• IZBIRA PO VAŠEM OKUSU •
Za poletno sezono — izberite poceni in lepo otroško, žensko in moško konfekcijo
KRANJ
VSE ZA PLAŽO IN KOPANJE
PLETENINE
KOZMETIKO
POTREBŠČINE ZA LOV, RIBOLOV KAMPING IN
OSTALE ŠPORTNE REKVIZITE
na naših oddelkih veleblagovnice GLOBUS — Kranj in ostalih poslovalnicah v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, Bledu, v Škofji Loki, Zireh, Gorenji vasi in Metliki
IZBIRA PO VAŠEM OKUSU
Kranj, sobota, 12. 5. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
deleJ^y a' dopoldan je v tovarno Iskra — Elektromehanika Kranj kot gos?aClJa sovJetskih industrijskih strokovnjakov, ki se v Jugoslaviji o /X PeleBanrVeznega sekretariata
za gospodarstvo SFRJ Boška Dimitrije-Pri vlnli ^o1 minister oddelka za proizvodnjo orodnih strojev in G0 in Tr ri ^ Kostousov, spremljajo pa ga funkcionarji $irokov, l0^telji, rtieri u ter trgovinski predstavniki Sovjetske zveze v Beogradu. dozi1 so jirn katerimi je bil tudi generalni direktor ZP Iskra Vladimir k0(Je k in nač	posamezne obrate ter jih seznanili z dosedanjimi
Uto 0df}°toval ektiva. Popoldan je skupina moskovskih gospodarstveni-t)f0;Str°j' Cilj a- tL Mravlje, na ogled Iskrine tovarne orodnih strojev, ter v tetpZv°dnje v yi™ovega bivanja pri nas je spoznavanje načina organizacije ln ^korist UstrVskih podjetjih SFRJ ter praktično preučevanje kvali-cenosti aparatur, izdelanih v SZ. (-ig) — Foto: F. Perdan
I- sejem sredstev za obrambo in zaščito od 25. do 30. V. v Kranju
____Demonstracija gašenja požarov in prve pomoči, predvajanje filmov
Naročnik:
►j-	« «	. af ^Ss,	.
HavA NA TURISTIČNO SEZONO -V kampu Šobec pri Lescah so temeljito očistili bajer
Let° XXVI. Številka
36
JesenicI	obe- konference SZDL
iu Trži* rani» Radovljica, Šk. Loka Kranj ri~~ Izdaja Gorenjski tisk - Odsrn Urednik Anton Miklavčič «°yorni urednik Albin Učakar
C f
S I Lo SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Ob dnevu javne varnosti
čas^^novanje letošnjega DNEVA VARNOSTI 13. maja je v lucj0 *ntenzivnih naporov družbene skupnosti k nadaljnji revo-arni preobrazbi in razvoju samoupravnega socializma.
za notranje zadeve se kot strokovna, politično in *«dev • Prav^no usmerjena služba aktivno vključujejo v pri-stifcn aJ^a za dokončno uveljavitev samoupravljanja in sociali-
družbene ureditve. rev0.ei?Vci organov za notranje zadeve so kot vedno v svoji 8pev^}Pl®na'*ni preteklosti tudi sedaj opravičili zaupanje in pri-8ociai-	k afirmaciji tistih moralnih in socialnih prvin naše
si/k^11® rev°lucije, ki so pod dejstvom nekaterih negativ-Sl *k Poti8njene v ozadje. P°HtičUZ notranJih zadev je vedno sledila in sledi družbeno-lucionnemu razvoju in se aktivno vključuje v vse procese revo-Delav ®rne8a menjavanja najpomembnejših družbenih razmerij, borbi 01 or?anov za notranje zadeve se zavedajo odgovornosti v ^Užh Pr°ti negativnim pojavom, ki so vodili v razslojevanje
e, v razbijanje njene enotnosti in v nove konflikte. ga 8j J'^vojem družbene samozaščite kot najširšega obrambne-in D 8*enia socialistične družbe, bo vzporedno z modernizacijo ftova irtlČn-° U8meritvijo organov za notranje zadeve dosežena lav8, kvaliteta k zavestno organizirani obrambi interesov de-Un».o.ega razreda in za nadaljnji demokratski razvoj samotnega sistema.
azredna usmeritev službe organov za notranje zadeve družbi nenehno iskanje in aktivnejši odnos do vseh pojavov v idej1, Organi za notranje zadeve nenehno preverjajo lastno silcJ ostter razredno usmerjenost v borbi proti konkretnim no-poobl deformacij in sovražne dejavnosti na podlagi zakonskih in do Pri tem izrednega pomena tudi štalno preverjanje poVe~P Rvanje organiziranosti, ki naj omogoči še tesnejše del0y°.\anje delavcev organov za notranje zadeve z aktivnostjo '^oz'ašč't11^ na V8e^ Področjih, zlasti pa v okviru družbene
bod^Pgani za notranje zadeve kot del naše družbene skupnosti jih 8lu*K°t0v^i tako niobilnost, strokovnost in političnost svodni	^ 8kuPaJ z delovnimi ljudmi izključili v največji napad meri presenečenje kjerkoli in kadarkoli, pa naj gre za P»,emo*na-družbeni sistem, na družbeno ali z delom pridobljeno ^a doi je, ali ogrožanje varnosti človeka — občana doma ali aeIovnem mestu.
Miloš Mitič
Sprejem ob prazniku
Predsednik občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar je ob 13. maju, prazniku delavcev v organih za notranje zadeve, priredil v četrtek, 10. maja, sprejem, ki so se ga udeležili delavci postaje milice iz Tržiča in delavci postaje mejne milice na Ljubelju, razen njih pa še predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti je izročil dolgoletnemu delavcu v organih javne varnosti in komandirju postaje mejne milice na Ljubelju Stanetu Gabru visoko odlikovanje »red republike z bronastim vencem«, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Tito.	-jk
Sovjetska delegacija obiskala Iskro
Obisk mladih
Pred dnevom varnosti je kranjska UJV povabila na obisk učence člane prometnih krožkov na osemletkah Franceta Prešerna in Lucijana Seljaka v Kranju. Učenci so si ogledali postajo prometne milice, stalno službo in postajo milice. Razkazali so jim avtomobile prometne milice, razložili delovanje teleprinterja ter ostalih tehničnih naprav. Predstavniki UJV so mladim obiskovalcem podrobneje opisali delo miličnikov.
Na Bledu pa je 1. maja začel voziti do otoka prvi čoln na električni pogon — Foto : F. Perdan


špeceriaa
O©©©
tekmovanje v motokrosu za nagrado v.	Ljubelja
Se pripravljeno za dirko
frSva'? pol treh popoldne bo na 2000 metrov dolgi progi v Podljubelju Ha .^nih J v motokrosu za Nagrado Ljubelja v kategoriji motorjev 250 vSe p" 'met.r°v. Prireditelj, motokros komite pri AMD Tržič, zatrjuje, ,'jivo fji 1Pravljeno za spopad mojstrov jeklenih konjičkov. Tako se bo za 22° 8arije	Ljubelja pomerilo 15 tujih tekmovalcev iz Avstrije, Belgije,
tu i'0rnaČih ef *°slovaške, Danske, Švedske in Zvezne republike Nemčije ter ko Za drž- movalcev z mednarodnim razredom, ki bodo obenem dirkali Uh^' 2 dokVr-° prvenstvo- Upamo, da se bodo naši tekmovalci enakovredno tek^ega drž m°čnim tujim zastopstvom. Gledalci največ pričakujejo od °valCev fVnegH Prvak^in domačina Jožeta Zupina ter od naših znanih Ud drža Soštariča, Milka Vesenjaka, Stjepana Malekoviča itd. v5 e'fiiba je Vno Prvenstvo v motokrosu se bodo pomerili tudi mopedisti. sta P0rnemhre^e"et^'vo dobra, saj je prijavljenih skoraj 40 tekmovalcev iz ,ikiiz«n	slovenskih avto-moto društev, vozili pa bodo tudi pred-
io Vse, kgrsednie republike Hrvatske.
dis / ne bo mJe P°trebno za dobro počutje gledalcev, ki jih zanesljivo tudi ' ClPlinirani -anj . Je preskrbljeno. Organizatorji prosijo gledalce, naj bodo ^^^ ln na) upoštevajo navodila redarjev!	-jk

Osrednja proslava RK
V	Trbovljah je bila osrednja proslava v počastitev mednarodnega dneva Rdečega križa. Na proslavi je govoril predsednik slovenskega Rdečega križa Ivo Majdič, ki je poudaril, da se RK Slovenije vključuje v varstvo okolja zaradi velikega pomena zdravega življenja sedanjih in bodočih rodov.
Prepovedan uvoz mesa
Zaradi nevarnosti razširitve kužnih bolezni parklarjev — slinavke in parkljevke, ki sta se razširili na nekaterih območjih .Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, je zvezni sekretar za kmetijstvo izdal odredbo o prepovedi uvoza mesa in vseh vrst živilskih izdelkov iz omenjenih dežel.
Zvezni zakon zavora?
Če bo obveljal zvezni zakon, ki prepoveduje bankam dajati kredite na račun samoprispevkov za gradnjo vrtcev, bo v Sloveniji velik zastoj v programirani gradnji teh ustanov. Razen tega preti nevarnost, da usahne 9 milijonov dinarjev, ki so jih investitorji oročili v bankah 1971. leta, čeprav so vrtci že v gradnji. Odbor republiškega zbora za socialno politiko in zdravstvo je predlagal, da se v zvezi sproži postopek za spremembo zakona, ki bi na področju otroškega varstva lahko povzročil veliko škodo.
Za 20,9 odstotka
V	državi so bile aprila cene na drobno za 2 odstotka višje kot marca in za 17,7 odstotka višje kot aprila lani. Življenjski stroški so se v primerjavi z marcem povečali za 2,3 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 20,9 odstotka.
Višje kazni
Z novim carinskim zakonom so se povečale kazni za carinske prestopke, odgovorne osebe je zdaj moč kaznovati do milijon dinarjev, organizacijam združenega dela pa prepovedati, da se ukvarjajo z določenimi posli do 5 let, odgovornim ljudem v teh organizacijah pa do 3 let.
Protest zaradi uvoza
Predsednik grupacije za sadje in vrtnine pri zvezni gospodarski zbornici je protestiral proti uvozu zgodnjega paradižnika, ki sta ga uvozila zagrebški Voće eksport (130 ton) it> sarajevski Bosnaplod (350 ton). Domači proizvajalci v Vojvodini, Makedoniji in Dalmaciji so namreč v zaste-klenih gredah že pridelali 70 ton kvalitetnega zgodnjega paradižnika. Z uvozom je bil prekršen dogovor, da ne uvažamo, ne da bi se posvetovali z dom ačimi pridelovalci.
Obsodba shoda
Predsedstvo Zveze študentov -Jugoslavije in izvršna dtibora' skupnosti študentov Ljubljane in Maribora so izdali sporočilo, s katerim protestirajo zaradi zadnje neofašistične provokacije v Avstriji, kjer so odkrili spominsko ploščo fašističnim zločincem.
Cene enake?
Turistični strokovnjaki Hrvatske menijo, da bodo turistične cene na jadranski obali letos ostale v glavnem enake kot lani; domači gostje pa bodo imeli tudi do 30 odstotkov popusta. Cene pri zasebnikih bodo v glavni sezoni od 25 do 40 dinarjev, prehrana pa od 45 do 60 in tudi več; pač glede na kategorijo in kom-fort.
Obletnica osvoboditve
V	dvorani slovenske filharmonije v Ljubljani je bila slovesnost ob 28-letnici osvoboditve. Govoril je sekretar mestne koference ZKS Vinko Hafner, predsednik skupščine mesta Ljubljane inž. Miha Košak pa je podelil letošnje nagrade.
Razgibano obdobje
jesenice
V Ljubljani je bila v torek in sredo četrta seja konference zveze komunistov Slovenije. Na seji so potrdili poročilo o delu centralnega komiteja med tretjo in četrto sejo, odobrili poročilo častnega razsodišča in revizijske komisije ter sprejeli sklepe o aktivnosti komunistov pri uresničevanju nove ustave.
Uvodno besedo na konferenci o delu centralnega komiteja je imel predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je rekel, da je bilo obdobje poldrugega leta od tretje seje konference naprej družbenopolitično zelo razgibano in izpolnjeno z nepretrgano in poglobljeno dejavnostjo zveze komunistov in samoupravnih socialističnih sil.
Referat o dejavnosti in vlogi komunistov pri uveljavljanju nove ustave pa je prebral Milan Kučan. Med drugim je poudaril, da bosta sposobnost in zrelost ZK in drugih subjektivnih sil
znova na izpitu v javni razpravi o ustavi in nalogah, ki ji bodo sledile.
Na seji je med številnimi razpravljavci govoril tudi Matija Markelj, sekretar komisije občinske konference ZK iz Radovljice. Govoril je o usmerjenosti zveze komunistov v občinah in menil, da ta hip ni pričakovati javnih odporov proti akciji ZK, saj so jo podprle vse strukture. Postavil pa je vprašanje, kaj je s tehnokratskimi strukturami, ki so sprejele akcijo kot nujno. Zavzel se je tudi za boljšo informiranost občanov v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih.
Na konferenci so predlagali, da deseti kongres ZKJ ponovno izvoli tovariša Tita za predsednika ZKJ. Izvolili so tudi štiri nove člane centralnega komiteja in Vinka Hafnerja za člana predsedstva ZKJ.	A. 2.
V. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov
Proslavitev pomembnih obletnic
Pisali smo že, da bo v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri dopoldne na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju V. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov, ki ga v sodelovanju gorenjskih občinskih konferenc SZDL organizira občinska konferenca SZDL Tržič. Pripravljalni odbor irrštevilne komisije so že začele delovati. Odbor je imel 2 seji, komisije pa sprotno pregledujejo opravljeno delo. Tako je že narejen osnutek slavnostne značke, osnutek lepaka ter osnutek kulturnega programa, v katerem bodo nastopali tudi domačini. Programska komisija se je tudi dogovorila, da bo imel V. jubilejni zbor tri dele, in sicer slavnostnega s priložnostnim govorom — organizatorji želijo, da bi bil govornik predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher —, kulturnega ter družabnega.
Po zamislih občinske konference SZDL Tržič in konferenc iz ostalih gorenjskih občin naj bi dali na zboru poudarek tudi pomembnim obletnicam, ki jih praznujemo letos. To je
30-letnica II. zasedanja Avnoja, 30-letnica kapitulacije Italije, ki je v marsičem prispevala k oblikovanju naše državnosti, ter 400-letnica kmečkih uporov na Slovenskem. Prav tako naj bi se na V. jubilejnem zboru v Podljubelju spomnili položaja slovenske narodnostne manjšine na Koroškem ter sprejemanja nove zvezne in republiške ustave.
Na posebnem sestanku predsednikov občinskih konferenc SZDL Gorenjske in predsednikov občinskih združenj Zveze borcev, ki je bil v sredo v Podljubelju, so se dogovorili, da bodo po občinah ukrenili vse potrebno, da bo udeležba na jubilejnem zboru čim boljša. Nanj bodo povabili borce enot, ki so se borile na področju Gorenjske in imajo domicile po gorenjskih občinah, mladino, specializirane organizacije, predstavnike slovenske Koroške, JLA itd. Razen tega bodo na zbor vabili tudi številni letaki ter objave v tisku, radiu in televiziji.
J. Košnjek
Četrta seja konference ZKJ
V	četrtek se je v Beogradu začela četrta seja konference zveze komunistov Jugoslavije, ki je trajala dva dni. Na seji so razpravljali o delu od druge seje konference naprej, o uresničevanju akcijskega programa zlasti pa pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ter o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu na 10. kongresu ZKJ.
V	pismu, ki ga je konferenci poslal predsednik Tito, je opozoril na boj proti razrednim in drugim sovražnikom naše samoupravne družbe. Sekretar izvršnega biroja Stane Dolanc pa je v uvodnem referatu orisal značilnosti polpreteklega obdobja od druge seje konference. Ugoto-
Aktiv
uresničuje naloge
V torek se bo v Tržiču v razmeroma kratkem času že drugič sestal aktiv komunistov-neposrednih proizvajalcev, v katerem je trenutno 28 komunistov, zaradi ustanovitve nekaterih novih osnovnih organizacij in aktivov pa se bo še razširil. Ko-munisti-neposredni proizvajalci bodo na torkovi seji obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil ter ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v tržiški občini. Spregovorili bodo tudi o delavski kontroli po kolektivih.
Aktiv na prejšnji seji ni sprejel obširnega delovnega programa, temveč si je zadal le tiste naloge, ki jih bo lahko uresničil. 17. maja bo na pobudo aktiva predavanje o temeljnih organizacijah združenega dela in ustavnih dopolnilih za predsednike samoupravnih organov, predsedrlike družbenopolitičnih organizacij ter ljudi, ki so odgovorni za uveljavljanje ustavnih dopolnil v tovarnah Peko in Bombažna predilnica in tkalnica. Podobno predavanje bo še konec maja. Udeležili pa se ga bodo odgovorni iz manjših delovnih organizacij. Na predavanju in razgovoru, ki bo v četrtek, 17. maja, bo govoril član republiškega sveta Zveze sindikatov Mitja Švab. Prav tako namerava aktiv organizirati tudi razgovor, vodil ga bo sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, o spremembah slovenske ustave.	-jk
vil je, da je bil prvi rezultat akcij skoraj popolna politična stabilizacija. Vzdušje v zvezi komunistov pa ponazarja tudi podatek, da je lani bilo sprejetih v ZK 58.270 novih članov. Med drugim se je Stane Dolanc zavzel tudi za krepitev boja mnenj in kritike v ZK, za večjo ustvarjalnost marksistične misli in za razkrinka-nje sovražnih ideologij in idej.
360 delegatov konference je prvi dan potrdilo tudi poročilo verifikacijske komisije. Nova člana predsedstva ZKJ sta Dušan Alimpić in Vinko Hafner. A. Z.
Edward Gierek, prvi sekretar poljske združene delavske partije je končal obisk v Jugoslaviji in s soprogo ter člani delegacije odpotoval v Varšavo. Ob koncu obiska so objavili uradno sporočilo, ki med drugim pravi, da je bil obisk poljskih gostov v Jugoslaviji uspešen in da bo predstavljal dragocen prispevek k nadaljnjemu izboljšanju odnosov med obema državama.
To in pa boji med komandosi in redno vojsko v Libanonu je v središču pozornosti naše rubrike ta teden.
GIEREKOV OBISK: Edward Gierek, prvi sekretar poljske združene delavske partije je začel svoj petdnevni uradni obisk na Brniku, končal pa ga je v Beogradu. Med tema dvema krajema je bil izpolnjen bogat program srečanj in razgovorov, med katerimi so seveda najpomembnejši tisti, ki sta jih imela jugoslovanski in poljski voditelj.
Odnosi med obema državama so bili že poprej dobri, nobenega dvoma pa ni, da jih je pravkar končan obisk še utrdil in izboljšal. Iz vsega, kar je bilo moč razbrati v krogih obeh delegacij, zdravicah in besedilu uradnega sporočila, veje prepričanje, da so bili razgovori ne samo odkriti, prijateljski in prisrčni, marveč tudi koristni. Obsegali so izmenjavo mnenj o dvostranskih odnosih in mednarodnem položaju nasploh, pri čemer sta državnika in njuni sodelavci še posebej pozorno in skrbno obravnavali položaj v Evropi.
Ob tem velja opozoriti na v zadnjih nekaj letih izredno dinamično se razvijajoče gospodar-
V jeseniški Železarni je izredno raz* vita inovacijska dejavnost, saj ^ ponašajo že s petimi izumi in l neštetimi predlogi izboljšav. Prav zaradi tega bodo jeseniški novatorji sodelovali tudi 7. in 8. junija na zveznem posvetovanju o iznajditeljstvu, ki bo v Opatiji. Posvetovanje organizira Zvezni odbor sindikatov.
Vse družbenopolitične organizacije na Javorniku, še posebno Pa Socialistična zveza, si prizadevajo, da bi kmalu uresničili zahteve zborov volivcev. Prva naloga je akcija za gradnjo novih zmogljivosti otroškega vrtca na Koroški Beli, ki je pretesen.	D. S-
kranj
V torek dopoldne se je sestala kom'' sija za zdravstvo in rekreacijo °b' .	činske skupščine in razpravljala 0
predlogih za dodelitev regresov za letovanje. V sredo popoldne pa je bila sej* sveta za zadeve borcev NOV in VVI pri občinski skupščini. Na dnevnem redu je bila razprava o predlogih komisije za družbeno pomoč in o reviziji družben« pomoči.
Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se je v četrtek PjT poldne sestala komisija za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko f>9 ' tiko. Razpravljali so o samoupravljanju v temeljnih organizaciji združenega dela, delavski kontroli in o rezultatih gospodarjenja v pretekle"1 letu.
V začetku tedna je bila seja sekretariata občinske konference zveze ml8' dine, na kateri so razpravljali o delu komisij in priznanjih mentorjem
ter
mladim družbenopolitičnim delavcem.	A. 2-
radovljica
V veliki sejni dvorani radovlji^® občinske skupščine je bil v četrte" popoldne posvet izvršnih organ0v družbenopolitičnih organizacij in izvršnega odbora občinske zveze za telesp0 kulturo. Po dogovoru z občinsko zvezo za telesno kulturo, občinski^ sindikalnim svetom in občinskim komitejem ZMS je posvet sklical predsednj* občinske konference socialistične zveze Janez Vari. Na posvetu so ocen'1 stanje v telesni kulturi v občini. Razpravljali pa so tudi o pripravah na ustanovitev samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti in o uresni*®' vanju dokumenta, ki sta ga sprejela predsedstvo in izvršni odbor republik konference SZDL za področje telesne kulture.
Pri občinski konferenci socialistične zveze je bil v sredo popoldne posvetf predstavniki občinske zveze društev prijateljev mladine. Govorili so o Prl' pravah za občni zbor občinske zveze DPM.	A. 2.
skofja loka
Da svečani datum, ko bo lo^° ozemlje praznovalo svoj veliki
——.-_-_lej, tisočletnico prve uradne omerfl'
be v darilni listi avstrijskega cesarja, torej tisočletnico rojstva, ni več dalec-priča tudi vedno obsežnejši koledar prireditev. V maju jilf je cela vrsta. Dve sta že mimo: pretekli torek so namreč na Mestnem trgu prevzeli zvezno feto mladosti, včeraj, 11. maja, popoldan pa je bil po ulicah mesta tradic«0' nalni majski tek z udeležbo lepega števila naših atletov. Jutri, 13. maja. # bodo na strelišču v Vincarjih pod Lubnikom pomerili med seboj strelci z lokalibrsko puško, medtem ko za sredo, 16. maja, zvečer Loška knjižnica^ prostorih doma ZZB pripravlja literarni večer slovenskih književnikov, r ostalih kulturnih, športnih in drugih dogodkih bomo poročali sproti, v pr!' hodnjih številkah Glasa.	(-ig)
trzio
V torek se bo sestala v Tržiču kom1' sija za mednarodne in mednaci0'. nalne odnose pri občinski konferenc ZKS. Na seji nameravajo sprejeti delovni program, v katerem ima pomembn0 mesto seznanjanje članov osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK z med' narodnimi dogodki in mednarodno politiko in mednacionalnimi odnosi. K0' misija prav tako namerava organizirati predavanja za komuniste na rav'" občine.
Od 21. do 25. maja bo v Tržiču seminar za novosprejete člane ZK, ki organizirata občinska konferenca ZKS Tržič in Delavska univerza. Serni11^ bo vsak dan v popoldanskih urah, in sicer od 16. do 20. ure. Novi člani ZK ® bodo na njem seznanili s statutom ZKJ in organiziranostjo občins^ organizacije, z odnosom ZK do cerkve, z vlogo krajevne skupnosti v splošne*1 ljudskem odporu, z ustavnimi dopolnili in temeljnimi organizacijami zdruZf nega dela ter z avantgardo vlogo ZK in nalogami mladih komunistov. * končanem seminarju bodo novi člani ZK izpolnili posebno anketo, s kater želi občinska organizacija zvedeti, za katera področja dela se novi komunis zanimajo. Podoben seminar bo še jeseni.
Včeraj je bila v Tržiču seja predsedstva občfnskega sindikalnega syeli Med drugim so obravnavali priprave na seminar za predsednike in taJ11'^, izvršhih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, sprejeli delovni prog*3 do julija ter pregledali finančno poslovanje sindikalnega sveta v letošnje prvem četrtletju.	-jk
ske stike. Blagovna menjava in tehnična kooperacija med Poljsko in Jugoslavijo sta zabeležili neverjeten polet po zadnjem obi-' sku predsednika Tita na Poljskem, mogoče pa je utemeljeno pričakovati, da bodo zanju predstavljali podobno vzpodbudo tudi pravkar končani razgovori in obisk.
Obe državi sta potrdili svojo privrženost miru in enakopravnemu miroljubnemu sodelovanju med narodi in v tem smislu opozorili na pomembne pozitivne premike v svetu in v Evropi še posebej.
BOJI V LIBANONU: Stara drama arabskega sveta se neizprosno, kruto in nepotrebno ponavlja. Ta teden se nadaljujejo koncem minulega tedna začeti spopadi med palestinskimi komandosi in enotami redne libanonske armade. V tem trenutku je še čisto nemogoče s prstom pokazati na krivce, saj v naelek-trenem in eksplozivnem ozračju nikakor ni mogoče ugotoviti, kdo je prvi začel in zakaj kljub dvema ali trem sporazumom med voditelji ene in druge strani še vedno ni prišlo do trajne ustavitve ognja.
Dejstvo je, da je sedanja kriza v odnosih med libanonsko vojsko in palestinskimi komandosi pogojena s krizo v slednjem taboru. Palestinsko osvobodilno gibanje je namreč v zadnjih nekaj letih doživelo vrsto uničujočih udarcev — pri čemer so si nekatere zadali komandosi sami. Pri tem imamo v mislih nesmiselne teroristične napade, ki so se vrstili v zadnjih nekaj letih v različnih krajih.
Ti napadi so škodovali ne tojjj ko tistim, zoper katere so bi usmerjeni, marveč tistim, ki 8 jih izvajali, se pravi Palestince^ samim. Toda ti napadi so bil* * zunanji znak nekega obupa, ne* pripravljenosti začeti z akcij0 času, ko se zanjo -kljub mnog1.1? besedam ne odločajo v ugledni" arabskih prestolnicah.
A prav te napade je Izrael bil za vrsto protiakcij, nič m*™ terorističnih v svojem bist^ vendar vselej podprtih z nek'1^ tihim privoljenjem dela svetov*1 javnosti. •	.
Izraelci so vselej poudarjali«. , počnejo to zato, ker pač počenj? jo tudi Palestinci, pri čemer se) le malokdo vprašal, zakaj to P* lestinci sploh delajo.	( ^
A medtem, ko se je v vrtin® takih dpgodkov po malem poz ljalo na vzroke palestinskih padov, pa je vrsta izraelskih jaških akcij naposled vendarle! posredno dosegla svoj cilj: v ^Q riji, predvsem pa v Libanonu, 8 oblasti uvedle nad delovanje Pv lestinskih komandosov trd zor. To pomeni, da, denimo, mandosi v Libanonu ne more) storiti ničesar, za kar poprej ** dobijo privoljenje pri oblast® ' podobno pa je tudi v Siriji.
Najbrž je prav v omejevan) svobode akcije treba iskati ke za najnovejše spopade v L^j nonu. Toda četudi je to moreb1 res, pa je več kot tragično ®ej stvo, da teče na arabskih arabska kri zaradi arabske? orožja — namesto, da bi se sile* energije izrabile za tisto, ka<" ^ Palestincem vse bolj odmika pridobitev njihovih legitirnjV pravic do življenja na ozefl»U kjer so prebivali že stoletja.
2 %ji iL#v jSk -Sfip
Sobota — 12. maja 1973
ljubljanska banka
Za prvi maj PH Titu na Brdu
Moški pevski zbor društva upokojencev, in pihalni orkester iz Kranja sta bila letos — ko prvi slavi 10-letnico, drugi pa kar 75-letnico obstoja — posebno počaščena. V imenu delovnih ljudi Slovenije, posebej pa še v imenu Kranja, sta v čudovitem sončnem in svežem jutru s pesmijo in glasbo čestitala predsedniku Titu in njegovi soprogi Jovanki za prvi maj, delavski praznik, ki sta ga z ožjimi sodelavci preživljala na Brdu pri Kranju.
Tito je kranjske pevce in godbenike sprejel nadvse prisrčno in sproščeno. Ko pa so mu pevci-upokojenci ponudili, da bi mu radi odvzeli nekaj let, se je predsednik veselo nasmejal, češ, saj še nisem tako star. Rad je sprejel sliko zbora, ki mu jo je v irne.iu pevcev predal Lojze Marn, in jubilejni , zbornik pihalnega orkestra, ki mu ga je izročil Zdenko Moti. Seveda je razpoloženi predsednik Tito tudi takoj privolil v skupno slikanje za spomin na to prelepo pomladno srečanje.
Pred slovesom pa je Tito vse pevce in godbenike, kot svoje drage goste, povabil še na zakusko. In ko se je predsednik s svojimi gosti za slovo še rokoval, je bilo videti, da je bil obiska in čestitk zares vesel. Prav tako pa bo pevcem in godbenikom ostal letošnji prvi maj v lepem in trajnem spominu —gotovo kot njihovo najlepše doživetje.	Č. Z.
PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce
Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo.
In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in .velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali!
NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 dint
NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev,
KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih,
KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno
KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev.
Sejem in žanjem, varčno živim, vse leto nalagam, za vse poskrbim.
Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo.
Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvign jenega zneska.
Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.
ljubljanska banka
Predsednik Tito v Skofji Loki
^ednik Tito, ki se zadnje dni tekl0 na 0c*dihu v Sloveniji, je pre-•oškfi S[edo P°s^etil obisku škofje-Kard p ifle- V spremstvu Edvarda a nJe8°ve soproge Pepce ^ravlna Pre(?sedstva skupščine SRS, a ^rv*ne sta z ^eno Jovanko nacj p8.1? prispela v vas Vinharje Vinu °»Jansko dolino ter pri kmetu Če, u ^tanoniku, Brdarju po doma-stniku vzorno preusmerjenega
jenjavanje služb
^PosT \bil° v kamniški občini 8633 delo iS« jV Podjetjih so sprejeli na stilo delavcev, delo pa je zapu-narasl x klavcev. Lani je v občini lavcev evil° zaposlenih za 313 de-
Med •
Preneh- .^Pogostejšimi vzroki za Sar^ovorJe delovnega razmerja je spora,,a zapustitev dela in pa odstotu no Prenehanje dela. Le 10 u*°,v prekinitev lahko pripiše-f-vnirn itvam in drugim objek-dnost	kot so smrt, inva-
Ja&ine m odhod na odsluženje vo-
h klavni	.	w .
P?djetja; "»pogosteje zapuščajo Jer vlad • lrm °sebnimi dohodki, sPloh ta ^ n°tranje razprtije ali pa V° Prihrv?' jer ima Podjetje negoto-na Prorf? in?st- Vse to pa vpliva tudi Pr°dukt,vnost^ela. J. Vidic
Zbiranje politične zgodovine Gorenjske
posestva, preživela nekaj prijetnih uric. Domačini so ju poučili o prizadevanju krajevnih oblasti, ki zadnja leta skušajo načrtno spodbujati kmečki turizem in ki pri tem dosegajo lepe rezultate. Maršal je bil navdušen. Menil je, da bi zamisel morali še naprej intenzivno razvijati in jo pretapljati v prakso, saj nedvomno veliko obeta. Pohvalil je tudi tesno sodelovanje med poljedelci in strokovnjaki, zlasti kmetijsko pospeševalno službo, ki v procesu preusmerjanja igra zelo pomembno vlogo.
Potem so gostje krenili proti Skofji Loki ter se vmes ustavili na Visokem, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja. Okrog dveh popoldan pa je dobro razpoložena družba prispela v hotel Transturist, kjer so jim pripravili obed. Predsednik Tito si je po kosilu s terase novega poslopja ogledal mesto, župan Tone Polajnar pa mu je pojasnil, kako tečejo priprave na praznovanje tisočletnice, kaj vse so že v ta namen postorili in kaj še bodo. Tito je nato stopil do pokritega bazena v kleti, pomembne pridobitve za Ločane, ter pokramljal z gostjnskim osebjem. Preden je odpotoval nazaj na Brdo, je obljubil, da bo v kratkem spet prišel kai naokrog, saj so izleti v okolico Škofje Loke pravi užitek.	(-ig)
V ta namen so v sredo na sestanku predsednikov občinskih konferenc SZDL Gorenjske in predsednikov občinskih organizacij ZZB ustanovili poseben delovni pokrajinski odbor aktivistov
Gorenjske
Na omenjenem sestanku, bil je v Podljubelju, in sicer v okviru priprav na V. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov, so nadaljevali delo, ki je bilo začeto na podobnem sestanku v Preddvoru. Tu so se namreč dogovorili, da bi kazalo za organiziranje vsakoletnih zborov gorenjskih aktivistov osnovati poseben odbor, ki bo vsako leto v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL, na katere področju zbor je, organiziral srečanje aktivistov našega področja. Razen tega naj bi imel ta odbor še drugo, pomembnejšo nalogo. To je zbiranje predvojne, medvojne in nekajletne povojne revolucionarne zgodovine Gorenjske. Vojaške partizanske enote, ki so delovale na Gorenjskem, tako zgodovino že imajo. O njihovem delovanju so napisane knjige in zborniki, vse pa imajo po gorenjskih občinah tudi domicil. Delo aktivistov OF in političnih aktivistov pred vojno, med vojno in v letih povojne graditve pa je obdelano izredno skopo, čeprav je bilo njihovo revolucio-
^ Stranjah (za zdaj) ne bodo zidali
Marca letos je bil na dnevnem redu seje občinske skupščine predlog sklepa o urbanističnem delu zazidalnega načrta stanovanjske soseske Stranje. Na tem prostoru je že 105 stanovanjskih in gospodarskih objektov, osnovna šola Stranje in se-paracija SGP Graditelj. Novi urbanistični del zazidalnega načrta predvideva gradnjo še 158 stanovanjskih objektov, trgovino, pošto, vzgojno-varstveno ustanovo ter šolsko in otroško igrišče.
In zakaj tolikšna jeza zaradi načrta? Če bi zazidali te površine, bi deset kmetov ostalo brez najdonosnejše obdelovalne zemlje. Razumljivo je, da so zahtevali odgovor: »Kako bomo živeli brez zemlje? Zakaj nam tega prej niste povedali, da ne bi vlagali v nova gospodarska poslopja in kupovali nove kmetijske stroje? Zakaj hočete zazidati najlepše njive? Kako se bodo potem preživljali ostareli kmetje? Kakšno službo bodo dobili kmetje, ki se razumejo le na obdelavo zemlje in rejo živine? Naj gredo kmetje kot nekvalificirani delavci v tovarne?«
Krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL Kamniška Bistrica sta aprila sklicali sestanek v osnovni šoli Stranje, kjer so se
skoraj vsi (le pet se jih je vzdržalo) izrekli proti temu načrtu.
Na nedavni seji občinske skupščine so spet razpravljali o tej zadevi. Po temeljiti razpravi so odborniki soglasno sprejeli sklep o arhitektonski ureditvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Stranje s tem, da se na tem območju ne grade nove komunalne naprave. Za to območje tudi ne bodo izdajali lokacijskih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš vse dotlej, dokler o tem ne odloči občinska skupščina. Hkrati bodo na občini poimensko evidentirali interesente za gradnjo hiš na tem področju. Ko bo dovolj interesentov, bo zadeva verjetno spet prišla na dnevni red občinske skupščine. Obstaja namreč sprejemljiv predlog, tudi za kmete, da naj bi najprej zazidali površine ob cesti, dovolili pa bi tudi gradnjo trgovine, nove pošte in vzgojno varstvene ustanove.
Iz pogovorov z vaščani Stranj sem ugotovil, da se strinjajo s takšno odločitvijo občinske skupščine, zato je med ljudmi spet zavladal mir. Kmetje pravijo, naj se urbanisti drugič najprej pomenijo z njimi, saj je še povsod dosti zemlje za zazida-vo, ki ni primerna za kmetijske obdelovanje.	J. Vidic
narno delo še kako potrebno in pomembno. Nekaj gradiva je sicer že zbranega, vendar je le-to razdrobljeno in hevsestransko obdelano. Politična zgodovina Gorenjske je namreč med najbogatejšimi v republiki, politično delo med vojno pa je v veliki meri odločalo o uspehih vojaških partizanskih enot.
Na sestanku v Podljubelju so se predsedniki občinskih konferenc SZDL in občinskih odborov ZZB z* Jesenic, iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Kamnika in Domžal zedinili in ustanovili stalni
delovni pokrajinski odbor aktivistov za Gorenjsko, ki bo zbiral in urejal politično zgodovino Gorenjske ter pomagal in svetoval pri vsakoletni organizaciji zborov gorenjskih aktivistov. Odbor sestavljajo znani predvojni, medvojni in povojni aktivisti, sekretarji pokrajinskega in okrožnih komitejev OF* itd. Takšno odločitev Gorenjcev je podprl in pozdravil tudi član republiške konference SZDL Franc Kimovec-Ziga, ki se je prav tako udeležil sestanka v Podljubelju.
Na sredinem sestanku so se dogovorili, da bo pokrajinski odbor aktivistov Gorenjske deloval pri medobčinskem svetu občinskih konferenc SZDL Gorenjske. V prihodnje bo treba najti tudi oblike stalnega financiranja tega odbora, ki bo za opravljanje svojega dela potreboval tudi finančna sredstva. J. Košnjek
Jerneja in Lojzeta ni pričakoval nihče
Tisoče mladincev in mladink, pionirjev in pionirk je že nosilo letošnjo štafeto mladosfi in prehodilo na stotine kilometrov z željo in ciljem, da bi bila palica s pozdravi predsedniku Titu za HI. rojstni dan 25. maja na beograjskem stadionu JNA, kjer predsednik vsako leto sprejme štafet no palico. Med temi znanimi in neznanimi nosilci štafete sta bila tudi Jernej Tolar in Lojze Gortner iz Železnikov. V nedeljo," 6. maja, zjutraj sta z manjše slovesnosti v Zelenikih ponesla planinsko štafeto prek Blegaša v Gorenjo vas. Ves dan sta hodila po stezah in cestah, ki so jih določili organizatorji štafete. Le krajši oddih in malico, ki sta jo izvlekla iz nahrbtnikov, sta si privoščila.
Ob 17. uri popoldne sta prinesla palico v Gorenjo vas, kjer naj bi štafeta prenočila. Pričakovala sta svečan sprejem štafetne palice, zastave, ki se za takšno priložnost spodobijo itd. Vendar tega ni bilo. Nikjer nikogar, ki bi ju pozdravil, sprejel palico in jo shranil do naslednjega dne, ko bi morala nadaljevati pri Skofji Loki. Nekaj časa sta čakala na mostu prek Sore in spraševala, kam naj se obrneta, kje je sprejem štafete. S papirji sta dokazovala, da sta prišla prav in da bi morala štafetno palico nekomu predati. Potem sta odšla pred osnovno šolo. Tudi tam nikogar. Na srečo ju je kmalu našel V. S. iz Ljubljane, le ta nam je tudi dal podatke za tale zapis, ki ni v ponos loškim organizatorjem štafete, ter izposloval pri šolskem hišniku, da je šta-fetna palica v šoli pričakala naslednji dan. Jernej in Lojze pa sta se, nelepih spominov na štefeto, vrnila v Železnike ...	J. Košnjek
Osnovnošolci spoznavajo gozdove
V četrtek so se v kranjski in škofjeloški občini končali gozdni pohodi učencev osnovnih šol, ki jih je v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol in Temeljnih izobraževalnih skupnosti organiziralo Gozdno gospodarstvo Kranj v počastitev 20. obletnice podjetja ter Tedna gozdov, ki ga praznujemo do 14. maja. Učenci osnovnih šol iz škofjeloške občine so v sredo obiskali gozdove v Zalilogu, na Cešnjici, v Hrastniku, na Bukovici in Sopotnici, na Konjskem vrhu in na Blegašu. Učenci in učitelji osnovne šole iz Cerkelj pa so v sredo obiskali gozdove na Senturski gori, kranjski in predoseljski šolarji in
učitelji pa so jo mahnili na Jezersko. Gozdni pohodi so bili za učence in učitelje zanimivi. Gozdarji, ki so jih vodili po" gozdovih, so morali odgovarjati na številna vprašanja o značilnostih naših gozdov in dogajanjih v njih.
Učenci tržiških osnovnih šol. pa bodo opravili gozdne pohode v petek, 18. maja. Polovica se jih bo z avtobusi odpeljala v Jelendol, druga polovica pa v Podljubelj. -jk
PoAata Sesec dni J.e P° vaseh Stej§a ? mi Planinami najpogo-
• zae!?a Pogovorov zazidalni nje. o a stanovanjsko sosesko Stradali k™.načrtu smo v Glasu že • Je tako razburilo ljudi v jan m tamkajšnji okolici?
K^enar 2a šolstvo
* Podjetja in druge > i ®Jote v tej občini zadovo-i P°dla i1^0 sv°Je obveznosti »vesticiiši družbenega dogovora o* Občin 1 v S°lstvu. Na nedavni Dr"\ske skupščine so odborni-f°Same7n Žlii Poročilo, koliko so 'e.lih Drf"a Podjetja v zadnjih treh
1 dOR0v£evala v ta namen. Družbe-?rganiJ,;r J? Podpisalo 36 delovnih V0t Podim" m enot tako domačih
v. treh le t u S ^dežem zunaj občine.
h>o 4 k*10 Po tem dogovoru ?°dietia n- 1,271 din. Posamezna ?*J je na Prispevala ravno malo,
£eh letih	Podjetje Kamnik v
S 1 693 Ofu\ Prispevalo 633.200 din, ,Vit 3257ttidl'}' T>tan 692.400 din in ia Sradn^ dln- Denar so porabili V *a DH, °sPovne šole v Komendi nJi peči Šoli v Stran'ah in J. Vidic
Slavko Kocjan
Nova zakonodaja o kmetijskih zemljiščih
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST
Pomembna novost, ki jo uvaja osnutek, je ta, da je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost namreč sodeluje pri vseh nameravanih spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč,, gospodari s skladom kmetijskih zemljišč v občini, sodeluje pri pripravah in izvedbi kmetijskih prostorskih ureditvenih operacij ter opravlja še druge naloge.
Ta kmetijska zemljiška skupnost, ki bo imela, kakor smo videli, velik pomen pri določanju kmetijske zemljiške politike v občini, je samoupravna skupnost delavcev kmetijskih in gozdno gospodarskih organizacij združenega dela ter kmetov. Kmetijska zemljiška skupnost je tudi pravna oseba ter se bo po osnutku pri njej ustanovil poseben poravnalni svet, ki bo skušal sporazumno odpraviti spore iz civilnopravnih razmerij, ki jih bo urejal x zakon o kmetijskih zemljiščih in nesoglasij, k; nastajajo v zvezi s kmetijskimi prostorsko ureditvenimi opreracijami. Pomembna novost glede na druge poravnalne svete, ki so ustanovljeni po zakonu o poravnalnih svetih iz leta 1972, je ta, da stranke ne bodo mogle vložiti tožbe pred pristojnim sodiščem, niti vložiti predloga za arondacijo in komasacijo, dokler poravnalni svet kmetijske zemljiške skupnosti ne bi obravnaval zadeve zaradi sporazumne odprave spora oziroma nesoglasij.
VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Prišli smo do spoznanja, da moramo z aemljišči skrbno gospodariti. Nekaj razlogov za to smo že navedli. Naj poskušamo te razloge na tem mestu dokumentirati. Celotna kmetijska površina se je v Sloveniji v času od leta 1947 do 1969 zmanjšala od ,1,022.000 ha na vsega 937.000 ha ali letno za nad 4000 ha. Pričakujemo, da se bo večina kmetijskih zemljišč v Sloveniji zmanjšala do leta 1990 približno za nadaljnjih 180.000 ha, od tega 60.000 ha na račun urbanizacije, 120.000 ha pa zaradi pomikanja meje pri mestnih in obrobnih zemljiščih. Tako naj bi imeli leta 1990 le še 750.000 ha obdelovalnih zemljišč, vštevši s tem, da bi s hidromelioracijskimi ukrepi osušili v travnike in njive okoli 45.000 ha zamočvirjenih dolinskih zemljišč.
Osnutek zakona >zato posveča posebno skrb varstvu kmetijskih zemljišč. Tako določa, da se zemljišča, ki so namenjena za potrebe kmetijstva, razvrstijo v tri območja, in sicer:
—	v območja, na katerih so zemljišča trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se ne sme spreminjati;
—	v območja, v katerih se lahko zemljišča uporabijo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenem z zakonom o kmetijskih zemljiščih, in
—	v območja, v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene, kot npr. za turizem, naravno-var-stvena območja in podobno.
Kmetijska zemljišča so v navedena območja razvrščena z občinskim prc&torskim planom, ki je lahko tudi urbanistični plan občine, če v skladu z naravnimi pogoji in družbenimi potrebami, z namensko razdelitvijo površin in zavarovanih območij določa zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva.
V naslednji številki:
Zemljiški maksimum
Sklad kmetijskih zemljišč v občini
Kmetijstvo prostorsko ureditvene operacije
Skupni pašniki
Druge pomembne določbe osnutka zakona o kmetijskih zemljiščih
Osnutek tudi na drug način varuje kmetijska zemljišča. Tako nalaga lastniku uporabniku oziroma imetniku kmetijskega zemljišča, da mora v splošnem družbenem interesu obdelovati zemljišče tako, da je zagotovljena trajna rodovitnost. Predvidena je tudi možnost, da lahko za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ odredi izvedbo potrebnih ukrepov na stroške obdelovalca, ki bi kršil navedeno določbo.
PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
' Predvsem osnutek določa, da bo prenehala prepoved prometa s kmetijskimi zemljišči, brž ko bo zakon stopil v veljavo.
V	zvezi s prometom kmetijskih zemljišč osnutek prevzema že dosedanje določbe, da ne more nihče niti z dedovanjem niti na kak drug način pridobiti več kmetijskega zemljišča, kot ga sme imeti po zakonu, oziroma več, kakor je treba, da se dopolni z zakonom dovoljeni zemljiški maksimum. Kdor bi pridobil več kmetijskega zemljišča, se mu bo to vzelo, in sicer brez odškodnine. Do odškodnine bo upravičen samo tisti, ki je z dedovanjem pridobil več kmetijskega zemljišča, kakor ga sme imeti.
Da bi uresničili načelo »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, določa zakon, da ima prednostno pravico nakupa kmetijskega zemljišča kmetijska organizacija združenega dela in kmet. Če je več takih interesentov, imajo prednost sosedje. Prednostno pravico nakupa ima tudi zaj kupnik, pri gozdu pa gozdno gospodarska organizacija. Sele če bi ne bilo teh interesentov, lahko kupi kmetijsko zemljišče nekmet. Osnutek zakona vsebuje tudi določbe, po katerih je navedena prednostna pravica nakupa kmetijskih zemljišč zavarovana.
V	zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči določa osnutek tudi novost, ki je v tem, da postane družbena lastnina tisto kmetijsko zemljišče, katerega lastnik najmanj 10 let ne stori ničesar, s čimer bi kakorkoli izvrševal svojo lastninsko pravico na tem zemljišču. Prav tako izgubi pravico uporabe na kmetijskem zemljišču tista kmetijska organizacija združenega dela, ki tega zemljišča ne obdeluje dve leti zapored.
ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Osnutek pozna dve vrsti zakupa kmetijskih zemljišč, in sicer dolgoročni zakup ter zakup, ki ga sklepajo kmetje za čas do dveh let zaradi posebnih razlogov, kot npr. zaradi odhoda k vojakom, na krajše delo v tujino, zaradi bolezni in podobno. Ta zadnji nakup bo potekal tako kot do sedaj, nove določbe pa so za dolgoročni zakup.
Pri dolgoročnem zakupu je pomembna določba, da mora zakupo-dajalec najprej ponuditi kmetijsko zemljišče v zakup kmetijski zemljiški skupnosti ali kmetijski organizaciji združenega dela, šele nato pa kmetu ali drugemu občanu. Kmetijska zemljiška skupnost ali kmetijska organizacija združenega dela sme dati kmetijsko zemljišče v zakup samo v/primeru, če ni mogoče s tem zemljiščem organizirati proizvodnega sodelovanja med kmetom in kmetijsko organizacijo združenega dela.
Osnutek ima tudi zelo natančne določbe o dobi zakupa. Tako doba zakupa ne more biti krajša kot 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišč, 15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitro rastočih listavcev, in 10 let, če naj rabi zemljišče drugim namenom. S to določbo so predvsem zavarovani interesi kmeta zakupnika glede njegovih vlaganj v kmetijsko proizvodnjo.
Zakupna pogodba preneha s potekom časa, s sporazumom, z odstopom, če zakupnik ne izkorišča zemljišča kot dober gospodar, obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo in če da tako zemljišče v izkoriščanje drugemu. Prav tako pa lahko zakupnik zahteva pogodbe, če bi izpolnitev obveznosti postala pretežka zaradi bolezni, onemoglosti in delovne nezmožnosti zakupnika.
V	skladu z našim družbenim sistemom in da bi se preprečilo izkoriščanje, je tudi določba, da nima pravnega učinka zakupna pogodba, s katero se zakupnina določi v obliki dela na kmetiji zakupodajalca ali v obliki deleža od pričakovanega pridelka oziroma predvidenega dohodka. Drugače pa je višina zakupnine prosta in bo seveda odvisna od ponudbe in povpraševanja. Kljub nekaterim nasprotnim mnenjem je nujno, da zakon ne določa višine zakupnine, sicer bi moral določiti tudi višino kupnine za kmetijsko zemljišče.
Zasebna prodaja na blejski tržnici }
Dve pismi nam je pred krat' kim poslal v uredništvo A. V.1 Bleda. Prvo ima naslov Mal°' marnosti na blejski tržnici, drugo pa Zakaj zasebna prodaja? P1' sec ugotavlja, da na skrom®1 blejski tržnici na dvorišču i"e' stavracije Tiger zasebniki prod«' jajo sadje in zelenjavo, ki jo k]*' pujejo od trgovskih podjetij' dražje kot je to blago v trgovl' nah. Pritožuje se tudi, da blatf? na tržnici ni označeno s cenami-Sprašuje se, zakaj je takšna p*"0' daj a sploh mogoča in zakaj tržn® inšpekcija v občini ne reagira.
Cestno podjetje iz Kranja je v sredo asfaltiralo levo avtobusno postajališče v smeri Kranj—Jesenice v Naklem. Denar je zagotovila krajevna skupnost Naklo, asfaltiranje pa je veljalo okrog 20 tisoč dinarjev. Predsednik krajevne skupnosti Naklo Janez Mohor je povedal, da bo krajevna skupnost najkasneje v 14 dneh uredila tudi strehe na obeh postajališčih. Desno postajališče ob gostilni Marinšek pa še nekaj časa ne bo asfaltirano. Počakali bodo, da bo podjetje Petrol najprej zgradilo bencinsko črpalko, nakar bodo uredili tudi postajališče.
V krajevni skupnosti pa se te dni pripravljajo na še eno akcijo. Asfaltirati nameravajo cesto Naklo—Malo Naklo—Cegelnica. Po predračunu bo asfaltiranje veljalo 260 tisoč dinarjev. Prebivalci so se obvezali, da bodo prispevali polovico sredstev, nekaj bo prispevala krajevna skupnost, del denarja pa upajo, da bodo dobili iz občinskih sredstev za posebne akcije krajevnih skupnosti. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Potrebe po novih delavcih na Gorenjskem
Premik v strukturi
Tako kot vsako leto je tudi letos služba komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj zbrala podatke o potrebah po delavcih v letošnjem letu skoraj po vseh delovnih organizacijah. Letos je bil odziv na anketo dosti velik, saj je podatke poslalo 70 odstotkov anketiranih organizacij na Gorenjskem.
Zbrani podatki povedo, da delovne organizacije potrebujejo v letošnjem letu 6522 novih delavcev. Številka je za 4 odstotke višja od lanskih prijavljenih potreb po r>ovih delavcih. V številu so upoštevani novi delavci in pa število naravnega odliva, medtem ko spremembe zaradi fluktuacije niso upoštevane.
Delovne organizacije, ki potrebujejo delavce, so letos prijavile več potreb po strokovnih kadrih kot pa lani, manj potreb pa je po priučenih in nepriučenih delavcih. Občutne potrebe po strokovnih kadrih so se pokđzale v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču, medtem ko v ostalih dveh občinah v Kranju in na Jesenicah med potrebami po novih delavcih prevladuje še stara struktura.
učenci v gospodarstvu
Delovne organizacije bodo po zbranih podatkih potrebovale letos 1935 učencev v gospodarstvu. Večina razpisanih učnih mest pa je predvidena za fante, mest za dekleta je le 19 odstotkov. Število učnih mest za te učence pa je večje od lanskega, in sicer za 21 odstotkov. 2e nekaj časa delovne organizacije razpisujejo učna mesta, za katera pa le težko dobe učence. Trenutno prevladuje med mladino želja po nadaljnjem šolanju na srednjih šolah. Letos bo na gorenjskih osemletkah zaključilo šolanje 2456 učencev, od tega pa se jih je za uk odločilo le dobra četrtina ali 659. Če število primerjamo z razpisanimi učnimi mesti, je jasno, da bo približno polovica učnih mest ostala prazna. Nekaj učencev se namreč he kasneje odloči za uk, če niso uspeli pri izpitih za vpis v srednje šole. V takšni situaciji je seveda nujno poklicno svetovanje. Začetki takšnega sodelovanja s šolami so znani že od lani.
^ Delovne organizacije najbolj potrebujejo učence v kovinski stroki (strugar, . strojni ključavničar,), v gradbenih poklicnih (zidar, tesar), elektro stroki (inštalater, obratni električar) ter v trgovini in gostinstvu (prodajalec, kuhar in natakar). Večina prostih mest in sam izbor poklicev, ki so jih prijavile delovne organizacije, pušča zelo malo izbire dekletom, zanje je predvidenih le 19 poklicev, ostalih poklicev pa je okoli 70. Dekleta lahko izbirajo med poklici v trgovini in gostinstvu tekstilni konfekciji in čevljarstvu. Zato takšna situacija dekleta bolj kot fante usmerja v nadaljevanje šolanja na srednjih šolah.
ŠTIPENDISTI
Letos bodo delovne organizacije na Gorenjskem razpisale 493 novih štipendij. Podatki o štipendijah pa se nanašajo le na gospodarske organizacije, tako da to število ne predstavlja celotne slike štipendiranja na Gorenjskem. Večina štipendij, ki jih bodo razpisale delovne organizacije, je namenjena dijakom srednjih šol s teoretičnim poukom. Zelo pa so se letos povečale štipendije za učence poklicnih šol. Teh štipendij bodo delovne organizacije razpisale 109, prav toliko pa tudi na visokih šolah. Analitik pri zavodu za zaposlovanje Joži Krajnčeva pravi, da tega pojava sicer podrobneje še niso analizirali, kljub temu pa je izrazila skrb, da se ne bi denar, namenjen za šolanje strokovnjakov, prelil v pretežni meri za šolanje učencev na poklicnih šolah. Učenci imajo namreč že s pogodbami zagotovljena sredstva med šolanjem. Vsekakor ne bi smelo pomanjkanje učencev v gospodarstvu vplivati na štipendijsko politiko delovnih organizacij v taki meri, da bi morda primanjkovalo denarja ža šolanje strokovnjakov na visokih in višjih šolah.
L. Mencinger
Za odgovor na mnenja, pripomb in vprašanja smo zaprosili trŽneg® inšpektorja radovljiške občine Stf neta Prešerna. Povedal nam je, daJe zasebna prodaja na tržnicah z za' konom dovoljena. 26. člen zakona 0 blagovnem prometu namreč trg°v' skim podjetjem dovoljuje, da lah*0 prodajajo tudi na tržnicah. Običaj?0 pa tega trgovska podjetja ne delaj0, marveč prodajajo blago zasebnikoi^ ki ga potem prodajajo na tržnicah takem primeru pa morata zasebn'K in delovna organizacija (trgovsk0 podjetje) skleniti pogodbo. Eno ofl določil takšne pogodbe je, da lah*0 zasebnik kupuje blago le pri enef1 trgovskem podjetju in to pri tistefl1' s katerim ima sklenjeno pogodbo.
Ko zasebnik poravna z zakono^1 in po pogodbi določene obvezn°st (dajatve), pa lahko prosto oblikuJe ceno. Tako potem lahko pride razlik (ki pa niso v nasprotju s pred' pisi), da je eno bTago v trgovini nejše ali pa tudi dražje kot pri zase"' niku na tržnici.
Na tržnici na Bledu prodajaj sadje in zelenjavo dva zasebna Pr° dajalca. Tržni inšpektor Stane P? šeren pravi, da ju redno nadziraj j tako pogodbe kot blago, ki mora h1 označeno s cenami. Tržna inšpekcij' je od njiju še posebej zahtevala, đ. je blago vedno označeno tako, da 0 različnih vremenskih pogojih n pride do zamenjav ali celo do odstr® nitve cen. To bo inšpekcija na tržn ci delala tudi v prihodnje. Prav taK so bili prodajalci na tržnici tudi kaznovani zaradi takšnih in podanih pomanjkljivosti. Omenjena P*, dajalca pa izpolnjujeta zakons" obveznosti.
Razen tega pa je tržni inšpekt°r Stane Prešeren povedal, da prost0 ' kjer je zdaj tržnica na Bledu, 9P'*jJ ne ustreza temu namenu. Meni. br bilo treba tržnico urbamstiČ/1 ' lokacijsko, sanitarno itd. urediti, bi omogočilo boljši nadzor in tu kvalitetnejšo prodajo.
A. Zala!"
»Tujci« naj plačajo več
Loški odborniki so med zadnjo sejo občinske skupščine v sredo» maja, soglasno potrdili predlog odloka o spremembah v zvezi s 8^0Vj(j nimi zemljišči. Leta 1971 je bil namreč sprejet republiški zakon* natanko določa, kdaj lahko občinska skupščina odda neko p&r?ev, brez javnega razpisa, torej že vnaprej znanemu kupcu. Zakon kraje^j nim organom prepoveduje predpisovati, v katerih primerih razp*s .j, potreben, ter hkrati odvzema pravico prejšnjim imetnikom nacio«a ziranih površin, da si jih zagotovijo mimo rednega razpisa.
Škofjeloška skupščina je zato že obstoječi dokument izpred šestih let ustrezno dopolnila. Po novem javni razpis ne bo potreben pri zemljiščih, namenjenih graditvi nadomestnih stanovanj, ki bi, v skladu z urbanističnim načrtom, zamenjala porušene hiše, potem pri zaokrožitvi posameznih četrti, pri svetu, ki so ga v urbanističnih dokumentih izbrali kot rezervat za objekte posameznih delovnih organizacij in pri izpeljavi cest zunaj ureditvenega območja. Javni razpisi so odveč tudi v primeru, ko parcelo želi odkupiti bivši lastnik kakega zemljišča v zazidalnem okolišu, če je slednjega oddal sporazumno in če je njegova površina večja ali vsaj enaka prostoru, pridobljenem v razpisnem postopku. Nadalje so člani občinske komisije za Zadeve invalidov in borcev NOV predlagali, naj bi brez razpisa oddajali stavbno zemljo tistim osebam, ki imajo priznano dvojno štetje posebne dobe. Prošnji sta zbora ugodila.
b0-5|ia0 lip^bled
LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525
Upravni organi skupščine ob£'. Škofja Loka opažajo, da se čase na razpise o zemljiščih zmeraj več interesentov iz kraJ zunaj meja loške komune. S P0®;.;, vitvijo poslopij in s preselitvijo k i pak obremenijo infrastrukturne jekte (vodovod, kanalizacijo, el® trično omrežje itd.), katerih nas .jj nek so domačini krili prek rea11^ prispevkov in samoprispevkov if1 v-so torej plod zavestnega seganj®^ žepe potrošnikov. Prav je, da pjo nekaj primaknejo zraven, saj bo ■ naprave uporabljali v enaki kakor sosedje. Odborniki so zateti^ delj izglasovali 10-odstotni doda1.^ ki naj bi ga poslej moral odrn^ vsak, kdor manj kot eno leto P^ Jg-redne dajatve. Višek zbranega P^ narja nameravajo odvajati v ski obnove šolskih poslopij in v dru*
fonde za izgradnjo infrastruktu v Zdaj ga bodo investirali predvseflj.^ dokončanje osemletke ob naseJ Podlubnik.
razstava in prodaja
NA BLEDU
Spominska plošča učitelju Mokorelu
F7a
festivalna dvorana
bled od ffiLULdo MJŠIM
• pohištvo •preproge •zavese •gospodinjski stroji
odprto vsak dan od "flOO do "09 ure murka	tudi v nedeljah
Pohištvo artur is°i„
ostalo pohištvo 6%
^azen izdelkov Krasoprema)
Hladilne	3.,
skrinje	°
reklamna prodaja
omario za čevlje ii. a 0d190-285 din
brezplačna
dostava in montaža
kredit do 15.000 din
murlia
	
B	/
^OPUSTI IN REKLAMNA PRODAJA TUDI v NAŠIH POSLOVALNICAH V LESCAH IN NA JESENICAH OD 5.5.-28.5. 1973
Pred kratkim je predsednik krajevne organizacije zveze borcev Žirovnica Anton Mežnarc obiskal So-dražico, kjer se je s tamkajšnjimi nekdanjimi borci in prosvetnimi delavci dogovoril o odkritju spominske plošče učitelju Viktorju Mokorelu-Zmagu.
Učitelj Viktor Mokorel-Zmago je bil rojen 10. julija 1908 v vasi Pirče ob Kolpi v kočevski občini, na meji s Hrvaško. Njegov oče je bil avstrijski orožnik. Umrl je, ko je bil Viktor star štiri mesece. Mama, vdova, je sina in hčer preživljala z dnino.
Viktor je maturiral na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Leta 1928 je odslužil vojaški rok v Sarajevu. Po vojaščini je dobil prvo službo kot učitelj v Kropi, kjer je bil od 1930 do 1932. Na Zgornji Dobravi pri Kropi je bil takrat upravitelj šole Stane Žagar. Viktor Mokorel in Stane Žagar sta se spoznala 1930. leta. Vse do smrti sta ostala prijatelja in nedvomno so se Mokorelovi politični nazori oblikovali prav v prijateljevanju z Žagarjem.
Leta 1932 je bil Mokorel premeščen za učitelja na osnovno šolo na Breznico v jeseniški občini, kjer je t učiteljeval štiri leta. Nekdanja občina Breznica, v kateri je učil, je rojstna zibelka številnih znamenitih mož: Franca Prešerna, Franca Finžgarja, Janeza Jalna, Matije Čopa in Antona Janše. Prebivalci krajevne skupnosti Žirovnica se ga še dobro spominjajo, kako je govoril na proslavah, posebno ob državnih praznikih, kako je dvigal ponos slovenskega kmeta in delavca, kako je bičal z besedami tiste, ki se plazijo za tujci in za njimi pobirajo drobtinice. Plod Mekorelovega učenja je dozorel pet let po njegovem odhodu z Gorenjske. S ponosom lahko zapišem, da so skoraj vsi nekdanji Mokorelovi učenci sodelovali v narodnoosvobodilnem boju in da na
področju, kjer je Mokorel nekoč učil, domobranci niso nikdar ilspeli postaviti postojanke, niti pridobiti ljudi.
Napredno Mokorelovo delovanje ni ostalo nezapazno režimskim politikom in policiji. V stari Jugoslaviji so napredne učitelje, ki so »preveč« širili svobodoljubne misli, kazensko premeščali v Prekmurje. Tja so poslali tudi Mokorela in njegovo ženo Marijo. Že prvo leto učiteljevanja na Breznici je Mokorel spoznal učiteljico "Marijo Rabič, Jeseničanko, hčerko obrtnika, s katero se je 1935. leta poročil. Njegova žena še živi na Jesenicah.
Na jesen 1936 sta bila Viktor in Marija premeščena »na osnovno šolo v Domanjševce v Prekmurju, leto dni pozneje pa na osnovno šolo v Zgornji Leskovec pri Ptuju, kjer sta ostala vse do okupacije.
Maja 1941. so ga Nemci internirali in odgnali v izgnanstvo v Srbijo. Žena Marija se je medtem s sinom vrnila k staršem na Jesenice.
Mokorel je bil rojen v kraju, ki je takrat spadal v Ljubljansko pokrajino. To je izkoristila njegova žena in v Ljubljani dobila potrdilo, da se ji mož lahko vrne iz izgnanstva, ker* je pač iz Ljubljanske pokrajine in ne s Štajerske. To je pomenilo, da o njegovi usodi lahko odločajo le italijanske in ne nemške oblasti.
Avgusta 1941. leta se je vrnil v Ljubljano, kjer se je takoj vključil v 'osvobodilno fronto. Od 1942 do zime 1943 je bil sekretar rajonskega komiteja Kočevska Reka. Bil je tudi vršilec dolžnosti politkomisarja Kočevskega bataljona (poleti 1942). Bil je odposlanec na zboru v Kočevju oktobra 1943. Potem je bil premeščen za sekretarja rajonskega komi-, teja Sodražica, kjer je padel 15. maja 1944.
9. junija letos mu bodo v £}odražici odkrili spominsko ploščo. Slovesnosti se bodo udeležili tudi učenci ži-rovniške osnovne šole, borci in upokojenci. V programu bo sodeloval pevski zbor iz Žirovnice, ki ga vodi ravnatelj osnovne šole Marjan Jemc.
Glede na to, da sem bil štiri leta Mokorelov učenec, sem v knjigi Zločin pri Lenartu obširno opisal njegovo življenje in okoliščine smrti. Tako bo ostal ohranjen .svetel lik ljudskega učitelja iz Krope in Žirovnice.	Jože Vidic
Mladi taborniki gradijo
»Verjamem v mlade, v njihovo delavnost, poštenost in iznajdljivost,« pravi starešina odreda Jeklar z Jesenic Božo Pančur
Jeseniška občinska zveza tabornikov združuje pet odredov mladih tabornikov, ki imajo svoje sedeže na Jesenicah, v Kranjski gori, Mojstrani, Martuljku in v Žirovnici. Med njimi je najbolj številčen odred Jeklar z osmimi četami. Odred Jeklar vključuje kar 430 članov, največ šoloobveznih otrok, učencev v gospodarstvu in drugih. Odred uspešno vodi že sedem let dolgoletni tabornik Božo Pančur," ki z veliko ljubeznijo in razumevanjem opravlja svoje delo. Trdno veruje v mlade, oni mu zaupajo, rezultat pa je trdna in čvrsta organizacija, ki skorajda vsako nedeljo organizira izlete, tekmovanja. Iz medsebojnega zaupanja in razumevanja se je rodilo ie več idej, ki niso bile zgolj ideje, temveč so se uresničevale v uspelih akcijah.
»Jeseniški taborniki izhajamo iz osnovnih načel taborniške organizacije, ki vsebujejo predvsem negovanje tradicij NOB, vzgojo, spoštovanje, tovarištvo, razne značilne taborniške dejavnosti in v tej zvezi vzgoja mladih za splošni ljudski odpor,« pravi Božo Pančur. Za taborniško dejavnost je med mladimi precejšnje zanimanje, le strokovnega kadra je premalo, takega ka-
dra, ki bi neprestano delal z mladimi. Mladi so po mojem prepričanju pripravljeni delati, le nenehno jih je treba spodbujati.«
»Mladi jeseniški taborniki so vedno prisotni ob vseh večjih in manjših prireditvah in akcijah. Za katero vrsto dejavnosti pa je največje zanimanje?«
»Naši taborniki se vedno radi udeležujejo vseh pohodov ter manifestacij v okviru občine. Med njimi je precej zanimanja predvsem za izlete v naravo, ki pa so včasih tudi poučne ekskurzije. Ob letošnjem 27. aprilu in 1. maju smo organizirali izlet v Cerkno, ki se ga je udeležil« kar 132 tabornikov! Mladi so bili z izletom zelo zadovoljni, saj so si ogledali šolo in bolnico Franjo. Med mladimi je tudi veliko zanimanje za zimska športna tekmovanja in seveda za taborenje. Pri tem pa je večina njihovih staršev zelo zadovoljna, da mladi aktivno delajo v taborniški organizaciji.«
»Kako je z dotacijami in s finančnimi sredstvi?«	.
»Ne moremo se pritoževati, čeprav bi, jasno, radi imeli več denarja. Predvsem bi radi nabavili več športnih rekvizitov, ki pa so zelo
dragi. Pred tremi leti nam je pogorela vsa oprema, organizacije in kolektivi so nam priskočili na pomoč in kupili smo si novo. Tudi sami ne držimo križem rok in smo si nekaj opreme nabavili s prostovoljnim delom.«
»Katere so prostovoljne akcije vaše organizacije?«
»V Planini pod Golico imamo svoj dom, ki pa smo ga sprejeli v upravljanje v slabšem stanju kot je sedaj. Večinoma s prostovoljnim delom smo ga dvignili in opravili vsa urejevalna dela. Zdaj pa gospodarimo tako, da vsa sredstva, ki jih dobimo z domom, vračamo v dom, saj je vedno treba kaj popraviti.
Že lani smo hoteli obnoviti tudi partizansko bolnico na Mežaklji, a šele letos se bomo lotili njerte obnove. Opravili bomo vsa urejevalna dela, za materialne stroške bodo morali seveda denar prispevati drugi.
s
Vojne akademije odpirajo vrata tudi učencem poklicnih šol
Kakor so nam sporočili iz Zveznega sekretariata za narodno obrambo, bodo letos v akademije JLA začeli sprejemati dijake vseh štiriletnih srednjih Sol v državi, pa tudi učence triletnih poklicnih Sol, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Prej so bila namreč vrata vojaških, visokošolskih zavodov odprta samo diplomantom čisto določenih izobraževalnih ustanov druge stopnje.
Gre torej za bistveno novost v oziroma kemije. Ce so uspešno najnovejšem razpisu, ki ga je pred prestali vse preizkušnje, bodo de-
kratkim objavila personalna uprava Zveznega sekretariata NO. Na vojne akademije se lahko prijavijo še vojaki med rednim služenjem kadrovskega roka, nadalje gojenci rezervnih podoficirskih šol ter aktivni podoficirji, katerih kvalifikacije ustrezajo zahtevam razpisa. Kandidati lahko izbirajo med Vojno akademijo kopenske vojske, Visoko tehnično šolo kopenske vojske, Letalsko vojno akademijo, Letalsko-tehnično vojno akademijo, Mornariško akademijo in Vojnoekonomsko akademijo. Večina od teh ima dve ali tri specializirane študijske smeri Dijaki srednjih in učenci poklicnih šol, ki želijo postati varovanci ene izmed omenjenih ustanov, morajo doseči najnlanj dober uspeh, obenem pa morajo biti rojeni leta 1953 ali kasneje. Poleg naštetega razpis zahteva, da kandidati s končano triletno poklicno šolo obvladajo osnove tehničnega znanja, ki jim bo olajšalo obvladanje študijskega programa,, in da opravijo sprejemni izpit iz matematike in fizike
ležni brezplačnega šolanja, prehrane, stanovanja, obleke in obutve, JLA pa bo krila tudi stroške nabave učnih potrebščin in zagotovila potrebno zdravstveno zaščito. Plačana dobijo celo potovanja na počitnice in dopuste. Slehernemu gojencu pripada manjši vsakomesečni znesek, namenjen osebni potrošnji — ali, drugače povedano, neke vrste žepnina. Po opravljenem šolanju mu avtomatično priznajo čin podporočnika. V službi pri JLA mora potem ostati vsaj dvakrat dlje kot je trajal študij. Diplome katerekoli vojne akademije so seveda enakovredne diplomam civilnih fakultet.
Roki prijave v Letalsko akademijo in v Letalsko-tehnično akademijo potečejo t. julija, v ostale štiri pa 1. septembra 1973, zato ne kaže odlašati. Prošnje naj kandidati predložijo občinskim organom za narodno obrambo, kjer razpolagajo s podrobnimi informacijami o vpisu, zahtevah, pogojih in načinu šolanja na vojaških zavodih.
Vsako leto letujemo tudi v Istri in za letos bomo za naše letovanje sami naredili montažno kuhinjo. Računamo, da bi nas stala, če bi jo kupili, okoli 80.000 dinarjev, s prdfetovolj-nim delom pa bomo prihranili najmanj sedem milijonov. Železarno Jesenice smo že zaprosili za staro železo — pločevino, mi pa bomo vrnili drugo železo, ki ga bomo zbrali z nabiralno akcijo. V Železarni so nam že ugodili in računamo, da bomo uspeli. Vsak bo prispeval nekaj svojega prostovoljnega dela pač po svojih zmožnostih. V naših vrstah pa so ljudje razi>ih poklicev kot varilci, tehniki in drugi in vsi so obljubili, da bodo delali.«
j D. Sedej
Jfl^ W m	r
%Jf JL# Jm 0
Sobota — 12. maja 1973
Knjiga za najmlajše

Pionirska knjižnica v Kranju je pripravila v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju razstavo Knjiga za najmlajše. Razstava je kronološki prikaz založniške skrbi za otroško knjigo pri nas od tridesetih let pa do danes. Pred vojno je skrbela, za otroško knjigo le knjižnica Mladinske matice, celo slikanice niso bile tej založbi neznane, sicer pa so izhajale knjige Ribičiča, Seliškarja in Bevka. Med povojnimi izdajami zbirk otroške knjige namenjene najmlajšim je na prvem mestu Mladinska knjiga, kije za sedaj edina založba pri nas, ki skrbi le za mladinsko knjigo. Razstavljene so knjige iz zbirk Zvezdica, Najdihojca, Velika slikanica, Čebelica in drugo. Med zbirkami ostalih založb omenimo še Kurirčkovo knjižnico, Matjaževo knjižnico in drugo. V vitrini je tudi prikaz, kako nastaja slikanica oziroma knjiga za otroke. V eni od vitrin pa so zbrani za primerjavo tudi primerki slikanic in knjig, katere so strokovnjaki ocenili kot kič. Razstavo je pripravila prof. Berta Golo-bova. Na sliki: otvoritve sta se med drugimi udeležila tudi mladinska pisatelja Branka Jurca in Anton Ingolič. — L. M. — F o to: F. Perdan
In večno šume gozdovi
Aprilsko sonce me je zvabilo v naravo. Komaj pol ure sem hodila proti gozdu in že sem se znašla pod staro košato bukvijo. Sedla sem na eno izmed njenih debelih korenin in jo zaprosila, naj mi kaj pove o svoji preteklosti. Tedaj je zašumelo v njeni krošnji in staro drevo je sprego vorilo z globokim otožnim glasom: »Poslušaj me, dekle: Stara sem 70 let. Drobna ptica je prinesla žirek in ga spustila na zemljo. Tam se je dobro počutil in ko je prvi dež razmočil zemljo, je pokukal iz zemlje čisto majčken kalček — čez nekaj tednov sem že gledala v svet; ta se mi je zdel zelo lep.
Vsako jutro me je obsijalo toplo sonce in moja majhna krošnja je bila takrat tako zelena; včasih pa mi je primanjkovalo vode, takrat sem trpela in prosila sonce, naj se umakne za oblake in naj na zemljo pošlje hladen dež. Včasih me je majal veter, da bi me skoraj izruval, toda bila sem močna, želela sem živeti — Neke zime bi skoraj omagala, težak sneg je naletaval na moje veje in mi polomil skoraj polovico drobnih ko-ščic, a čas zaceli rane, rasla sem in rasla in končno sem postala močna in odporna.
Izmed vseh letnih časov imam najraje pomlad. S svojimi zelenimi očmi gledam sestre, ki rastejo okoli mene; gledam plahe srne, ki se veselijo, da jih ni zadela lovčeva puška; gledam zajčke, ki se ustavljajo ob mojih koreninah; gledam sinje nebo, ki je spomladi tako čisto, kot je bistra hladna voda v gorskem je-jezeru; poslušam ptiče; najsrečnejša sem takrdt, kadar poslušam šumenje svojih tovarišic, katerim se tako rada pridružim, če le zapiha veter skozi moje z listi porasle veje.
Poleti, ko je bilo najbolj vroče, ko je od vsepovsod vel vonj po rožah, sem delala senco utrujenemu kmetu, ki se je odpočil pod mojo krošnjo. In jeseni, ko me je narava plačevala za ves trud, takrat sem se tudi jaz odela v pisano barvno oblačilo, da me je občudoval prenekateri popotnik. A kmalu je moje ogrinjalo porjavelo in tedaj je tiho zdrknilo na tla, na vlažno trudno zemljo.
A nekega decembrskega dne, ko smo vsq počivale pod tiho zimsko odejo, so zamolkli udarci sekire zmotili naš mir. Vse smo se ozrle v smer, od koder so prihajali grozeči glasovi. Zagledale smo žalosten prizor: človek s sekiro v roki je sekal mlado smreko, najlepšo med vsemi smrekami, ki je rasla čisto sama na robu gozda. Slabotno je zastokala, ko je padla na zasnežena tla, me pa, ki smo gledale ta prizor, smo žalostno zaječale. Toda človek je hitro zgrabil drevesce in ga strpal v svoj avtomobil ter se z njim odpeljal proti mestu.
In spomladi, ko je sneg odlezel, ko sem se že odela v svojo zeleno obleko, je nekega sončnega popoldneva prišla skupina ljudi. Bili so veseli, smejali so se in njihovo petje je odmevalo med drevesi. Razveselila sem se človeške družbe, ker sem bila že pozabila' na človeka s sekiro. Toda glej, takrat, ko je bilo veselje največje, je deček potegnil iz žepa majhno škatlico in že je zagorelo v bližnjem grmovju. Gost dim se je dvignil proti nebu, rdeči plameni pa so prihajali vedno bliže in že so lizali moje korenine.
Ptički so strahoma odleteli iz moje krošnje in tudi polh, kije imel stanovanje- v mojemdeblu, je pobegnil. Zajokala sem in grenke debele solze sq kapale na rdeče zublje, da so se potuhnili v dim.«
Stara bukev je obmolknila in otožno zašumela. Vsa drevesa v bližnjem gozdu so spremljala njene zamolkle glasove.
In še zadnjič je spregovorila: »Prosim te, dekle, povej ljudem, naj ne nosijo s seboj majhnih škatlic z vžigalicami, kadar prihajajo k nam.«
Dvetka Marš, Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj za »Teden gozdov«
KMsm
ŽIVIL. AI
Jaka Jeraša v vlogi Seviljskega brivca
V soboto bodo uprizorili v ljubljanski Operi Rossinijevega Seviljskega brivca. V glavni vlogi bo nastopil Jeseničan Jaka Jeraša, zato je tudi med Jeseničani za predstavo veliko zanimanje. V operi bo pel tudi Andrej Kosem z Jesenic.	D. S.
Karikaturisti med seboj
%JB'
Sobota — 12. maja 1973
Ljubljana je te dni spet enkrat prizorišče izredno zanimivega kulturnega dogodka: v prostorih Mestne galerije so namreč minuli četrtek odprli razstavo del 148 tujih in domačih mojstrov humorja in satire, zbranih na III. mednarodnem bienalu karikature brez besed, ki ga vsake dve leti organizira tednik Pav-liha.
Gre za neke vrste pregled dosežkov, katerih zgovornost ne potrebuje nobenega pisanega komentarja in je,zato jezikovno neodvisna, univerzalna. Likovna sporočila avtorja iz 19 dežel tematsko niso omejena, saj zaobsegajo najrazličnejše zvrsti — od družbene satire do neangaži-ranega razpoloženjskega humorja. Posebnost bienala letos je rekordno število sodelujočih, drugače pa se prireditev, že tretja po vrsti, v ničemer ne razlikuje od prejšnjih dveh. Namesto nagrad ali kakršnegakoli razvrščanja v kvalitetne razrede namerava prireditelj izmed udeležencev izžrebati več srečnežev, ki bodo potsm dva dni gostje ĆP Pavliha.
Naj povemo, da je osnovni cilj srečanja, na katerega so Ljubljančani povabili skupno 52 karikaturistov, izmenjava mnenj in izkušenj ter seveda spoznavanje naše samoupravne družbene ureditve, naših ljudi, krajev in naravnih lepot. Trajalo bo, začenši s 17. majem, tri dni.
Ker je za javnost nedvomno najbolj privlačna sama razstava,
velja omeniti, da sta jo pripravila organizacijski in častni odbor. Slednjega vodi podpredsednica IS SRS dr. .Aleksandra Kornhauser. Vstopnina za odrasle je 1 dinar, za učence, vojake in skupine nad 10 oseb pa po 50 para. Izdali so tudi poseben katalog, ki ga je v obliki izredne številke (24 strani) natisnil Pavliha. Katalog stane 2 din in prepričani smo, da bo spravil v dobro voljo slehernega, celo najhujšega čemerneža. (-ig)
MILAN VAVKO ČEŠKOSLOVAŠKA
nsm;
Iskra — Elektromehanika Kranj v Z P Iskra Kranj
razglaša
prosta delovna mesta
15 čistilk
v novem obratu avtomatskih telefonskih central na Laborah pri Kranju.
Pismene prijave pošljite do 31. maja 1973 na kadrovski oddelek Iskre-Elektromehanike Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4.
Alpina
tovarna obutve Žiri objavlja prosto delovno mesto
poslovodje prodajalne obutve »Alpina«
Škofja Loka, Mestni trg 23
Od kandidatov zahtevamo, da poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje:
da ima strokovno izobrazbo visoko kvalificiranega trgovskega delavca s 3 leta prakse v trgovini z obutvijo ali kvalificiran trgovski delavec z najmanj 5 let prakse v trgovini z obutvijo, da ni kaznovan zaradi gospodarskega kriminala ali discipline v podjetju, da ima sposobnost za delo z ljudmi. Za sprejem na delovno mesto poslovodje je postavljen pogoj poskusnega dela 3 mesece.
Prijave na razpis s priloženimi dokumenti in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Alpina tovarna obutve Žiri, 64226 Žiri.
Občinska strelska zveza v Kranju
razpisuje delovno mesto
administratorja — računskega referenta
za polni delovni čas. * .
Pogoji:
srednja šola ekonomsko-administrativna ali sorodne smeri, 10 let delovnih izkušenj v administraciji, delno znanje' enega tujega jezika.
Kolkovane prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi, delovnih izkušnjah in splošnih pogojih, naj pošljejo kandidati do 20. 5. 1973
Nastop službe je zaželen s 1. 6. 1973.
Podrobne informacije daje administracija Občinske strelske zveze Kranj, Trg revolucije 1 (tel. 23-847)
Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj proda na licitaciji tovorni TAM 5500»
5 ton, letnik 1968, vozilo je v dobrem stanju.
Licitacija bo v sredo, dne 16. maja 1973 ob 10. uri v Kranju, javn^
skladišča na železniški postaji.
Ogled vozila od 8. ure naprej prav tam.
Vsi interesenti pred licitacijo položijo 10 % kavcijo.
S
Posredujemo prodajo karamboliranih osebnihavtomobilov:
osebni avto VW 1300, letnik 1965
Začetna cena 6000 din 9
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj.
Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 16. maja 1973 do 12. ure.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
Razpisna komisija trgovsko proizvodnega podjetja
Zarja Jesenice
Titova 73
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
direktorja TOZD Industrija — obrt
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev po predpisih še naslednje pogoje: •
diplomirani inženir strojništva, kemije ali elektro in 6-letna praksa v kovinski, kemijski ali elektro industriji; Rok za sprejem ponudb je do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev i" dokazilih o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter potrdilom o nekaznovanju, naj kandidati naslovijo na podjetje — kadrovsko socialna služba. Stanovanja ni na voljo.
marta I [odgovarjal
mn^u i?.12 Radovljice - Rada bi noX obleke za poletje. Obleko bi "sua za boljše priložnosti. Ne mo-odločiti za barvo, kroj ter
»oka ifLaga- ~ Stara sem 17 let- vi" in^ 104 cm. Imam rjavo zelene oči ln ^mnokostanjeve lase.
Bluza iz prejšnjih let, posebno če je krojena zelo resno v klasičnem stilu-, ni več zanimiva. Povsem drugačna pa bo, če na ovratnik pripnete umetno cvetje, ki je spet zelo čislano, ali pa si pripnete okoli vratu ogrlico iz debelih barvastih kroglic.
jahkeeA- T 0bleka naj bo iz bod0 %■ uLskanega blaga. Barve naj nja m^ahne kot t0 Podlaga letoš-ni*ast i 0bleka ie mini. ima ko-i"ahl0 nZreZu pod Premi je rezana in je moJagU ana- 0d Prereza navzdol hrbtu zvontasta. Zadrga je na
Krompirjeva solata bo sočnejša, če zrezan krompir najprej polijemo s toplo vodo in šele potem dodamo olje in kis.
Madeži na iglani preprogi
Zelo je važno, da tako kot povsod drugod, tudi na iglanih preprogah odstranimo madeže takoj. Naj nas ne zavaja, da so te talne obloge pač sintetične, in da bomo madeže lahko čistili tudi kasneje.
Madeže od piva, vina ali likerjev najprej vpijemo s krpo, nato pa mesto očistimo s peno za čiščenje iglanih preprog.
Kapljice krvi očistimo z mrzlo vodo, nato pa s penastim čistilom.
Maščobe osušimo z mehkim papirjem ali krpo, nato pa s čistilom. Po potrebi pa še s tetraklorogljikom ali trikloretilenom.
Madeže od kemičnih svinčnikov očistimo s špiritom, nato pa še s čistilom za iglane preproge.
Urin vpijemo s pivnikom ali krpo. Madež navlažimo z rahlo okisano vodo, nato pa s penastim čistilnim sredstvom.
• Pri čiščenju preproge ne smemo drgniti, pač pa madeže odstranjujemo le z vpijanjem.
sta v sadežu, krepita stene krvnih telesc, zato je grenivka priporočljiva za ljudi z arteriosklerozo ter pri obolenjih z razširjenimi venami.
Jabolka čistijo kri. Po zaslugi pektina, ki je v jabolkih, se zmanjšuje količina holesterola v krvi. Tanin, ki je v jabolku, pa krepi mišice. Za jabolko in grenivko pravijo, da sta najboljša prijatelja našega srca.
Ob vročih dneh
Tudi pomladni meseci so prav lahko zelo topli, če ne vroči. Toploto še težje prenašamo, če pride nenadno, brez posebnega prehoda. Da bi lažje prenašali toploto, morda nasvet ali dva.
—	Kadar nam je najbolj vroče, si zaželimo pod tuš ali v kad. Vendar pa ne točimo mrzle vode, ker se bomo kmalu po kopanju spet potili, saj bo mrzla voda še pospešila kroženje krvi. Raje si pripravimo mlačno vodo ali mlačen tuš.
—	Uporaba deodoranta je v toplih dneh neobhodna. Zvečer si pazduhe umivamo z dezodo-rantnim milom, vsako jutro pa uporabimo deodorant, ki nam najbolj ugaja. Še posebno bomo sveži, če bomo v vročih dneh ob jutranji negi z deodorantom naprašili tudi trebuh in del hrbta.
—	V vročih zaprtih prostorih je neznosno delati. Hitro se osvežimo med delom, če od časa do časa stopimo v umivalnico in namočimo roke do komolcev v hladno vodo.
—	Če je stol, na katerem med delom sedimo, prevlečen s ska-jem ali kakim drugim plastičnim materialom, bo sedenje na takem sedežu ob vročini neznosno. Za stol si zato sešijmo majhno blazinico iz bombažnega blaga.
Tapete
Črtaste tapete navadno polagamo samo v dveh smereh, vodoravno in navpično. Povsem nekaj drugega pa je, če tapete položimo diagonalno. Tak način je primeren, kadar oblagamo samo eno steno ali pa posebno majhen in ozek prostor. Najprej položimo tapeto, tako da bodo črte potekale iz kota v kot, ostale dele tapet pa položimo vzporedno s prvim kosom. Za takšno polaganje moramo imeti nekaj več tapet kot običajno.
Enostaven obešalnik
Drobnjakova omaka
Potrebujemo: 2 veliki žlici drobno narezanega drobnjaka, 2 trdo kuhani jajci, 2 kuhana krompirja, malo čebule ali šalotke, sol, poper, kis in olje.
Krompir skuhamo, prav tako jajci, drobnjak pa drobno narežemo. Olupljena jajca naribamo, prav tako tudi olupljen še topel krompir. Nato solimo, poporamo, prilijemo kis in olje, dodamo malo naribane čebule ali šalotko in vse skupaj dobro premešamo. Omako postavimo na hladno.
Na sliki ni zadnji krik abstraktne umetnosti, pač pa zelo praktičen obešalnik. Namenjen je moškim oblekam. Na zgornjo prečko obešamo hlače, krivina pa je namenjena suknjiču. Obleko, ki jo nosimo za vsak dan, navadno čez noč ne obešamo v omaro. Na takšnem obešalniku, v trgovinah se dobe tudi leseni, pa se obleka čez noč prezrači in zravna. Obešalnik na sliki je narejen iz ukrivljene plastificirane kovinske cevi.
12. maj- mednarodni dan medicinske sestre
Na današnji dan pred 153. leti je bila rojena v Firencah prva medicinska sestra v današnjem pomenu besede Florence Nightingale.
Čeprav so ljudje vedno težili k temu, da si pomagajo med seboj predvsem v družini sami, so se tu pa tam našle osebe, ki so pomagale tudi neznanim ljudem. Posebno v času epidemij, naravnih nesreč in v vojni se pojavlja vse večja potreba po taki organizirani stalni službi. Pomoč ranjenim in bolanim so vse do začetka delovanja Florence Nightingale, ponekodjja še danes, nudili preprosti ljudje v glavnem prostovoljno po svojih močeh in znanju, na kar jih je gnalo v večini primerov mistično ali religiozno prepričanje, kot so to npr. samaritanske, usmiljene sestre in razne redovnice. Kot posledica nezadostne izkušenosti in dobrovoljnosti usmiljenk, ta pomoč ni bila niti dovolj učinkovita niti zanesljiva.
Posebno žalostne izkušnje je imela Florence Nightingale v času krimske vojne leta 1854, kar je imelo za posledico, da je vse svoje življenje posvetila edini nalogi — ustvarjanju profesionalnega visoko-strokovnega osebja, katerega edina dolžnost bi bila pomagati bolnikom. To bi morala biti po njenem mnenju strokovna organizacija, navezana na versko, rasno in plemensko pripadnost in profesionalno osebje, ki mora pomagati vsakemu nemočnemu človeku, zato ker je človek — brez kakršnekoli diskriminacije.
Veličina dela Florence Nightingale je ravno v tem, ker je prva, ki je od dobrovoljne in verske aktivnosti ustvarila visoko strokovni etični poklic medicinske sestre, katere organizacije delujejo v 74 državah, ki so združene v mednarodno organizacijo — ICN (International Council of Nurses oz. Mednarodno združenje sester), s sedežem v Ženevi,.	•
V čast Florence Nightingale prireja Mednarodno združenje medicinskih sester — ICN vsako četrto leto v mesecu maju, kongres nacionalnih organizacij medicinskih sester. Letos je mednarodni kongres medicinskih sester v Mexico Cityju. Odprl ga bo predsednik mehiške republike.
Čeprav je zamisel Florence Nightingale bila visoko etična in visoko humana, je v posameznih državah njena dejavnost naletela na omahovanja in odpore. To je bilo posebno značilno za Avstro-Ogrsko monarhijo (v katerem sestavu je bila tudi današnja Slovenija), kjer so pri negi bolnikov imeli monopol razni verski redi (redovnice). To je bil eden glavnih razlogov, da je prva slovenska medicinska sestra Angela Boškin (rojena leta 1885 v Pnevmi pri Gorici, danes živi v rodnem kraju Stari Gorici), diplomirala leta 1914 na Dunaju. Po končani prvi svetovni vojni je prišla v Ljubljano, kjer tudi s pomočjo naprednih zdravnikov ni mogla dobiti zaposlitve v nobeni zdravstveni ustanovi, ker je imela ćlržava pogodbo z redovnicami. S podporo naprednih slovenskih zdravnikov je takratna narodna vlada Slovenije v Ljubljani izdala odločbo, da se ta prva medicinska sestra pošlje na Jesenice, kjer so bile izredno težke socialne razmere, z nalogo, da pomaga raznim dobrodelnim ženskim organizacijam za pomoč revežem. Po vojni je bila revščina velika, a potrebe po socialni dejavnosti še večje. Za to delo država ni imela pogodbe z redovnicami.
Tako je Angela Boškin pri svojem delu na Jesenicah spoznala, da je nujno potrebno organizirati posebno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki jo je potrdila tudi vlada v Ljubljani in tako je leta 1920 prvič na Slovenskem ustanovila »Posvetovalnico za matere in dojenčke«, ki je delovala v stavbi današnje Obratne ambulante Železarne Jesenice. Tedanje delo Angele Boškinove je na Slovenskem začetek ne samo posvetovalnice za matere in dojenčke, pač pa je to tudi prvi začetek organiziranega patronažnega in socialnega dela ter nege bolnika na domu.
Sestra Boškinova je pred 52 leti s svojim delom in zgledom prebila led poklicu medicinske sestre pri nas. Nekaj let njenega pionirskega dela na Jesenicah in zgleda je bilo dovolj, da so organizatorji socialno medicinskih institucij spoznali vrednost novega sestrskega poklica in začeli pri svojem delu zahtevati več neposrednih šolanih pomočnic. Zato je bila leta 1924 ustanovljena pri nas prva sestrska šola.
Zahvaljujoč družbenemu napredku in skrbi, ki jo kaže družba, imamo danes v Sloveniji devet srednjih in eno višjo šolo za medicinske sestre. Poleg tako velikega števila zdravstvenih šol, pa še danes nimamo dovolj medicinskih sester.
Mali začetki delovanja Florence Nightingale, katere delo so nadaljevale mnoge brezimne medicinske sestre, kot tudi veliko in težavno delo sestre Boškinove, je pustilo poseben pečat na Slovenskem in zasluži vedno našo globoko zahvalo.
Kot mali del te zahvalnosti in spomin na vse znane in neznane medicinske sestre, slavimo rojstni dan prve medicinske sestre Florence Nightingale 12. maj kot mednarodni dan medicinske sestre.
Društvo medicinskih sester Kranj
^ TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
I ——.—r— Velika izbira ženskih oblek v
r 1 9--J trgovinah Triglav v Kranju,
Kamniku in Tržiču
SMO ZA VAS«IZBRALI SMO ZA VAS«IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO
?ev,ji inJ"\Primerni lahki, zračni K°Tvl?A™0Idel MI"A. izdelek PE-mo|kl t Jf nala*č, da bodo nafti n°Se. fej® v vr°čih dneh lepi pod
V keige h J , je 12 nuhuka in boksa pa v v"h
«5,00 din
V Elitini prodajalni »Pri Kranjcu« so pravkar dobili od KOMBITEKSA Bihać izredno lepe frotire večjih modernih vzorcev in enobarvne. Širina 0,80 cm. Cena: 22,10 in 24,80 din
Prijetno mehki in obenem moderni so tile mohair puloverčki in jopice s kratkimi rokavi, izdelki ANGORE in RAŠICE. Dobite jih v blagovnici KOKRA na Titovem trgu v zlatoru-meni, opečnatordeči, roza in modri barvi, v kompletu ali posamezno. Cene: pulover 198,20, jopica 192,10, deklifiki puloverček z belim gornjim delom pa 88,40 din
Kopalke tudi zanj. Iz kvalitetne sintetike, ki se hitro posufii, modernih vzorcev in enobarvne kopalke, dobite na moSkem oddelku KOKRE v pritličju GLOBUSA Izdelki BETI in PLETENINE
Cene: 53,60 do 136,50 din
Česa še ne vemo o sadju
Več'
Potrebi!® sadJa ima vitamthe, ki so vr8te o'/8 naše zdravje. Nekatere a Pa imaj° P°le8 vsega ? saduL zdravilne učinke. Včasih oolezen pomagamo zdraviti kako UŽivam0SeVeda tako' da ga P°g°steJe
2ija.a^i: i^ajo zelo veliko magne-
^ladem zij' ki ga Je veliko v
inašitn sfor8anizmu, počasi izginja z Doi,-?ra"Jem- Nekateri geronto-nje z dat ida redno zdravljenim ^^J1 Prinaša sposobnost sta-Bo Prenašati večje napore.
^dstvo^*061 80 močno naravno »lovi v tPr0ti bakterijam. Obenem ^jejo vi:fm gozdnem sadežu izbolj-jjh .^'Posebno v mraku. Pozna-nih motnjah 1 sredstvo P" Prebav-
^Kkfč/ Pomiri razdraženi želo-N n l ki vsebuje ta sadež, S>. lTtebavo spremeni v antiki-
lodČn0 kblinneVtralizira P°večano i Grape (v, •
> jo otirS1' ali grenivka: priporo-aj 2buia	ki niso nikoli lačni,
^ apetit. Vitamina C in P, ki
0 m* JUr J% 391
Sobota — 12. maja 1973
Pri prehodu na novo mehanizirano proizvodnjo je bilo treba pravočasno poskrbeti za dobre kadre, ki bodo vešči upravljanja novih strojev. Takoj po priključitvi vseh gorenjskih pekarn družbenega sektorja leščanski, so člane teh kolektivov pošiljali na prakso v pekarski obrat v Ljubljano, ki je takrat že začel de-
Naš vsakdanji kruh
V leščanski pekarni spečejo letno kar 4500 ton kruha
NAJPREJ USPOSOBITEV DELAVCEV
Saj poznate tisti prijetni vonj po zlatozapečenih svežih roglji-čih in žemljah. Tako, samo še lepše diši v leščanski pekarni takole dopoldne, ko se speče prvi kruh. In tam od zadaj, kjer pečejo kolače, rolade in druge slaščice, prihaja nevsiljiv vonj po vaniliji, citroni in čokoladi. Od tu prihaja dnevno okrog 12 ton navadnih kruhov, pa nekaj ton posebnih kruhov kot so ovsen, alpski ržen, maslen, bige, pletenke itd., ter od 15 do 40 tisoč kosov peciva; odvisno seveda od letnega časa.
NAJPREJ SO BILI MLINARJI
Tako bogat izbor rnočnatih dobrot prihaja iz leščanske pekarne. Da pa je zrasla tako velika in tako popolno opremljena in avtomatizirana pekarna, ki danes s svojimi izdelki zalaga vso gornjo Gorenjsko, s slaščicami pa vso Slovenijo, del Hrvatske in vsa jugoslovanska središča, je pa dolgo trajalo in velika vlaganja so bila potrebna.
Sedanja leščanska pekarna je nastala praktično iz treh v letu 1948 nacionaliziranih valjčnih mlinov na Gorenjskem: Javornik, Zapuže in Globoko. V letih 1948 do 1950 so delovali kot samostojni mlini na področju Lesc, v letih 1950 do 1955 pa so bili gorenjski mlini združeni pod skupno upravo pri Mlinskem podjetju Skofja Loka — Trata. Ta je združevala 9 valjčnih mlinov. Leta 1955 je potem nastopila linija dezintegracije in takrat je nastalo samostojno Mlinsko podjetje Lesce. V naslednjih letih pa se je tržišče sprostilo in ko mala podjetja niso več zmogla sama poslovati, so se spet začela združevati. 1. julija 1958 so se tedaj že po sklepu prvih delavskih svetov združili Mlinska industrija Ljubljana, Mlinska industrija Domžale, 2ITO — MOKA Ljubljana, KLASJE Kranj in Mlinsko podjetje Lesce v eno samo: ŽITO Ljubljana. Sprejeli so 10-letni plan razvoja testenin-ske in mlinarske dejavnosti in izgradnje večjih pekarn v središčih in skladišč na najugodnejših lokacijah. S tem so se koncentrirale mlinske kapacitete v Ljubljani, drugod pa odmrle. Takrat je bila tudi planirana gradnja pekarne v Lescah, ki je na področju med Jesenicami in Radovljico na glasovanju edina uspela.
ZA GORNJO GORENJSKO NAJ BO ENA SAMA MODERNA PEKARNA
Do leta 1966 so bila na Gorenjskem 4 pekarska podjetja družbenega sektorja z 8 obrati, 1 zadružna pekarna v Bohinjski Srednji vasi in 11 privatnikov. Toda vsi ti niso zadovoljili potreb po kruhu na tem področju Gorenjske. Preskrba s kruhom je bila slaba: pekli so slab kruh, izbire pa sploh ni bilo. Takrat je ŽITO naročilo pri Tehnično ekonomskem biroju v Zagrebu, katerega soustanovitelj je, izdelavo analize pogojev pekarstva na Gorenjskem. Analizo so napravili v 2 variantah: ali 4 manjše pekarne ali eno centralno. Ta študija je nakazala prednosti ene same centralne pekarne s popolno mehanizacijo; sicer bi bilo še vedno potrebno več ročne delovne sile, ki je bila že tedaj, danes je pa sploh problem.
Jeseniška in radovljiška skupščina sta se zato hitro ogreli za gradnjo centralne pekarne in pomagali oskrbeti sredstva vsaka za svoje področje. Z 9 krediti so gradili, celotna investicija pa je znašala za pekarno, garaže, vse stroje in vozni park 600 starih milijonov.
lati z novo mehanizacijo, še pred integracijo pa v Zagreb na prekvalifikacijo za visoko* kvalificirane industrijske delavce v pekarstvu.
Ko je leta 1967 stekel prvi mlin v Ljubljani, so tudi v Lescah ukinjali mlinske kapacitete in vse delavce po želji prekvalificirali. To je bila pravočasno in pametno speljana reorganizacija, ki ni bila prav nič boleča in so jo vsi zaposleni z razumevanjem sprejeli.
POMLADITEV KOLEKTIVA
, S kadri je nasploh težko, še težje je pa zanje v pekarstvu, kjer je bilo do sedaj skoraj izključno le nočno delo. Sedaj, ko so prešli na nov delovni čas in nekateri začenjajo ob štirih zjutraj, drugi pa normalno ob šestih, bo verjetno bolje. Radi bi k pekom pritegnili mlade ljudi iz nerazvitih področij Kozjanskega in Krškega, jih izučili, jim dali stanovanje, tako da bi imeli zagotovljeno stalno delovno silo. Stanovanj za zdaj še ni, saj je pekarstvo taka dejavnost, da v kakšne večje lastne gradnje stanovanj niso mogli iti.
Stare pekarije-so komaj životarile in je ostalo kvečjemu vsako leto za najnujnejšo beljavo. V zadnjih sedmih letih je sicer enota uspela pridobiti 8 stanovanj, nekaj problemov pa je bilo rešenih z dodelitvijo kreditov za individualno gradnjo, toda pri 160 zaposlenih je to občutno premalo. Upajo pa, da se bo dalo v bližnji bodočnosti še nekaj stanovanj pridobiti. Na področju družbenega standarda je podjetje dobro poskrbelo za svoje ljudi. Vsak ima med drugim po izredno nizki ceni možnost letovanja v lastnih domovih na morju ali v hribih.
KAKŠEN JE DOBER KRUH IN KAKŠEN NAJ BI BIL DOBER KRUH
Danes jih je večina mnenja, da je najboljši kruh tisti, še topel, pravkar vzet iz peči, ki lepo zahrusta, ko za-grizeš vanj, toda že drugi dan je tak kruh suh in je samo še »za podro-biti« kot pravimo.
2e dolgo se v pekarni v Lescah bore, da bi izboljšali kvaliteto kruha, toda glede na objektivne težave ali pa subjektivne, saj to je stvar preobrazbe človeka, še vedno pečejo kruh iz moke, soli, vode in kvasa. Miselnost našega človeka bi morali spremeniti! No, v vseh pekarnah ZlTA dodajajo na svoj strošek še sredstvo proti kvarjenju, tako da v zadnjih letih pri njih ni bilo zapaziti nobe-
RADI BI JEDLI HIGIENIĆEN KRUH, PA ...
Dobro pakirano je že napol prodano, velja zunaj znan komercialni rek. Toda pri kruhu je to nuja. Pred tremi leti so v Lescah prvič poskusili s pakiranjem kruha. Tak bi do potrošnika prišel bolj higieničen in seveda bolj svež, kajti folija zadržuje vlago kruha. Prodajali so ga v Kranju, Ljubljani, Kranjski gori, na Jesenicah, v Radovljici in na Bledu. Od gostincev in potrošnikov je bil dobro sprejet. Sprva so ga prodajali po isti ceni, ker je šlo pakiranje na račun angleške firme, ki jim je prodajala stroj za pakiranje kruha s skrčljivo folijo. Kasneje so ga dali na trg 0,15 din dražje kot nepakiranega. Ljudje so ga kupovali tako pol na pol. Potem je bilo pa rečeno, da ne bodo priznali nobenega dinarja na pakiranje, zato v pekarni sedaj čakajo. Prav zdaj pa je Svet za blagovni promet in turizem občine Radovljica ponovno načel vprašanje pakiranja kruha in zaprosil za kalkulacijo. Izra-
Triglav pecivo, ki ga že vsi dobro poznamo
nega kvarjenja kruha. Lahko bi seveda kruh oplemenitili z maščobami, sladkorjem in raznimi drugimi dodatki. Kruhu bi podaljšali dobo trajanja za borih nekaj deset dinarjev in ne bi šlo vsak dan na stotine kilogramov kruha, za katerega žito drago plačamo in povrhu vsega še uvažamo, »v nič, za živinsko krmo ali pa celo v smeti. Drag je naš kruh, pa je še prepoceni! Ce bi ga človek dražje plačal, bi ga vsaj zaradi njegove visoke cene cenil. Poboljšan kruh pa ne bi vseboval samo škroba in držal bi dlje. Toda za tak kruh bi bilo treba sprostiti cene, kar pa za zdaj še ni možno. (Predvsem pa spremeniti miselnost naših. ljudi glede kruha.)
čun je pokazal, da bi bil v celofan pakiran kruh za 0,30 din dražji.
Da je potreben na našem trgu tako poboljšan kot pakiran kruh, dokazuje zelo veliko povpraševanje po alpskem kruhu, ki je zamešen iz pretežno ržene in pšenične moke z dodatki, ki zadržijo svežino do 7 dni. V pekarni upajo, da se bodo naši ljudje sedaj, ko imajo možnost spoznati te prednosti, le pametneje odločili za manj kruha, pa tega boljšega.
TRIGLAV PECIVO
V pekarni so že pred 5 leti našli proste kapacitete in so takrat kar
ročno pričeli peči rolade in osta biskvitno pecivo. To je bilo PrV trajnejše mehko pecivo v Jugos' viji. Najprej so zalagali le Gorenji in Ljubljano. Povpraševanje Pa 1 vsak dan naraščalo. Ročni način P1, prave slaščic ni več zadostoval ' pred tremi leti so uvozili iz Angl'J celo linijo modernih strojev 1 biskvitno testo.
In kaj vse spada pod TRIGLAV■ pecivo? To so vse rolade z razni^ nadevi, pa mini rolade s čokolad*1' prelivom, tortne podlage,
pripravljajo pa še nove posladke, kot , obliti kolački, rozinčki, vetrčki : Rok trajanja tega peciva je 15 čeprav bi bil lahko 30. Toda sam1 J zahtevali krajši rok, ker vsekal, žele obdržati kvaliteto. Pri 30 c^1 pecivo sicer organoleptično še ust za, začne pa izgubljati aromo in s° nost. Poudariti je treba, da up01"3 ljajo za pripravo biskvitnega tes^ same najboljše sestavine in nol>fn umetnih primesi. Vsakokrat z^n1 sijo s svežimi jajci, kajti le-ta daJeJ pravo strukturo testa in pecivu Pr vo vezivo. V podjetju se dobro dajo, da jim bo le kvaliteta ornog | čila razširiti in obdržati tržišče.
NACRTI	.
Pekarstvo kot tako je za urejeno. Radi bi le prešli na ranje kruha. Morda za začetek j delno, da bi potrošnik prednosti takega kruha. N®®*/« nji razvoj mehkega peciva Pa j,, neposredno vezan na re rO' strukcijo Tovarne čokolade J^n RENJKA, ki je danes že TO' ŽITA. Imajo zastarelo str oP opremo in lokacija je nepri*11-: na. Niso dosti vlagali v ra/VeIti sedaj pa imajo v srednjeroč® programu do leta 1975 kontp1^ no rekonstrukcijo s tem, da zidali nov objekt zraven PeK0r*je in bodo tako tesno povezani in še več proizvajali.	'O
r?ZORMAN	9
Draga moja Iza
*Pravi hudič!«
Že ta?tofme Je strah, da ne bi še ti... Moj bog!« V*rastem f i Sem vedel. da ne hodil v cerkev, brž ko toliko v&Čih ' h me ne ^ mogli siliti. Vedel sem, da bom pel pri ^nibe. in Ii9 bom n°sil rdečo kravato in bleščeče zapestne Po Črv	več ne bom stopil v oratorij, kjer je zaudar-
in kjer so bile rdeče blazinice na klečalnikih 1 x0ratorr Zn^em in z umazanijo.
v n od J T javnem oltarju je bil z gosto leseno mrežo Vanj Pa Vene ladje, v njem je bila Heisingerjeva klop, s?° lahko Jf	?kozi zakristijo. Stric Josip je odklenil, da
.^snili v r,? ?'"1 midva z Ano in za nama mama, in ko smo se rl kdo	kloP> Je sPet zaklenil, kakor bi se bal, da ne bo
Ne vem nwepokl.icanih Ai• ^°valek t	z oratorijem in s klopmi v njem. So se
k Pa jih a Pr Pravica do drv iz mestnih gozdov ob Bistrici? v Stvarem Č- bll° ,treba
vsako leto posebej kupiti? Sodile so
i ne<ielj0 gK s? dajale družinam veljavo____in bile so iz nedelje
v j nenavaHraj prazne- V zadnji je vedno slonela Mehtigova, ki J ugi včT "^dim obrazom in vdrtimi očmi klicala smrt, siPorn. Slh Polakova stara
dva, v prvi pa mi s stricem
fr
Inn§eŠkarIfki °ratorM smo hodili, kar je umrl ded, prej tJ*}, ^estu	smrti samo mama in midva z Ano. V na-
D^i atla ie ** verniki ločeni. Kdor se je štel za starega d u Pa'v f v frančiškansko, kmetje iz okolice in sveto-n? an zaraHarn° cerkev. Menda so si bili samostanski bratje in C0 m°gli nr fVe/nikov včasih v laseh- Nad Novakovo hišo se nra skrhi kr ževatL Novakove
so imeli eni in drugi, oboji pa Sem k,eta seZVHbCa' ki že bi1, in brezverca, ki se je še obetal. Štv V°dil s C •uPirajo, za Ano vem, da se nikoli ni, jaz pa tr P do črviv^h	v°jno' ko Je nihče še slutil ni. Sovra-
> °hnobi sem • ,!0P*> do prepotenih blazinic in do vonja po miTePrehl v misli, ki niso sodile v cerkev. Strežnikov pUUi v rjs • Pozvanjal kakor stari kovanci v žepu, kadar smo le8 • kjer 'SrI! .ddo iz kadilnice je bilo kakor dim ognja na ' eni mreji o °t P*:kb nakradeni krompir. Vsaka odprtina na ratorija je bila kakor luknja, izdolbena v zadnjo
steno slačilnice na kopališču. Samo oči mi je bilo treba zapreti, pa sem ugledal Grigorjevo Vero, kako se vzpenja na prste in izteguje roke proti stropu ... ali pa Karlo, ki se ji telo upogiba kakor vrba v vetru.
Na kaj pa naj bi bil mislil po taki noči, če ne na Karlo, na šepet v Antonovi kamri in na sopenje na otomani? Kar sem videl in slišal s svojega pograda, je bilo več, kakor pa so vedeli povedati prijatelji, več kot je vedel Albin, ki se je hvalil, da je zalezel našega Benka z učiteljico srbohrvaščine. Kdove koliko je videl Albin v šolski drvarnici v kleti in koliko je pridal. Jaz sem videl in .slišal vse, lahko bi pripovedoval in se hvalil pred prijatelji... če bi ne bilo šlo za Antona ... in če bi Karla ne bila Antonova.
Tako pa sem nosil svoje skrivnosti sam. Trpel sem z njimi, včasih sem jih prekladal kakor breme, in če sem se zagledal skozi mrežo v sveto Lucijo na levi strani oltarja, sem iskal pod gubami njene obleke vse tisto, kar so tako slabo prikrivale .. . prsi in široke boke, da je bilo telo spodaj kakor prišiljeno.
Ob sveti Luciji sem lahko predel prepovedane misli. Sveta Lucija je imela globoko izrezano obleko in je razkazovala oble nastavke prsi, kakor bi ne bila svetnica. Presledek med dojkama je bil komaj nakazan, a dovolj, da mi je vodil pogled. Kakor bi -bila nevidna roka razvezala pentljo pod vratom, se je izrez razrahljal, obleka je zdrsnila z ramen in zašumela svetnici okoli nog ... kakor Karli v Antonovi kamri. Temni kolobarji na dojkah so bili veliki in srhljivi in trebuh je bil zaobljen in žametna senca pod njim ...
Moj bog!
Odrevenel sem, telo mi je oblila vročica in na obraz se mi je moralo prikrasti nekaj, kar je pritegnilo pozornost moje mame, ker me je dregnila in šepnila:
»Poklekni!«
Strežnikov zvonček je pel, ljudje so se trkali na prsi, jaz pa sem preslišal povzdigovanje.
Se po maši sem moral poslušati:
»Kam si se spet zagledal?«
»Kam pa naj bi se?« sem se branil.
»Povsod si z mislimi...«
»Kje?«
». .: samo pri molitvi ne.«
Mar je mama vedela? Je bilo mogoče, da bi šla za mojim pogledom, da bi opazila pentljo pod Lucijinim vratom, ki je prav malomarno zadrževala ohlapno oblačilo, da svetnici ni zdrsnilo z ramen?
Takrat se mi je zdelo to mogoče. Mame sem se bal, zato je bilo moje uporništvo poniglavo. Zmeraj sem se uklonil, čeprav sem se včasih obotavljal, jezo pa sem kuhal skrivaj.
Ko nas je pred Heisingerjevo hišo stric Josip povabil noter, sem molče stopil za mamo, čeprav me je sonce vabilo drugam. Samo stopnice sem tiho preklinjal, vsako posebej, ko sem stopil nanjo, z besedami, ki sem se jih navadil od Antona ... drek, pa tole... in z zadovoljstvom sem čutil, da stopnice škripaje ponavljajo besede za menoj.
Heisingerjeve hiše nisem maral, ker me je v njej mrazilo. Menda so debeli kamniti zidovi stoletja vpijali vlago samo zato, da so jo širili po sobi, ko sem moral sedeti za mizo. Še spodaj, v trgovini, kjer so izložbena okna prepučala precej svetlobe, je bilo tudi sredi sončnega opoldneva v zadnjem kotu, kjer so točili olje, mračno. V zgornjih prostorih pa so bila okna manjša in še ta so bila zagrnjena s težkimi zavesami.
K stricu Josipu smo hodili zaradi mame. Samo mama je oživela v Heisingerjevi hiši. Rada je sedla h klavirju in potegnila po orumenelih tipkah, potem pa si je v zadregi ogledovala prste, ki so bili okorni od dela. Se še spominjaš... je govorila stricu. Vlačila je iz preteklosti dogodke, ki so mi bili tuji, kakor' bi jemala iz skrinje pozabljene klobuke, kakršnih že zdavnaj ne nosijo več.
Kup maminih spominov je bilo zakopanih v Heisingerjevi hiši. Anton je dejal, da je hiša kakor grobnica, jaz, ki sem bil zmeraj njegovih misli, pa sem vedno znova odkrival podrobnosti, ki so tako sodbo potrjevale. Srebrni svečnik na črni jedilni mizi... stričeve blede, sloke roke z dolgimi prsti in nenavadno poudarjenimi členki... in celo vrček s čajem, ki ga je postavila na mizo Karla in ki je tako zelo spominjal na posodo, kakršno so uporabljali v cerkvi.
Karla je bila v stričevi jedilnici povsem drugačna kakor v Antonovi kamri. Njen glas je bil ena sama uslužnost:
»Želite?« In:
»Prosim?«
In:
»Hvala lepa, gospa!«
Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga
te izdal Zavod Borec. Dllo je >ilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado.
Tkanine
za notranjo opremo
so p jugoslovanskem trgu so se predstavili s tem novim artiklom, ki srn% lmnova^ VIPA VA, na sejmu pohištva in notranje opreme v Beo-rinčr n,OVembra lani in zanj ter za garnituro posteljnih oblačil PIVA diplomo DOBAR DIZAJN. Z artiklom VIPAVA so gostovali ai na letošnjem sejmu MODA 73 v Ljubljani in zanj dobili posebno nJe> diplomo ljubljanskega zmaja. Past *i°*gbejm je treba omeniti ta nova posteljna oblačila v čudovitih obl ri ori8inalnih rožastih vzorcih. Garnitura sestoji iz potiskanega ačila za prešito odejo in blazino ter enobarvne rjuhe v osnovni "arvi oblačil; izdeluje jih Konfekcija TRIGLAV Kranj, in T'/onneS ima Tekstllmdus zaposlenih 2500 delavcev, na 1700 statvah 2c .,9.° kretenih pa letno predelajo kar 4500 ton preje in izdelajo prek mdiJonoy metrov tkanin.
ton SVoJimi kvalitetnimi blagi je ta renomirana kranjska tekstilna Vsearna Pr°drla tudi na tuja tržišča, saj okrog 6,000.000 m, tj. 28% PaSN pr°i?vedene8a> izvozi. "Na prvem mestu je Skadinavija, sledijo skl mčVa> Holandija, Avstrija, Grčija, bližnji vzhod, letos pa ima tkan-en° P°£°dbo tucii s Sovjetsko zvezo. Največ izvozijo tiskane anine blago za žerCske obleke, srajčevino in posteljno perilo. f1 «aj imajo v načrtu za bližnjo prihodnost ? ■ bori letos bodo dali na trg živobarvno tiskan sintetičen jersey, ki ga vo-oprodajali v metraži, konfekcijo bo pa izdelovala TRIGLAV kon-/e«ci/a, Kranj.
iz Tekstilindusa
\
INnr?QSedcV so kuPd poznali kranjsko tekstilno tovarno TEKSTIL-Df/ le bolJ P° običajnih blagih kot so flanela, krepi, batisti ali potiskani delenčki za ženske poletne obleke in bluze, pa razni popelini, pestro tkana in tiskana srajčevina, ki so bila dolga leta njeni stalni P oizvodi. Odkar so uredili moderno oplemenitilnico, blaga izboljšu-un° 2.,ra2m/m apreturami proti mečkanju. Kot osnovno surovino Porabljajo poleg klasičnih vlaken tudi razna sintetična vlakna me*anicah z bombažnimi in staničnimi vlakni.
TEKSTILINDUS je že do sedaj izdeloval tkanine, potiskane v st 'lH	tehniki, lani pa so z montiranjem novega sodobnega
rS°}ia.?a roto filmski tisk povečali možnosti izdelave večbarvnih odnih vzorcev, tako da sedaj zadovoljujejo vse večje povpraševanje Po modnih tiskanih tkaninah doma in na tujem.
Dodobra so raziskali svoje tržišče in se lani odločili izpopolniti y°J0 lako bogato izbiro tkanin še z novimi vrstami in kvalitetami, či Sf °J pro^tv°dnji program so vključili izdelavo dekorativnih tkanin iz stega leacryla. Potiskane v živobarvnih, živahnih modernih vzorcih o kot nalašč za poživitev stanovanja: za zavese, pregrinjala, okrasne azine, kaširane pa za tapeciranje pohištva, zidne obloge itd.
v Mejni promet
°eč ka?U,a2Uje Pnšl° v našo državo ni «27 nnA? 2-000 Potniških vozil (la-(Pnbli** )nm nad 2,628.000potnikov Je bilo u 19-000 več>- Štetio vozil ur-jem l)0xnmerJavi ^ lanskim janu-Potniko,, Je Za 25 odstotkov, število Prvem n, P,a za 14 odstotkov. Na Kot*iko,> t so P° Prometu vozil in Nemčija aliJa> Avstrija in ZR
$£ol?b?ovo Benetk
°Sovo nJ in člani odbora za
«e prietk so Prišli v Pazin, da nas pogovarjali o nakupu
znanega istrskega kamna orfera. Znano je, da je ta kamen posebno odporen za sol v morju in bi bil torej posebno primeren za obnovo Be-, netk. Morje in druge naravne sile so to mesto zelo poškodovale. Italijanska vlada je za obnovo mesta že odobrila 300 milijard lir kredita.
Afrika uvaža leve
Pred dnevi so iz Velike Britanije poslali v Afriko nenavadno pošiljko. V posebnih kletkah je bilo deset levov, ki so jih iz britanskega živalskega vrta Windsor poslali v njihovo prvotno domovino. Posebno v
Južni Afriki je vse manj levov, zato naj bi angleška pošiljka zagotovila njihov nadaljnji obstoj.
Uvoz tujih •avtomobilov
V prvih dveh letošnjih mesecih smo uvozili 2500 osebnih avtomobilov tuje proizvodnje ali za 900 več kot v lanskih dveh mesecih. Tudi uvoz traktorjev se je povečal od 1372 na 3136. Uvozili smo tudi 3300 hladilnikov, lani pa le 1300. Manjši kot lani pa je bil uvoz pralnih strojev. Lani smo jih uvozili 1100, letos pa le
800. Občutno se je zmanjšal tudi uvoz tovornjakov in avtobusov. Lani v prvih dveh mesecih smo jih uvozili 808, letos pa le 192.
Nagrada za zdravilo
Ameriško državno društvo za multipno sklerozo je razpisalo nagrado 100.000 dolarjev, najvišjo nagrado v zgodovini ameriške medicine. Prejel jo bo znanstvenik ali skupina znanstvenikov, ki bo bistveno prispeval k zdravljenju te nevarne bolezni. V ZDA je več sto tisoč bolnikov, po vsem svetu pa več milijonov.
— Takega kavalirja pa še nisem srečala!
POGOVORI O STRAZISĆU]
Sneg se mi globoko vdira pod nogami, ko stopam proti domu. Ozrem se navzgor. V prsih me rahlo za-skeli. Da, to je rojstna hiša moje mame. Še pred kratkim pa je v njem stanovala teta, mamina sestra. A sedaj ni nikogar. Majhen domek, ki je bil še pred nekaj desetletji tako hrupen, saj se je v njem rodilo kar petnajst otrok, sameva na majhni jasi krog in krog obdani z gozdom. Teta se je preselila v Kranj k sorodnikom, ker se je bala zime in snega, kajti postala je okorna, saj jo je življenje hudo teplo in ji pustilo težke posledice.
Sneg okrog hiše je že skopnel, le spodaj na hribu se še kažejo bele lise.
Da imaš človeka rad, spoznaš šele takrat, ko ga hi pri tebi
Stopam dalje in premišljujem, koliko lepih trenutkov sem preživela v tem domu. Sedaj pa me ta okna tako žalostno gledajo in vse je tako mirno in otožno. Zdi se mi, da še potoček ob hiši ne žubori tako kakor včasih, čeprav ga ne slišim. Tudi iz dimnika se ne kadi kakor takrat, ko je v hiši še gospodarila teta.
V prsih me vedno bolj stiska in po licu mi pridrsi solza. Vedno več se jih pretaka po obrazu, prav kakor potoček in šele tedaj se zavem, da jočem. Naslonim se na smrekovo deblo in solze mi padajo na tla. Zdi se rfli, da me smreka razume, da me hoče potolažiti in da me objema z vejami, kakor mati svojega otroka. Tedaj gozd zašumi, drevesa se zamajejo in oglasi se otožna pesem vetra. Dozdeva se mi, da ves gozd joče z
menoj. Megla se spušča nizko nad zemljo, kakor da je radovedna, kaj se tu dogaja. In že se igraje izpod neba spuščajo drobne snežinke. Zavem se, da se mije lice posušilo in da strmim niže v gozd med debla dreves začudena nad tako hitro spremembo vremena. Stopim korak naprej, a noga mi zdrsne nazaj in komaj, da se obdržim na nogah. Rada bi premišljevala o naravi, o čemerkoli, samo tja gor ne smem pogledati, ker bo zopet vse drugo stopilo v ozadje, ta hiša pa se mi bo zopet prilepila pred oči in ne bom je mogla takoj odgnati. A kljub terfiu ne z držim. Pogled mi zdrsne tja gor, na hrib, na jasi pa se ustavi. Zopet se mi nekaj solz utrne iz očesa in šele tedaj začutim, da imam to hišo prav tako rada kakor rojstni dom.
»Morda pa jo imam še rajši?« se v mislih sprašujem. Ne najdem si odgovora, pa tudi ni potreben, kajti pred seboj zagledam domačo hišo. Nič več ne premišljujem o tem in mislim le še na to, kaj naj storim, da domači ne bodo videli mojih objokanih vek. Z roko si potegnem čez oči.
»Ne smem jokati!« si dopovedujem. »Domači ne smejo vedeti, zakaj sem jokala, sicer še porečejo, da imam mehko srce. Morda bi se mi celo posmehovali. Ne, tega pa nočem.«
Ko stopim v hišo, se nikomur ne upam pogledati v obraz, zato se takoj izgovorim, da moram nujno k sosedu in že odhitim po poti. Komaj pa se skrijem za drevjem, že obstanem, sedem na štor in počakam, da se mi oči popolnoma posušijo in da rdečica izgine.
Nato pa se vedra vrnem domov.
Tilka Bogataj, 8. b r. osn. šole Ivana Tatčarja, Gorenja vas
Lačna sem bila
Stara sem bila sedem let. Hodila sem v prvi razred. Neko jutro je rekla mamica: »Danes bom pekla kruh.« Sedela sem v kuhinji in delala domačo nalogo. Ob desetih sem se spomnila, da bi jedla, ker sem bila lačna. Pogledala sem v košarico, v kateri je vedno kruh. Kruha ni bilo v njej. Mamica mi je dala denar in mi rekla, naj ga grem kupit. Ker je bila sobota pred praznikom, ga je v trgovini že zmanjkalo. Vrnila sem se brez kruha. Počakati sem morala, da je bil pečen hlebček. Jedla sem sadje, vendar se spomnim, da sem bila lačna. Pogledala sem še enkrat v košarico, če morda ni v njej vsaj kakšna skorjica kruha. Toda ni je bilo. Spoznala sem, kako hudo je biti brez "kruha, in kako ubogi so tisti, ki ga nimajo.
Majda Gašperin, 5. e r. osn. šole
Franceta Prešerna, Kranj
Najdenček
Sestra bi rada imela veliko živali. Zeli si mucka, psa, konja ...
Pred dvema mesecema pa je našla majhnega mucka. Ležal je pod stopnicami in žalostno mijavkal. Bila ga je zelo vesela. Prinesla ga je v stanovanje. Prosila je starše, če lahko ostane pri njei. Po dolgem moledovanju smo ji dovolili. Nato je mucu prinesla mleko. Popil ga je z velikim tekom. Ker je legel že mrak, sva mu v škatli uredila ležišče. Spal je pred vrati. Cez nekaj dni smo mu že dovolili, da je prenočil v predsobi. Sedaj spi v dnevni sobi. Star je že tri mesece, a še nima imena.
Zelo rad se igra. Po dnevni sobi se podi za žogami. Pogosto poskuša, da bi z obema tačkama prijel svinčnik. Oče mu večkrat pomiga s prstom, kar ga posebno jezi. Pri tem se mu povsem siva dlaka naježi in pripre svetlo zelene oči. Urno pograbi prst, včasih celo ugrizne.
Svoj kotiček ima pod kavčem. Pri kosilu radi odtrgamo kak kos, ki ga mucek odnese na svoj krožnik — v pločevinasto škatlico.
Najraje pa ima sestro. Ko pride iz šole, ji hitro spleza na ramo. Proti večeru pa se skriva, kfer ne gre rad v posteljo.»Večkrat z dvignjenimi ušesi gleda v televizijo. Kadar se peljemo z avtomobilom, gleda s sestrine rame s&ozi zadnje okno. Zelo nerad se koplje. Ko ga sestra obriše, takoj steče k topli peči.
Neradi pomislimo na tisti čas, ko bo moral mucek od hiše. Vendar upamo, da ne bo še tako kmalu »prevelik«.
Mojmir Perdan, 8. a r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
Portret — Vinko Svab, učenec 6. a r. osnovne šole kokrškega odreda iz Križev
Razmišljanja starega partizana na večer pred praznikom
Močna eksplozija je razparala tišino. Visoki, rdeči plameni so švignili pod nebo.
Ob majhnem ognju je sedela peščica partizanov. Okrog in okrog so jih varovala stoletna drevesa. Pogovor je zamrl. Najstarejši borec Jaka gleda v nevidno točko, ki se skriva nekje v ognju. Ostali ga pričakujoče gledajo. Jaka se je zamislil. Ni slišal ne videl vojaka, ki se je ves zasopel ustavil pred njim. Njegove misli so
Od zrna do kruha
Sonce vse pogosteje pokuka skozi pretrgane oblake. Sneg se topi. Pomlad prihaja v deželo. Narava se prebuja in kliče pridnega kmeta. Poglej! Tu že orjejo. In tam že gnojijo. Zemlja je pripravljena. Čaka samo še kmeta, da poseje žito. Kar čez noč je žito ozelenelo. Sonce toplo sije in žito raste in dozoreva. Kaj si moreš misliti lepšega od pogleda na polje zlatorumenega žita? V lahni sapi se klasje pozibava sem in tja. T\i in tam pordeva kakšen mak in med klasjem se skrivajo nežne plavice. Pridne žanjice že zamahujejo s srpi. In žito pada, pada. Še nekaj zamahov s srpom in ostalo bo samo še strnišče. Na vrsti je mlačev. Nenasitna mlatilnica golta kar cele snope. Zlatorumeno zrnje napolnju-
10
je vreče drugo za drugo. Na drugi strani pa se kopiči slama. Tedaj so mlinarji že pripravljeni. Na pragu stojijo, beli od moke in smejoč se pozdravljajo prišlece. Moko potem kmet odpelje domov. In tedaj pride vrsta na mater. Vzame moko, mleko, jajca, surovo maslo in druge potrebne stvari ter zamesi testo. Iz peči kmalu prav prijetno zadiši in ni dolgo, ko je potica pečena.
Človek bi mislil, da je vse to preprosto in enostavno. Toda koliko truda mora vložiti kmet, preden žito vzkali, dozori in iz zrn napravijo moko. Šele tedaj lahko mati speče kruh in potico. Le če razmišljaš, lahko vidiš, kako težka je pot od zrna do kruha in koliko truda je vloženega v njej.
Karin Pajntar, osn. šola
Franceta Prešerna, Kranj
pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, JoŠtUt Šmarjetni gori in Gorenji Sari
s
bile daleč. Koliko ljudi je že izgubilo življenje? Da, plameni bodo našo domačijo zravnali z zemljo. Ubogi ljudje! A nič ne pomaga. Ko pride Nemec, je končano. Sodba je podpisana: oče izgniin, otroci se pora-zgube, mati pa čaka in joče. Caka nasmrt ali na rešitev. Koliko časa bomo še viseli v negotovosti? Kdaj nam bo posijalo svobodno sonce? Drevesa so skrivnostno šumela. Jaka je pogledal v zvezdnato nebo. Mogoče je v zvezdah zapisano, kaj nas čaka. Vzdržati moramo. Potem se bodo solze posušile, domačije bo napolnjeval smeh. Bili se bomo na življenje in smrt! Čeprav nimamo takih letal, pušk ... kot sovražnik, vendar ne bomo popustili. Majhen narod smo, zato pa kaj žilav. Ne, ne bomo klonili! Raje v smrt kot nazaj v suženjstvo. »Tovariš Jaka, zveza je vzpostavljena,« je zaslišal ob svoji strani. Vstal je. Tovariši so videli njegove žareče oči in v njih lepši čas.
V odredu so jih že čakali. Jaka je poročal o diverzantski akciji. Nato ga je korak zanesel med drevesa. Od vsepovsod so se slišali stoki. Ranjenci so čakali. Jaka je v mislih prisegel — maščevali vas bomo, vas in vse tiste, ki jih je okupatorjeva roka pokopala, vas, ki ste umrli in ki še trpite in se borite za svobodo.
Cez uro je odred nadaljeval pot. Borci so nosili ranjence. Oddali jih bodo v prvo bolnišnico, sami pa si bodo še nadalje utirali pot v svobodo.
Tadeja Prestor, 8. b r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
(36. zapis)
Prejšnji omembi nagrobne plošče Simonu Vačavniku v notranjščini cerkve na Joštu dostavim točnejšo lokacijo groba: kripta (podzemni, obzidan grob v notranjščini kake stavbe) je tik za glavnim vhodom, pod korom. Plošča (velikost 60 cm X 40 cm) je vzidana v desno steno. Zaradi temačnosti se napis le stežka bere. Iz kronograma pa je razvidna prava letnica (1665) Vačavnikove smrti.
RAZBOJNIK IN SPOVEDNIK
imon Vačavnik je moral že biti markantna, nenavadna osebnost, duhovno močan mož. Kajti le o takih ljudstvo še dolgo po njihovi smrti pripoveduje legende. Seveda bujna človeška fantazija resnici marsikaj doda; pač v okras in zaradi učinkovitosti bajke.
Ena od takih pripovedi o »gospodu Šimnu« pa je tale:
V temni goščavi pod vrhom Jošta se je skrival nevaren razbojnik, ki je oropal že marsikaterega romarja za ves denar. Neke noči pa razbojnik hudo zboli in njegovi pajdaši gredo do Vačavnika, naj za božjo voljo pride hitro previdet njihovega poglavarja, ki umira. In da se ropar želi vsaj na zadnjo uro pobotati z Bogom. No, duhovnik se je z gore kar brž podal v črno noč in v zasilni kolibi, vsenaokrog obdani z goščo, zagledal umirajočega moža. Toliko se je razbojnik še zavedal, da se je mogel spovedati in da so mu bili podeljeni še drugi zakramenti. Kmalu nato pa je ropar izdihnil svojo dušo.
Do tu je zgodba verjetna, saj je znano, da je bilo območje Jošta in bližnje Besnice še do sredine preteklega stoletja bivališče mnogih razbojnikov in rokovnjačev.
Pa tudi stara ljudska pesem opeva podoben dogodek:
Tam zelen gozdič mi stoji
v njem pa razbojnik mlad leži.
Bolan leži, milo ječi
in spovednika k seb' želi.
(Glej: Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, 2. snopič, str. 345 — izšlo 1896!)
Drugi del zgodbe pa je bolj strahoten, seveda povsem plod prebujne ljudske fantazije. Pripoveduje namreč o tem, kako čez nekaj dni stopita v Vačavnikovo župnijsko pisarno dva črna in zakrinkana moža. Prvi je bil umrli razbojnik, drugi pa je bil sam peklenšček. Imel je razbojnika priklenjenega z verigo. Ko pa je peklenšček pograbil stol, da bi sedel nanj, je les kar počrnel. Razbojnik zdaj pove prestrašenemu župniku, da je pri spovedi pred smrtjo zatajil hud zločin. Ubil in oropal je neko žensko, ki je romala na Jošta. Pa tudi to je ropar povedal, da mu bo vse odpuščeno, če bodo na Joštu zgrajene »Svete štenge«.
SVETE ŠTENGE
Prav gotovo slovite »svete štenge« v cerkvi sv. Jošta na Gori niso bile zgrajene zaradi i roparjevega izveličanja. PaČ pa zaradi takratne vsesplošne pobožno-sti romarskih množic, ki so si želele čim več dni (in celo let!) odpustkov. Kajti kdor se je po takih stopnicah vzpenjal le na kolenih, ves čas molil, je bil deležen več sto dni odpustkov. Seveda so bile »svete štenge« zgrajene tudi v drugih romarskih cerkvah po. katoliškem svetu — vse pa so spominjale na one stopnice, po katerih je stopal obtoženi Kristus v sodno palačo pred Poncija Pilata.
No, prav ta dogodek simbolizira tudi velika lesena skupinska plastika na cerkvenem pročelju. Mlajši, sodobni izletniki na Jošta, seveda ne vedo za smisel treh mož na nekakem balkonu s pristreškom. Starejši, v verskih stvareh poučeni, romarji pa so v kipih spoznali uklenjenega Kristusa, na levi rimskega vojščaka-stražarja, na desni pa hudobnega judovskega tožnika Herodeža.
»Svete štenge so v posebnem predelu cerkve, dostopne le iz notranjščine. Izdelane so iz rdečkastega kamna s škofjeloškega Kamnitnika. Vseh je 28. Na vrhu stopnic je oltar Žalostne Matere božje (Pieta). Stene ob stopnicah (ki so široke nad
Delavska univerza Tržič razpisuje prosto delovno mesto
kustosa v muzeju
Kandidat za razpisano prosto delovno mesto mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	visoka izobrazba zgodovinske ali sorodne smeri
2.	sposobnosti samostojnega vodenja in razvoja muzeja. Poskusno delo 6 mesecev.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka-Poleg pismene ponudbe mora kandidat predložiti tudi dokazila 0 strokovnosti in opis dosedanjih zaposlitev.
Ponudbe sprejema delavska univerza Tržič, Šolska ulica 2 do vključno petnajstega dne po objavi.
2 m) so poslikane. Oltar iz bel^e marmorja je delo radovljiškega P dobarja Ivana Vurnika, slike Pa delo Matije Bradaška iz Kranja. .
Slike predstavljajo nasledi^ « svetopisemske prizore: Kristus p1®: Pilatom, Glej, človek (Ecce homoj Kristus s trnjem kronan in bičan-,n stropu so naslikani angeli z orodji Kristusovega trpljenja v rokah- . j
Ob straneh stopnic je nizka. . strma marmorna ograja — p° njj so se otroci skrivaj dričali, ta i gladko je šlo po polizanem karan
RDEČKASTI MARMOR
Zanima nas pa seveda jjj . naših poteh .vse, kar je (■. ne le častitljive starine- . zato še pokramljajmo o lepem, & ^ kasto pisanem marmorju »sVe štertg«.	^
Konglomerat ali labora (od L tudi ime našim Laboram, zaS\J nad desnim savskim bregom r, Kranjem) — poseben kamen, n i vadno zelo pisanih barv, ki je n»s.. v davni dobi, ko je voda nosi^ brusila in odlagala ob breffi manjše in večje apnenčasto ka"1^ nje, to pa se je sprijelo z gHn° ^ peskom v trdo zmes, v kamen, katerega klešejo mlinske kam\ postavljajo spomenike in ga naSPr(j. v stavbarstvu zaradi njegove tr? j nosti in lepote sploh radi up<>ra Ijajo.	J
Posebno škofjeloški KamnitniM, že več stoletij znan po svojem kastem kamnu — če je zglajen u* liran), govorimo seve že o marrn°rJ.e Mikavna je misel, da je nek«3 ' Panonsko morje segalo prav do v našnjega Lubnika in tu odlagaj kamenine tudi ostanke poginu^j živali iz onih časov. Tako je skain Kamnitnik (po navedbah dr. Rakovca*) skrival v sebi znaroenvf fosilije — tako zobe neke si011 p vrste, nosoroga, divje svinje, ^ j dveda in bobra.	^
No, in od tod — s Kamnitnik3^ so dobili kamen za znamenite stopnice (»svete štenge«) na
Imamo pa v Kranju, v sta . občinske skupščine, v drugem ^ stropju, prekrasen portal iz kamna. Prej je bil to vhod v seh dvorano, zdaj je tu matični ur
DVAKRAT PEŠ V RIM! ij*
Gorečega Simona VačaV^ j največje življenjsko del° p prav te »svete štenge«- ^ njihovo izgradnjo pa je moral p^ z Jošta dobiti dovoljenje od satf papeža v Rimu.
In tako se je pobožni mož P podal peš v Rim dne 31. 1746. Vrnil se je na Jošta 1. aP\ istega leta — toda praznih ;j Papež Benedikt XIV. njegovi prjjj^ ni hotel ustreči. Dva meseca pei,n je bilo zaman ...	.
Oblečen pa je bil šentjoški dun ^ nik po šegi onega časa v prepr romarska oblačila: prteno spn« suknene hlače, na nogah sandale- ( glavi širokokrajni klobuk, čez usnjeno torbo, ogrnjen v širok P ^
—	varstvu pred dežjem in mraijCo
—	v roki pa dolgo romarsko .P®^ Denar je imel skrit v vrečicii r j, oblačili — kajti roparjev je bi1 vseh cestah dosti.	^
Vačavnik (gotovo je bil gorenjskega rodu, saj njegov prl1 po izvira iz besede »vlačilo« domače »vačivo«; kmetje že ve1<* ^ to napravo) pa ni odnehal. To P j-bila trma odlika, taka kot J nost. Spet se je Simon — ali »^jljvO Šimen« kot so ga romarji spoa™ v oslavljali — podal na dolgo P°lj5 Rim. Z Jošta je zdaj odšel dne ^j februarja 1750, vrnil pa se je " ju 18. aprila, torej čez dva nekaj dni. Pobožni romar je dr uspel. Prinesel je papeževo Piljenje za zidavo stopnic, vilo odpustkov in še svetniške r m vije za vdelavo v temelje stopnice. Vačavnik je bil ob P°t0|i<> ku iz Rima od ljudstva ^ slovesno sprejet, da se mu je ta videl najlepši v življenju.	jeti
»Svete štenge« so bile čez dograjene, blagoslovil pa jih je ljanski škof E. A. grof Attems- ^ čavniku je pri slovesnih pomagalo kar 28 duhovnikov. n Črtomir P
RADIO
D
SOBOTA 12. MAJA
mat?? -Dobro jutro; 8.10 Glasbena GcSeja; 905 Pionirski tednik; 9.35
12.10 m Ptmu; 10-20 Pri vas doma;
Šavin > Poljudnimi opusi Rista
12 40 d \2'30 Kmetijski nasveti;
v*m 14°13 3() Poročajo
Jupnoi S pesmijo in besedo po Kosiavij,; 1540 pojo naži opernj
knii*„ 16 00 Vrtiljak; 16.40 S JoLtoe§>a trSa; 17.10 Z ansamblom
18	15 n 'VŽka; 17-20 Gremo v kino; Na* „ oblmo se ob isti uri; 18.45
19	iv 1900 Lahko noč- otroci;
Dovža nute z ansamblom Mihe 20-00 Spoznavajmo svet in no	2115 Melodije za prijet-
»zseljen rilo; 22-20 Oddaja za naše v novi ted 23'0^ S pesmijo in plesom
W Program
na' * Uvodni akordi; 8.40 Sobota zvokov-Ui 202; 12 40 Panorama mi; '14-00 Odrasli tako, kako pa res- u I2 ansamblom The Ventu-Zabavn- Glasbeni, variete; 15.35 kaj- ifin,zbori> filmska glasba in še Vse' in 5 Danes smo izbrali; 16.40 Instri, Zakaj ne bi poslušali; 17.40 Pr0|n£ -entl v ritmu; 18.00 Oddaja Proer! Vne glasbe; 18.40 Jazz na II.
ja;l9n?9 1900 Pet minut humor-•Uf) Za vsakogar nekaj.
Urcell- IV v svet; 20-20 Henry masivu Dioklecijan — predstava v
Saloma 21,30 Richard Strauss:
dejanja 7; glasbena drama v 1
cert- V r Sobotni nočni kon-
» 0.55 Iz slovenske poezije.
O
NEDELJA, 13. MAJA
igra^, Dohro jutro; 8.05 Radijska 8.4i Q10,tr°lte: Zmešnjava pa taka; Srečan- adbe za mladino; 9.05 ^mnit V studiu 14; 10.05 Še in de/le' tovariši; 10.25 Pesmi borbe jo jn 10 45 Naši poslušalci čestita-rePo P°zdravljajo; 13.30 Nedeljska bli; ^ja; 13.50 Z domačimi ansam-dije; j " Popularne operne melo-'J. 'p "^ Humoreska tega tedna — 15.05	Dobrotnik človeštva;
^inist?3 ljska iS1'3 — A. Marodić: I6.O0 Mn}; 15 53 Glasbena medigra; I8.O3 poljsko športno popoldne; loč n>: IJski radar; 19.00 Lahko niče- 2nS: 1915 Glasbene razgled-aPl'eŠit V nedeljo zvečer; 22.20 n°Ktu^e ? nami; 23.05 Literarni Urn°! 23.15 Jazz za vse.
8-05 Pf?Kram iutr0- o .v,?dn zvoki za nedeljsko Pedi-'irjt" Glasbeni mozaik; 9.35 Pet p°ldan Nede,jski sprehodi'; 12.00 zvnL c°cktail; 14.00 Panora-202 vokOV; 15.00 Nedelja na valu
Fam0 L0rtni d°g°dki dneva; 20.15 0ven«Ln ste izbrali; 23.55 Iz lSke Poezije.
D
PONEDELJEK, 14. MAJA
4.30 n k
^atinei"°nro jutro; 8.10 Glasbena zKodb; 9 k^ S5 Pisan svet pravljic in Z velikimi zabavnimi or-
hcj •
K ran? i9,p »Gorenjski tisk«, Stavek- jvrf Moše Pijadeja 1. Krani V V »Gorenjski tisk« Ljudi : Združeno podjetje donita • Pravica, Ljubljana,
niStva ;JeVa 2• ~ Naslov ured"
Moše p uPrava lista: Kranj', račun 3aS®ja - Tekoči 5l50o.fiK\2DK v Kranju št. glavni 0l-10152 " Telefoni: Urednik Urednik, odgovorni Sredništvoln 2 uprava 21-190, 1*860 ^	novinarji
niški ohIT. ?08lasni in naroč-nina.,ttlek 21-194.Naroč-30 dinletna 60 din, polletna 0 Par M°f-na za 1 številko 15 din , a 1 uglasi: do 10 besed 2 din- ®aka nadaljnja beseda p0PUst« MOČniki imajo 25% ne obi«\-- ePlafanih oglasov ^etne^T" Oproščeno - nem la davka P« Pristoj-01 mnenju 421-1/72.
kestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Uvertura, romanca in kolo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Mario Ruiz Armengol; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Rudija Mo-horka; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo.
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križemkraž; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00,Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom R$V Ljubljana; 19.00 S knjižne police; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža.
Tretji program
20.05 V razcvetu; 20.50 Večer umetniške besede; 21.40 Koncer-tantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Gašper in Kamilo Mašek; 23.10 Felix Men-delson-Bartholdy: Koncert za dva klavirja in orkester v As-duru; 23.55 Iz slovenske poezije.
TOREK, 15. MAJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Igrata pianista Alicia de Larrocha in Šura Cerkaski; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Z ansamblom kitar Les Paul; H.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvi-denje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična glasba Aleksandra Lajovca.
Drugi program
. 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut z ritmi Latinske Amerike; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse.
Tretji program
20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Danilo Švara; 20.45 Minute s pianistko Zdenko Novakovo; 21.40 Dve Mozartovi	vokalno-instrumentalni mojstrovini; 23.10 Glasba za pihala; 23.55 Iz slovenske poezije. .
O
o
SREDA, 16. MAJA
O
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Marij Kogoj: odlomek iz 2. dej. opere Crne maske; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 13.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital violonče-lista Cirila Škerjanca; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana na zagrebškem Bienalu 1973; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni \ariete; 15.35 S plesnim orkestrbm RTV Ljubljana; 16.05 Srečanje melodij; 16.35 Sredino športno popoldne; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Mejniki v zgodovini; 18.50 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam.
Tretji program
20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; " 21.40 Z jugoslovanskih
festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije.
ČETRTEK, 17. MAJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne vam bo^el Planinski oktet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertni drobiž; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Glasbeni poet z Norveškega; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana z deli sodobnih poljskih skladateljev; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov.
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Latinos; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes.
Tretji program
20.05 Večerni concertino; 20.55 Deseta muza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Marijan Lipovšek: Kompozicijski stavek Marija Kogoja; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.15 Ludvvig van Beethoven: Godalni kvartet v Es-duru, op. 74; 23.55 Iz slovenske poezije.
PETEK, * 18. MAJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Giacomo Puccini: odlomek iz 1. dejanja opere Madame Butterfly; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Kvintet na pihala RTV Ljubljana na najnovejših posnetkih; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Ku-mra; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.>5 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
Drugi program
8.05 Vedri zvoki; ^40 Petek na valu 202; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glas-•be.
Tretji program
20.05 Radijska igra — Fedja Šečerović: Tereza; 21.00 Med parti-turami Stanka Premrla; 21.40 Zbori Leoša Janačka; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.55 Iz slovenske poezije.
o
H
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
ta teden na tv
Nedelja, 13. maja, ob 18.20:
BITKA ZA ATLANTIK — dokumentarni film;
Churchill je zapisal: »V drugi svetovni vojni je bilo vse, kar se je dogajalo na morju, na kopnem in v zraku, na koncu koncev odvisno od bitke za Atlantik.« Kljub trdim bojem v puščavi, v Italiji pri Monte Cassinu in v Normandiji se je najbolj bal nemških podmornic. Toda Hitler je mornarici posvetil premalo pozornosti. Ko se je izkazalo, da je bila s tem storjena usodna napaka, je bilo kljub pospešeni gradnji novih podmornic že prepozno za bistveno izboljšanje položaja. V današnjem filmu je nazorno prikazan potek bojev v vodah Atlantika in tudi vloga admirala Donitza v tej bitki.
\
Sreda, 16. maja, ob 21.10:
BOMBA — ameriški film; režiser Malcolm St. Clair, v gl. vlogah Stan Laurel in Oliver Hardy;
»Suhi in debeli« prav gotovo sodita med tiste komike, ki so svetu prinesli največ smeha. Kot v vseh njunih filmih, je tudi v tem vsebina povsem preprosta. Stan in Olio sta hišnika v neki detektivski agenciji. Po naključju se prijavita, da "bosta velikemu izumitelju čuvala njegovo bombo, ki je najmočnejši eksploziv na svetu. Sovražni agenti vseskozi zasledujejo bombo, toda premetena »detektiva« jih seveda speljeta na led.
Petek, 18. maja, ob 20.30:
CARRIE — ameriški film; režiser VVilliam Wyler, v gl. vlogi Laurence Oliver;
Film Carrie je bil v naših kinematografih sprejet z velikim navdušenjem. Wyler je pač ustvarjalec-obrtnik, ki dobro pozna svoj posel predvsem v oblikovanju vizualno privlačnih zgodb. Vendar pa filmu, posnetem po romanu Theodora Dreiserja Sestra Carrie, očitajo vrsto sfabosti pri precej površni adaptaciji romana. Vse, kar dviga Sestro Carrie v literarno mojstrovino, je v filmski priredbi zvodenelo v melo-dramsko ljubezensko zgodbo, v kateri še največ piščevega duha ohrani lik Georgea Hurstwooda v interpretaciji Laurencea Oliviera. Prav on je dvignil film na najvišji nivo, čeprav je bilo pred snemanjem precej dvomov o primernosti izbora Oliviera za vlogo ameriškega moža srednjih let, ki zaradi nerazsodne ljubezni do mladega dekleta pusti družino, položaj in propade.
■televizija!
m
M
SOBOTA 12. MAJA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.(X) TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.50 Rokomet Dinamo : Dubočica — prenos (RTV Zagreb), 18.10 Obzornik in poročilo s 4. konference ZKS, 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — serijski barvni film, 19.00 Risanka, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Od danes do jutri - TV kabaret (RTV Beograd), 19.50 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Nastop sovjetskega ansambla Rossija — barvna oddaja, 21.25 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 22.25 Evropsko prvenstvo v gimnastiki — barvni posnetek tekmovanja moških iz Grenobla, 23.25 TV kažipot, 23.45 Poročila
NEDELJA 13. MAJA
8.45 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.35 Po domače z ansamblom Rudija Bardorferja, 10.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.00 Otroška matineja: Z nasmehom na pot, Junaki cirkuške arene (RTV Ljubljana), 11.50 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 12.40 Poročila, 12.45 Delavski amandmaji — oddaja TV Beograd, 13.10 Poročila, 13.15 TV kažipot (RTV Ljubljana), 14.55 Nogomet Poljska Jugoslavija
—	barvni prenos iz Varšave (IV — Beograd), 16.45 Evropsko prvenstvo v gimnastiki — prenos iz Grenobla, 17.30 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja, 17.55 Za konec tedna, 18.15 Poročila, 18.20 Bitka za Atlantik — dokumentarni film, 19.40 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 V avtobusu
—	serijski barvni film, 21.25 Naši humoristi (RTV Zagreb), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila, 22.15 Evropsko prvenstvo v gimnastiki — barvni posnetek iz Grenobla (RTV Ljubljana)
0
PONEDELJEK 14. MA5JA
LŽJ
LE

9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina -r ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 J. Grabovv-sky: Volk in kozlički — 1. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti Jadrana — barvna oddaja, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana),. 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Ch. Israel: Labirint — belgijska TV drama, 21.55 Kulturne diagonale, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana)
TOREK 15. MAJA
9.35 T V v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina — ponovitvi, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji, 17.45 E. Peroci: Vanilijev sladoled, 18.00 Barvne risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov večer: Marc Oge-ret, 18.55 Mozaik, 19.00 Zdravstvena oddaja: Vzroki za nastanek razvojnih nepravilnosti in dednih bolezni, 19.20 Mesta: Varaždin — oddaja T V Beograd, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Mi med seboj, 21.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
SREDA 16. MAJA
8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Z nasmehom na pot — serijski film, 17.55 Obzornik, 18.10 Na sedmi stezi, 18.30 Živa filozofija: Kierkegaard ali o bojazni - oddaja TV Beograd (RTV Ljubljana), 19.00 Kozmetično ogledalo (RTV Zagreb), 19.15 Nogomet Milan : Leeds — EVR prenos iz Soluna, v odmoru ob 20.00 TV dnevnik, 21.10 Bomba — ameriški film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
Četrtek
17. MAJA
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve ($TV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV * Beograd), 17.25 Plenk plenk — mLadinska igra, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.40 T. Ar-sovski: Zahod nad Jezersko deželo — 4. del, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana)
PETEK 18. MAJA
9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Pisani svet — 2. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Cesta in mi: Kako se obnašamo v cestnem prometu, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti — Theo-dor Dreiser: Carrie — ameriški film. 22.30 XXI. stoletje — serijski film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana)
JI	mJP
E
Poslušajte vsak dan ob irZ\ ,6' 7» 8» 10 (danes dopol-
diisL J 12'13' 14' l5' 19 30 <ra" «Cvi)nT7niV« 2h (S«odHki in
del i m k I7' 18' 23' 24; ob ne" j.J'Jan pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12,
dn, V. 15' 17' 19-'*° (radijski
d«evnik),22,23 in24. .
		1	2	3	4	5		6	7	8	9	10		
	11							12					13	
14				■			16			■	1			18
19			■	20							■	22		
23		■	24									■26		
27		28	•			29	*			30		31		
•	32				33				34		-			
35			36			37	38	39				■	40	41
42			■	44							■	45		
46				■	48			•		■	49			*
	50			51				52		53				
		54						55						
Vodoravno: 1. urad za poštne storitve, 6. neprijeten duh, 11. junak grške pri-povec^e (... in Poluks), severna zvezda v sozvezdju Dvojčkov, 12. medmet tihega stopanja, tapanja, tapljanja, 14. dvig; rastje, 15. obrtnik lesne stroke, 17. tovarna v Škofji Loki, 19. jadranski otok ob Molatu v Zadrskem otočju, 20. iste vrste, istega kova, 22. naelektren delec, 23. Nikola Tesla, 24. stricev ali tetin sin, 26. znak za kemično prvino titan, 27. morska ptica, ime šolske fadje naše mornarice, 29. kratica za in drugi, 30. hotel za motorizirane goste, 32. na-tikanje, 34. jama ali zgradba za kisanje in shranjevanje zelene krme, 35. kratica za: to je, 36. raztelesenje organizmov; znanost ali knjiga o ustroju telesa, 40. znak za kemično prvino tantal, 42. z dvojčkom Romulom ustanovitelj Rima, Remus, 44. robidnica, iz kate/e pridobivajo sirup, marmedalo in vino, 45. tatarski poglavar, tudi kaplja, mastna sraga, kanec, 46. šola in nauk stoikov, 48. muza ljubezenskega pesništva, ena izmed devetih modric, 49. ime pisateljice Muserjeve, 50. ime dramske igralke Kraljeve, tudi pevke Voče, 52. nudist, kdor hodi v »adamovi obleki«,'54. originalna osebnost iz Karlovca med hrvaškimi slikarji, Vjekoslav, 55. iranski otok v Omanskem zalivu, južno od La-ristana.
Navpično: 1. mišnica, nastava za živali in drugo, 2. konica, ostina, 3. kratica za številko, 4. tovarna trakov v Ljubljani, 5. zapori, ječe, 6. planšar, ovčar, 7. ime dramatika Držiča iz Dubrovnika (»Dundo Maroje«), 8. kratica na receptih, recipe, 9. grška boginja nesreče, tudi oče, atej, 10. ekstravagantni španski slikar nadrealist, Salvador, 11. španski škrgetec, kostanju podobnih, dvoje lesenih školjk, ki si jih plasalka natakne na prste, 13. privrženec protestantizma, 14. borišče, z vrvjo ograjen oder za boksarja, 16. med, 18. portugalski indigo, iz katerega so izdelovalni anilin, 20. vrbovje, vrbinje, 21. znanost o lastnostih in sestavi snovi ter o zakonih, po katerih se snov spreminja, 24. druga črka grške abecede, vrsta žarkov, oblika imena Elizabeta, 25. stara dolžinska mera, palec. 28. znak za kemično prvino lantan, 31. Tine Orel, 33. fotografski ali filmski snemalni aparat, 34. škofijski cerkveni zbor, koncil, 35. trta, trsje, 37. ime Gogoljevega junaka Buljbe, 38. Talisova oranžada, 39. kovina, vrsta kemičnih prvin: srebro, železo ..., 41. ime junakinje Tolstojevega romana »... Karenina«, 43. tišina, molčanje, 45. prodoren klic, 47. ime filmske igralke Gardner, 49. ime slovenske pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 51. znak za kemično prvino iridij, 53. ploskovna mera.
Rešitve pošljite do četrtka, 17. maja, na naslov: Glas, Kranj, Mo&e Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
Rešitev nagradne križanke
1. kanape, 7. brusač, 13. ostroga, 15. Aretino, 16. SK, 17. sleparija, 19. GP, 20. ten, 22. mrenica, 23. kok, 24. atair, 26. losi, 27. sala, 28. trab, 30. fuksija, 32. frikase, 34. atom, 35. Eros, 36. Rolf, 38. anali, 41. dan, 42. sineast, 44. kas, 45. I K, 46. predstava, 48. DT, 49. kariera, 51. Amalija, 53. trajna, 54. orehar
Izžrebani reševalci
Prejeli smo 90 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Jana Gregorc, Golnik, Tenetiše 1; 2. nagrado (40 din) Ivanka Meglič, Tržič, Bistrica 41; 3. nagrado (30) din pa Diana Rugale, Kranj, Kidričeva 3. Nagrade bomo poslali po pošti.
Izžrebani za prvomajsko križanko
To pot smo vam prvomajsko skandinavsko križanko namenili bolj v razvedrilo. No, rešiti ste morali le besedilo k sliki, ka pa vam verjetno ni povzročalo preglavic, saj je bilo »čisto prvomajsko«: PRAZNIK DELA, PRVI MAJ. Naša novinarka Darinka Sedej je izmed 541 nagradnih kuponov izžrebala deset srečnih reševalcev. Prvo nagrado v znesku 200 din bo dobil Niko Friškovec iz Škofje Loke, Partizanska 10. Dve nagradi po 100 din pa Tilka Magdič, Kranj, Šorlijeva 3/II in Branimir Eržen, V. P. 7046/17-E, Valjevo. Sedem nagrad po 50 din bodo prejeli: Marija Zupan, Kranj, Stošičeva 5, Suzana Perne, Kranj, C. 1. maja 12, Veronika Glavač, Kranj, Jama 19, Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24, Suzana Kavčič, Kranj, Retljeva 15, Igor Kadunc, Šenčur, Srednja vas 61 in Marija Ponikvar, Golnik, Goriče — Srednja vas 1. Nagrade bomo poslali po pošti.
poročili so se
na Jesenicah
Kastelic Leopold in Novak Elizabeta, Gaser Roman in Balanč Svet-lana, Rabič Sašo in Smolej Mojca, Šest Roman in Langus Darja, Bitež-nik Dušan in Debevec Ivica, Stefelin Venčeslav in Justin Dragica, Ravni-har Leopold in Šebrek Ana, Božič Vladimir in Balek Vida, Rozman Janez in Krek Josipina, Sokolov Jovan in Doštnovič Stoja
v Kranju
Vehovec Janez in Bohinc Ana, Bajželj Rajko in Rihtaršič Sidonija, Sosič Vojko in Zebec Josipa, Vehovec Franc in Vidic Majda, Draksler Janez in Urbane Marija
v Radovljici
Logar Martin in Rožič Frančiška, Torok Jože in Brence Valerija, Sta-rič Božidar in Fuchten Louise Maria Johanna, Pesjak Mirko in Erman Zdenka, Kolman Janez, in Ajdišek Ana, Gros Florijan in Praprotnik Marija, Mohorč Franc in Knafelj Irena, Kunšič Janez in Pintarič Ana, Špendal Pavel in Tancek Saša, Jerman Rino in Šuštar Milena, Pogačnik Marko in Maver Marija, Medja Jože in Ravnik Ljudmila, Sedovnik Dušan in Domitrovič Vera
v Škofji Loki
Marguč Jurij in Medved Irena, Eržen Andrej in Hozjan Mirjana, Šubic Miran in Zupan Maja Marija, Burnik Stanislav in Obed Olga
v Tržiču
Oman Marijan in Meglič Irena
umrli so
na Jesenicah
Kopitar Ciril, roj. 1944, Jug Ružica, roj. 1910, Berglez Rozalija, roj. 1909, Blažič Ivan, roj. 1897, Artelj Apolonija, roj. 1892, Knaflič Cecilija, roj. 1902
v Kranju
• Dimnik Ivan, roj. 1892, Kozjek Martin, roi. 1903, Žlebič Štefan, roj. 1926, Karlovčec Franjo, roj. 1953, Brolih Andrej, roj. 1907, Zdešar Franc, roj. 1884, Markič Anton, roj. 1891
v Radovljici
Potočnik Janez, roj. 1933, Zvab Marija, roj. 1901, Stare Marijana, roj. 1890
v Škofji Loki
Berčič Ana, roj. 1901, Novine Marija, roj. 1886, Krek Marija, roj. 1887
v Tržiču
Hlepčar Marija, roj. 1887 in Ver-šnik Tanja, roj. 1970
TSSm
"lim
Kranj CENTER
12.	maja franc. barv. filnt KAKO SKRITI MRTVECA ob 16. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 18. uri, premiera angl. barv. filma KRI IZ SARKOFAGA ob 22. uri
13.	maja amer. barv. film SLAČENJE ob 15. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 17. uri, amer. barv. film DO PEKLA IN NAZAJ ob 21. uri
14.	maja angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 16. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 18. uri
15.	maja angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 16;, 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC — sprememba
12.	maja amer. barv. film SLAČENJE ob 16. uri, franc. barvni film KAKO SKRITI MRTVECA ob 18. in 20. uri
13.	maja franc. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA ob 14., 16. in 18. uri, premiera ital.-jug. barv. filma UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA ob 20. uri
15. maja ital.-jug. barv. film UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
12. maja amer. barv. film HERBIE, AH TA ČUDOVITI AVTO ob 16., 18. in 20. uri
loterija
	C		C
srečke s končnicami	so zadele dobitek N-d	S 03 CO O 0» 'c >o H C a o 53 J*	-5 4) Z
			"S js T3 a> <s -H N XI 0.8 x tj
0	10	035	60
13400	600	5795	300
04960	800	11005	600
74380	800	16525	1.000
21940	1.0OO	557145	10.000
106960	10.000	6	10
71	20	84606	600
651	80	48236	800
98251	600	59766	1.000
82721	600	069706	5.000
79981	800	495216	10.000
134761	10.000	57	20
	30	2177	500
02		91007	600
52	40	37597	800
34582	800	69517	1.000
16152	1.000		
88602	1.000	148	60
390502	5.000	848 17938	80 600
23	30	88898	800
73	30	431398	5.000
28883	600	425428	5.000
40473	800	576658	5.000
30703	1.000		
65503	1.000	49	20
502093	10.000	29 669	50 100
14	20	7639	200
84	20	97709	600
24	40	23169	800
56714	600	69989	800
117284	5.000	174289	5.000
522054	150.000	374919	5.000
tržni pregled
Kranj .
Solata 8 do 10 din, špinača 8 din, korenček 10 din, slive 8 din, jabolka 8 din, pomaranče 7 din, limone 9 din, česen 24 din, čebula 7 din, fižol 10 do 12 din, pesa 4 din, kaša 9 din, čebul-ček 18 do 20 din, paradižnik 20 din," hruške 10 din, med 28 do 30 din, žganje 30 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 24 din, smetana 18 din, orehi 80 din, klobase 7 do 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 8 do 10 din, krompir 2,80 din
Tržič
Solata 10 do 12 din, špinača 10 dinarjev, korenček 8 din, slive 10 dinarjev, jabolka 9 do 10 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 25 dinarjev, čebula 8 din, fižol 13 din, paradižnik 20 din, ajdova moka 9 dinarjev, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 35 din, smetana 16 din, orehi 80 din, kislo zelje 7 din, cvetača 10 dinarjev, krompir 2,50 din
Jesenice
Solata 7,50 do 10 din, špinača 6,50 din, korenček 8,40 din, slive 8 din, jabolka 9 din, pomaranče 6,20 din, limone 9.50 din, česen 35 din, čebula 6,50 din, fižol 7,50 do 12,80 din, kaša 6,40 in 5,44 din, paradižnik 21 din, koruzna moka 2,47 do 2,75 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 5,80 din, skuta 9,10 din, kislo zelje 3,80 din, kisla repa 3,20 din, krompir 3,60 din
13. maja ameriški barvni film HERBIE, AH TA ČUDOVITI AVTO ob 15., 17. in 19. uri
Kamnik DOM
12.	maja nem. barv. film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE ob 16., 18. in 20. uri
13.	maja franc. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE ob 15. uri, nem. barv. film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE ob 17. in 19. uri
Krvavec
12. maja italijanski barvni film KORBARI ob 19.30
Škofja Loka SORA
12.	maja amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 18. in 20. uri
13.	maja amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 16. in 18..uri, dan. barv. film REKTOR V POSTELJI ob 20. uri
15. maja amer. barv. film DOC HOLLIDAY OB 20. uri
Železniki OBZORJE
12.	maja dan. barv. film REKTOR V POSTELJI ob 20. uri
13.	maja amer. barvni film NEVARNO DEKLE ob 18. in 20. uri
•
Radovljica
12.	maja amer. barv. film AMERI-KANEC V EVROPI ob 18. uri, špan.-ital. barv. film PRIHAJA SABATA ob 20. uri
13.	maja amer. barv. risani film PODVIGI SLAVNEGA POPAJA ob 16. uri, amer. barv. film AVTO SMRTI ob 18. uri, amer. barv. film AMERIKANEC V EVROPI ob 20. uri
14.	maja ameriški barvni film SMRTONOSNA PISTA ob 20. uri
15.	maja franc. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA ob 20. uri
Jesenice RADIO
12. in 13. maja angl. barv. CS film JAMES BOND - DIAMANTI SO VEČNI
14. in 15. maja franc. barv. CS film MORILEC V IMENU ZAKONA
Jesenice PLAVŽ
12.	in 13. maja franc. barv. CS fiHf MORILEC V IMENU ZAKONA
14. in 15. maja angl. barv. CS f"1!) JAMES BOND - DIAMANTI S" VEČNI
Dovje Mojstrana	p
13.	maja amer. barv. film MOTI KAVBOJA, KO LJUBI
14.	maja amer.-špan. barv. CS f""!1 SVETILNIK NA KONCU SVETA
Kranjska gora
12.	maja amer. barv. film MOTI KAVBOJA, KO LJUBI Q
13.	maja jug. barv. film PRIDE LEV
Javornik DELAVSKI DOM f
12.	maja ital. barv. film L JUD J* PROTI
13.	maja amer.-špan. barv. CS nj,n SVETILNIK NA KONCU SVMA
^ vsak dan ™
V KRANJU
od 9. do 19. ure
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj obvešča cenjene stranke, da zaradi beljenja ne bo na zavodu Kranj in izp°" stavah uradnih ur v času 14. maja do 18. maja 1973. V teh dneh bo na KZZ Kranj le dežurna služba, na katero s€ obračajte (telefon št. 21-09U-
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj
^CREirm
turistično prometno podjetje KRANJ
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	kuharja
2.	čistilko v hotelu
Pogoji:
pod 1.: poklicna šola gostinske stroke pod 2.: nedokončana osnovna šola
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. Zaradi eventualnih informacij se kandidati lahko z glasijo na osebni razgovor ali po telefonu na št. 23-650. Osebni dohodki so . stimulativni in odvisni od uspeha pri delu.
Podjetje Autocommerce
Ljubljana, Trdinova 4.
vabi k sodelovanju delavce na naslednja delovna mesta:
1.	poslovodja v trgovini Škofja Loka
2.	prodajalec v trgovini Škofja Loka
Pogoj:
1.	visoko kvalificiran prodajalec tehnične stroke's 5-letno prakso v prodaji avtomobilskih delov in z aktivnim znanjem nemščine
2.	kvalificiran prodajalec tehnične stroke s 3-letno prakso v prodaji avtomobilskih delov in s pasivnim znanjem nemščine.	»
Ppskusna doba po pravilniku podjetja.
Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja 15 dni p°
objavi razglasa.
S
Zavarovalnica
SAVA
PE Jesenice
razpisuje javno licitacijo
ki bo v sredo, 16. maja 1973, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice, PE Jesenice, soba št. 10. Na licitaciji bomo prodajali naslednjo karambolirana vozila:
osebni avto NSU 1000 C, leto izdelave 1972, z 9300 prevoženimi kilometri. Izklicna cena je 13.500 din. Ogled vozila je možen na dan licitacije v garaži PE Jesenice.
osebni avto škoda Š 100 L, leto izdelave 1971 (december), s 37.000 prevoženimi kilometri. Izklicna cena je 6600 din. Ogled vozila je možen na dan licitacije v garaži lastnika.vozila Resmana Cirila-Jesenice, M. Tita 87.	•
Pismene ponudbe sprejema PE Jesenice, v zaprtih ovojnicah do dneva licitacije do 12. ure.
Prodam
Tuifr KOSILNICO BCS 127. n!,.Franc, Rovt 10, Selca 2727 I u5v7 J?r°d a m Športni OTRO-PiiaHo i V i	Marondini, Moša
JPp,'Kranj	2778
KA' TT i1 ~ UGODNA PRILI-novn	Prodam kompletno
ZERq2?HEM° ZA ^ENSKf FRI-Za SALON. »Fotelji« in stol
»havhel! ,V frnem skaJu- viseče Ski stni ^an?ke Jupiter, brivski moju r ' 2namke Jupiter v črnem ska-Št 29/ Perčlč Hermina, Zg. Jezersko ti	2779
Carmdani več metrov trdih DRV.
'"lan, Zerjavka 4, Smlednik 2780 za «1° i? vprežni OBRAČALNIK
S' g" Bitnje 41» 2abnica 2781
koku?!?} osem mesecev brejo, tež-
Ko KRAVO. Naklo 45	2782
Po/nfan? štiri PRAŠIČKE, težke VogljeT.f	2783
sobni 80"litrski BOJLER in KAMIN. Šenčur, Svetelova 3 pn . .	2784
V07T^1TJ)rodam globok OTROŠKI Naklo Markovič, Strahinj 54, p ,	2785
,m 15 mesecev starega BIKA Šenčur a Za rej°" Srednja vas 13, Prril	2786
kUnl? iam dva nova ŠTEDILNIKA: trik« T,usch m kombiniran - elek-Strai.J t plošfe) m P,in <2 Plošči). Št. 4 Ludvik, Kranj, Zupančičeva
staPnj°udam M0PKI) T-12 V dobrem OKNo i o" dvodelno zastekleno letn i ,0x110 cm, izdelano za ro-prnL,Uze 34, Šenčur	. 2788
HA(Via?) skoraj nov vprežni OB-90-litrski enofazni HI-brot77? u .,in KOSILNICO »gut-brem t nr,bovske predele. Vse v do-Ijek 4 Dju- Bogataj Janez, Zakobi-Poljane nad Škofjo Loko
PrnH	2789
V0zK?, kombiniran OTROŠKI Seško, Milje 33, Šenčur prn,	2790
Nasov5!n?Qni5ko SLAMOREZNICO.
prn ,Ce 13> Komenda	2791
N.Ja ; an? sedem let starega KO-šiCa 2rm7k°nzolno DVIGALO. Polj-
PrSi 8' Gor->e	2792
V02 fe^obok športni OTROŠKI ^K. Savska cesta 6, Kranj prn.	2793
^obr« anl KRAVE po izbiri. Blejska Prorf 10 pri Jesenicah 2794 busch fiV traJno žarečo PEC kuper-pr .Mlakarjeva 14, Kranj 2795 sobo POHIŠTVO za dnevno avto!;* KROMPESOR, primeren za neC57 aJstvo. Udovič, Cesta na Kla-
PrnH anJ	2796
silskaTA rab|jen MEŠALEC. Ga-
po i i ur	2797
stare Jar?' Pr°dam 10 tednov 2rianih OKE — izbrane vrste pri-T0nfk Pesnic »prelux«. Petrič
p°konAi'xx nčurJ Zupanova 6 (blizu p paiisfia)	2798
nik Qam KONJA. Letence 18, Gol-Pr i	2799
^esovo^o^NTE za gradnjo hiše. , ProHa 3' Cerklje	2800
KO. mizarsko CIRKULAR-.
UgodČ Viktor> Bitnje 101
SUdiim^0*1®"1 dva 260-litrska c Resor KA, komplet KOM-o°RJA Za pivo in dva KOMPRE-«5-8oi Za zrak- Javite na telefon . proda^	2802
stil. MIZ0 in STOLE v kmeč-reHje j'u ter trajno žarečo PEC go-
• Prodalerska cesta 33. KranJ 2803
Ln Klnpr masivne hrastove MIZE nd. Iw <■ Primerne za vrt ali vi-, Proda^0fG 3|' Kranj	2804
h«lnik0t?. SLAMOREZNICO s pu-Na j™ ,n verigo, KOSILNICO al-'jica.n' SENA. Tomše, Radov-.„ Prodal 4 <P°d mestom) 2805 JPHegp par uove KOLESARSKE r^ečkp L Pr'merne za vožnjo 5. ure Hoi Ceti" °8led vsak dan od Šta Kom j" Rihar Prane, Gora, po-, pfoda a ali Opekarne Bobovek
vKh°MBlNi^k8 l^ko KOBILO, ^žn^RKE za seno in enp-°ne. Zg KOSILNICO. Bukovnik pfod g' Be,a I9. Preddvor 2807
K a 28 kv. metrov LEHNJA-
ad°vljic» d °Lg.° fasad- Karmel, ^^J^-a, Koblekova 21 2912
Prodam vprežni OBRAČALNIK in GRABLJE za seno ter KOSILNICO in enovprežno motorno KOSILNICO. Breg, 7, Komenda	2808
' Ugodno prodam SLAMOREZNICO z elektromotorjem. Posavec 17, Podnart
Prodam ZGRABLJALNIK sonce 3. Gor. vas — Reteče, Škofja Loka
Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK zelene barve. Gregoričeva 24 (Cirče), Kranj 2886 Prodam šest let starega KONJA sposobnega za vsako delo ali zamenjam za stareišeua. Visoko 90 Prodam par PASOV (sklepnikov) s kamenčki za narodno nošo. Urh Kati, Breg ob Savi 42, Kranj 2888 Prodam OSLA. Tupaliče 3, Preddvor «	2889 Prodam leseno BARAKO 4,5x3 m in monta OPEKO (375 kosov). Naslov v oglasnem oddelku 2890 Prodam ŠOTOR za 4 do 6 oseb, nemški, malo rabljen. Ogled v popoldanskem času. Bistrica 42, Tržič » 2891 Prodam 250 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 4x6 mm. Cešnji-ca 7, Železniki 2892 Prodam 70ff kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 10 mm. Pintar, Dolenja vas 44, Selca 2893 Prodam 3,5 m dolge PUNTE. Bin-kelj 10, Škofja Loka 2894
Prodam 460 kg težkega VOLA. Lenart 5, Cerklje	2842 Prodam salonit PLOŠČE. Kalan, Klane 45, 61218 Komenda 2843 Prodam KRAVO po izbiri. Kern, Praprotna Polica 28, Cerklje 2844 Prodam KONJA, sposobnega za vsa poljska dela. Sp. Brnik 5, Cerklje
2845
Prodam stoječo STELJO. Lahov-če 16, Cerklje *	2846
Prodam CEMENT. Sp. Brnik 76, Cerklje	2847
Prodam 6 mesecev starega BIKCA. Pšata 11, Cerklje	2^48 Prodam KRAVO, ima še 8 litrov mleka dnevno, in 2000 kg CEMENTA. Lahovče 17 „ 2849 Prodam 2000 kom rdeče strešne OPEKE. Sp. Brnik 32, Cerklje 2850 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pšenična Polica 3, Cerklje. 2851 Prodam KRAVO, ki bo junija te-letila. Drnovšek Janez, Rakovnik 5 Medvode 2852 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, s 3. teletom. Selo 27, Žirovnica
2853
Prodam kompletno STREHO z zadnjim steklom in desno zadnjo premo za 850 šport in kupim 2 kub. metra SMREKOVIH DESK. Po-renta, Škofjeloška 32, Kranj 2854 Poceni prodam enofazno VODNO ČRPALKO s hidroforjem. Demšar Milka, Selca št. 1	2856
Prodam 2 meseca stare PIŠKE. Tupaliče 5. Preddvor.	2856
Prodam BANKINE. Kranj, C. talcev 12 a, tel. 21888	2857
Prodam enoosno traktorsko kiper PRIKOLICO, traktorske trodelne BRANE in okrog 2000 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 8 in 10 mm. Voklo 66, Šenčur	2858
Prodam KRAVO po prvem teletu in večjo količino BANKIN in PUNT. Rozman Franc, Križnarjeva pot 2, Kranj	2859
Zaradi bolezni prodam lepo 7 let staro KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Linhartov trg 31, Radovljica	2860 Prodam športni otroški VOZIČEK. Nikolič, Nazorjevp 2, Kranj
2861
Prodam KOSILNICO irus V dobrem stanju. Tolar Alojz, Podlonk 4
2862
Prodam dobro ohranjen MOPED in LES za ostrešje. Sr. Bitnje 92
Prodam tri mesece stare PIŠKE. Mlakarjeva 58, Šenčur	2864
Prodam PRIKOLICO za avto in KIMPEŽ. Kleindinst, Brezje 27
Prodam KRAVO, "ki bo tretjič te-letila. Pipanova 36, Šenčur 2866 Prodam delovnega KONJA, KRAVO s petim teletom in MOTOR 20 KM, Zg. Bitnje 30 (pri gasilskem domu)	2867 Prodam 24 žaganih špirovcev za streho. Voklo 69 2868
Zahvala
b smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
Alojza Bogataja
Poklo!vr0 Zabvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, se dobrim1 ' njegoveniu spominu in darovali vence. Iskrena hvala nutkih Sp'sedom za vso pomoč, ki so nam jo nudili'v težkih tre-Jesenic ebno se zahvaljujemo dr. Radu Kuharju in Bolnici za d»r1 Za Pravljenje ter g. župniku za pogrebni obred. Hvala trovane vence SK Triglav Kranj in kolektivom Vel. Živila Kranj, Plamenu Kropa in Verigi Lesce.
Žalujoči domači
Studenčice, 7. maja 197;}
Prodam skoraj nov KIMPEŽ na gumijastih kolesih. Peternelj Jože, Jezerska 82, Kranj	2869
Prodam BIKA, stara 6 do 11 mesecev, in mlado KRAVO s teličkom. Zapoge 15, Vodice	2870
Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Čebul j, Kranj, C. 1. avgusta št. 11	2871
Prodam dve KRAVI. Cadovlje 3, Golnik	2872
Prodam 5 kom novih tubeless AVTOGUM 5,60x13, telefon 23656 popoldne.	,	2873
MOTORNO ŽAGO stihi, novo, še nerabljeno, odstopim za 100.(XX) st. din ceneje od kupne cene. Ponudbe poslati pod »PRILIKA«	2874
Prodam mlado KRAVO pred telit-vijo. Poljče 23, Begunje na Gorenjskem	2875 Prodam PRAŠIČA. . Pangerc, Spodnji Otok 1, Radovljica 2876 Prodam nakladalne Vi LE za hlevski gnoj s priključkom na hidravliko. Zabnica 7 2877 Ugodno prodam novo REZILKO in. nov AVTO RADIO. Britof 240, Kranj 2878 Prodam PUNTE, BANKINE in vrtna ŽELEZNA VRATA. Založnik Božo, Jelenčeva 28, Kranj 2879 Prodam BRUS na ležajih, 80-litr-ski bakren KOTEL, več stenskih UR, 11 m dolgo novo kovano LESTEV, nov hrastov CEBER, dva čevljarska šivalna STROJA Cilin-drska v dobrem stanju. Ul. 31. divizije 40, Kranj 2880 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Rupa 15, Kranj 2881 Prodam KOSILNICO (gutbrod),. primerno za hribovite predele. Ret-ljeva 15, Cirče, Kranj 2882 Prodam PLOŠČE za streho (škri-ljevec). Lajše 8, Selca 2883 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ castor. Zontar Julka, Vir-maše 68, Škofja Loka 2884
kupim
Kupim OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Perčič, Partizanska c. 40, Kranj	2H0<)
Kupim IZRUVAC KROMPIRJA (rodar) ali original za pasquali. Naslov v oglasnem oddelku	2810 Kupim KOSILNICO mertelj za traktor zetor 45. Bukovnik Tone, Zg. Bela 19, Preddvor . 2811 Kupim dobro ohranjen levi vzidljiv ŠTEDILNIK in PUHALN1K za seno, premer cevi 40 do 50 cm. Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik 2812 Kupim ali zamenjam 28 »ŠPIROVCEV«, dolgih 6,5 m za 7,5 m. Doplačam. Jer al a Jane/, Podreča 11, Kranj 2813
vozila
Nujno prodam RENAULT 10, letnik 1966. Cena po dogovoru. Bohinc Janez, kleparstvo Radovljica
2709
Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 23.000 km. Pševska 14, Kranj	2710
Prodam AMI 8, letnik avgust 1971, odlično ohranjen-in garažiran. Informacije: Kregar Ivan, Rozmanova 11, Kranj, telefon 22-415 2743 Prodam FIAT 850. Kokrški log 4 (Primskovo), Kranj	2744
Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970 in PEUGEOT 204, letnik 1968. Hotemaže 60, Preddvor	2746
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Ogled popoldne. Ra-movž, Stošičeva 5, Kranj	2755
Prodam FIAT 750, letnik 1968. Doma dopoldne. Dvorje 14, Cerklje
2756
Prodam dobro ohranjen AMI, letnik 1971, garažiran, z dodatno opremo. Cadovlje 4, Tržič	2814 Poceni prodam ŠKODO, letnik 1967, 12.(X)0 km po generalni. Jesenice, Tomšičeva 98 b, telefon 81-833
2815
Oddam GARAŽO pri vodovodnem stiolpu. Naslov v oglasnem oddelku
2816
Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1966. Rupa 22 (dvojček), Kranj	' 2817
Prodam KADETA, letnik 1965. Ogled vsak dan v Opekarni Bobovek
Komunalni servis
Mladinska ul. 1, Kranj razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
1.	šoferja
2.	voznika viličarja
3.	tapetnika
4.	več zidarjev
5.	več steklarjev
6.	več slikopleskarjev
Pogoji:
pod tč. 1.: kvalificiran voznik C kategorije s poklicno šolo kovinske in avtomehanske stroke
pod tč. 2.: opravljen izpit za strojnika gradbene mehanizacije in šofer B kategorije
pod tč. 3., 4., 5., 6.: K V delavec ustrezne stroke
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati
kadrovsko-socialnemu sektorju podjetja Mladinska 1.
Zaželen osebni razgovor.
Razglas velja do popolnitve"delovnega mesta.
Prodam FORD TAUNUS, letnik 1966. Jezerska cesta Kranj 2819 Prodam MINI 1000, letnik 1971 z vso dodatno opremo. Kranj, Kocja-nova 22 (Kalvarija). Ogled vsak dan popoldne	2820
Prodam FIAT 750. Informacije na telefon 700-75 vsak dan od 6. do 14. ure	2821
Prodam- FIAT 750, letnik 1969. Nastran Lojze, Studeno 12, Železniki	2822 Prodam PEUGEOT 204. Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu v jami).
2823
Prodam FIAT 850. Hrastje 186, Krani	'	2824
Prodam karamboliran FIAT 750, letnik 1968. Poženik 25, Cerklje
2895
Prodam JAWO 90 ccm v voznem stanju. Kern, Praprotna Polica 28, Cerklje	2896
Prodam dobro ohranjen MOPED na tri prestave. Ambrož 1, Cerklje
2897
Prodam OPEL OLIMPIJO, letnik 1969. V račun vzamem tudi fiata. Zalog 76, Cerklje	2898
Prodam MOPED tomos. Groharjevo naselje 33, Škofja Loka 2899 Prodam dobro ohranjen AMI 6, letnik 1969. Vidic, Radovljica, Kopališka 1, telefon 75-027	2900 Prodam osebni avto VW 1300, letnik 1966. Tenet iše 33, Golnik
2901
Prodam FIAT 600 D, registriran za leto 1973. Zabnica 30	2902
Prodam skoraj novega SPAČKA, letnik 1972 avgust. Retljeva 15, Cirče, Kranj	2903
ŠKODO 1000 MB, 1. 1966 prodam po delih. Kranj, telefon 23-838 2904 Prodam KOMBI VW — odprt, registriran za leto 1973. Bašelj 32, Preddvor	2905
Kupim avto na trgovinsko posojilo ali na mesečne obroke. Nekaj plačam takoj. V poštev pridejo: fiat 1300, opel rekord, ford taunus 17 M ali karavana. Naslov v oglasnem oddelku	2906 Podani FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967. Markuta, Partizanska 27, Kranj 2907 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Naslov v oglasnem oddelku 2908
stanovanja
Belgijska družina išče za eno leto trisobno opremljeno STANOVANJE, po možnosti z garažo v Kranju ali bližnji okolici. Najemnina po dogovoru. Ponudbe poslati pod »stanovanje«	2825 Mlad zakonski par bi skrbel za starejšo osebo, ki bi jima lahko nudila STANOVANJE. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Prijatelji« 2826 Mladoporočenca iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2827 Dekleti, mirnega značaja, iščeta SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti neopremljeno. Ponudbe poslati pod »Mir« 2828 Prodam opremljeno GARSONJERO (22 kv. metrov) v Kranju na
©
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
objavlja prosto delovno mesto
prodajalke
za nadomeščanje odsotnih na dopustu, za določen čas od julija do septembra 1973.
Posebni pogoji:
K V prodajalka ali NK delavka s prakso v trgovini. Zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Osebni dohodek je dober — po dogovoru. Delo je primerno tudi za mlajšo upokojenko. Interesentke lahko dobe podrobne informacije pri vodju Maloprodaje, v TOZD Komercialni servis v Kranju, Cesta JLA 2, ki sprejema tudi pismene ponudbe.
Šorlijevi ulici. Možnost vselitve predvidoma decembra 1973. Naslov v oglasnem oddelku	2830
Takoj ali po dogovoru zamefi/am komfortno dvosobno STANOVANJE 4 km iz Kranja ob glavni cesti za Gorenjsko za enakega v Kranju. V poštev pridejo bloki v naseljih: Vodovodni stolp, Zlato polje in Planina. Naslov v oglasnem oddelku
zaposlitve
v uk sprejmemo vajenko v
kemični Čistilnici. kemična
čistilnica Erbežnik Lado, St. Žagarja 5, Kranj	2831
VAJENCA za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820	,	2832
v kemični Čistilnici takoj
zaposlimo ŽENSKO DELOVNO MOC. Kemična čistilnica Erbežnik Lado, Staneta Žagarja 5, Kranj
2833
Iščem spretnega ČEVLJARJA, kvalificiranega ali priučenega. Ponudbe poslati pod »Dober zaslužek«
2834
Iščemo PASTIRJA za planino Poljana — Storžič. Poizve se v Povijah št, 6, Golnik	2835
Štiričlanska družina,išče UPOKOJENKO za delno pomoč v gospodinjstvu. Nudi enosobno stanovanje. Naslov v ogl. oddelku	2836
obvestila
Instaliram CENTRALNE KURJAVE z vašim ali svojim materialom. Dimnik Franc, Koroška 12, Ljubljana-Bežigrad	2771
Na željo plesalcev bo NOV PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE v DELAVSKEM DOMU KRANJ v soboto, 19. maja, ob 18.30	2837
V RESTAVRACIJI na LJUBELJU igra vsako soboto narodno zabavni ansambel BLEKATO od 20. do 01. ure. Solidna in hitra postrežba. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni!
2838
ostalo
Vsem, ki se odločate, kje preživeti letni dopust! Ob lepi peščeni obali boste v novo zgrajenem penzionu (sobe z vodo in balkonom) za 70 din dnevno preživeli nepozabne počitnice. Tja vodi cesta in trajAt. Rezervirajte na naslov: Boško Crkljen-ka, 51292 Povijana 105, otok Pag,
2839
Iščem LOKAL oziroma prostor za sprejemno pisarno v središču mesta, oziroma na prometni točki. Dober plačnik. Gašperčič Hermina, Zg. Jezersko 22/a	2840
Zaradi upokojitve odstopim zelo dobro vpeljan FRIZERSKI SALON v središču mesta proti primerni odškodnini. Ponudbe poslati po^ »izredna priložnost«	2911
prireditve
Gostišče GAMSOV RAJ priredi v nedeljo, 13. maja, ob 16. uri veliko VESELICO. Postreženi boste z jedili in pijačami. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni!	2910
Gostišče na MENGEŠKI KOCl
™ak,° soboto in nedeljo
rnrmV? S, H:S0M ^ kvintet rudija jevška s pevcem Vabljeni!	2909
KUD ZALOG, priredi v nedeljo, 13. maja, ob 17. uri v ZALOGU MLADINSKI PLES. Igra ansambel »TRGOVCI«. Vabljeni!	2841
;%.,	> * a
nesreče
»Mamica, vrni se!«
Mati zapustila pet otrok in z ljubimcem odpotovala
v Umag—za najmlajšega skrbita večji hčerki
Log pri Kranjski gori.
V hiši, dokaj prostorni in veliki, v hiši, ki stoji tik ob glavni cesti pred Kranjsko goro, je dopoldne vse tiho in spokojno. Sem in tja priteče na vrt petletni fantič, a se brž izgubi skozi sosedova vrata. Hiša je še vedno neometana, le na nekaterih oknih so zavese. Vrata so zaklenjena.
Popoldne je drugače. Trije otroci, trije Pušnikovi otroci se vrnejo iz šole, starejša pohiti k sosedu in kmalu prinese v naročju nekaj mesecev starega Bogdana. Tudi petletni Branko se dopoldne preseli domqp, iz sosedovega vrta na domač vrt, kjer je večji otroški živ-žav. Pet otrok v hiši in zunaj nje, pet otrok, ki ne vedo, kaj bi sami s seboj vse dotlej, dokler se ne vrne oče s »šihta«.
Mame ni, že teden in več je ni. Odšla je, rekoč, da se- nikoli več ne bo vrnila v Kranjsko goro. Pustila je popolnoma prazno shrambo, nič denarja in za nameček še malega paglavca Brankovih let, katerega oče jo je odpeljal. Torej — šest otrok, oče in dobra soseda — sorod-nica, ki ob visoki starosti resnično ne more skrbeti za vso otročad.
Okus po medu
»Enostavno, kar došla je,« pravi dobra soseda, zmiguje z rameni in ne ve, kaj bi.
»Meni so se smilili, v srce so se mi zasmilili in vzela sem jih, najmlajše tri, k sebi. Poglejte, revčka, »pokaže na nekaj mesecev starega Bogdana, ki nemirno spi na kavču v kuhinji.
»Veste, zdaj šele je zaspal, jesti noče, slabo spi, čisto iz reda je. Popoldne ga vzameta starejši dve in dobro znata skrbeti zanj. Ze nekaj časa le onidve skrbita zanj. Od takrat, ko se je začelo ...«
.»Ne vem, kaj ji je bilo. V začetku tega leta se je začelo, ko je prišel ton\ Potem je bil stalno v hiši in zdaj se je zgodilo. Meni nič tebi nič jo je vzelo zgodnje pomladno jutro. Pravijo, da si je poiskala dobro službo nekje v nekem hotelu v Umagu in da se bo vrnila domov le po mlajše tri. Jaz bi jih ne dala, če bi bila namesto Stanka njenega moža. Pravim tako: saj sama imam kljub visoki starosti in skromni moževi pokojnini večjega fantiča, drugih pa res ne morem imeti. Posebno najmlajšega, saj je potreben toliko nege!«
Otroci so negibno posedli po klopi in nemo poslušajo. Tudi fantič Brankovih let, ki ga je tu pustil »on«.
»Sorodnica iz Rateč bo danes ali jutri prišla, da jih opere in pošije, sama res ne morem vsega, saj me čaka delo na polju,« pravi dobra teta in popravlja srajčko, ki Branku sili izza hlač — starih in ponošenih. Kakšni bi drugače bili, ko pa Stanko, njihov oče, edini nekaj zasluži. Vsaj toliko, da so otroci siti, za obleko pa ostane bore malo denarja.
Delavne Stankove roke
Ob vsem tem ne bi mogli doživeti večjega ^presenečenja kot smo ga ob srečanju s Stankom Pušnikom. Ze ljudje v Logu so govorili, da je izredno priden delavec, saj v jeseniški Železarni dela kot viličar že 22 let in v vsem tem času ni niti enkrat izostal z dela!
»Da, tako je,« pravi mirno in tiho, ustnice se mu hočejo ukriviti v smehljaj, a ob bolečini in trpkosti tega ne zmorejo.
»Odšla je, rekla je, da se ne bo nikoli več vrnila, »pravi in stiska roke »žepe.
»Ne vem, kako bo, če bo hotela vzeti otroke. Ne verjamem, da 'je sploh kje v službi, saj je bolna in bolehna. Nikoli se nisva resneje sporekla, ne vem, kaj ji je zdaj bilo, da je tako nenadoma odšla.«
»Jaz dobro zaslužim, okoli 2000 dinarjev, lepo bi živeli, saj imamo nekaj polja in nam pravzaprav nič ni manjkalo. ZdajK zdaj...« odkima z glavo in se sili k smehljaju.
»Pa vaši sodelavci vedo, da je zdaj pri vas zelo hudo?«
»Ne, pa kaj bi! Tako je in nič ne moram pomagati.«
Niti z eno samo besedo ni Stanko potarnal in niti misliti ni, da bi ta pridni delavec v jeseniški Železarni pomislil na kakršno 'pomoč. Tako je, prebiti se bo treba, čeprav zelo težko, še posebno zdaj, ko ni mame.
1A ¥ l% C2i 1 ^ • Jm,
»Mamica, prjdi, čakamo te vsi in te pogrešamo,« je pisala v pismu najstarejša, a ni dobila odgovora. Vseh pet otrok — in še šesti — jo pogreša, po svoje pogreša in živi od skromne Stankove plače in pomoči dobrih sosedov ter patronažne in socialne službe, ki že dolgo vedo za ta primer, družino obiskujejo in ji po svoje tudi pomagajo. Nihče si ne želi, da bi odšli otroci narazen — eni k materi, drugi k očetu. Nihče si
ne želi, da tam v Logu, ne bi imeli kaj obleči in kaj jesti.	. v
Stanko je nemočen, vse, kar lahko stori, je to, da še vnaprej pridno dela in zasluži vsaj za mleko in kruh. Tih je, skromen in pošten in ne bo prosil pomoči.
Se bo nam, ljudem, srce zganilo* Matere otrokom ne moremo vrniti, pomagamo pa jim lahko!
D. Sedej
Trčenje z avtobusom
V	sredo, 9. maja, nekaj pred šesto uro zjutraj se je na Finžgarjevi cesti n Javorniku pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomob' Peter Končnik (roj. 1952) z Jesenic je vozil po Finžgarjevi cesti proti cam po levi strani ceste. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik avt0')Uhbj Miro Peljhan (roj. 1948) iz Rodin. Voznik avtobusa je močno zavil levo,«3, preprečil trčenje, kljub temu pa sta vozili trčili. V Peljhčfnovem avtomobil J bila hudo ranjena Felicita Končnik, voznik Končnik pa je bil le lažje ranje Škode na vozilih je za 7000 din.
Prekratka varnostna razdalja
Na cesti prvega reda med Jesenicami in Potoki se je v sredo, 9. maja-1'1' poldne pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje- ** Iona vozil se je zaradi del na cesti ustavila. Zaradi prekratke varnostne ra. dalje pa se je voznik osebnega avtomobila Milan Trček (roj. 1949) z JeS®nv zaletel v zadnji del avtomobila Janeza Tičarja z Brega, tega pa je porinilo ®e avtomobil Franca Seljaka iz Žirovnice. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode avtomobilih pa je za 15.000 din.
Vozil po levi
V	sredo, 9. maja, nekaj pred 21. uroje voznik osebnega*avtomobila ne"1, ške registracije Zivko Popovič iz Krnješevcev vozil od Kranjske gore Pr° Kranju po Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah po levi strani ceste. Pred resta racijo Tiirist je čelno trčil v osebni avtomobil Pavla Šeršena s Hrušice, ki ■! pripeljal pravilno po desni strani ceste. V nesreči je bil voznik Šeršen huJ ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico, lažje pa je bila ranjena sopotn'c Olga Šeršen.	«	v	< •
Otrok pritekel pred avtomobil
V	četrtek, 10. maja, popoldne je voznik osebnega avtomobila Vinjjjj Jakopič (roj. 1948) z Jesenic na Cesti maršala Tita na Jesenicah na
za pešce zadel 3-letnega Mihaela Majetiča z Jesenic. Nesreča se je pripet'» ' ko se je otrok iztrgal materi iz rok in pritekel na prehod. Huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Izza avtobusa na cesto	ri
V	četrtek, 10. maja, popoldne je na cesti tretjega reda v Hrastjah P Kranju voznik osebnega avtomobila Anton Mohar (roj. 1949) iz Sen^i počasi vozil mimo stoječega avtobusa. Izza avtobusa pa je nenadoma priteK pred njegov avtomobil 7-letni Darko Krištanc iz Hrastja. Huje ranjenega b prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Ponesrečeni umrl
V	sredo, 9. maja, nekaj pred 20. uro se je na cesti drugega reda med Škofi? Loko in Jeprco v križišču na Lipici pripetila hujša prometna nezgoda. VoZnl, osebnega avtomobila Anton Bogataj (roj. 1936) iz Škofje Loke je vozil 0 Jeprce proti Škofji Loki. V križišču pa je z desne strani z neprednostne cest zapeljal pred njegov avtomobil voznik kolesa s pomožnim motorjem And Bernard (roj. 1913) iz Gosteč pri Škofji Loki. V trčenju je voznik Berna' dobil tako hude poškodbe, da je kasneje v bolnišnici umrl.
Obletnica
Aleksandra Jovanoviča
Mineva leto dni, odkar si nas zapustil v najlepšem letnem času. V najlepših letih si tragično preminil. Pomlad se je vrnila, vse zeleni in cveti, a tebe Aleksander ni. Pa tudi, če te ni, smo s spominom vedno pri tebi.
Vsem pa, ki kdaj obiščete njegov zadnji dom, iskrena hvala. Vsi tvoji: mama, bratje in sestri
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče in stari oče
Andrej Bernard
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 12. maja 1973", ob 16. uri izpred hiše žalosti Gosteče 6 na pokopališče v Soro.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Andreja in Marinka z družino
Gosteče, Reteče, 9. maja 1973
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica
Andreja Broliha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in vence ter za izraze sožalja. Najlepša zahvala dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala č. g. župniku za opravljeni pogreb.
Žalujoči: žena, hčerka Dani*z družino in drugo sorodstvo Visoko, 8. maja 1973.
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi očp ;n stari
oče
Anton Markič
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 12. maja, ob 16. uri izpred hiše žalosti Visoko 12.
Žalujoči: sin Francelj, hčerki Tončka in Helena z družinami in drugo sorodstvo
, Visoko, Kranj, Cleveland, Šenčur, Zg. Bela, Tržič, 10j maja 1973
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Marijane Draksler
roj. Vreček
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili v tako velikem številu k njenemu zadnjemu počitku ter ji poklonili cvetje in vence. Še enkrat prav vsem prisrčna hvala.
• Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami
Šenčur, 28. aprila 1973
Zahvala
Ob izgubi naše mame, stare mame, babice in prababice
Marije Novine
babice v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, našim dobrim sosedom za vso velikodušno pomoč in prijateljem za izraze so? Ja' vsem za vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. P zahvalo smo dolžni .dr. Bračkovi za dolgoletno skrb ir: nje. Gospodu župniku Blajn za vso duhovno skrb . in pomoč-Iskrena hvala govornikoma Stanetu Bertonclju in Anici Križna'' vza lepe besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sin Lojze z ženo, vnuka Florijan in Kocjan z družino, hčerka Štefanija por. Sosič z družino
Godešič, 7. maja 1973
Presenetljiv poraz Kamnika
V 17. kolu ljubljanske conske ro-jpgg kometne lige predstavlja poraz Kamnika proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Zagorja veliko presenečenje. Kamničani so v letošnjem prvenstvu prvič izgubili obe točki. V tem kolu so rokometaši Save, ki so igrali neodločeno s trenutno drugouvrščeno ekipo na lestvici Šeširjem iz Škofje Loke. V nedeljo se obeta v Škofji Loki izredno zanimivo srečanje med ekipama Šeširja in Dupelj.
Rezultati: Prule : Duplje 20:23, Sava : Šešir 13:13, Zagorje : Kamnik 15:13, Križe : Alples 13:12.

na q sm° & poročali, je PD Kranj 5. in 6. maja pripravilo skupinski izlet ninQ2 °*8Venediger v Avstriji, na turni smuk. Izleta se je udeležilo 40 pla-s0 j . ln s?nučarjev iz različnih društev. Do Hinterkichla v vzhodni Tirolski ger oy?« * avtobusom, potem pa je sledil sedemurni pohod do koče Defre-soj ? viŠini 2960 metrov. Kočo so oskrbeli in odprli nalašč za to priložnost, nadarer. Za^ne redno obratovati šele junija. Zaradi fnegle in vetra je bil rhoraInjl vzP°n do 600 metrov oddaljenega vrha nemogoč in smučarji so se v dQij1 Zadovoljiti s smuko na višini 3000 metrov. Petnajstkilometrski spust mehča°' ^ ie znan kot eden najlepših in najdaljših v Evropi, je kljub raz-nincipemu snegu potekal brez zastojev. Kolono so vodili že izkušeni pla-2ahtevanci Ekar, Tomaž Jamnik, Franci Šter in Marjan Ručigaj. Navzlic terenu ni prišlo do poškodb. Naj dodamo, da je šlo za prvi zares taksn niAz^> ki ga organizira PD Kranj, in da nameravajo v prihodnje so števl 0 športno-rekreacijske dejavnosti še nadalje razvijati. V načrtu Planin b špedicije v avstrijske Alpe. Prednost bodo seveda imeli člani s 3000 ga
društva Kranj. Na sliki: udeleženci izleta pred spustom Metrov visokega Grossvenedigerja.
Kemična tovarna Exoterm Kranj,
Struževo 66 objavlja prosti delovni mesti
1.	vodje prodaje
p„ . ...
60J." višja izobrazba ekonomske, komercialne, pravne ali uprav-ie smeri in 7 let delovnih izkušenj v stroki
2.	čistilko
Ponudbe sprejema splošni oddelek tovarne do 21. 5. 1973.
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Kranj
razpisuje
naslednja prosta vodilna delovna mesta:
1.	načelnika oddelka za finance
2.	načelnika skupščinske pisarne
3.	direktorja geodetske uprave
Noji:
PoH V visoka strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj, Ka i' vis<)ka strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, DoS?- • ati naj Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev j^Jejo Razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine anJ najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
pomlad pm
Lestvica:
Kamnik	17	16 0	1 356:257 32
Šešir	17	11 2	4 287:223 24
Duplje	17	11 1	5 299:259 23
Mokerc	16	11 1	4 264:227 23
Olimpija	17	8 0	9 299:286 16
Novo mesto 16	8 0	8 308:312 16
Sava	17	7 2	8 252:265 16
Hrastnik	17	6 1	10 213:277 13
Alples	17	6 0	11 257:278 12
Križe	17	4 2	11 256:293 10
Prule	17	4 1	12 268:317 9
Zagorje	17	3 0	14 266:333 8
Pari prihodnjega kola: Križe : Prule, Šešir : Duplje, Kamnik : Sava, Alples : Mokerc. J. Kuhar
Zvone Prezelj
in Vegnuti nova rekorderja
Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije na področju Gorenjske je sodelovalo 34 članov in članic iz kranjskega Triglava. Na prvem letošnjem večjem tekmovanju v Kranju je bilo doseženih več zelo solidnih rezultatov. Omeniti velja dva nova rekorda Gorenjske za člane, ki sta jih dosegla Zvone Prezelj v metu diska z rezultatom 46,32 in Tone Vegnuti v teku na 1500 m s časom 3:59,4.
Če smo z rezultati vrhunskih kanjskih atletov kot so Udovč, Pap-lerjeva, Kavčič itd. lahko zadovoljni, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z množičnostjo, saj so nastopili samo tekmovalci iz Kranja, pa še ti se v posameznih disciplinah ne morejo pohvaliti z množičnostjo.
Zmagovalci v posameznih disciplinah: 110 m ov.: KONC 16,0 — 100 m: Ravnikar 11,3 — disk ženske: Papler 45,54 — višina moški: Darko Prezelj 185 — kopje moški: Breza r 52,25 — 800 m ženske: Reja 2:28,0 — 400 m moški: Kavčič 49,0 — daljava moški: Udovič: 6,76 — 1500 m moški: Vegnuti 3:59,4 — krogla moški: Satler 14,73. 400 m ov.: Bi-tenc 61,6 — palica moški: Konc 4,00
—	kladivo moški: Zvone Prezelj 43,76 — 800 m moški: Kavčič 1:55,2
—	disk moški: Zvone Prezelj 46,32 — 200 m moški: Ravnikar 23,0 — 3000 m zapreke: Vegnuti 9:48,8 — troskok: Dušan Prezelj (v. p. Bovec) 14,17 — krogla ženske: Papler 12,20
—	kopje ženske: Kurnik 10,18.
D. Zumer

Športne novice v kratkem
NOGOMET (P. N.) — Disciplinsko sodišče pri f'P Gorenjske je minulo sredo izreklo naslednje kazni: s prepovedjo nastopanja na eni prvenstveni tekmi so bili kaznovani: Jože Rogelj, Franc Verdnik (oba Sava), Štefan Trivald (Triglav), Franc Smid (Alples), s prepovedjo na dveh tekmah pa je bil kaznovan Stane Ažman (Naklo). Povzročitelj neredov oziroma prekinitve tekme v Naklem med ekipama domaČega moštva in Alplesa iz Železnikov igralec Alplesa Kemperle pa je do nadaljnjega v suspenzu. Z denarnimi kaznimi pa so bili kaznovani: Triglav in Tržič vsak po 100 din, Britof in OŠ L Seljak pa po 50 din.
ATLETIKA (D. 2.) — Atletski klub Triglav in zveza sodnikov Kranj bosta organizirala nov tečaj za atletske sodnike. Tečaj bo trajal 8 ur. Vsi, ki se želijo vključiti v tečaj, se morajo prijaviti atletskemu klubu Triglav, nakar bodo pismeno obveščeni o začetku tečaja.
25. in 26. maja bo v Kranju finale atletskega pokala za člane in članice.
SMUČANJE (J. J.) — V sredo se je v Kranju začel tečaj za nove smučarske sodnike, katerega obiskuje 35 kandidatov. Zbor sodnikov Kranja sedaj Šteje 30 aktivnih sodnikov, z novim tečajem pa bo bistveno povečal število sodniškega kadra.
TELESNA KULTURA (J. J.) - V
novi mandatni dobi bo vodil izvršni odl>or športnega društva Triglav Edgar Vončina, ki je sicer tudi predsednik smučarskega kluba Triglav.

Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah
Težave v Podbrezjah
Pred dobrimi 15 leti so v Podbrezjah začeli z aktivnim delom pri vzgoji mladih nogometašev. S prostovoljnim delom so zgradili igrišče. Zaradi dokaj neprimernega terena so morali mladinci in pionirji opraviti kar lepo število prostovoljnih delovnih ur. V začetku je TVD Partizan Podbrezje v gorenjski nogometni ligi nastopal z mladinsko in pionirsko ekipo. Prve drese in žoge so kupili z denarjem, ki so ga sami zbrali. V tem času so vzgojili vrsto dobrih nogometašev, zlasti v pionirskih vrstah, saj sta dva njihova pionirja nastopila že v reprezentanci Gorenjske na republiškem pionirskem turnirju v Novi Gorici. Pred leti pa so vključili v gorenjsko podzvezo tudi člansko ekipo. Zal pa člani ne dosegajo tako lepih uspehov kot so jih pred leti pionirji oziroma mladinci. V zadnjih dveh letih pa je čutiti določeno pomanjkanje kadra, saj je več igralcev odšlo iz Podbrezij, tako da danes tekmujejo le s člansko ekipo v prvem razredu v gorenjski ligi. Tako kot ostale nogometne klube tudi marljive nogometaše v Podbrezjah tarejo finančna sredstva, pomanjkanje vaditeljskega in igralskega kadra. Prav zaradi tega imajo društveni delavci Tonkli, Drinovec in Jeglič veliko dela, da bodo v prihodnjih letih spet poživili nogometno dejavnost v Podbrezjah, ki je v zadnjih dveh letih nekoliko zamrla. Predvsem bodo morali ustanoviti pionirsko in mladinsko ekipo ter poskrbeti, da bodo v svoje vrste vključili oziroma izšolali strokovni kader, ki bo lahko vzgajal domače ekipe.	P. Novak
-J
PTT Kranj ima aktivne šahiste
Jernej Žagar je bil 9., inž. Jakob Dolenc 13., Janez Jan pa 16. Šahisti, ki so se na prvestvo podjetja za PTT promet Kranj uvrstili v prvo polovico, so postali nosilci IV. šahovske kategorije.
Poštarje-šahiste čaka 26. maja novo srečanje. Ekipa, sestavljena iz štirih najbolje uvrščenih na prvenstvu podjetja, se bo v Kopru pomerila z ekipami poštarjev Nove Gorice in Kopra. Ta dan bo namreč v Kopru tradicionalno športno srečanje poštarjev Nove Gorice, Kopra in Kranja. Lansko športno srečanje je bilo na Bledu in ga je organiziralo kranjsko podjetje za PTT promet. -jk
Šahisti pri podjetju za PTT promet iz Kranja so zadnje čase izredno aktivni. Ustanovili so šahovsko sekcijo, kupili potrebno opremo ter uredili prostor, v katerem se shajajo vsak četrtek med 15. in 20. uro. Pred nedavnim so organizirali dvokrožno šahovsko prvenstvo podjetja za PTT promet Kranj.. Zmagal je Franc Stagar, sledijo pa inž. Jakob Dolenc, Silvo Novak, Donat Štibelj, Alojz Bavdek in inž. Rudi Tomažič. Štirje šahisti kranjskega PTT podjetja so se udeležili tudi republiškega poštarskega prvenstva v šahu, ki je bilo 28. in 29. aprila na Pohorju. Franc Štagar je zasedel 6. mesto,
Občinsko sindikalno prvestvo v plavanju
Kje ste plavalke?
Zavod za izgradnjo športnih objektov Kranj je bil v zimskem bazenu organizator prvega občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta je nastopilo 150 tekmovalcev. Če smo lahko zadovoljni z udeležbo v moški konkurenci, v njej so bili na delu bivši aktivni plavalci Triglava, pa je bila udeležba pri ženskah dokaj slaba, saj se jih je na Startu pojavilo le osem.
Rezultati — moški: skupina A: 50 m prosto: 1. Mohorič (Obrtniki) 28,2,
2.	J. Slavec (Zdravstveni dom) 28,9,
3.	Velikanje (Obrtniki) 29,0; skupina B: 1. Nadižar (Arhitekt biro) 27,7, 2. Senčnik 29,1, 3. J. Rebolj (oba Zdravstveni dom) 29,5; skupina C: 25 m prosto: 1. Finci 13,6, 2. Udir (oba Zdravstveni dom) 13,8, 3. Bevc (Iskra) 13,8; 50 m prsno — skupina A: 1. J. Slavec (Zdravstveni dom) 37,0 2. Marinšek (Iskra) 40,0, 3. Šte-fančič (Iskra) 40,2; skupina B: 1. Senčnik (Zdravstveni dom) 34,1, 2. P. Brinovec (Sava) 34,8, 3. F. Rebolj (Tekstilindus) 37,1; skup. C — 25 m prsno: 1. Petrič (Zdravstveni dom) 16,5 2. Zvokelj (Prosveta) 18,0, 3. Porenta (Zdravstveni dom) 18,1; 50 m hrbtno — moški: skupina A: 1. Ž. Levičnik (Obrtniki) 32,1, 2. Podver-šček (Ikos) 32,5, 3. Velikanje (Obrtniki) 33,1; skupina B: 25 m: 1. Košnik (Prosveta) 15,1 2. Krofi (Projekt) 16,9, 3. I. Klavora (Prosveta) 17,1; skupina C: 1. Finci (Zdravstveni dom) 15,8, 2. Bevc (Iskra) 16,3, 3. Udir (Zdravstveni dom) 16,4; 25 m delfin — skupina A: 1. Mohorič .(Obrtniki) 13,3, 2. Šorli (Prosveta) 14,2, 3. Stariha (Planika) 15,1; skupina B: 1. J. Rebolj (Zdravstveni dom) 14,0, 2. P. Brinovec (Sava) 14,3, 3. Košnik (Prosveta) 14,9; štafeta: 4x25 m prosto: 1. Zdravstveni dom I 51,5, 2. Prosveta 52,0, 3. Obrtniki 52,5;
ženske — 25 m prosto: 1. Jela Rebolj (Prosveta) 17,1, 2. Potočnik (Planika) 19,3, 3. Stromajer (Tekstilindus) 20,4; 25 m prsno: 1. Jela Rebolj (Prosveta) 21,0, 2. Štromajer (Tekstilindus) 22,9, 3. Potočnik (Planika) 26,6; štafeta 3 x 25 m: prosto: 1. Tekstilindus 1:19,3.
Jeseniška TRIM steza v Završnici
Tako kot drugod na Gorenjskem in v Sloveniji, tako so se tudi na Jesenicah dogovorili, da uredijo TRIM stezo. Dogovorili so se, da jo uredi TVD Partizan Žirovnica v dolini Završnice, kjer so za rekreacijo v naravi najboljše možnosti.
Ta jeseniška »telovadnica v naravi« bo urejena tako, da bo omogočala gibanje vsem starostnim skupinam ljudi, bo dostopna in v lepem naravnem okolju.
Predračun za ureditev prve TRIM steze v jeseniški občini znaša 1.600 dinarjev, odprli pa jo bodo ob letošnjem dnevu mladosti.	D. S.
Ekipni vrstni red: moški: 1. Zdravstveni dom 48, 2. Prosveta 30,5, 3. Iskra 29,5, 4. Obrtniki 26, 5. Sava 19, 6. Projekt 13, 7. Planika 10,5, 8. Arhitekt biro 10, 9. Ikos 7, 10. Tekstilindus 6, 11. Tekstilni center 3, 12. Elektro 1, 13. Vodna skupnost 0; Ženske: 1. Tekstilindus 39, 2. Prosveta 10,3. Planika 8. -dh
Po gorenjskih krajih
TRŽlC (J. K.) — V prijateljski rokometni tekmi je domači Tržič premagal Duplje z 28:20 (13:13). Največ zadetkov za Tržič sta dosegla Kralj 6 in Šega 5, za Duplje pa Kuhar 8 in Konjar 6.
BOHINJ (M. H.) — Bohinjski smučarski delavci bodo tudi prihodnje leto v začetku januarja organizirali mednarodno FIS I-A tekmovanje tekačev. Hkrati pa kandidirajo tudi za organizacijo vsakoletnega srečanja najboljših srednjeevropskih tekačev, za tekmovanje Kurikkala. Tako kaže, da so trije kandidati za to pomembno mednarodno tekmovanje. Kot je znano, sta poleg Bohinja kandidata še Kranj in 2abljak.
KRANJ (B. B.) — V torek je bilo področno prvenstvo Gorenjske v košarki za srednje šole. Med desetimi ekipami je zmagala kranjska Gimnazija, ki si je s tem pridobila pravico nastopa na republiškem prvenstvu. Gimnazijci so v finalni tekmi premagali Tekstilnrcenter iz Kranja z 52:22. Tretje mesto je osvoiila ekipa Poklicne šole iz Kranja, četrto pa je pnpadlo ekipi Železarskega industrijskega centra z' Jesenic.
V ženski konkurenci sta od štirih prijavljenih nastopili le dve ekipi. Ekipa Šolskega centra za blagovni promet je premagala Gimnazijo iz Škofje Loke z 42:34 in se tem osvojila prvo mesto.
LESCE (M. H.) — Na letališču Alpskega letalskega centra Lesce bo od 2. do 16. junija republiško in državno prvenstvo pilotov v jadralnem letenju. To tekmovanje pa bo hkrati tudi izbirno za sestavo državne reprezerttance, ki nas bo zastopala na 14. svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v januarju v Avstraliji. Izbranci se bodo pripravljali za to tekmovanje (v Avstraliji) na Poljskem, sodelovali pa bodo tudi na mednarodnem tekmovanju v Franciji. Tudi ieški piloti imajo velike možnosti, da se uvrstijo v reprezentanco, še največ možnosti pa ima talentirani Štrukelj.
LESCE (M. H.) — Na letališču ALC v Lescah poteka vsakoletna republiška akcija ZLOS v jadralnem letenju. Letos sodelujejo na njem piloti iz Celja, Slovenj Gradca, Novega mesta, Ljubljane in Lesc. Slovenski trikotnik v dolžini 300 kilometrov med Lescami, Novim mestom in Mariborom je uspelo pilotom preleteti osemkrat. Po dvakrat so ga preleteli Štrukelj (Lesce) ter Peperko in Klinar iz Celja, po enkrat pa Stariha (Ljubljana) in Praprotnik (Lesce). Prelet med Ljubljano in Lescami pa je zaradi razmeroma neugodnih vremenskih pogojev uspel le Štruklju (L»sce). V doseganju višine z jadralnim letalom pa so bili najuspešnejši Leščani, saj je Štular prijadral 5500 m visoko, Potočnik pa 4800 m.
1 J% €Sfc ic
Nikolaj Povšič, vodja sektorja na post j i prometne milice Kranj:
»Delo na postaji prometne milice, kjer delam že deseto leto, je pestro in zanimivo. Seveda pa je tudi težavno. Vsak dan se srečujemo z vozniki, ki ne poznajo ali ne upoštevajo prometnih predpisov. Miličniki pa moramo predpise dobro poznati, to se razume. Razveseljivo pa je, da vse bolj napreduje sodelovanje občanov z milico, kar nam je nemalokrat v veliko pomoč. Na cesti, to je v prometu, imamo največ preglavic z zdomci, saj je takrat, ko prihajajo v domovino, pri nas precej nesreč. V glavnem so prometni miličniki tehnično dobro opremljeni, radi pa bi imeli še nekaj pripomočkov, da bi bilo naše delo še bolj učinkovito in tudi objektivno. — Moj prosti čas je trenutno izpolnjen s študijem, ker sem izreden študent šole za notranje zadeve. Moram reči, da imajo miličniki, ki se odločijo za Studij,' dosti razumevanja v službi, tako da je študij zaključen v čim krajšem času.«
LM
Novo planinsko društvo
V petek, 4. maja, je bil v dvorani kina Center v Kranju ustanovni občni zbor planinskega društva Šolski center Iskra. Za predsednika novega društva so izbrali inž. Gabrijela Perka, ki je Že pred občnim zborom vodil vse priprave na ustanovitev društva. Planinsko društvo Šolskega centra Iskra je že najelo nekdanjo karavlo na Zelenici, ki jo bodo člani društva preuredili v planinsko zavetišče. Na Zelenici bodo
tako lahko organizirali šolo v naravi, smučarske tečaje in plezalne ter alpinistične tečaje. Na ta način se novo društvo vključuje tudi v praznovanje 80-letnice Planinske zveze Slovenije, katere 124. član je. Na ustanovnem občnem zboru so se planinci ŠC Iskra seznanili z nalogami in delom planincev ter sklenili, da bodo lahko le s složnim delom uresničili program, ki so si ga zadali.
A. Boc
Gozdarski inženirji in tehniki v Škofji Loki
Vožnja po dveh kolesih in še dva na njem — vse skupaj prav gotovo ni enostavna šala — Foto: F. Perdan
Včeraj je bilo v Škofji Loki posvetovanje na temo Les v gradbeni^ ' ki ga je v okviru Tedna gozdov orgjj niziralo Društvo inženirjev in ^ nikov gozdarstva in lesarstva SHj* združeno z izrednim občnim zboron* Po posvetovanju in občnem zboru se gozdarski inženirji in tehnik' vse Slovenije zapeljali v Zalilog .i". tam ogledali gozdove, nekaj pa J obiskalo podjetje Jelovica. 'J14
Na razstavi knjig za najmlajše v stebriščni dvoran1 Gorenjskega muzeja v Kranju je tudi posebna vitrina, kjer so zbrane knjige in slikanice, so po oceni strokovnjakov & poznavalcev knjig slabe, kičaste in sploh neprimerne-Zanimivo pa je, da se je skw pina otrok, potem ko si Je razstavo ogledala, najdlje zadržala prav pri tej vitrini.
\__—^
»Hudiči za volanom«
Ob 13. maju, prazniku UJV, je prav, da delavcem milice, katerih glavna naloga je. čuvanje reda in miru, premoženja in varnost i' občanov, posvetimo nekoliko več pozornosti. Na pogovor smo povabili tri delavce milice, da bi povedali besedo dve o svojem odgovornem delu, težavah na delovnem mestu in včasih preskromnem prostem času.
sezoni in ob raznih praznikih pa je seveda dela veliko več. Delo je posebno naporno, ker večina potniških vlakov pelje čez mejo ponoči. Verjemite, da delo v prenatrpanih vlakih, tisti z orienta se nikakor ne morejo pohvaliti niti s čistočo, v vročini, včasih z nemogočimi potniki, ni lahko in ne malo miličnikov ima težave z zdravjem. Delo bi bilo vsekakor drugače, če bi železniška postaja ustrezala mejnemu prehodu. — V prostem času, ki pa mi ga preostane prav malo, pa se posvečam delu v družbenopolitičnih organizacijah.«
Takšni in podobni naslovi na lepakih po Kranju in Gorenjski so približno teden dni vabili na ogled zanimive in drzne prireditve na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Po naše bi tej prireditvi v organizaciji Generalturista iz Beograda, ki je bila v četrtek in petek zvečer prvič v Jugoslaviji, lahko rekli tudi nastop kaskaderjev, ki z drznimi manevri s starimi in novimi avtomobili izvajajo različne artistične točke.
V programu so nastopili kaskader-ji iz različnih evropskih držav. Nekateri med njimi so na primer že nastopali v filmih o Jamesu Bondu oziroma agentu 007 in drugih. Morda naslov Hudiči za volanom ni najbolj pravšen, zato pa je res, da so ti možje malce skregani z mirnim vsakdanjim življenjem poprečnih Zemljanov, mojstri avtomobilskih volanov, železnih živcev, preračunanih in tveganih manevrov. Lahko bi jih na kratko imenovali lovce sreč-
nih naključij v brezizhodnih položajih.
. Vse to je seveda za poprečne zemljane zanimiva, a tudi malce draga paša za oči. Sicer pa sta po drugi strani temu primerna zaslužek in visoka zavarovalnina kaskaderjev pri ameriški firmi General Motors. Vendar vsi, ki so si v četrtek in petek ogledali to prireditev na stadionu v Kranju (obiskovalcev ni bilo ravno malo in menda stadion še ni bil tako poln), najbrž niso bili razočarani.
Ena od pripomb, ki bi jo veljalo nasloviti (vendar ne na organizatorje, marveč na Kranjčane) pa je, da takšne prireditve najbrž ne sodijo na atletsko stezo. Verjamemo, da je Zavod za vzdrževanje športnih objektov dobil od prireditelja odškodnino. Toda še nekaj takšnih in podobnih prireditev, pa bo potrebnih kar precej dodatnih sredstev, da bo stadion spet tisto, za kar je bil zgrajen!	A. Z.
Takole po dveh kolesih, tesno drug za drugim, sta dva kaskaderja prevozila krog na stadionu — Foto: F. Perdan
Brniško letališče širi pljuča
Pred meseci smo objavili obsežen zapis o tem, da kolektiv letališča Brnik začenja s temeljito rekonstrukcijo glavnega poslopja in skladišč, katerih zmogljivosti niso bile več kos naglo naraščajočemu potniškemu, zlasti pa tovornemu prometu.
No, obnova je v polnem teku. Osebe, ki pogosto potujejo z letali, najbrž moti sedanji »zasilni« način poslovanja uprave, saj so se posa-
mezne službe morale začasno preseliti pod posebne iglu šotore. A drugače ne gre, kajti spajanje stare in nove pristaniške stavbe bo trajalo približno tri mesece (maj, junij in julij). Vodstvo podjetja zato prizadete prosi, naj jim dobrohotno oprostijo morebitne zamude in zastoje, nastale spričo utesnjenosti, ki pre-. prečuje neovirano nuđenje uslug strankam ter onemogoča nagle premike blaga in prtljage.
Razstava pohištva na Bledu
Bled, 11. maja — Trgovsko podjetje Murka Lesce je dopoldne odprlo v festivalni dvorani na Bledu tradicionalno razstavo pohištva. Razstava, na kateri sodeluje 14 najbolj znanih proizvajalcev pohištva, bo odprta do 28. maja, vsak dan (tudi ob nedeljah) od 10. do 19, ure. Proizvajalci pohištva Meblo, Brest, Marles, Stol, Alples in drugi bodo predstavili letošnji proizvodnji program^
Vsi razstavljeni izdelki bodo na-
prodaj. Poleg pohištva pa bo moč kupiti tudi gospodinjske stroje, preproge, zavese in drugo blago. Za pohištvo Artur bo 18 odstotkov popusta, za ostalo pohištvo, razen izdelkov podjetja Krasoprema, pa 6 odstotkov. 3-odstotni popust bo tudi na hladilne skrinje.
V Murki so povedali, da bodo vse izdelke prodajali tudi na potrošniško posojilo do 15 tisoč dinarjev. Dostava in montaža n# <Jom pa bosta v bližnji okoliti brezplačna. A. Z.
»Mislim, da smo na Gorenj skem v zadnjih 15 do 20 le^ uresničili prenekatere naWe in dosegli lepe rezultate n° področju turizma. Prav gotovo pa ne moremo v zadnjem biti zadovoljni z razvojem rizma na Gorenjskem v Prl me rja Vi z morjem. Po moj Gorenjska glede tovrstnih in' vesticij ne bi smela biti zapostavljena, saj ima enake ali P° še- boljše pogoje za razl'0f turizma kot so na drugih oj>'' močjih«, pravi 58-letni , Eržen, ki je že več let predseo/ nik upravnega odbora Gorenj ske turistične zveze in 12 W predsednik turističnega drU štva Lesce.
Doma je iz Lesc in njegov**, je pobuda, da je pred 17 jf. začel nastajati na Sobe kamp, v katerem je danes pr° štora za 2000 kampistov in J. med najbolje urejenimi kamP
v Sloveniji in Jugoslaviji.
Med vojno je bil v partij, nih, po vojni pa na razlik1 delovnih mestih. Kmalu P vojni je bil 4 leta poverjenik 2 trgovino, preskrbo in stvo na Jesenicah, nato pre a sednik jeseniške občine, P tajnik in kasneje načelnik 2 gospodarstvo okraja v Rad0, Ijici. Bil je tudi 6 let pred^ nik radovljiške občine. W' leta se je upokojil. Za delo n< različnih področjih je Pre^-več odlikovanj in priznaV^ med drugimi tudi red del° zlatim vencem.
Njegov prosti čas je dane* delo v turizmu. Poleg že o& njenih funkcij je še upravnega odbora in predse stva Turistične zveze Slov nije, predsednik sekcije 2 kampe in delegat Turisti^ zveze Jugoslavije. Zeli si, a. bi se turizem na Gorenjske čimhitreje razvijal. A- **

Bojan Belak, miličnik, absolvent kadetnice, s postaje milice Tržič:
»Lani sem končal triletno kadetsko šolo, od septembra pa sem na postaji milice v Tržiču na svojem prvem službenem mestu. Delam na postaji s splošnim delovnim področjem, tako da pridobivam izkušnje prav z vseh področij. V kadetski šoli, kjer sem istočasno odslužil tudi vojaški rok, dobi miličnik dovolj fizičnih in strokovnih sposobnosti za delo v organih za notranje zadeve, praksa pa je seveda nekaj drugega in jo je treba pridobivati ob vsakdanjem delu na terenu. Moram reči, da sem se zelo dobro vživel v delovni kolektiv, čeprav je večina kolegov že starejša. Kljub temu pa so nas mlade miličnike lepo sprejeli in nam pomagajo pri delu, nas pohvalijo, enako pa mislim, da so z miličniki sedanje mlade generacije zadovoljni tudi občani. Želimo si seveda z občani, posebno z mladimi, svojimi vrstniki, kar največ • stikov. Po določenem času pa bi rad nadaljeval študij na višji pravni šoli ali na šoli za notranje zadeve, ki bo morda že drugo leto tudi v Ljubljani. Prosti čas? Vključil sem se v G RS, kar mi bo prav prišlo tudi pri opravljanju moje službe.«
Ivan Debevec, vodja skupine miličnikov na postaji mejne milice Jesenice:
»2e 23 let sem v službi na Jesenicah na postaji mejne milice. Tisti, ki naše delo bolj poznajo, se strinjajo, da imamo na železniškem mejnem prehodu Jesenice miličniki najtežje pogoje dela. Na postaji milice dela 40 miličnikov, vendar pa nas ni dovolj, da bi lahko kar najbolje za nas in za potnike opravili svoje delo. Na dan pregledamo dokumente približno 0800 potnikom, v