.30 Dober dan. KorošlG 09.30 Vkleostrani 11.30 Tvprodaja 17.30 Tvprodaja 18.00 MestecePeyton.49/114 18.30 Primorski mozaik 19.00 Vkleospotnice 19,45 Pariz. SP v atletild 22.00 Kralj ves kar ga je 22.55 Diebeichlafdiebtn, nem nim 00.20 Sopranovi 00.55 Vkleospotnice 02.00 Dnevnikzamejsketv 02.00 Vkleostrani 07.35 Dragon Ball, ris. serija 08.00 Zentó, ris, serija 08.25 RickiLake 09.15 Ko boš moja, nad. 10,10 Nezaželena, nad 11.00 Tvprodaja 11.30 Gitia račka. nad. 12.20 Maščevanje je sladko, nad. 13.10 Sedma nebesa, nan. 14,00 Tvprodaja 14.30 RickiLake 15.20 Maščevanjejesladko, nad. 16.10 GnJa račka, nad, 17.05 f^zatelena, nad. 18.00 24 ur-vreme 18.05 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Ukradena metodija,amer. film 22.25 XXL premiere 22.30 Pot v Kalifornijo, nan, 23.25 24 ur. ponovitev 00.25 Nočna panorama kMitll 27 4« 99 09.00 Čas za nas. mladinska oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vokalna skupina "Kresnice" 10.05 Nezvesteijubezni. pon. 37 10.55 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 V mojem košku je pa mavrica 19,40 f^j spol dneva 19.45 Vkleostrani 19.55 Vablmc k ogledu 20.00 1200. VTV magazin, reg.- informativni program 20.25 Športnitorek. športna informativna oddaja 20.50 Iz olimpijskih krogov 20.55 Najspotdneva 21.00 Sejem Pil je živ-Staro Velenje 2003. dokurnentami zapis 21.30 Nezveste ljubezni. 38. del nadaljevanke 22.20 1200. VTV magazin, pon. 22.40 Športnitorek ponovitev 23,00 Iz olimpijskih krogov 23.05 Najspotdneva 23.10 Vkleosirani SREDA, 27. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestecePeyton,49/114 08.00 Arabela, nad, 08.25 Arabela, nad. 08.50 Teierime 08,55 Trojčice. 16/26 09.20 Zlatko Zakladko 09.35 Smer vesolje 10.25 Knjiga mene briga 10,45 Skrivnosti 10.55 Kako 2ivljo stovenski gradovi 11.30 Gaja. dok. oddaja 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.25 Homo tunsticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Mojo Hand, koncert 14.20 Taita 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male srve celice 17.55 Vodne ujme, 3/3 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Francoska ženska, franc, nim 22.00 Ddrr^evi, šport, vreme 22.55 Srečanje na osojati. gled. predstava 00.05 Vodne ujme, 3/3 00.55 Dnevnik, ponovitev 01,25 Brane RončeJ tzzaodra 03.05 Klop. danski film 04,15 SPvatletiki SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 17.30 35 let folklorne skupine Emona 18.00 McstecePeyton,50/114 18.30 O živalih in liudeh 19.15 Pariz, SP v atletiki 22.30 Crie de ta soie, francoski film 21.20 Rolling Stones, dok reportaža 23.40 Sopranovi 00.40 Dnevnik zamejske W 00.10 Videospotnice 01,45 Videostrani 07.35 08.00 08,25 09,15 10,10 11.00 11.30 12.20 13,10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 T 8,05 19.00 20.00 22.35 23.30 23.35 00.30 01.30 Dragon Sail, jap. risanka Zenki. ris serija Ricki Lake Ko boš moja, nad Nezaželena, nad. TV prodaja Grda račka. nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan, Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Zavarovati otroke, amer, film Nedolžne žrtve, 4/4 XXL premiere Potv Kalifornijo, 13de1. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanalt 27 40 aa 09.00 Dobro jutnj. informativno- razvedrilna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10,10 razveste ljubezni, pon, 38. 11.00 Naj spot dneva 11,05 1200. VTV magaan. regionalni • informativni program 11.25 Športni torek, športna informativna oddaja 11.45 Iz olimpijskih krogov 14.00 Videostrani 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Regionalne novice 19.00 Ustvarjajmo ^paj, otroška oddaja 19.40 Najspotdneva 19.45 \^deostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Dinarsko «kraška Slovenija, dokumentarna oddaja 21.30 Nezveste ljubezni, 39. del nadaljevanke 22.20 V3PCUPVelenje2003. posnetek finalnih tekem v tenisu 23,45 Najspotdneva 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 \^deostranl 15 Dolgoprsteži na delu Ž;ilec. 12. uvuMsta - Prcj?%nji lorck popoldne je natakarici nc7Jiani nepridiprav iz odklonjenega skladišča gostinskega lokala v/alcu ukradel mohiJni lelefon In denarnico z dokumenli in denarjem, vse skupaj vredno 50.0(10 lolarjcv. V Vrtnem eenlru na Šlandrovem trgu v Žaleu je isli dan ob pol Sesti uri zvečer storilec izkoristil priložnost in iz odklenjene blagajno odnesel 48.()0{) tolarjev gotcwine. Vlom in krajo bogoteso ''plenď' Velenje, 13. avgusta - V sredo so policisti /hirali obvc.slila v zvc/i s tatvino aiuminijasUh proťilov, vrednih preko L90n,(K) tolarjev, ki jih je nekdo v noči na sredo odpeljal iz nezavarovanega skladiSča podjetja Vcgrad v Paki pri Velenju. Ropor je pobegnil s kolesom Ljul>ťcn;i, 14. avgusta-V sredo okoli 14.50 ure seje vprt"«lorili paste na Ljubečni zgixlil oborožen rop. Neznani storilec je vstopil v prostore pt'ïAlc ter uslužbenko najprej poprosil za kartico Simobila. Ko seje uslužbenka sklonila po kartico, je ropar u nahrbtnika potegnil pištolo ter jo uperil proll uslužbenki In zahteval denar. Uslužbenka mu jo izrœila nekíij denarja, nekaj gotovine pa je neznanec pogral^il tudi sam lor zapustil prostore poŠte. S kraja se je odpeljal s kolesom v neznani smeri. Po doslej zbranih podaikihje dejanja osumljen mlajši moški, star okoli let, visok približno 170 cm, vitke paslave, podolgovatega obraza, nosil je sončna t>čala in kapo s Ščitnikom bc? barve. Oblečen je bil v majico s kratkimi rokavi prav tako bcž barvc»s,seboj jc imel rjav nahrbtnik z modrim naSiikom ob zadrgi. Vse, ki bi o storilcu tega dejanja karkoli vedeli in bi lahko tako pomagali k izsleditvi roparja, prosimo, da to sporočijo na najbli/jopolicijsko postajo ali na Operativno komunikacijski center na St. 113 ali na anonimno f^te vil ko policije 1)80-121)0. Velenjcpn hudo poškodovan Ut^iirska dolina, 15. avgusta - Na praznični dan, v petek dopoldne ob 11.45 uri, se je na lokalni cesti i/ven naselja v Logarski dolini zgodila druga hujSa prometna nesreča. 30-lctni kolesar P P iz Velenja je med vožnjo od doma Sester Logar proti Logarski dolini v desnem, nepreglednem ovinku, zapeljal v levo v trenutku, ko jc nasproti pripeljal voznik asebnega avtomobila. Trčenje jc bilo neizogibno, kolesar, ki ni uporabljal kole^sarsko čelade, pa se je pri lom huje ranil. Kolesarka hudo padla Moziri^i» 15. avgusta - V peiek okoli 13, ure se je na regionalni cesti v naselju Radmirje zgodila hujSa prometna nesreča, v kateri se jc posebno hudo poi^kodovala kolesarka, ki je med vožnjo iz smeri (îor-njega Grada proli Juvanju v blagem desnem ovinku zapeljala na mosi piHoka MI in.^lca. izgubila oblast nad kolesom inpadla po vozišču. Kolesarka. 22-lctna S./., iz okolice Nwega mc.sia, je v času nesrečo uporabljala zaščitno čelado. Nepovabljeni obiskovalci na delu Velenje, Šoštanj, \(>. avuusta - V času od začetka me.seca avgusta do minuic sobote je neznanec na Slarcm irgu v Velenju vlomil v stano- vanje last M. T., iz katerega jc odnesel za okoli 150.000,00 tolarjev eleklričnih in akustičnih aparatov. Na Koroški cesti v .SoŽtanjuje bilo v minulih dneh vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka. Vlomilec je odtujil moško gorsko kolo viSjcga cenovnega razreda modre barvo. Poškodovan mladi motorist Velenje, 17. av^jusla - V nedeljo ob 17.50 uri se je na lokalni ccsli Vinska Gora-PreLsko zgodila hujša prometna nesreča. 16-lctni voznik kolesa z motorjem N. B. je vozil po nekategorizirani poti izven naselja Prelsko 1er brez ustavljanja zapeljal na lokalno cesto Vinska Gora-PreLsko v trenutku, koje iz smeri Dobrne pripeljal 27-letni voznik osebnega vozila J. F. Pri trčenju je voznik kolesaz motorjem padel po vozišču in se huje ranil. Zdravijo ga v celjski bolnL^nici. Vlomilec dobro ''pospraviP' hišo l.;itkova vas, 17. avgusta - V dneh minulega tedna jc bilo vlomljeno vstamwanjsko hišo, i/ katere je vlomilec odnc.sel računalnik, hiSni tole-Um, radio s (T)-jcm TV-sprejemnik, mesoreznico, mobilni telefon, ročno uro in več kosov nakita, vse skupaj vredno 500.000,00 lolarjev. Tepen, ker se ní pustil oropoti Žalec, 17i avgusta - V nedeljo okoli 23.30 ure sta ncznanca na Mestnem trgu v Žalcu skuSala oropali 29-lelnega Žalčana, ki se jima je uprl, zato sta ga napadalca lahko lolosno poŠkodcjvala ter s kraja zbežala. Koznovana neprevidnost Žalec, 17. avgusta - V nedeljo okoli 13.40 ure je nepridiprav vlomil v parkirano osebno vozilo na Pokc^pališki ccsti v Ziilcu In iz vozila (odtujil dve torbi z denarnico, nekaj denarja, mobilnim telefonom in dokumenti. Lastnik A, J. je z dejanjem cxikodovan za 80.000,00 tolarjev. Se en dokaz več, da na vidnem me.stu v avtomobilu ni dobro puàa^ati vrednejših predmetov! v Se en vlom Žalec, 17. avgusta - V nedeljo popoldan je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v /^Icu. V hiši jo pregledal prostore lor I/ predalov ukradel denar, nakit, nekaj polovalnih čokov in letalsko vozovnico, vse skupaj vredno 500.000,00 lolarjev. Na novo bencinsko po material Velenje, IH. avgusta - Iz nezavarovanega gradbišča bencinskega servisa OMV na Partizanski ccsti v Velenju je ncznancc preko vikenda ukradel kanalel s sestavnimi deli 1er betonsko mrežo v skupni vrednosti okoli 350.000,00 tolarjev. Smrtno delovna nesreča v Goreniu Velenje, 18. avgusta - V ponedeljek okoli 16.30 ure se je pri delu na transporlnem tunelu v tovarni (iorenjc poškod(wal 50-letnl delavec, ki je med varjenjem kovinskih nosilcev za stresno lego na visini med devetimi in desetimi metri stopil na rob strimske kovinske stene. Omenjena stena se je pri tem zvila navzven, delavec pa je izgubil ravnotežje 1er z višine padel na tla. Z reševalnim avtomobilom je bil odpeljan v Bolnico Celje, kjer pa jc zaradi pt^kodb umrl. Tudi ribam zmanjkuje Idsilca V torek dopoldne so nam velenjski ribiči sporočili, da jc v reki Paki, pri osnovni šoli Antona Aškerca, prišlo dt^ pogina rib. Po njihovi oceni jo poginilo najmanj 50 kg potočnih p<'«trvi in lipanov. Vzrok? Najverjetneje nizek vodostaj reke Pake in s tem premalo kisika v vodi. Ni kaj, leloSnje poletje jc zaradi tropskih razmer za vse naporno. Ne le za ljudi, sploh starejše, bolne in otroke, tudi î^ivali so v teh dneh resnično v nezavidljivem položaju. Ribam ribiči niso več mogli pomagali, lahko pa pomagamo številnim potepu.škim mačkam, ki jih je bojda v tem poletju povsem mestu vse več, pa tudi kakšnemu lačnemu in žejnemu potepu.^kemu psu. Ker se čas dopustov in počitnic nepreklicno izteka, bo morda kdo od njih našel tudi nov dom ... ■ bš. foto: vos Mljet - Odisejev otok »Letimo na višini 8,600 m s hitrcfiljo 850 km/h. Kmalu b^^mo preleteli Split in sc spustili na letališče Dubr(jviiik...« jc bilo nekaj besed kapitana airbusa 320 slovenskega letalskega prevoznika. Pod nami za nami so ostajali otoki Srednje in Južne Dalmacijo. Na Hvaru je gorelo, x\u osrednjem in vzliodnej.5cm delu sta oblaka dima segala visoko proti nebu. Lepši pogled je bil na zelene južne dalmatinske otoke Mljet, Sipan, Lopud,., Ko se človek odloča za letovanje »vpakeiu«,je (rebanatančno preveriti vse možnosti, v.sa doplačila alil popuste, transfcrjc, sobe f> klimc^ ali brez... Premalo je. če ti znanc) in tudi turistični dclavci v agcncijalt kar na pamet giworij(">. kaki^ je vse tKlIično t^rga-nizirano... Žc kaki^na malenkost, na kalero sprva nisi bil pozoren, ali pa prepričan, da te bo na otok prepeljal hidrogliscr v slabi uri, dejansko pa moraš na avtobus in manjšt> ladjo, kar ti vzame vsaj tri ure, le lahko spravi v slabo voljo. In če želi biti spremljevalka na avtobusu Šc kiiko zanimiva po pri-povedl, sc ne zgodi nič posebnega- Vo dobri uri vožjjjc že zapeljemo med otočke na zahodni strani Mljela in kmalu sc pokaže zaliv Pomena. Na levi strani jc sonce obsijalo nekaj zasebnih hii ki s»") vse po vrsti lokali. Pred njimi so privezi In seveda vsi zasedeni. Barke, vredne občudovanja- Še lepSe so na drugi strani zaliva, kjer sc v hrib ncv-siljeno zajeda hotel Odisej. Ima glavno stavbo na nad njo nekaj paviljonov. Takoj ob glavnem pomolu jc že urejena hotelska plaža 7. manjšim bazenom za otroke. lu pristajajo tudi hidnjgliser-ji in večje turistične ladje: bližnja trajektna luka je v kraju Pi^lače, oddaljenem štiri kilometre. Formalnc^ll so hitro urejene: osebje je prijazno. Posebej sobarici iz notranjosti [Irvaške, od koder je tudi nekaj natakarskega osebja. Hotelska ponudba je samop(.ť>trežna; za zajtrkso poleg sadja priljubljene palačinko. Ubogi kuhar: kakih dvesto jih speče v.sako jutro in pred njim je stalno vrsta. Tako kot tudi pri večerji, ko turisti čakajo na svoŽc spečenc specialiioie. Zares, lirana jc dol>ra- Po večerji sc prileže Še kratek obhod ob privezih za ladje- Nekaj lokakjv, kolikor jih premore Pomena, je zasedenih. Ce ste Iskali glasbo za ples^ disko ali kaj podobne- Mali mosř, zgrajen 1936, povezuje otok med Maiim in Veil-kim jezerom. Pri matem mostu je prvo postajališče iadij, tú vozijo na otok, Voda pod Malim mostom se statno pretaka in je čudovito kopališče mtadit) ga, ite iskali zaman. Tu je otok zelenja, oaza miru- To hi morali vedeti. In raj za lastnike jadrnic. Na eni največjih motornih jaht na privezu, s ameriško zastaw>, opazim steklenico zelenega piva. Kar nasmeh ml gre in gospod z ladje 10 opazi- >»'lu blizu» od koder imate pivo, sem doma...« sem mu skušal dopwedali v angleščini, on pa jc povedal, da pije čisto domače, naše piv(\ »Slovenci smo P'.ïvsod in Imamo kaj prikazal I. saj smo delovni...« jc začel pog(jvor in kmalu je izdai skrivnost »najlepše« ladje na moiju. Nič posebnega: so trije lastniki In nato je piJvedaL da Velenje doliro pc/.nz. Da je imelo veliko velenjsko podjetje dobre direktorje in da bodo takšni tudi v tuidoče, čeprav prva slovenska vlada ni bila najbolj naklonjena gigantom... Od urejene ht>telskc plaže naprej se začne skalnata plaža, ki jo odlikuje čisla voda, ampak paziti je treba na jež^. Skalnata plaž^ je tudi na drugi, severnejši strnni, vendar je dostop do morja zelo težaven. Zalo pa je vse lepo urejeno za obisk Malegit in Velikega jezera. Od zadnje hiše v Pomeni votlijo proti jezeroma stopnice; navzgor jih je 45, navzd<'>I 80. /elo podoben je dostop do »^rajske« plaže tudi na ("»toku L<'>pud. Tako Malo kot Veliko jezero, kakor jih pač poimenujejo, sta slanovodni in za Številne turiste, ki jim je jezero cilj enodnevnega izleta, vozijo vsakem polno uro tri ladjice: od Malega mostu, kjer jc pretok vode iz enega v drugo jezero, pelje ladja do Pristanišča, kakor j c poimenovan ta kraj, in od tam naprej do otoka. To je biser, ki ga mnogi primerjajo z Bledom. V enajstem stoletju so tu zgradili bcncdiktin.ski samostan, v dvanajstem stoletju cerkvicxîsv. Marije. Leta I960 so ustanovili Nan^dni park Mljei, ki skrbi, da bi ohranili bogastvo otoka na.slednjim rodcwt^m. To privlačnost otoka Mljeta spo- znaš v enem dnevu. Ampak. Če imaš srečo in če te kdo opozori, kakor je tosiorila upokojena turistična vodnica zotoka Šipan. ki jc svojčas.skrbela tudi za eno od slovenskih agencij, si kupi knjigo Mljet - Odisejev otoL Knjigo je napisal hotelski receptor in prav rad ti jo Ixi prodal in napisal pi'«svc-tilo. Zares. Antun '[("»nko \^)jvoda jc zvetikim zanosom vpisal svoje in moje ime in prisrčno posvetilo me je tako prevzelo, da sem vnemar pustil eno od knjig, ki sem jo naključno piincscl s seboj. To je bila izleta 1970 k Prešernovi zbirki priložena danska kriminalka o premetenem bančnem dciavcu... Zato pa .sem se z veliko vneme lotil Odisejevega otoka in medtem spregledal možnost, da vozi na ogled Odisejeve jame ladja le enkrat na teden: ob torkih... Ladja je odpeljala zjutraj, Druga možnost je seveda obisk jame s kopnega, loda kov^o pot, ki v^^di od Babinega Polja óo jame, so mi odwetovali. Pa še najem iisebnega avtomobila (kar jc navsezadnje tudi velika privlačnost za spoznavanje otoka) je bil vprašanje odločitve. Ampak- mlatla družina, ki si je to avaniuroprivx^íLi že prvi dp(snik Slobíxlne Dalmacije, sicer pa je knjigo ustvarjal ob dolgih zimskih večerih. V veliko pomoč mu jcbll dolKT spomin na pripovedovanje starega očeta in veliko legend je znal nadvse zanimivo povezali z ljubeznijo do otoka, jezer, do alpskih borovccv in starodavnih naselij. Nadvse privlačne so gusar.ske zgodbe. Iz Azije naj bi strupene kaC^e na olok prinesli gusarji, loda v času Avslro-iîgn>ke vladavine je bilo preskrbljeno, da so na otok naselili munge iz Indije in se tako rešili nadležnih kač. A kaj, s kačami so iiçinile tudi avtohtone vrste ptic in druge živali. Homer opisuje otok Mljct kol »čarobni olok« (Og^'gic), v antični dobije nosil olok ime Melita, kar naj bi v prevotlu pomenilo medeni otok. Avtorje zbral tudi veliko izjav o lepotah otoka In tako zvemo, da ga je britanski Time uvrstil med deset najlepših otokov sveta: med temi je edini evropski otok. V hotelu Odisej, na njegovi terasi v prvem nadstmpju, je bik> sredi ledna, potem ko se je v zavetje Pomene zasidrala velika luksuzna jaiila, živalino. lixl je večerjal šejk. z vsem spremstvom ... Naslednji dan st> se popeljali pt) jezeru... ■ Hinko JerČIČ SPORT IN REKREACIJA Publikum zadržal V vodstvo, Šmartno deveto Nogomcia-^i ccijskega Publikuma so5. prvtin-slvcncm krogu Si.mohil lige zadr/ali vodilncj mCsSto, Primorje pa jc ob iicuspchii na svojem igrtóCu i/pusiili") pribi?nosL, du jih /nmcnju na prvem mo-siu. Celjani so se iz Kopra vrnili s CoCko, izid je bil I) : {). Ikmkaj^ajc ljubitelje nogometa je derbi gotovo razočaral, saj niso videli nobenega zadeika. Nogomet pajc vendarle igra» ki bi jo morali krasili goli. Primorje je proti Dravogradu vodilo ze z 2 : kar pa ni bilo dovolj /a zmago. G(.«ije sovzadnjiii desetih minutah zaigrali na vse ali niC in dobili skorajda vse. Izenačili so na 2 : 2 in se domwvnúii z nepričaktwano ločko. Taksne sreče ni imela Drava, novinec v prvi hgi. Na s"vojem igriScu je sicer proti Muri povedla z 1 i IJ, a nato izg^ibila z 2 : Najvišjo si je v icm krogu priigrala Ljublja- na, ki je povratnika v Si.mobil ligo, moi^ivo Domžal, premagala kar s 3 : 0. (rlcde na to, da se nogomet igraza/adeika, so bili delno razočarani ludi v Šmarinem, kjer na lekmi med domačim istoimenskim mi^^tvom in Mariborom podobno kol koprski prav tako niso videli nobenega zadetka)!) : 0). Zdi pa se, da so bili na koneu vendarle vsi zadovoljni, glede na 10. daje irener domačih Toni Tomažič na tej tekmi prvič imel na voljo vse igralce, ki pa seveda potrebujejo ^ nekaj Ireningov in kakšno teknio, da bodo v pravi Tormi. Pari 6. kr»^;t: KO Ollmpija - Kumho Drava (|)etek, 22. avj*tista). Gorka - DoniŽ2ile {miÍ»« Ui) Maribor Pivimirna la^ko - Ljubljana, Publikum - Primorje, Mura • Sport Line Kop* er in l)ravaf»rad - Smarrno (vse v nedeljo) Neporaženi s prvaki v Nořjoiiiolasi Siîicirlna so v svojom (lriií>oin naslopu donm odi^jrali lokino s prviiki zííIo (lol)r() in zadovoljili izt)irnK) doiiiaa) publiko v lej igri je lahko irener Toni Ibmažič računal tudi na Aliba-bića, rilípoviéa in Vršiča, kar se je poznalo že takoj od začetka, saj so začeli zelo agresivno na sredi igrišča in niso pusiili. da bi gostje razvili svojo igro, z mnogo leka pa so si nabrali nekaj priložnosti, ki pa so osiale neizkoriščene. Igra v obrambi pa je bila dosti boljša kot na prejSnjih tekmah, lako. Odpor gostov so zlomili šele v 79. minuli, in lo v bele točke, saj je gostujoči branilec Ome-ragič v svojem kazenskem prmloru spotaknil Ibrahimo-viča, natančen strelec z enajstih metrov pa je bil Rudarjev kapetan Amcl Mujakovič. Ciostje M) imeli v 88. minuli lepo prilo^nosl za izenačilev, na srečo Rudarjevega vratarja Joziča pa je gťís tu j oči napadalec z udarccm z glavo po Zlodejcvi podaji z leve sirani zadel prečko. Takoj za lem pa so Rudarjevi napadalci Se drugič razveseli navijače, ki so pred tem že obupovali zaradi njihove neučinkoviiosti. Najzaslužnejši za zadetek je bil robustni Ekmcčič. ki je bil zgled mlajšim igralcem, kako sejeireba boriti, Ta igralec je imel nekajkrat priložnost za zadetek, vendar ni imel sreče z udarcem proti vratarju gostov Čeloflgi. Tik pred koncem lekme pa je bila njegova upornost in požrtvovalnost nagra- jena. Levji delež je k drugemu zadetku prispeval tudi mladi vralar Jopič, kije poslal dolgo žogo v gostujoči šestnajst metrski prostor. Branilec Dravinje Bežik ni mogel zaustaviti Ekmečiča, ki je s kakšnih sedmih metrov pritrdil zmago. V naslednjem krogu bo Rudar gosloval v sSežani pri tiunkajšnjem Taboru. ■ vos Rudar - l)ia\inja 2:0 Rudar: Jozič, Romih, Mernik, Ibrahimovlč, Stankovič {Mulavdić 60), Alem Mujakovič. Bune, Šmon. Spa'čakovič (Kija-novič 70), Amcî Mujakovič, Ekmečič (Rajkovič 9C)) Sirelca: 1:0-Am. Muja-kovič{79 - 1 Im), 2:0 -Ekmečič (89) Nepričakovan poraz z novincem v tretji ligi sever so (xJigraU lekme drugega kmga. Nogometajii SoSlanja so pred oditíxJom v Zreče v igri z istoimei^skim novincem optimistično napovedovali zmago, a so ostali praznih n)k. izgubili S4> z 2:3. Po tekmi so imeli precej pri-p<.>mb na sodnika, saj je po njiliovem mnenju si^jil xelo v korist domačih. EX»<.>dP jim je kar dve enajstmetrtwki. vendar je vraiarŠtisianjaTasič eno ubranil. Gostje so dobro začeli in z zadetkom Kovačiča cclopovedQz 1:0. Kovačičjebll strelec ludi dru- gega zadetka, s katerim je Šoštanj izenačil na 2 : 2, 7. igralcem več (izJdjučen je bil Viikančič) pa stidomačid<*^egll Še tretji zadetek in osvojili vse tri točke. S tremi točkami so Ša^anjčani trenutno na 6. mestu, s po kotlini točkami pa so na vrhu lestvice Šmarje, 1 lajdina Malečnik, Zreče in Pesnica. V naslednjem krogu (v soboto ob 17. uri) bo Šoštanj gostil Hajdino, ki je v tem krogu premagala Središča kar s 6 :2. www.era.si PRIPRAVIMO se na šolo! Šolski nchrbinik Airliner Borvice Kohinor Kolož popirA4 Beldžko z ifrrtii(om Risolni blok lOL Folija zo ovijanje Nalivno pero Grond P. Kolkglotor Citizen, 5R 2óO Sestilo Alessi Okroglo peresnica Voice nke Dugo Moxl Lepilo MogneHn 2.mOO SIT 199,00 SIT 135,00 SIT 57,00 SIT 149,00 SIT 190,00 SIT 690;00 SÎT 2.240,00 SIT 479,00 Str 390,00 SIT 560,00 SIT 165,00 SIT Obiščite nas, kajti pripravili smo vam pestro ponudbo izdelkov za solo. Papirnica Velenje 03 896 04 59-, Žofec, 03 713 óó 16; Mozirje, 03 893 38 06 in Slovenske Konjice, 03 757 46 24. 21. avgusta 2003 «w^ÉAS SPORT IN REKREACIJA 17 Sezono začeli tudi odbojkarji Odbojkaiji Sošlanja lopi^lšice stí nii novo sezono, ki sc bo z;xč«la oktuv bra. prjpr«vljjjtuxt 11. avguMsi. Zbrali sosc v nekoliko fiprcmcnjcni postavi, saj je S- Scvt?iilkarMradlslu?h€nllH^bvcKnosllprcnehiii z aktivnim njem (Odbojke, Vito Mtlialincc in Robi KugoniĆsc hosiapva sreiali z žogo, sedaj pa bomo zaceli intenzivno deîati na telesni pripravljenosli.« Priprave bodo opravili kar v Šoštanju - v dvoran i, na stadionu, v fitne-su. pi'iskiisali pa bodo "Osvežili ludi kakSen okoliški hrib", kol seje izrabil Najdič. V pripravah na novo sezono, v kalero .se podajajo z zelo visokimi cilji, pa bodo dali l'X'iudarek tudi močnim pripravljalnim lekmani Tako bo že prvi vikend v.septembru v Šoštanju moCun mednarotlni odbojkarski turnir. na katerem bodo poleg dotnačinov wxlekA'ale 5e Iri ekipe. Dve sta že /iv.n\u 10 Sla črnogorska Budva in italijanska Spaleta, tretja še ne. Ýa^ vikend za leni pa se botio Šosianjćani ptxlali na tuniir v Črno goro. na kalerem botlo scxielovali Budva, Crvena zvezda ... /Cekipo zaenkrat irenira ludi David Sevćnikar (skupaj /. Rokom Saller-jem dr/avni prvak v odbojki na mivki), vendar sc o nadaljnjem sodelovanju s šoštaiijskim klubom še ni di^konČnodogovoril.SoSlanju'lbpolsici bi zagi^tovo prišel v priliajajoCi sezoni !»e kak(^ prw, saj so si zastavili zelo ambiciozne cilje. Po prvem delu leknîovjtija si namreč želijo uvrslilve meil prve it iri ekipe, kar bi jim v nadaljevanju pivct»slva omogočilo boj /a slovenskega prvaka, ■ TJaša Rehar Začetek priprav Igralci Vegrad Tempa na pripravah na Slemenu igralci velenjskega namiznoteniSkega prvi^igaSa Vep'ad Ten'ipa so konec julija pričeli & pripravami na novo î«:zono- Že po iradiciji so si Zi» bazične priprave izbrali planinski Andrejev dom na Slemenu, .luiv Slatinšek. Damijan Vodušek tn Nenad Bojaničbodo ludi v novi sezoni Ivorili jedro pivc ekipe lempa, i>bčasno pa sejim bixlo pridružili tudi nekalcri igralci mlajših seickcij kluba. Trenerka kluba še naprej oslaja naša nekdanja vrhunska igralka Andreja Ojsteršek- Urh. pri trenerskem delu pa ji bo letos pomagal 'ladej Vodušek, Druga ekipa Vegrada, ki jo bcxlo sestavljali Tadej Vodušek in mlajši domači igralci, bo tudi letos nastopala v 3. dri^iivni namiznolenlski ligi. voclMw kluba pa sc dogovaija s i^pcirtnimi ilelav-ci iz Šmartnega ob Paki. da bi nekaj lekem 3. lige ixJigraii v telovadnici osnovne Sole Bralov Letonje. saj je v tem kraju tradicija igrajya namiznega tenisa 2c zelo dolga. Letošnje bazične priprave sta vos pripravami začeli tudi košarkarji Elek tre. V svojo tretjo prvoligaške sezono sc bodo podali precej spremenjeni. Čaka pa jih težko delo - poir-diti odlične igre in uvrsiiicv iz lanske sezone, ki so jo končali na odličnem k'stcm mestu. Ena izmed redkih stalnic v ekipi pa je d^imači center Salih Nuha-novič. Še no 21-leini Vclenjčan je košarkarsko kariero začel pred sedmimi leti v Soštanj-skcm klubu, na katerega ga pogodba veže šc nadaljnje tri sezone. Pred košarkt^ seje spogledoval tudi z m^omelom, vendar se je kasneje, predvsem ziiradi vKine odločil za koŽarko, za kar mu nikakor ni žal Kljub niladosii .se pod koSem uspešno bori z močnejšimi in robusinejSimi igralci. Odlikuje ga predvsem odličen občulek za napadalni skok. Njegw lalenl in višino (209 cm) so opazili tudi v držiivni rcprczcn-tanci, saj je bil njen stalni Član, najprej v mladinskih in nato Se v mladi selekciji. Čez nekaj let in izkUs^enj upa, da bo nastopil tudi za člansko. Pred letošnjo sezono, ko si v klubu želijo predvsem varnega obstanka vligi.si Nuha-novič za sebe Želi, da bi bila prihajajoča sezona najuspešnejša v njegovi karieri. Ze v lanski pa je nekajkrat dokazal, da sc lahko razvije v vrhunskega ccnlra. Salih je v 32 tekmah igral v pcwprečju 17 minut na tekmo, dosegal nekaj več kot Šest točk i^b 60-odstoinem melu iz igre. S skupnih 130 skoki (torej povprčeno Štiri na tekmo) pa jc bil zti Lalovičem dt^jgi najboljši .skakalec ekipe. 26-krat pa je uspešno blokiral na-^prolnikove mete (pc^ domače, bananiral)» kar ga uvršča celo na skupno 7. mesto igralcev v prvi slovenski ligi. Lani jctispc^no zakJjučil šolanje na àUskemccnlfu Velenje, za katerega je n«islopal ludi v Šolski košarkarski ligi in bil eden ključnih igralcev za končno osvt^jiiev naslova prvaktw ŠKL. / novo sezono pase bo košarki posvetil bi>lj profesicmalnci. Sicer je Že do sedaj treniral dvakrat dnevno, saj so bili profesorji dovolj razumevajoči, da so mu to omogc^ili. V prihodnje pa se l>o sto odstotno posvetil ka^arki. iVcniral bo šc b<.jlj zagrizeno k(U do sedaj, saj se zaveda, da bo le s trdim treningom u-spel uresničiti visoko za.stavljcne cilje, ki si jih je v karieri zadal: "Od leta^njc sezone pričakujem predvsem lo, da mi bos trdim delom u.speb dtweči, da bo to za mene najuspešnejša sezone dt^slcj, z ekipo pa mt>ra-mo obstati v ligi, želja pa je ponovitev lanskega aspeha in igranje v ligi za prvaka. Sam se želim v prihodnosti uveljavili tudi v Evropi. Rad bi zaigral predvsem za Barcelono, kasneje pa si želim tudi v Ameriko -v NBA ligo." Nuhanovič se Ziiveda. da mora za uresničitev teh želja trdo delali, zalo jc v mcsecu juliju, ko so sicer bili na dopustu, (reniral individualno. V petek pa so začeli s treningi pod vod-Nuhanovič (števila 14) med tekmo sivom neizprtxsnega trenerja Sagadina, Najprej jih čaka najtežji del - kondicijska priprava. Salih priznava, da se je kak^n dan malo težje odpravhi na trening, vendar dodaja: "Če veŠ, kaj si želiš, in če imaš košarko rad. tako kot jaz, ni nikoli pretežko" Med napornimi treningi Nuhaníwič najraje pt^čiva, večkrat pa najde čas tudi za prijatelje, s katerimi ob pijači debatira največkrat o košarki. ■ Tjaèa Rehar, foto: vos Pungartnik (najverjetneje) ostaja Ptuju. V novi sezoni si želijo pred- začeli s treningi v dvorani Šolskega vsem zanesljiv obstanek v ligi. Rehar centra Velenje, načrtujejo pa seri- paje prepričan, da se botlo z vsako jo prijateljskih tekem, tudi s sloven- ekipiî v prvenstvu enakovredno skimi prvoligaši. bt)rili. ■ T/aia Rehar Predvidoma septembra bodo V ponedeljek je svc^e igralce prvič sklical trener košarkarskega kluba Era Velenje AJc§ Rehar. /a kondi-cijski del priprav jc taktirko prepustil Vojku Twomiku. sam pa se skupaj z igralci pošteno poti ob Škal-skem jezeru, kjer poteka prvi del priprav. Ekipa v novi sezoni bo zelo poiUv bna listi lanski, ki sije priborila iiastopc v 2. SKL. V moštvu tako (najverjetneje) ostaja lutli najboljši strelec slovenskih košarkarskih lig Beno Pungartnik, Nekaj nejasnosti je še 7. igranjem bojevitega Hrženja-ka. ki je Član zreške Roglc in je bil lani v Velenje posojen, z igranjem pa je prenehal Nikolič. Drugih novosti v ekipi ni. Na prvem treningu je sicer nekaj igralcev manjkalo - Valcnčak zaradi dopusta, Milčič zaradi služIl enih obvczitosti, Hržonjak pa trenira z Roglo, /jiova pa z ekipo trenira Veljko Pciranovič, ki se jc v ponedeljek že dogovoril, da bo tudi v prihodnji sezoni član novega prviv ligaša Posiojne. 44-leini Dalmatinca lahko mladi ekipi Velenja na treningih šc kako pomaga. Njegova zagnanost pi^legne ostale, še vedno pa je odlično pripravljen - na prvem treningu, ko so nekateri mlajši šc komaj zdržali napore, je »Vcljo« še vedno brczvecjih težav tekal okrogjezera. Prvenstvo v 2. SKL se začne 11, oktobra, ki'' Velenjčani gostujejo na Vabijo mlade nadebudne nogometaše Pri Nogometneni klubu v Šmart-nem ob Paki Že nekaj lei uspešno deluje nogometna šola, kjer sc pod si Tiskovnim v^xUtvom trenerjev učij<' vc.ščin igre z - poleg otrok iz oijtf in širše okolice občine - tudi otroci iz občin Spodnje, /gornje Savinjske doline ter izMislinje. Šola, ViVii jo Danilo (iolob, odpre svoja vrala za novince v začetku novega šolskega leta. Tako bo tudi Ictok V klubu, kjer namenjajo vzgoji (xxltnladkavelikop»)zomostj. so prepričani, da bo zanimanje med slaiïi otrok, letnikiiv IVW, 95 in Wf) precejšnje zaradi diwedanjih dc^^rih rezultatov in nenazadnje tudi dejstva. da njihovi nadelmdneži koristno preživljajo svoj prosti čas pod vodsiviîm menloijev, Najlx^ljši med njimi se bodokoncc junija prihtxlnje leio lahko pridružili udeležencev tradicionalne nogometne šole v Savu- "Har veliko nas Je in želimo si, d rij i na HrvaJkcm. Na letošnji jc wxlelovalo 43 otrok od 8 do 12 le la starosti, ki so s pomočjo prispevkov da bi nas bilo V nogometni šoli staršev, občine Šmartno ob Paki ter ostalih sponzoijcv nogotneinega kluba preživeli ob moriu delovno - več« pravijo najmlajši razvc()() poinenil)nih Slovencev, od ekstradnikov do gospodai^slvenikov- lini bodo igrali tenis, di ufii se bodo le dinžili - Leios še ver priiedilev za nakljunie ()l)iskova]ce Vdeiýe - íekstilno pixljetje M club s prireditvijo VTP TUP, kjev znani in ponîcmbni Skwcnci vsako leto napolnijo teniška igrišča in pn^stor ob njih,pt>skrbiz^ prc'inuxgo lastnega podjetja, predvsem pa veliko zasluži. S pomočjo številnih sponzoijcv namreč podjetju ob koncu turnirja ostane dobiček. Tudi letos, ko sc podjetje sicer nahaja v poslovno zelo težkem položaju, ga pričakujejo. Pričiikujejo pa tudi ve[iko pomembnih ljudi in veliko nicUgsko ptxlpoax ki je bodo zagotovo deležni ludi letos. V Cxm se bn 16. VIP CUP 200.> razlikoval od prejšnjih teniskili lumiijev. nam je povedala MaijcUca Gabersek - Golež iz M eluba: "Glavno vodilo bo lokral nadejavnosiih.kise jih boo ta dan premiema predstavitvi projekta I'RC Jezero in smučarskega centra Golte, ki ga na la dan pripravlja psxljclje Gost clo,o. Velenje. Imeli bs-lor. kjer bodo predi;tavljali načrte za boljši izkoristek vtxlnih površin in tlmge aktivnosti, ki so v načilu. Sicer pa bo na lo sobt^lo na Velenjskem jezeru potekala 2. VIP regata, pripravljamo tekmovanje v golfu za plakal Radetîska. pa VIP karting dirka za poksl Petn>l, pa adrenalinsko hitrostno ickmvwanje s sanmi po travi in predstavitev "bor-danja po travi". Letos se btxlo lahko obiskovalci pomerili v streljanju z nogo na gol. v Velenju pa bomo gostili izbrane vrste v smučanju na vodi. ki pripravlja poseben nastop. ludi letos b(\Io udeleženci VlP-a na začetku lurniija pnf;pevali po 3 tisoč SYÏ. ki jih bodo lelos namenili Zavodu VDC Jczx*k. Tako bo denar, ki ga vsako leto namenijo v humanitarne namene, ostal doma. V zameno pajim bodo gojcnci VDC Ježek pripriivili ludi razstavo svojih del. saj so lansko leto z darovanim denarjem med drugim kupili peč za lončarjenje. In kdo naj bi letos prišel na VIP (XJP? "Potrditev je žc precej. Lahko polrdimo prihod bivšega predsednika Milana Kučana, premiera Toneta Kopa, ministri .Innez Kopač. Pav)«; Gantar. Ivan Bi/jak ... Veliko bo ljudi iz gospodarsko menedřerskcga vrha, kar nekaj zvczdnikw, e.siradniktw. Pričakujemo okoli 60(1 zati-imivih ude leže ncev," Sicer pa bo ludi letos zvcčvr bogata zaključna prireditev, ki predstavlja vrhunec celotlnevnega dogajanja, Pojeg njodnc revije M eluba v sodekwanju z Zlatarno Celje, Alpino Žiti, vclenjskint Figarom b*> zagotovo največ ziinimanja deležna glasbena gostja Daniela, ■ bš OBVEŠČEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka nifer Connelly, N)ck Noiîe, Sam EllioR, Josh Lucas: dolžina: 138 minul lUITllC lUJTIíť 2 (komedija) neiija Tit)yMiller. vloge Eric Christisan Olsen. Derek Richardson: dolžina: 85 minut ćeinek. 2t. B., ob 16.30 In ob 2D.3Û Petek. 22.8.. ob 21.00 Sobota» 23. B.. ob 18.30 in ob 23.00 Nedelja. 24.8.. ob 17.30 Ponedeljek, 25.8. ob 20.30 Torek. 26.6. ob 18.00 Bulca se tokrat vratala v svoji gimnazij-izvedbi. Tokrat liomo izvedeli, kako sta se Uoyd in Harry spoznala in zakai sta poslala takšna, kot sla. butasta pač. Lloyd in Hany se vpišeta v gimnaziio m ■Uiiiiafi četrtek. 21. 6.. ob 22.30 Petek. 22. 8.. ob 18.30 Sobota, 23.8.. ot} 20.30 Nedelja. 24.8.. ob 21.15 Ponedeljek. 25.8. db18.00 Sreda. 27. 8..Qb18.00 Še en stripovsla junak, Hulk, mitski junak m neizživeta plat Intelektualca dr Roberta Bmca Bannerja, čigar živlienje je bik) v preteklosti polno zasmehovanja In morečih irenutkov. Vstxíar je diplomiral in postal genetski fizik. Po rvsreci v laboratoriju. ko [e bil obsevan z gama žarfo pa dobi povsem novo podobo. V vsaki stresni situaciji se spremeni v Kulka, zeleno pošast z nadnaravno močjo, ki pooseblja niegovo poCaČeno razjarienosl. klllllJCI C ' Iđ ^nn^î inAfI (komedija} Reiija Josei Fares; vloge. Fares Fares, Torkei Petersson; úoliina. 90 mirtul V maihnem mirnem svedskem mestu namreč ni kriminalcev in ni kriminala. Zato se švedska vlada odloči 2â radikalen ukrep. Ukinila bo policijsko post^. Benny in ostali pa si takšne sanjske službe ne bodo pustili kar tako vzeti, Zato bodo ^tísliko mak) pnkrojili s posebnimi policijskimi melodami. PIRATI S KAKlimV: pki;kli;tsví) (;ri\i;(;\ bisi;ra (dni^inska ateijska avantura) Hežija:GoreVeft)iRski; vloge: Johnny Depp, Orlando Bloom; tfolžína. 143 minut Torek. 26.8. ob 20.00- premiera pred slovenskim startom Sreda, 27.8., ob 20.30- premiera pred slovenskim startom Barvita akciji pustokivščina je postavljena v 17.stolet)a, v čas. ko so v Karibskem monu kTBtjevali lopovski pfral Kapitan Jack liiva v pustok^vščlnah Kanbske-ga morja dokler mu zviti kapitan Barbes-S8 ne ukrade ladje in z njo napade mesto ?(xi Royal in ugiat» guverr>erjevo hčerko Elizabetfî, N|en prijatel] iz otroštva Wiil in Jack odhitlta z najhitrejšo ladjo britanskega ladjevja v iBševanje Elizabeth in ukradene ladje. Odbčilen spopad se bo odvijal na skrivnosiiiem Isla de Mueita. Masa glavna junaka pa ne vesta, da so Barbossa In njegovi pirati uročeni saj so obsojeni na večno življenje kot živi mrt- veci m se ob vsakr mesečini spremenilo v žive okostnjake. Prekletstvo pa se lahko uniči le z delc^ zaklada, ki se skhva v ogilrcina vratu lepe Elizabeth, mAU kini.ici (korrtediia) Petek, 22-8-, ob 19.00 Sobota, 23.8.. ob 19.00 in ob 21.30 Ponedeljek, 25. fi. ob 19.00 lllILK (ZF. akc. drama) Petek, 22.8., ob 20.45 Nedelja, 24.8.,ob 19.00 lumic IN lum 2 (komediia) Petek, 218-, ob 23,15 Nedelja. 23.8.. ob 21.30 kOKOSKi; m HIIGII (animirani film) Nedelja,24.8.,ob17.00 (Otroška mati-neja) Gena vsk)pnk:e: jubilejna vstopnica 500 ST, redne predstave 700 SIT. premiere 800Srr.otftJškfimalineie400SIT. Intor-macije in pred prodaja vstoprŇc tudi za teden dni naprej: 898 24 91 ! Rezervacij vstopnic ne sprejemamo i takoj postaneta prijate^a. Ker sta nekoliko omejena, ju zeli ravnatelj vpisati v program za učences posebnimi potrebami, državni derar pa pospraviti v svoj žep. Lloyd in Hanv pa takoj zagrabila prikižnost in začneta novačiti se ostale sosotce. To pntegne po2omost lepenoi^narkeJes-sice. ki ravnatelja želi razkrinkati. Seveda potrebuje niuno porroč a kako bosta popolna idiola zmogla to nak}go ? lIlLk (ff. akc. drama) Re^ja AngLee;v[o9e: EricBana.Jen- Petek. 22. 8.. ob 23.00 NôdBlja.24. 8..ob19.3Û Policist Benny je obseden z ameriškimi polfcijskimt klišeji le. da njegovo življenje ni tako pestro. Kino nagraiuje naročnike Nasego caso Milan Medved, Kersnikova 25. Velenje; IVIatilda Mravljak, Skorno 4» àmartrw ob PaM In Borislav Zgonjanln, Zabukovica 177, Griže, (potrdilo o nagradi pre|inete po poiti). Mondo BOB • OBRIQ (Mniff Os^risfs Pi^lnosl od blizu. Bližje, kot kadarkoli prej. f. PORJ d.0.0.. POOBLAŠČENI PRODAJALEC iN SERVISER AÍÉ PS Velťoje - l^emova cesta la. leL 03 89847 24 ^^ PSCSloveniGfad«-Celiskacesta45. tel. 02/881 25 00 Nagradna križaniia Sanies potiištvo^^H^'^^ Poslovalnica Polzela, tel.: 7050180 Poslovalnica Žalec, tel.: 7103550 Po ugodnih cenah vam ponujamo celotno opremo za ureditev vašega doma: kuhln|e, kopalnice, spalnice, mladinske sobe. dnevne sobe. predsobe. jedilnice... Velika izbira pohištva za opremo pisarn! Pnnagamo vam pri lažll izbiri pohištva. Pohištvo dostavimo na dom, sestavimo, njdimo ugodne plačilne pogoje... ObllClte salona pohištva Sanies! ReSitev krinke, opremljene z valim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 1. septembra, na naslov: Naš čas d.o.o.. Kidričeva 2/ a, 3320 Ve!cnj9. s pripisom ^'Sanies pohištvo". Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nacrada:bQn v vrednosti 5.000 Sít 2. naçrada: bon v vrednosti 4,000 Sít 3. naçrada: bon v vrednosti 3.000 Sit. NAGRAJENCI KAORADNE KRIŽANKE STANOVANJSKO PODJETJE VEUNJE objovlj^fie v tedniku Nos ias, 7. aV9V$ta so; 1. NAGRADA: storitve Stanov, podjetja v vrednosti 5.000 sK: JASNA GRUDEN. Slatina 13 a, Šmartno ob P^i; 2. NAGRADA: storitve Stanov, podjetja v vrednosti 3.000 sit: MARTA FIDEJ. Goriška 40, Velenje; 3. NAGRADA: storitve Stanov, podjetja v vrednosti 2.000 sit: SILVA KOSTAJNŠEK, Tomšičeva 10 a, Veienje. Nagrajenci dobijo nagrade z osebno f^aznico na Stanovanjskem podjetju na Koroški 48 v Velenju, telefon: 03/898-54-00. ČnRT!K;21.Qvguslii 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.0D Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 1630 Poročila; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. ?im. 22. ov9u$ta: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poničilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 t^ladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. ovgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 8.00 Polepšajmo si sobotno )u(ro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 19.00 Na svidenje. NCDEUA, 24. ovfusto: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Porročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. biok čestitk; 14.45 £PP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. POHÍOÍUÍK, 2S. av9usta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00; Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 1630 Poničila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. cr^uslo: 6.00 Dobn: jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.(10 Radijski džuhoks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 1/.00 Naši kraj) in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SRCDA. 27. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia, fi.OO Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi:18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11. avgusta 2003 do 17. avgusta 2003 niso povprečne dnevne koncentracije S02, Iziiefiene v avtomatskih po8ta[aii (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj In Občine Šmarino ob Pal^, nikjer presegale mejne 24-ume koncentrao^e 125 mikro-g S02/m3 zraka. mSTNA OBČINA m£NJl URAÛ ZA OKOLJE IN PROSTOR B _ .H fffwf^mm ^mm % i 8 % I ! Í ■ 11. «vg mi2. avfl ■ 13. avg HM. svg Ht^. «vg ■ 16.«vg 117. cvg s(ret9m(|tvo prese^]e v isii 2003, GOrnknHjSO^rrâTnka OBVESCEVALEC 19 S pomladansko-po letna pocenitev malih oglasov Mali oglasi po 500 SIT (razen v rubriki PRODAM: nepremičnine In avtomobile). Za naročnike Naiega čaaa (s plačano naročnino) 80% popusta. v časopisu Naè Čes> dne: ime uli ca _ Priimek teiefon kraj požta podpis vsoMnei malega oglasa Vsebino ogiasa vplââte ia^o. da vsako črko, prssiedek a)j iočiio vnesete v svoj okvirček. Osebna podatke potrebujemo za preverjanja verodostojnosti naročnika. Prítíiiujamo si pravico do siovníénih sprememb. Naroćifo mora biti prejeto do ponedeijka, do 16. ure. PoSijetega iahko po poŠti na naslov: NaSčes. d.o.o., Mah c^lasi, Kidričeva 26,3320 Veienje, po 9-poštipres8@ndsca9.si, po faksu 03/ 39746 43 ai i poki ičite 03/89617 51. I I i i I I lilií SJ lili 1 I I I I J-LLJ I I i ] I I i i i i i I i i i I [ 1 ) i i i [ lili m > > > ' ' ' n Spornladansko-poletna poconittv malih o^asov velja ctô konca avQusta 2003. Velja id za fizične oseb«. Maii oglssza rubriko PRODAM: rvepiemičnlne ali avtomobile|e 1000 SIT. Za naročnike Našega časa e plačano naro6^no 50% popusta. Spomladenako-poleina pocenitav malih ogtatcvve^Ja2a do 60 znakov. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovsnke, spoštovani zavarovana, obveščamo vas. da /e te/.; 112 rezervit^na za ^ažbo nu\ne meči-cinskB pomoči. jVs to Monsko Iřew/-ko pomitB UMO V mjm pamE-RIH. ko je zaradi bol6zni aH poškodbe ogroženo življenje in je polrebno lakojšnje ukrepanje ek^ za nujiTo medicinsko pomoč. Pogo}>ore na lej éíevilkl sr}ůríiamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko Številko 8995-478. dežurno službo pa na 899S-m. Zoboidravniki: 23. Ů0 24. avgusta - SIrahovnik Matej, dr. stom., vdež^mi zol^ni ambulanti, Zdravstveni doni Velenje, Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure). lekarna v Velei^us Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. irdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drtavnih praznikih je nrrianirinn fiflmor 7& kfisilood II^.DO do 14.00, telefon 898-1880. Vetefinorsfco poslojo Šoštanj: Od 22.. do 29. avgusta-Ivo Zagoiefl. dr. vel. med.. GSM 041/633-677. mali OGLASI HORIZONTALNO TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. GSM 040/&48-730. SiLAŽNI KÛMBANJ SK 80. dobro ohranjen, letnik 82, prodamo. Telefon 5893-C15. PRALNI STROJ Gorenje, prodamo, 8000 SIT, plinsko jeklenko 10 kg, 5000 SIT Sevalni stroj-Bagal Danica, nov. Telefon 5876-125. DELO ŠTUDENTI! Še je čas, da se prijavite za počitniško delo. Možnosti štipendije. Telefon UVOZNIK AMERIŠKE MULTI-NACIONALKE Išce ljudi z visokomi cilji za odpiranje novih, samostojnili distributerjev na področju Siovenije In Uijine. Tel: 03/428-20-71. PO$ESTi LUKSUZt^O HIŠO. opremljeno, v Velenju, na lepi lokaciji, prodam. GSM 041/299-919. IV^-MJM.MM LESENE ZABOJE za jabolka in kromolr prodam. Telefon 03/5893-729 aJI 031/388-155. NOV 50 litrski bojler za gretje vode, 30 % ceneje prodam. Telefon 5893-725. ČEŠPUlJABOLČNIK in žganje prodam. Telefon 041/344-883. mimun^m v VELENJU, na Kersnikovi, pii kotalkališču prodam štlrisobno stanovanje. GSM 041/255-233. TRISOBNO STANOVANJE v Velenju, na lepi lokaciji, ugodno prodam. GSM 040/876-633. NAJAMEM DVD ALI večsobro stanovanje v Vrenju ali okolici. GSM 041/435-524^1 040/795-114. PAR IŠČE MANJŠE opremljeno ali d^no opremljeno stanovanje. GSM 031/370-760. POŠTENEMU SLOVČNSKEMU DEKLETU ali fantu oddam v oentru mesta «)remîjeno sobo z balkonom. Telefon 5869-558 ali 041/969-210. V ŠOŠTANJU PRODAM dvoinpolsobno stanovanje, 44 m2, l^ko tudi delno opremljeno za 7.8 MIO/SIT GSM 041/587-070. OPREMUENO DVOSOBNO STANOVANJE v Šoštanju oddam. GSM 041/696-815, VEČJO OPREfytUENO SOBO z možnostjo kuhanja in pranja zeio ugot^o oddam zaposlenemu posa> mezniku ali paru. GSM 040/38-58-98, n IVALI MLADE ZAJCE ZA ZAKOL ^i nadalj-no rejo prodam. Telefon 5893-680. PRAŠIČE, 25 fdlogramske prodam. Telefon 5885-152. PRODAJA NESNiC.24. 8. od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02/87-61-202. EDMAs.p. 090 4417 ved«ievaii]« sH/mln NUMERO UNO Kukovec Robert s.p. Mlinska ulica 22. Maribor 2Hinn Do 6 tet, Z8 vso zaposlene in upakojeooe (01.09). možnost obremenitve dohodka prako tretjine, star kredit pa vam lahko poplačamo. TBI.S02/2S2-48-26 041 / 750.M0, 041 f 331 «991 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenie Poroke: Matej Ocepek. Splitska 39 Velenje lin KsenjflKoSakTrgn KvadralS.Uarl-bor; UroS Straus. K^deijev trg 2 in Gabrijela Božič, Kan^eljevtrg 2. Veienje: Marko MIhelak, .iublianska57a Velenje in Moica Jegnšnik, Breg pn Polzeli 49 c. Smrti: Frančiška Pristovšek, roiena 1913, Levstikova 10, Šošiani; Ivana Motaln, roiena 1932, Tomšičeva 3, Velenje: Mat|a2 Camlek, rojen 1967, Šmartno ob Paki 132; Marija Šemec, rojena 1956, Zadrečka 13, Nazarje; Stanislav Krajne, ro|en 1956, Brezova 16; Stjepan Sukanec, rojen 1928, Splitska 4, Velenje ZAHVALA Dne 2. 8. 2003 je, po dolgotrajni m icžki bolezni, umrla nasa Jraga mama in stara mama FRANČIŠKA MEH (rojena 5. h 1921) in tri dni kasneje smo njeno žaro položili v družinski grobna pokopališču v Podkraju. Zahvaljujemo sc vsem. ki so nam stali ob strani v času njene lx>lczni, hvala g,. Blatniku, dr. med., osebju DVO Velenje, negovalki. Zahvaljujemo .se vsem, ki so nam ob mamini smrti priskočili na pomoč, nam izrekli sožaljc in jo pospremih na zadnji poli. Zahvaljujemo se v.«iem sorodnikom, našim sosedonv sodelavcem, maminim prijateljicam in §c posebej g. Francu Vedeniku za sočutne besede ob zadnjem slovesu ter pogrebni službi Usar. Hvi Olga ier simn Emây Jože in iUtnti z družinami S Ihbo ZJv//eii/e ÍjíJv je lapo. skcjlilo srečo je slovo. SjjD'/.iwls smo. (hi več Tfí na bo. ZAHVALA Ob boleči, tragični, nenadomestljivi b,gubi našega dragega moža in očeta PAVLA RENERJA 21.5.1959 - .9. 5. 2003 sc iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki sle nam izrekali sožalje, danwali cvetje, sveče in za maše 1er ga poí^rcmlli na njegovi prerani zadnji pt'ïti. Zena Hedvika in hči VrŠka. ZAHVALA Mnogo je velikili stvari, od človeka vcčje pa je ni. Ob sntrli dragega moža in očeta VLADA VIDEMŠKA 1948 ' 2003 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ^nanccm za ustne in pisne izraze sožalja, za darcrvano evctje in sveče. Hvala Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj, Cri d. d., P(jD Oaberkc, /SAM, praporščakom, časini straži, govornikom in gcxspodu dekanu za opravljen obred. I Ivala tudi v.scm, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedoma in prijateljema Veri in Pavleiu Zupevc za nesebično pomoč skozi vsa leta ter v nalcžjili trenutkih. Žaltíjífči: ÍL'na Mojca in hči Tina r J ^ V. ; ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, lašče, sestre in tete ANICE BRVAR 7.2,1932'12,8, 2003 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znanccm za besede sočutja, darovano cvetje in sveče. Hvala v.sem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k počitku. VSI MENI à'/irri HQS loči. ífKimInipa ostajajo in ííivljo napivj. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega atija, sina, brata, strica in tasta MATJAŽA CAMLEKA 30.7.1967-13.8. 2003 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. [Ivala vsem sorodnikom in soJelavccm, prijateljem, sosedom, zjianccm in sodelavcem za ustna in pisna st>žalja ter darovane sveče in cvetje. Enaka zahvala velja govorniku za poslovilne besede, pevcem, izvajalcu '1'išinc, pogrebni službi PUP in gospodu župniku. Posebno zahvalo izrekamo gosptid« Maziju ter družinam Pan, Medvcjck in KJemcnc. VSlNJECfOll Ponosni na tradicijo Soslary - «Tckmwanjc, ki smo ga v sobnio pripravili v l^oSian-ju» jc v vscIi pogledih i/rcdno lept> uspelo. Prav goiiwo jc bil zanimiv tekmovalni del s prikazom gašenja z opremo, ki je dosegala častitljivo slarcx^î ludi nad slo lei. lep pa jc bil ludi moški in ženski kategoriji. Udeležilo sc gii je nad dvajset ekip gasilskih drui^tcv \/ več koii-cev Slovenije - i/ Ljubljane, Sevnice, SîarS, Ljubnega in več gasilskih drusiev i/ Salcske doline. Pasebnost tekmovanja je v lem, da morajo biti ročne aii po/omosli in gasilci so skrbno bdeli nad njo, da ne bi kijnčala vkak-šnem muzeju. Tekmovanje v ŠoSianju je ira-dicija. Prvo tekmovanje je bilo 21. julija iyS4 In že prvega srečanja .se je udeležilo osem ekip / moiornimi In tri ekipe / druý.abni del z veliko gasilsko veselico, kot je v Šiištanju i>e ni bilo,« jc povedal predsednik POD Sošianj - mesto lioris Cíoličník. Oasilci Šoslanja so namreč v soboto, 16. avgusta, priredili že 2Í). jubilejno lekmovanje starih ročnih In motornih brizszaln v motorne brl/galne stare vsaj 50 let, kar nekaj črpalk pa je bilo izdelano nc samo v preji^njcm, lemvcč v predprejJnjcm stoletju! Tako so gasilci i/ Šentjurja pripeljali v Šu^lanj brizgalno z letnico 1876. prave paše za oči pa je bilo 5e dovolj, kajti tudi ostala oprema je bila vredna S kon]i 2 Ljubnega ročnimi brizgalnami. Petnajst let so tekmovanje namenjali spominu na mojstra gasilskega servisa in pozneje predsednika ()(i/. Maribor Jožeta /.unko-vića. Dvajseto tekmovanje je pole-kiilo tako, kol se spodi)bi za jubilej. Slavje pričeli člani domače godbe napihala/arja, otvoritev pa se pope.sirile 7 nastopom Se šoátanjske mažuretke. Sledil je nagovor predsednika dru.^tva, ki je po dvigu zastave odprl tekmovanje. C'"asl, da .so prvi pristopili pred stroge komisije In začeli tekmic Viinjo, je pripiidla d<î m ačim veteranom, vendar so po pravilih tekmovanja kot domačini lahko nastopili zunaj konkurence. Nato so nastopili veterani z Lj ubnega, ki so vpregli par belih konj- Veterani Blance so pokazali pravem spretni»i z ročno brizgano letnice IBSJ.PCîDSman-nojc tekmovalo z natančno sio let staro ročno brizgalno, ki so jo po licenci Samas.sa Rasenba-uer izdelali leiavljubljan-ski livarni. Udeleženci namreč nc dobijo u>čk samo za hitrost gašenja, ampak ocenjujejo tudi starost opreme. ÍAÍrno gasilsko opremo in opravo ipd. Med tekmovanjem je skupina iz Druzmirja »gasila« zadnjo hišo, vse ostale so se potopile. Zares, koliko domiselnosti smo lahko videli. Spretnost, izkasnjc, izvirnosi, starost, tradicijo ... Tako kot pri ročnih so podobne vrline udeleženci pokazali tudi pri delu z motornimi brizgalnami. Enako spretne kot moSke so bile tudi ženske ekipe. Med samim tckmovatijcm komisije niso i/dajale skrivnosti o starosti udeležencev, uidl Časov niso vnaprej izdajali- Vse je prišlo ob pravem času in lepi pokali so dolgo časa samevali in čakali, naposled pa so prišli v prave roke. V konkurenci motornih briz- Veterani Šoštanja giiln je zmagalo P(iD Šentilj s 4^6.0(1 točkami: sledijo: 2. Paška vas 501,3, 3. P(iD Parižlje -n^piwlje 506,15. 4. Pobrcžjeob Savinji 5(18,83, 5, POD StarSe 521,3(J; izven konkurence: ?( îD i>(xšiiinj - mesio 496,75. Vrstni red tekmovanja z ročnimi briz-g-alnami - moški: 1. PGD Ljubno 488,2. P(tD Blanca M2 4*^2,13,3. Šmarje SAP 496,85,4. Šentjur 497.20. 5- Dlanca M 499,63: izven konkurence: tanj - mesto 523,90: žeaskc ekipe: 1. PCiD Blanca Ž2 497.03, 2. PCÎD Dlanca ÝA 506,43,3, PCtD Ljubno 511,81 J, Nato se je po vseh gasilskih pravilih razvijala Sc veselica. Pozno v noč. In nič zalo, če je začelo deževali. Le premřJo ga jc bilo, tega dežja. ■ HinkoJerčič Festival na visold ravni Na Cirai5ki Gori je bilo leta 1975 bilo prvo srečanje narod-nozabavnih ansamblov in od tedaj naprej se v lepem okolju, posebej sedaj, ko je tako s slo-venjgraške kot z velenjske strani cesta asfaltirana, srečanja ponavljajovsako leto. Leta 1995 so srečanje preimenovali v prireditev (iraška Crora poje in igra, leta 1997 pa je dobila prireditev status festivala, »Spremembo imena prireditve se je ponujala sama od sebe z dejstvom, da je na festivalu izredno dobra udeležba. Očitno jc, da soštevilni narod-nozabavni ansambli iz vseh koncev Slovenije prireditev sprejeli za svojo, več kot pohvalna pajc tudi udeležba obiskovalcev iz vseh strani CiraSke Gore,« je pcA'edala Slavkíi B(»n)vnik. ena izmed priziidcvnili orgiinizatork kulturnih prireditev mi Gra^ki Gori- Sicer pa prireditev na (rraški Gori pripravlja tamkajšnje kulturno dru.^tvo, ki ga vodi Dnjfio Plazi, v sodelovanju z zvezama kulturnih društev Slovenj (iradec in Velenje. Da sasednje občine, ki se slikajo na