EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI stran 7 ZBIRNI CENTER ODPADKOV SE BO SELIL V POSLOVNO CONO LOCICA stran 9 INTERVJU: AVTOHIŠA ZALAR stran 10 Stritarjeva kašcafoto: Boštjan Podlogar NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBCINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje clankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke locljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite loceno od besedila, vsako v svoji priponki. Prikoncnigraficni obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoci številki obcinskega glasila. Objavljeni clanki ne izražajo uradnega stališca Obcine Velike Lašce. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 27, številka 5, 15. september 2021. Izhaja sedemkrat letno; gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorna urednica: Angelca Petric. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Staric in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Jezicni dohtarcek, s. p. (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Boštjan Podlogar Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. Naslednja Trobla izide 20. oktobra 2021; prispevke je treba oddati do 6. oktobra 2021. ISSN 2536–4022 KAZALO Županova stran 3 Obcinske strani 4 S seje obcinskega sveta 4 Kaj pocnemo v komunali 8 Obratovanje centra odpadkov Turjak 9 Intervju: Avtohiša Zalar 10 Intervju: DJ Yoco 14 Knjižnica Novosti na naših policah 18 Adl o tem in onem 20 Naša dedišcina 21 Iz velikolaškega okraja – o mlekarski zadrugi 26 Kultura 27 Turizem 30 Dogodki/Društva 36 Šport 44 Umetnost/Poezija 54 Razvedrilo 60 Oglasi 62 Zahvale 66 PRO ET CONTRA IN NEKJE VMES Pro et contra je latinski rek, ki ga smiselno uporabljamo, ko želimo bolj uceno želimo poudariti diame­tralni odnos »za in proti«; sloven-ski dodatek k naslovu tega besedila je seveda razumljiv. Ce torej damo pred neko besedo pro, to pomeni, da smo za stvar, na primer izraz proe­vropski je nekdo, ki je za Evropsko komisijo; tisti na nasprotnem bregu so pa kontraevropski. V dolocenih okolišcinah je neka opredelitev, ce se pricne s »pro«, pozitivno spre­jeta. V slengu mladih je zaslediti, da nekomu hitro dodajo pridevnik »pro«, ce nekdo nekaj dobro opravi. V tem primeru gre bolj za pohvalo in ta »pro« izhaja iz kratice angleške besede »professional«. Delo si torej opravil kot profesionalec, pohvalno! Na drugi strani so tisti kontra in za tiste radi recemo, da so spet proti, da so nergaci, kar pa ni nujno, saj ima­jo v svojem nerganju marsikdaj tudi prav! Samo prisluhniti jim je treba. Kot kontrabasu, ki je uglašen nižje od basa … Izkušnje kažejo, da so kljub vse-mu nekateri izrazno »pro kontra«, kar bi iz prejšnje razlage pomenilo, da profesionalno kontrirajo, da so profesionalni nergaci; ce ne zara­di drugega pa zaradi principa. Tale moj znanstveno analiticni miselni izbruh ni nic drugega kot uvod, kjer bi rad izpostavil, da se pri obcinskih aktivnostih, za katere se trudimo, da so pro-pro obcinske, vedno zaznajo, ali ce hocete, izpostavijo, tisti iz ene­ga ali drugega pola. K sreci so tisti s pridevnikom »pro« številcnejši. Nikakor mi ne gre iz glave, da so ne­kateri pogojno kontra asfaltiranju. Pogojno zato, ker bi sicer dovolili as-faltiranje poti, ki v naravi ostaja še iz casov blizu faraonov, le pod pogoji, ki jih avtoritativno postavijo. Vzrok za vse skupaj je realno dejstvo, da cesta obicajno leži na njihovi zemlji in s pogojevanjem poskušajo obci-no prisiliti, da jim kot protiuslugo za privoljenje naredi nekaj striktno v njihovo osebno korist. Kot da ni dovolj, da se bodo lahko vozili po asfaltu, kar je v bistvu cisti obcinski interes! Podobno se dogaja tudi z navdušenostjo okoli glasbenih do-godkov na prostem. »Pro« koncertni županu pošljejo pohvale in zahvale; pa še kdaj! A kontraši poskrbijo, da nam na obcini ni dolgcas, ko prip­ravljamo odgovore na odlocbo zdra­vstvenega inšpektorja po anonimni prijavi, ker se na poslušalskem do-godku domnevno nismo vedli v skla­du s predpisi korona rešitve. Inšpek­torjevemu ljubezenskemu pismu je bila priložena fotografija, kot her-barijsko posušena rožica, ki jo daš v klasicno pismo, naslovljeno ljubljeni osebi. Fotka v prilogi je bila posneta nekje iz množice rajajocih veselja­kov ter enega nesrecnega, nergaške­ga anonimnega fotografa. Po moji oceni je bil slab amater, ker je nare­dil in inšpektorjem poslal res slabo fotko, s slabo ostrino, osvetlitvijo in kompozicijo, cisto brez okusa! Torej, »pro et kontra« ljudje so aktivnega kova in v bistvu fini, ker vsaj spoznaš in veš, pri cemu si potem, ko ti svoje povedo. Na koncu je seveda pravic­no, da osvetlim tiste »iz nekje vmes«. Po svoje so tudi to zanimivi biseri. Na primer, ko smo srkali vroco župo velikolaške obvoznice, se tisti, ki jim prav pred vrati v Velikih Lašcah vozijo kamioni in jim vsakodnevno aplicirajo mikrodelcke, nastale pri izgorevanju v dizelskih agregatih, sploh niso kaj dosti angažirali za nacrtovanje optimalne trase bodoce prometne žile do Kocevja in naprej. »Pro in kontra« so svoje povedali; mnenja tistih iz nekje vmes pa nis-mo izvedeli. S pogledi na vso stvar so res ostali nekje vmes; morda si pa nocejo zameriti med seboj? Mi-mogrede me je prešinila misel, da ima ta delitev na »iz nekje vmes« v naših koncih kar prepoznavno zgo­dovinsko tradicijo. Enkrat nazaj so nas namrec v šolah ucili o neuvršce­nih, a je nekaj ocitno ostalo tam za­daj v glavi … Ob neki priložnosti mi je prijateljica pripovedovala, da so imeli med sodelavci hud prepir, ker jih je tako zelo znervirala sodelavka, ki nikoli ni bila kriticna, ki se je ved-no z vsem strinjala, ker je bila vedno nekje vmes. Napadli so jo pa oboji, tako iz »pro in kontra«. Ocitno je tako, da je najbolj naravno, ko clovek pove svoje mnenje, pa ceprav potem ne bo vsem všec. Važno je, da komu­niciramo med seboj predvsem, ko se srecata »pro in kontra«, kjer pa mora prepricevanje eden drugega seveda ostati na kulturnem nivoju. Pro in kontra seveda ostaja tudi v našem širšem vsakdanu. Pro cepilci vs. kontra cepilci. Huda strokovna debata poteka vsepovsod, sami pro strokovnjaki in kontra strokovnja­ki, ki ne odkrivajo cisto nic nove­ga! Dragi moji, epidemije ni konec; prvinski nagonski strah se je polegel, kar marsikaterega izpusti iz vajeti biovarnostnih ukrepov. Upoštevajte jih, za sebe nosite maske in se ne za­držujte v zaprtih prostorih z ljudmi, katerih epidemiološkega statusa ne poznate. Cuvajte svoje zdravje, da si na grbo ne nakopljete kakšnega res-nega koronskega zapleta. Res, samo tega vam je še treba! Dr. Tadej Malovrh, vaš župan Z 19. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Nina Tekavec, obcinska uprava Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek 1. julija 2021 sestal na 19. redni seji. Po ugotovitvi sklepcnosti je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 18. redne seje. 2.Porocilo odborov. 3. Financno porocilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2020 in plan dela za leto 2021. 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podrobnem obcinskem pro-storskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Locica – obmocje za proizvodne de­javnosti – 5. 5. Opredelitev do študije variant za ob-voznico glavne ceste G2-106 v Velikih Lašcah. 6. Odlok o postopku sofinanciranja le­tnega programa športa v obcini Velike Lašce. 7. Odlok o pokopališkem redu na obmo-cju obcine Velike Lašce. 8.Pobude, vprašanja in predlogi svetni­kov. 9.Porocilo župana. Po potrditvi dnevnega reda so clani ob­cinskega sveta potrdili zapisnik 18. redne seje. Obcinski svet je v nadaljevanju spre­jel naslednje sklepe: Ad 2. Porocilo odborov Pred sejo obcinskega sveta so se sesta­li odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, statutarno pravna komisija in komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedniki navedenih odborov in komisij so podali kratka po-rocila o sejah. Ad 3. Financno porocilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2020 in plan dela za leto 2021 Obcina je na podlagi Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) dolžna izvajati obvezno gospo­darsko javno službo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Konce­sionar mora enkrat letno pripraviti poro-cilo o dejavnosti v preteklem letu in plan za naslednje ter ga dati obcinskemu svetu v potrditev. Koncesionar Marko Zakrajšek s. p. je pripravil financno porocilo za po­kopališca Velike Lašce, Rob, Turjak, Zgon-ce, Lužarji in Dvorska vas za leto 2020 in nacrt dela za leto 2021. Oba dokumenta je obravnaval Odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora in obcinski svet Obcine Velike Lašce ju je potrdil. Ad 4. Odlok o spremembah in dopol­nitvah Odloka o podrobnem obcin­skem prostorskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Locica – obmocje za proizvod­ne dejavnosti – 5 Obcina Velike Lašce je v letu 2009 spre­jela Odlok o obcinskem podrobnem pro-storskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Lo­cica – obmocje za proizvodne dejavnosti (Uradno glasilo obcina Velike Lašce št. 1/09); sledil je Popravek in vec sprememb in dopolnitev odloka. Aktualne spremem-be in dopolnitve OPPN 5 se nanašajo na spremembo prometne infrastrukture in etapnosti izvedbe OPPN ter s tem pove­zane komunalne ureditve. Spremenjen je nacin prikljucevanja na državno cesto G2­106, odsek 0261 (Škofljica-Rašica), ki se je izvajal v okviru rednih vzdrževalnih del v javno korist. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podrobnem obcin­skem prostorskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Locica – obmocje za proizvodne de­javnosti – 5. Ad 5. Opredelitev do študije variant za obvoznico glavne ceste G2 -106 v Veli­kih Lašcah Župan je predstavil okolišcine, ki so prived­le do predloga za obvoznico glavne ceste G2-106 v Velikih Lašcah. Obcinski svet Ob­cine Velike Lašce se je opredelil do študije variant za obvoznico, pri cemer se ni strinjal z nobeno od predlaganih variant s strani DRSI in predvsem ne z varianto V2/V7; kot najustreznejšo varianto je podprl predlog pobocne variante obvoznice, ki jo je dne 17. 6. 2021 na usklajevalnem sestanku z Direkcijo Republike Slovenije za infrastruk­turo predlagal g. Alojzij Cimerman; varian­ta poteka od Turjaka do Dolnjih Retij. Ker predlagana pobocna varianta ni v obmocju državnega prostorskega nacrta obvoznice Velike Lašce, naj se jo uvrsti skupaj s poso­dobitvijo železniške proge proti Dolenjski v nov državni prostorski nacrt. Ad 6. Odlok o postopku sofinanciranja letnega programa športa v obcini Veli­ke Lašce S tem odlokom se dolocijo javni interes v športu, mehanizmi za njegovo uresni-cevanje ter organi, ki so v Obcini Velike Lašce (v nadaljevanju: obcina) pristojni za uresnicevanje javnega interesa v okviru letnega programa športa (v nadaljevanju:LPŠ). Sedaj veljavni Pravilnik o merilih za izbor programov športa, ki se sofinanci­rajo iz proracunskih sredstev Obcine Ve-like Lašce (Uradno glasilo Obcine Velike Lašce, št. 2/11), ni usklajen z Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 29/17). Zakon o športu v svojem 16. clenu zavezuje lokal­ne skupnosti, da z obcinskim odlokom podrobneje opredelijo postopek priprave, sprejemanja in spremljanja izvajanja le­tnega programa športa v obcini. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok o postopku sofinanciranja letnega progra-ma športa v obcini Velike Lašce. Ad 7. Odlok o pokopališkem redu na obmocju obcine Velike Lašce Za sprejem predloženega odloka je podlaga v 4. clenu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/16), ki doloca, da mora obcina spre­jeti pokopališki red in opredeli njegovo vsebino. Trenutno veljavni odlok, ki ureja pokopališko dejavnost, je Odlok o poko­pališki in pogrebni dejavnosti ter o ureja­nju pokopališc na obmocju Obcine Velike Lašce (Uradni list Republike Slovenije, št. 35/1998), ki pa ni ustrezen glede na do-locila Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki je bil sprejet leta 2016. Ob­cinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok o pokopališkem redu na obmocju obcine Velike Lašce. Z 2. IZREDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek, 22. julija 2021 sestal na 2. izredni seji. Po ugotovitvi sklepcnosti je župan predlagal v potrditev nasled­nji dnevni red: 1. Polletno porocilo o izvrševanju prora-cuna obcine za leto 2021. 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest – druga obravnava. Po potrditvi dnevnega reda je obcinski svet sprejel naslednje sklepe: Ad 1. Polletno porocilo o izvrševanju proracuna obcine za leto 2021 Župan je v skladu z Zakonom o javnih financah, Statutom Obcine Velike Lašce in Odlokom o proracunu Obcine Velike Lašce za leto 2021 dolžan vsako leto v mesecu juliju porocati obcinskemu svetu o izvrševanju proracuna v prvem polle­tju tekocega leta. Na kratko je predstavil projekte: pricetek gradnje Podružnicne šole in vrtca v Turjaku; investicija v zdra­vstveni dom; projektiranje kuhinje OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce in kanali­zacije; izgradnja komunalne infrastruk­ture v poslovni coni Locica. V obdobju od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 so prihodki v proracunu Obcine Velike Lašce v okviru predvidene realizacije. Ker je bila vecina predvidenih investicij v prvem polletju šele v zacetni fazi oziroma v pripravi, so odhodki v prvem polletju nižji od 50 %. Ad 2. Odlok o spremembah in dopol­nitvah Odloka o kategorizaciji obcin­skih cest – druga obravnava Obcinski svet je predlog Odloka o spre­membah in dopolnitvah odloka o kate­gorizaciji obcinskih cest že obravnaval na svoji 17. seji. Ker Obcina do tedaj še ni prejela soglasja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je obve-zen za sprejem odloka, se je obcinski svet strinjal, da odlok sprejme takoj po pridobitvi soglasja. Soglasje je prido­bljeno, zato je obcinski svet Obcine Ve-like Lašce sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest. TROBLA OBCINSKE STRANI 5 Zapisniki sej obcinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na obcinski spletni strani: https://www.velike-lasce.si/ obcinske-strani/obcinski-svet/ zapisniki-sej-obcinskega-sveta-1/ mandat-2018-2022 Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega znacaja: http://www.lex-localis V Uradnem listu RS, št. 111/21 so bili objavljeni: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podrobnem obcinskem prostorskem nacrtu za obmocje VP 251 Locica – obmocje za proizvodne dejavnosti – 5, • Odlok o postopku sofinanciranja letnega programa športa v Obcini Velike Lašce ter Pogojev in merilza sofinanciranje LPŠ v Obcini Velike Lašce, • Odlok o pokopališkem redu na obmocju Obcine Velike Lašce. V Uradnem listu RS, št. 127/21 je bil objavljen: nitvah Odloka o kategorizaciji ob­cinskih cest in imajo nizke mesecne dohodke ter tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoca lažjo do-stopnost do zdravniške oskrbe, brezplac­ne prevoze do javnih ustanov, do najbliž­jih trgovinskih centrov ipd. Kako deluje Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pok­lice na brezplacno številko 080 10 10. 18.00; rezervacijo prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci prevoze opravljajo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00; izjemoma se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Dodatne informacije so na voljo tudi na Obcini Velike Lašce (01 781 03 70, obcina@velike-lasce.si). DRŽAVNAŠTIPENDIJA – DIJAKI – ŠOLSKO LETO 2021/2022 CSD Ljubljana – Most do vaše (po)moci Podajamo nekaj informacij v zvezi s kritjem stroškov, ki nastanejo v casu šolanja. V primeru podaljševanja pravice do državne štipendije vloge ni potrebno vla­gati; o podaljšanju pravice bo odloceno po uradni dolžnosti. Ce pa dijak prvic uve­ljavlja pravico do državne štipendije, je potrebno vložiti vlogo za uveljavljanje pra­vic iz javnih sredstev, kar je potrebno sto­riti tudi v primeru prehoda v poklicno teh­niško izobraževanje (t. i. 3+2). Prav tako je potrebno vložiti vlogo, ce je bila pravica na podlagi zadnje vloge zavrnjena. Državna štipendija se dodeli, kadar je za štipendista izkazan ustrezen status di- Nov urnik dela na zdravstveni postaji Velike Lašce Dr. Starc Vidrih: • ponedeljek – dopoldan • torek –dopoldan • sreda – popoldan • cetrtek – popoldan • petek – dopoldan Dr. Dražetic: • ponedeljek – popoldan • torek – popoldan • sreda – dopoldan • cetrtek – dopoldan • petek – dopoldan jaka, je vpisan v višji letnik in so izpolnjeni tudi ostali pogoji. Za dijake bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o uspehu in odlocil o izpolnjevanju cenzusa za dodelitev dodatka za uspeh. Za dodatek za bivanje bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o zacasnem bivališcu, zato je pomembno, da imajo dijaki urejeno prijavo zacasnega prebivališca, ce med šolanjem ne bivajo doma. Dijaki, ki prvic uveljavljajo pravico do državne štipendije, vlogi priložijo potr­dilo o bivanju v dijaškem domu ali najemno pogodbo o prebivanju v zasebni nastanitvi. Informacije in kontaktne številke CSD Ljubljana: Služba ZUPJS, 01/475 08 50, 01/ 01/475 08 75 Enota Ljubljana Vic Rudnik: 01/200 21 40, gpcsd.ljvic@gov.si Vec informacij najdete tudi na spletni strani CSD Ljubljana. TROBLA OBCINSKE STRANI 7 Evropski teden mobilnosti (ETM), najbolj razširjena kampanja na podrocju trajnostne mobilnosti na svetu, bo letos potekala med 16. in 22. septembrom tudi v obcini Velike Lašce. Pod sloganom »Živi zdravo. Potuj trajnostno.« se bo v obcini zgodilo vec dogodkov, ki bodo spodbu­jali trajnostno mobilnost, ki jih bomo po potrebi glede na nepredvidljivo situacijo zaradi epidemije covida-19 sproti prila­gajali. V okviru projekta smo pripravili tudi knjižico o javnem prevozu v Velikih Lašcah, ki jo boste dobili v vsa gospo­dinjstva. Vabljeni tudi na dogodke, ki jih v okviru Evropskega tedna mobilnosti prip­ravljamo v naši obcini. Zlasti vabljeni na osrednji dogodek na trg pred Levstikov dom v soboto 18. septembra. Avtomobil nas je pripeljal v krizo Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten. Izraz pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na naci­ne, ki dobesedno ogrožajo našo priho­dnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoc življenjskega pomena. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden najvecjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih vi-rov energije. Odvisni od avtomobila teva vecjo mobilnost, zaradi hitreje narašca osebni motorni promet, predvsem zaradi zmanjšanega zanimanja ljudi za javni potniški in železniški promet. Kljub tehnicnim izboljšavam avtomobilov se s povecevanjem števila registriranih motornih vozil iz leta v leto povecujejo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozracje. Trajnostna mobilnost Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnostni nacin, kar vkljucuje hojo, ko­lesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Cilj trajnostne mobilnosti je zagotavljanje ucinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri cemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter spodbujanju trajnostnih poto­valnih nacinov. Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsako-gar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih ucinkih, tveganju in porabi naravnih virov. Z doseganjem ciljev trajnostne mobil­nosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, cistejšemu zraku v mestih, vecji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravicnosti. Petek, 17. september, igrišce v Turjaku, ob 17. uri • Delavnica za starejše: Varno s kolesom Sobota, 18. september, trg v Velikih Lašcah, med 8. in 11. uro • Predstavitev Prostoferja • Poskusna vožnja z elektricnim kolesom • Za najmlajše: Ustvarjalna delavnica z Društvom Finta na temo trajnostne mobilnosti • Sobotna tržnica Torek 21. ali sreda 22. september, OŠ Velike Lašce • Tematski dan na temo trajnostne mobilnosti za ucence OŠ Velike Lašce in otroke v vrtcu Soncni žarek Sreda, 22. september – Dan brez avtomobila • Vsi obcani ste povabljeni, da poskusite ta dan preživeti brez uporabe osebnega avtomobila. VZDRŽEVALNA DELA V OBCINSKIH OBJEKTIH Nika Perovšek, obcinska uprava V poletnih mesecih je bila v Domu krajanov Turjak izve­dena prenova sanitarij. Celovita obnova je obsegala za­menjavo strojnih in elektro instalacij, zamenjavo opreme in keramike. V enakem obsegu so bile prenovljene sani­tarije v Zdravstveni postaji Velike Lašce, vkljucno s pre­novo vhodnega dela. Uporabnikom se zahvaljujemo za potrpežljivost v casu prenove in upamo, da bodo osveže­ni prostori dobro služili svojemu namenu. KAJ POCNEMO V KOMUNALI? Roman Viršek, obcinska uprava Na komunalnem podrocju obcane najbolj zanima podrocje asfaltiranja cest. Letos smo si zadali cilj odeti v sivo kar pet novih odsekov. Prva dva v novem delu Osredka sta prakticno že koncana; sledijo skoraj kilometrski odsek dolgo pricakovanega asfalta med Ulako in Veli­ko Slevico ter nekoliko krajša na Kukma­ki in v Laporjah. Vzporedno se že izvajajo tudi manjše sanacije asfaltnih površin na približno 20 lokacijah po celotni obcini, saj je to zaradi zagotavljanja varnosti na cestah nujno potrebno. Prvi del naše poslovne cone je kon-can. Ugodili smo vsem zahtevam nosilcev urejanja prostora, tako da nestrpno ca­kamo uporabno dovoljenje. Tudi objekti v njej pridno rastejo; s strani investitorjev zaznavamo velik interes, da bi cono še dodatno širili. V drugem delu, ki bo v krat­kem poravnan in pripravljen na gradnjo, želimo spodbujati predvsem storitveno in trgovsko dejavnost ter seveda posledicna delovna mesta; nekaj prostora pa naj bi ostalo tudi za površine, namenjene špor­tnim aktivnostim. Pred kratkim je bila podpisana grad-bena pogodba o sanaciji kar štirih vodo­vodnih odsekov v Rutah, ki bodo koncani jeseni. S tem bodo odpravljena tista naj­bolj kriticna mesta, kjer je najpogosteje prihajalo do okvar in vodnih izgub, kar nam je povzrocalo znatne stroške. Vo­dovodni sistem Rute bo tako v dobršni meri obnovljen. Stekle so tudi priprave na gradnjo vodohrana Podstrmec. S potenci­alnimi ponudniki gradbenih storitev smo si že ogledali teren in pridobili odlocbo o krcitvi gozda. Zacetek del je nacrtovan v drugi polovici septembra. V poletnih me-secih smo hidrantno opremili zgornji del naselja Uzmani ter zamenjali nekaj dotra­janih hidrantov. Dolocena je tudi nova lo-kacija vrtine na obmocju Turjaka, in sicer bo locirana blizu stare šole, kjer geološka ocena kaže zelo dobro prognozo za do-voljšne kolicine podzemne vode. Sredstva za izvedbo vrtine so zagotovljena že v le­tošnjem proracunu. Intenzivno se trudimo s projekti­ranjem nove centralne cistilne napra­ve, ki bi med seboj povezala vse vecje aglomeracije v obcini. Kot dolgorocno najugodnejša rešitev se je ob izvedeni variantni analizi namrec izkazalo pove­zovanje naselij Velike Lašce – Male Laš-ce in Rašica. Seveda ob tem racunamo in upamo tudi na evropska kohezijska sredstva. Vzporedno želimo rešiti tudi odvajanje meteornih voda v Velikih Laš-cah, saj so predvsem na širšem obmocju Grica zaradi velike intenzitete padavin­ske vode postale neobvladljiv problem. Na podrocju cestne razsvetljave smo se tudi letos usmerili v vzdrževanje in posodabljanje obstojece infrastrukture. Ogromno število dotrajanih luci namrec posledicno povzroca visoke obratoval­ne stroške, kar predstavlja že zelo resen problem. Obcane naprošamo, da nam vsakršno okvaro ali nepravilnost v delo­vanju cestnih svetilk nemudoma javite na tel. 01 7810 363 ali roman.virsek@ velike-lasce.si. Opozoriti želimo še na obcinski razpis subvencioniranja vgradnje malih cistilnih naprav. Sredstva so še na voljo; vse pot-rebne podatke lahko pridobite na spletnih straneh obcine. TROBLA OBCINSKE STRANI 9 OBRATOVANJE ZACASNEGA ZBIRNEGA CENTRA NA TURJAKU Marija Ivanc Campa, obcinska uprava OBVEŠCAMO VAS, DA BO ZACASNI ZBIRNI CENTER NA TURJAKU V SEPTEMBRU ODPRT: • OB PETKIH, MED 18. IN 19. URO IN • OB SOBOTAH, OD 8. DO 12. URE. OD 1. OKTOBRA 2021 BO ZBIRNI CENTER ZARADI GRADNJE ŠOLE ZAPRT DO ODPRTJA NOVEGA ZBIRNEGA CENTRA V POSLOVNI CONI LOCICA. Obcina Velike Lašce je trenutno v prido­bivanju gradbenega dovoljenja za so-dobnejši, stalni zbirni center za loceno zbiranje odpadkov, ki bo umešcen znotraj Poslovne cone na Turjaku. Novemu zbir­nemu centru je sedaj po izpolnjevanju vseh zahtevanih normativov namenjenih kar nekaj vec razpoložljive površine, saj poleg nadstrešnic za skladišcenje vecjih kontejnerjev za loceno zbiranje odpadkov predvideva tudi Center ponovne uporabe s prodajalno za obcane. Interes Obcine je, da bi po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko cimprej vzpostavili nov zbirni center, ki bo vsem uporabnikom oz. obcanom omogocal in približal še lažje zbiranje in locevanje odpadkov. V casu zaprtja Zbirnega centra Turjak lahko uporabniki svoje odpadke odlagajo: • brezplacno v Zbirni center Barje, Cesta dveh cesarjev 101, 1000 Ljubljana, tel. št. 01 477 96 00. Za nekatere vrste odpad­kov velja kolicinska omejitev (gradbeni odpadki, pnevmatike, azbestni odpadki itd.). Natancnejše informacije in navodila za ravnanje v zbirnem centru preberite na strani https://www.vokasnaga.si/zbi­ranje-odvoz-odpadkov/zbirni-centri/zbir­ni-center-barje. V Zbirnem centru Barje lahko odpadke razvrstite v vec kot pe­tindvajset velikih zabojnikov. Pri vsakem je tabla z informacijo, katerim odpadkom je zabojnik namenjen. Obratovalni cas Zbirnega centra Barje: • od 10. marca do 31. oktobra 2021: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 20.00 uro, • od 1. novembra do 31. marca 2022: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 18.00 uro; • enkrat letno narocajo odvoz kosov­nega materiala, ki je vkljucen v strošek ravnanja z odpadki. Narocilo za tovrstni odvoz lahko uredijo preko narocilnice, ki jo najdejo na spletnih straneh www. vokasnaga.si in www.mojiodpadki.si. Ce nimate dostopa do spleta, vam narocil­nico Javno podjetje VOKA Snaga pošlje tudi po pošti. Za obmocje naše obcine je v jesenskem casu predviden termin za narocilo kosovnega odvoza med 1. okt­obrom in 30. novembrom; • dvakrat letno (spomladi in jeseni) s premicno zbiralnico JP VOKA Snaga omogoca zbiranje nevarnih gospodinj­skih odpadkov ter manjše odpadne ele­ktricne in elektronske opreme. Odvoz bo v jesenskem terminu potekal po urniku: 13. 10. 2021 od 9. do 12. ure Rob; igri-šce za Domom krajanov ter 13. 10. 2021 od 13. do 16. ure Velike Lašce; gasilski dom Velike Lašce. • ce imate doma zabojnik za zbiranje embalaže premajhen, vam Javno podjetje Snaga brez dodatnih stro­škov mesecnega placila lahko do-stavi vecji ali dodatni zabojnik za embalažo. AVTOHIŠA ZALAR Angelca Petric | foto: osebni arhiv Ciril Zalar in Simona Dernovšek Zalar sta v avtomobilskem posluprisotna že vec kot 20let. Sodelovala sta z znamko Opel; sedaj sonovo zgodbo priceli skorporacijo Hyundai.Njihov salon sredi narave vMalih Lašcah nakazuje, dabo šel razvoj avtomobilovv bolj zeleno smer. Vas lahko prosim za kratko predstavi­tev poslovne poti? Že pred letom 1998 sva zacela raz­mišljati o tem, da bi odprla splošno ser­visno delavnico. Odlocitev je padla; od­prla sva podjetje in zacela. Najbolj sva se ukvarjala s splošno avtomehaniko in pnevmatikami. Po dveh letih dela sva ugotovila, da si želiva nekaj vec. Žele-la sva zastopstvo znamke. Posledicno sva uvoznikom po Sloveniji, predvsem uvoznikom nemških znamk, pisala z na­menom in željo po zastopstvu. V tistem casu je bil renome nemških znamk tako velik, da sva si najbolj želela nemško znamko. Po temeljitem razmisleku sva se odlocila za znamko Opel, vendar je bil njihov pogoj težko dosegljiv. Želeli so, da zgradimo objekt po njihovih standar­dih ter tako tudi uredimo celotno infra-strukturo. Zahteve so natancno oprede­ljevale vse potrebno od tega, koliko je kvadratnih metrov je potrebnih, kakšna naj bo notranja oprema, skratka vse. Pri tem so nam postavili tudi izredno kratek rok: od januarja do oktobra. Delali smo noc in dan, da smo uspeli zadostiti vsem pogojem, se obremenili z vsemi možnimi posojili in hipoteko na hišo, v kateri smo živeli. Imela sva nacrt, strategijo in žele­zno voljo. In uspelo je. Kako je potekalo nadaljevanje? 10 let je Opel zelo rastel. Z njim smo rastli tudi mi. Naucili smo se delati po nji­hovih standardih. Šlo je za velik preskok z majhnega servisa v vrhunsko zastopstvo priznane znamke, ki je imela tocno raz­delano svojo politiko dela. Po vstopu v EU so se zacele stvari krhati. Tudi global-no se je veliko stvari spremenilo. To se je mocno odražalo tudi v krizi leta 2008, ki smo jo vsi obcutili. Potrebno je bilo ve­liko prilagajanja. Z novimi avtomobili se enostavno nismo vec pokrivali. Opel je od nas, pooblašcenih trgovcev, zahteval vedno vec, vedno vec zaposlenih, doda­tnega dela, birokracije. Po drugi strani so se rabljena vozila odlicno prodajala.S prodajo novih vozili Opel tako nisva vec videla prihodnosti. Zato sva pred štirimi leti s težkim srcem dala odpoved Oplu. Po kulturnem dogovoru in poteku odpove­dnega roka smo konec leta 2020 zaklju-cili s prodajo novih vozil Opel. Zakaj ste se odlocili za Hyundai? Razmišljali smo, kako naprej. Servis je bil uveljavljen; delali smo dobro. Ker smo bili navajeni delati za znamko, ni imelo smisla zavreci tega znanja. Zato sva se odlocila, da preveriva stanje in uspešnost svetovnih znamk v Sloveniji in širše. Med petimi znamkami, ki sva jih podrobneje pregledovala, je bil tudi Hyundai. Impresionirale so naju velika rast in miselnost znamke ter velika raz­sežnost korporacije. Avtomobilska bran-ža predstavlja samo 10 % cele korpora­cije Hyundai. To se vidi tudi v tem, da ne varcujejo pri razvoju. Vlagajo v elektricna vozila, vozila na vodik, leteca vozila; so-delujejo v projektu s Pipi strelom. Razvoj gre tudi v to smer, da se bodo vozila lah­ko premikala po zraku in tu se Hyundai povezuje z razlicnimi partnerji. Midva sva trdno na tleh in verjameva, da je odlo-citev za znamko-korporacijo, ki združuje ladjedelnice, železarne, tovarne z so-dobno elektroniko, tovarne z generatorji, z vsemi vrstami obnovljivih virov energi­je, tovarne vozil … pravilna odlocitev za našo prihodnost. Tako sva novembra 2020 stopila v stik z njimi in naletela na pozitiven od­ziv. Za delavnico smo se dogovorili, da je multibrand, torej da ostane tudi Opel. Salon in zunanjost pa sta povsem ure­jena po zahtevah Hyundaija. Prav pred pricetkom epidemije smo koncali z in-vesticijo. Ste s poslovnimi rezultati zadovoljni? Ob epidemiji je bil obisk obcasno onemogocen. A tudi v tem casu smo delali dobro. Letos imamo prodanih že vec 50 novih vozil. Povprecno smo pri znamki Opel imeli v celem letu prodanih 60 novih vozil. Rabljenih vozil se proda približno dvakrat toliko. Glede na trenu-ten rezultat verjamemo, da smo na dobri poti, kar je še ena potrditev o pravilni od-locitvi o novem sodelovanju. Delati s Hyudnaijem je drugace. S petletno garancijo ne dajo garancije samo na papirju, ampak dajo obljubo stranki, da se bodo zanjo zavzeli. Stran­ka se obravnava skrbno in individualno, kar je tudi v skladu z najino politiko dela. Napake se odpravljajo tako, da se ne bi vec ponavljale. Poleg tega se dele, kjer je bilo vec okvar, ob servisih zamenja preventivno. Mi, ki delamo in živimo tukaj v Malih Lašcah, ne moremo biti neodgo­vorni do svojih strank. Ce upoštevamo razmere, sva z rezul­tati zelo zadovoljna. Plasirali smo novo znamko; prodaja se je dobro pricela. Hyundai ima celo paleto odlicnih novih modelov, tudi dalec najbolj ugodne fi­nancne produkte. Najboljša poslovna leta so bila seve­da pred gospodarsko krizo, 2006 in še tudi 2007. Kljub zdajšnji situaciji imamo še vedno lep obisk. Sredi septembra bomo dosegli rezultat leta. Verjetno bi v normalnih razmerah imeli prodanih tretji-no vozil vec. Koliko je zaposlenih? Sedaj nas je samo 6; bilo nas je 16. Do tega smo prišli z bolj optimalnim de­lom in tudi zahteve znamke so drugacne. Sistem dela je bolj organiziran in vsi se držimo dogovorjenega. Kako vlagate v zaposlene? Organizirana imamo šolanja preko znamke. Izvajamo pa tudi interna šolanja. Npr. mehaniki tudi nam s prodaje povedo, kaj moramo vedeti in obratno. Prodajalci se na drugi strani recimo prej seznanimo z novostmi, opremo v novih avtomobilih in zato tudi mi predstavimo v delavnici te nove sisteme, ki jih zacnemo prodajati. Strankam pa ne nudite le prodaje avtomobilov. Kaj je mogoce urediti v Malih Lašcah? Prodajamo nova vozila, rabljena vo­zila, dodatno opremo, pnevmatike, ser­visiramo osebna vozila Hyundai in Opel ter druge znamke, sklepamo in obnav­ljamo zavarovanja, servisiramo avtodo- TROBLA INTERVJU 11 me in lahka dostavna vozila ... S strani zavarovalnic smo pooblašceni za popra­vila poškodovanih avtomobilov. Rednim strankam delamo tudi tehnicne pregle­de. Prilagajamo se, kolikor je možno. Hyundai je imel na zacetku prepros­te in poceni avtomobile, ki se niso kvarili. Sedaj postaja premium znamka. Ohranja­jo trpežnost in kvaliteto in to posodabljajo z vrhunskimi varnostnimi sistemi. Po drugi strani so financni produkti ugodni in ni veliko preplacila. Kar nekaj je modelov, ki imajo brezplacno financiranje brez obre­sti. Nekatera vozila imajo akcijsko financi­ranje z minimalnimi obrestmi. Na vaši spletni strani sem zasledila, da nudite tudi izposojo vozil? Gre za klasicen rent a car. V svoji ponudbi imamo na voljo nadomestna vozila, ki jih potrebujemo tudi za zava­rovalniška popravila. Poleg osebnih vozil imamo tudi kombi za prevoz oseb Vivaro (8+1), ki se oddaja za manjše družbe. V novih avtomobilih je vse vec elek­tronike. Casi, ko je vsak lahko malo popravil avtomobil, so ocitno minili. Ocenjujete, da je to dobro? V vsaki stvari je nekaj dobrega in slabega. Tudi za nas so to trdi in novi »S svojimi bivšimi kolegiiz Opla lepo sodelujemona nivoju servisa in tudiob kavici še vedno radi kakšno recemo.« orehi. Tudi mi se ucimo. Treba se je ves cas izobraževati. Mislim, da bo kmalu prišlo do tega, da bodo avtomobile lah­ko popravljali le dovolj izobraženi ljudje, ki bodo imeli možnost stalnega izobraže­vanja. Ne gre vec le za osnovne sklope. Današnji avtomobil ima vec racunalni­kov, kot jih je recimo imela prva vesoljska ladja, ki je šla v vesolje. Ce nimaš pravih orodij in prave diagnostike, ne moreš rešiti težave. Brez nacrtov, dostopov do informacij, ur dela ne gre. Iz leta v leto se vse nadgrajuje. Sedaj avti sami drži­jo smer, imajo aktiven tempomat; šofer samo drži volan in avto sam dodaja gori­vo, zavira, opozarja. Ce nisi res objesten, skoraj težko pride do trka; volan ti ne do-voli. Res moraš ignorirati vse sisteme, da pride do nesrece. Avto zazna mrtvi kot, zatrese volan, ima celo verzijo opozoril. Veliko je kamer in pripomockov, ki olaj­šajo parkiranje. Lahko parkiraš na klasi-cen nacin ali pa greš ven iz avta in parki­raš s kljucem kot z daljincem. Kamereso izdelane tudi tako, da pokrivajo 360 sto­pinj. Ekran prikazuje stanje spredaj, zadaj in še pticjo perspektivo. Nova oprema se najpogosteje najprej vgrajuje v vecje avte in se nato seli v manjša vozila. Eden od pomembnih faktorjev je tudi nizka poraba. Evropa stremi k manjšim izpustom; motorji so bolj varcni, ima­jo majhno porabo; vozila so hibridna. Imamo vec vrst hibridov. Nova vozila so takšna, da se baterija polni z zaviranjem, z vožnjo po bregu navzdol; temu se rece rekuperacija. Vsa energija se absorbira v akumulator in pomaga, da ima avto vec moci oz. nižjo porabo. Tu je Hyundai iz­redno inovativen in v prednosti pred dru­gimi znamkami. Sedaj se pricakuje vozilo Ioniq 5, ki bo imelo na strehi soncne celi­ce. Vse te inovacije s pridobivanjem ele­ktrike zmanjšujejo porabo goriva, kar za nas pomeni boljši zrak, ki ga dihamo, in cenejšo vožnjo. Filozofija znamke Hyun­dai je tudi v tem, da se elektrika prido­biva iz obnovljivih virov. Novi avtomobili bodo zelo malo onesnaževali zrak ali pa ga sploh ne bodo. Kakšno se vam zdi poslovno okolje v regiji? Vesela sem, da lahko kupujem lokal­ne produkte, zlasti kmetijske proizvode. Toda žal smo premalo razviti. Generalni problem vidim v infrastrukturi, v glavni prometnici in morda bi bili potem tudi ljudje bolj odprti. Tukaj bi morali nekaj narediti sami. Premalo se povezujemo. Treba je vec narediti tudi za skupno dobro. Najti moramo nacin, kako se bolj povezati in si ne biti nevošcljivi. Življe­nje je samo eno. Zakaj bi si ga grenili, ce nam je lahko lepo? Take lepe dežele, kot je naša, ni. Imamo velik potencial za turizem. Cudi me, da se v to smer (turi­sticne kmetije s prenocišci, pohodniške poti, kolesarske poti, ucne gozdne poti, glamping v naravi, promocija domacih izdelkov) bolj ne promoviramo. Jasno pa mi je, da vse stane in da se veliko stvari zacne in konca pri denarju. Menda se obeta dvig cene avtomobi­lov na trgu? Cena bi se lahko dvignila predvsem zaradi polprevodnikov, ki jih primanjku­je na tržišcu, vendar je to možno bolj pri drugih znamkah. To je moje ugibanje. Ker pa je Hyundai samooskrben, ni te­žav pri surovinah oziroma sestavnih delih. Dogajajo pa se zamude v dobavi zaradi logisticnih težav po vsem svetu zaradi vi-rusa, ki ocitno še ni povsem pod kontrolo. Zato cene pri Hyundai znamki ne bodo narastle. Vozila se lepo dobavljajo. Za vozila, ki se narocajo v proizvodnj, je dobavni rok zaradi logistike daljši, in sicer se je povecal iz 3 na 6 mesecev. Pri evropskih avtomobilih, ki so geografsko precej bližje, je ta lahko tudi 14 mesecev in vec. Mi imamo še dovolj avtomobilov, ki so na zalogi. Na podlagi logistike se sicer lahko zgodi dvig cen. Toda mislim, da ne pri nas. Ce bo vecje povpraševanje, se lah­ko zgodi, da se bodo prej dvignile cene rabljenih avtomobilov. Ko ljudje ne bodo mogli kupovati novih avtomobilov, ne bodo mogli prodajati starih v racun. To je verjetnejše. Glede na to, da prodajate tudi rablje­ne avtomobile, kako dosežete neko ravnovesje? Vsakemu se namrec zdi, da je njegov avtomobil premalo vre-den, ko ga prodaja. In ce kupuje ra­bljen avto na drugi strani, se mu zdi ta predrag? Vse je treba argumentirati. Vedno se pregleda avto. Predstavi se prednosti. Stranki je treba predstaviti, zakaj pla-ca toliko, kot placa. Na drugi strani, ko jemlješ v racun, nikoli ne dobiš avta, ki bi bil popolnoma super. Vidi se, kako je avto vzdrževan. Vcasih ljudem kar pove-mo, kaj vse je potrebno narediti, koliko dela bo potrebnega, koliko materiala, da bo avto primeren naprej za prodajo. Nav­sezadnje damo mi nanj tudi garancijo. Gledamo na tržno vrednost. Posel mora biti v zadovoljstvo obeh, sicer ni dober. Kateri avto se po vašem mnenju naj­bolje vozi? Elektricni. Prej sva oba vozila športne variante Opla. Ko sva si lahko kupila ele­ktricni avto Hyundai Kono EV, se voziva samo še s tem. Racun za elektriko se je povecal za le 20 evrov. Na drugi strani se je racun za gorivo zmanjšal za 500 evrov. Pospeški so takšni kot pri športnih avtomobilih. Je neslišen, ni neprijetnega vonja; zaradi rekuperacije ima minimalno porabo. Razvoj gre v to smer. Mislite, da se bomo v prihodnosti vo­zili z elektricnimi avtomobili, ali bo prevladal kateri drugi energent? Mislim, da bo najvec elektrike. Edino TROBLA INTERVJU 13 tisti, ki se je bojijo, bodo na zacetku ku­pili hibride. Ampak tisti, ki bo kupil hibri­da, bo šel naprej na elektriko. Kdor bo kupil elektricni avto, ne bo šel nazaj na drug energent. Domet z elektricno Kono je malo manj kot 500 km. Hyundai ima ekstra dolg domet. Prej smo govorili o rekuperaciji, o akumulatorjih, ki so v dnu vozila, kjer se elektrika shranjuje in o manjši porabi. Tu-kaj imamo veliko prednost pred ostalimi znamkami. Recimo kot pri dizlu ali benci-nu vedno racunamo porabo. Ce imamo 50-litrski rezervoar, z njim naredimo 400 km. Pri vozilih Hyundai je velik pouda­rek na rekuperaciji, torej na sistemu, da se elektrika ustvarja z zaviranjem, s spustom po pobocju in prav ta elektrika nam posledicno povecuje domet, kilo-metre, poleg vse tiste energije, ki jih lahko naredimo z enim polnjenjem na vticnici. Elektricna in prikljucna hibridna vozila so idealna za naš okoliš in za naš sistem cest. Kakšni so nacrti? Da resnicno zaživi ta znamka v naši hiši. Želimo si podvojiti prodajo. Nacrtu­jeva vpeljati otroke v ta posel, ju uciti, jima predati to znanje, ki sva ga nabi­rala ta cas. »Filozofija znamke Hyundai je, da se elektrikapridobiva iz obnovljivih virov. Sedaj se pricakujevozilo Ioniq 5, ki bo imelo na strehi soncnecelice. Vse inovacije za pridobivanje elektrikezmanjšujejo porabo goriva. To pomeni boljšizrak, ki ga dihamo, in na drugi strani tudicenejšo vožnjo.« DJ Yoco prihaja iz Dvorske vasi. Jože Rupar Ceprav je bilo predvideno, da bo sledil ocetovim stopinjam in po DJ YOCO: KO HOBI srednji lesarski šoli prevzel doma mizarsko obrt, je bil klic glasbe POSTANE SLUŽBA mocnejši in tako svoj kruh že 20 let Angelca Petric | foto: osebni arhiv Kako zgleda delo DJ-ja? Vsak misli, da je zelo enostavno. Malo pobrskaš po YouTubu pa gre. V resnici ni tako. Delo se zacne že doma, saj je tre­ba pripraviti glasbo in opremo. Vcasih je bilo potrebno kupovati CD-je, plošce; sedaj se glasbo kupi na spletu ali jo dobi od izvajalcev in založb. Pred dogodkom je treba izbrati in pripraviti prave sklad-be, pripraviti opremo, vse skupaj zložiti v avto ali kombi, dostaviti na prizorišce, namestiti tam vse potrebno in nato iz­vesti dogodek po najboljših moceh. Po koncanem dogodku je treba še vse služi v glasbeni industriji. pospraviti. DJ je tisti, ki prvi pride in zad­nji gre. Ljudje si ne znajo predstavljati, da ni to samo malo YouTuba in dva zvocnika. Treba je imeti opremo, glasbo, znanje in neko sposobnost, da dojameš, kaj ljudje želijo. Cutiti moraš ljudi, cutiti moraš mu-ziko. Imeti moraš torej posluh za glasbo in ljudi. Ce tega nimaš, ti nobena oprema ne pomaga. Sem DJ, ki je prisoten na vseh pod-rocjih, tako na javnih koncertih, festivalih, veselicah kot tudi na zasebnih zabavah. Delam vse od animacije do pomoci pri or-ganizaciji. Živim samo od tega in samo za to. Cetudi bi bila kakšna druga služba, bi morala biti predvsem povezana s tem. So-delujem pri pripravi videospotov, športnih prireditev kot je npr. motocross in povsod, kjer je delo povezano z glasbo. Ni mi po­membno, ali sem na dogodku samo DJ ali posojevalec opreme ali kot ozvocevalec ali organizator. Delam cisto vse. Decem-bra je veliko dela s poslovnimi zabavami za podjetja. Zato je bil lanski december zelo težak za nas in upam, da letos ne bo spet vse zaprto, ker drugace bo za vse nas s te branže še ena težka zima. Kdo vas najveckrat najame? Najame me lahko cisto vsak, ki si želi dobro zabavo. Nekaj je rednih klubov, re-dnih organizatorjev prireditev, sicer pa je za zasebne zabave najboljša reklama od ust do ust oziroma s priporocili. Tudi sam najraje delam po priporocilih. Angažirajo me seveda tudi posamezniki za rojstne dneve, poroke, piknike, otroške zabave … Vrtel sem tudi za kar nekaj domacinov, za 40-letnice, 50-letnice … Najveckrat me torej najamejo razlicni organizatorji prireditev in zasebniki za posamezne do-godke. Kje vse delate in kako pogosto delate v domaci obcini? Delam po celi Sloveniji – zdaj sem tu zdaj sem tam. Vedno si bolj cenjen drugje kot doma. Tako je pac v vsakem poslu, ne le našem. Seveda skušam biti prisoten tudi v domacem okolju, kolikor se le da. Kakšnega lokala, kjer bi kaj vr­teli v Lašcah, nimamo vec, da bi bil re-cimo kakšen nocni klub oz. prostor, kjer bi se dogajali žuri. To mogoce v Lašcah manjka. Zato razmišljam tudi v tej smeri. Seveda pa upam, da bo korone in z njo povezanih omejitev cimprej konec. Praznujete 20 let dela kot DJ? 20 let štejem od prvega javnega nastopa. To je prvi vecji nastop pred ne­kaj tisoc ljudmi v diskoteki Life v Domža­lah, na maturantski paradi. Seveda sem to delal že prej kot hobi. Že prej sem vr-tel po raznih rojstnih dnevih, a to je bilo bolj spoznavanje dela. Kako ste zaceli? Ste imeli od nekdaj radi glasbo? Kot otrok sem hodil k pevskem zboru celo osnovno šolo; glasba je bila nekje ves cas prisotna v meni. Noben od star-šev ni glasbenik, ampak tudi moj oce je imel prvo delovno mesto na RTV-ju. Sle­dili so nastopi kot valeta za osmi razred in rojstni dnevi. Kot najstnik sem vzel nahrbtnik, dal notri mešalko in šel z mo-torjem na teren vrtet glasbo. Kakšno glasbo vrtite? Ima prednost vaš okus ali okus narocnika? Glasba je odvisna od vrste dogodka. Delam tudi na radiu. Spekter je širok in vrtim popolnoma vse. Na festivalih se vrti elektronska glasba, v klubih glede na vrsto kluba; na zasebnih zabavah in roj­stnih dnevih je to odvisno od želje naroc­nika v skupnem dogovoru, kaj želijo: pop, rock, dance, house, slovensko, hrvaško, tujo, mešano, starejšo glasbo ali najnovej­še hite … Eno je glasba, ki jo poslušam jaz; drugo je glasba, ki jo želijo ljudje. Kaj pa pozne nocne ure? Predvsem imamo DJ-i obrnjen biori­tem. Podnevi spimo, ponoci delamo. Na to se je treba navaditi. Ce nisi navajen tega življenja, je težko. Od 16. leta naprej delam tako in mi je normalno biti pokonci celo noc. Zame je normalno biti cel te-den po klubih ali cel vikend na festivalu, nato iti naprej na poroko ali Abrahama in še naprej na nedeljski piknik ali krst … Je pa to lahko težava za partnerje, družino in prijatelje. Oni težje dojamejo naš bi-oritem. Takrat, ko se drugi zabavajo, DJ dela. Ce drugega ne, se postavljajo luci, oder, ozvocenje … Na katerih vecjih dogodkih v Velikih Lašcah in okolici ste sodelovali? V Velikih Lašcah je to Rocktronica vsa zacetna leta, ko sem bil tudi pobudnik in TROBLA INTERVJU 15 soustanovitelj, potem Peti inu obstati; v okolici in po Sloveniji so to Švic, Wood­land, Castle Festival, Schengenfest, Eco festival, Butik Festival … Vrtel sem tudi v diskoteki Buldog v Kocevju, v lokalu Mina v Velikih Lašcah, Roziki na Turjaku in v Dobrempolju pri Adamu, Krajcku, Majolki,v Grošu Grosupljem, v KMŠ-ju, Cvetlicarni, v Ljubljani … Prisoten sem buil že skoraj po vseh klubih v Sloveniji in na festivalih kot DJ ali kot ozvocevalec ali posojevalec DJ opreme, ozvocenja in luci. Želel bi si, da bi se v Lašcah še veliko dogajalo, da bi bili dogodki ob zacetku šolskega leta, ob zakljucku šolskega leta, da bi bogato ponudb veselic do-polnili tudi z drugimi dogodki. Manjka dogodkov, ceprav imamo dobro infra-strukturo. Je pa res, da je trenutno vse malo zaustavljeno zaradi covida-19 in s tem povezanimi ukrepi. Ne moreš tudi naprej predvidevati, kako bo z uspehom enega dogodka. Kakšno opremo potrebujete? Uporabljam opremo priznanih izva­jalcev in se trudim, da je najboljšega cenovnega in kvalitetnega ranga. Boljše kot kupiš, za dlje casa imaš. Ce poceni »Pogrešam, da je premalodobre nove slovenske glasbe.« »Glasba je neka sila, ki mespremlja od rojstva. Všecmi je od majhnih nog, tudiv smislu tehnike. Pa cetudi je šlo za navaden avtoradio, me je kot otroka tazanimal.« kupiš, dvakrat kupiš. Uporabljamprofe­sionalno opremo tako za delo DJ-a kot za delo ozvocevalca in luckarja. Pri izpo­sojanju DJ opreme se vedno trudim, da nudim le najboljše. Po kom se zgledujete? Zgledov je kar nekaj. Od svetovno pri­znanih DJ-je do organizatorjev festivalov, kot so Tomorrowland, Qlimax, Sensation White in drugi. Kar se tice DJ-jev, so to vsa velika uspešna imena, od Slovenije do tujine, od Umeka do Tiestota. Sicer ste zaposleni. Kako ocenjujete slovensko poslovno okolje? Delam kot samostojni podjetnik. Sem svobodnjak; delam za vse narocnike, klube, festivale, radije; redno sodelujem z radiem Zeleni val. Slovenija je majhna, a ce si dober, prepoznaven in se trudiš, je dela dovolj za vse. Od kod ljubezen do glasbe? Prirojena in položena v zibko. Kot ot­roka so me zanimale kasete. Rad sem snemal glasbo, ki se je vrtela po radiu, in potem glasba preko interneta … Spomnim se, da je trajalo vcasih celo vecnost, da bi si naložil eno pesem z interneta. Glasba je neka sila, ki me spremlja od rojstva. Všec mi je od majhnih nog, tudi v smislu tehni­ke. Pa cetudi je šlo za navaden avto radio, me je kot otroka ta zanimal. Tudi sami ustvarjate glasbo? Tudi. Veliko delam produkcije za ra­dijske potrebe. Po drugi strani pa delam tudi remikse obstojecih komadov. De-lam radijske reklame, podlage, oddaje, mikse in glasbo za te potrebe. DJ imate tudi svoje združenje. Cemu je namenjeno? Kako sodelujete med sabo? Ja, kar nekaj nas je v ekipi. Med se­boj smo solidarni. Pred epidemijo smo se tudi enkrat letno dobili na sestankih. Drug drugemu dajemo delo; ce je en zaseden, se nadomešcamo. Skrbimo drug za drugega. Smo kar povezani, saj le tako uspeš, da delaš v sodelovanju z drugimi in delaš z vsemi. Zmeraj mora biti za tabo ekipa, ki ti pomaga ali te za­menja, ce pride do kakšnih težav. Kakšni so vaši cilji v prihodnje in v katero smer pricakujete, da bo šel razvoj? Cilji za prihodnje so vsekakor biti še bolj uspešen v svojem delu in biti priso-ten na cim vec dogodkih, festivalih ter vrteti in razveseljevati staro in mlado. Kar se tice razvoja opreme, mi je se­veda všec, da tehnika napreduje in tudi sledim razvoju, da manjši zvocniki daje­jo vec moci, da mešalke digitalno veliko vec omogocajo. Kar se tice razvoja teh­nike, gre to zagotovo v pozitivno smer. Kar se tice glasbe, je ta vcasih v razvoju res razumljiva samo mladim. Ce gleda-mo s strani glasbe, sam pri sebi rajši vrtim starejšo glasbo, saj je šel razvoj pri mladih v nek cvet, zlasti kar se tice balkanskih izvajalcev. Kaj pogrešate na slovenski glasbeni sceni? Predvsem pogrešam to, da jo pre­malo vrtijo druge radijske postaje in jo ljudje premalo cenijo in rajši poslušajo balkansko glasbo oz. drugo tujo glasbo. Sem velik podpornik slovenske glasbe­ne scene. Sodelujem tudi z glasbenimi izvajalci pri izdelavi videospotov. Ce bi jo ljudje bolj cenili, bi bila ta glasba lahko tudi še bolj kvalitetna. A kot kaže, ljudje nimajo dovolj interesa vlagati v slovenskoglasbo, saj nima dovolj poslušanosti. Žal je slovenska glasba premalo cenjena. Katera pa je vaša najljubša zvrst glasbe oz. izvajalec? Poslušam in vrtim vse; osebno imam najrajši hardstyle, techno in elektronsko glasbo; podpiram popolnoma vse izva­jalce in ustvarjalce. Kaj pogrešate in kaj bi pohvalili na slovenski glasbeni sceni? Pohvalil bi mlade bande in pevce, ki se trudijo, da pojejo v slovenskem jezi­ku. Pogrešam pa to, da je premalo dobre nove slovenske glasbe. Sam sicer mno­gim izvajalcem pomagam in svetujem. Jo je glede na majhno tržišce sploh mogoce primerjati s tujino? Tržišce je res manjše, a je zadosti veliko, ce si dober. V tem primeru imaš lahko dovolj dela. Vcasih je tako lahko za koga tudi povpraševanje vecje od zmožnosti ponudbe. Je pa seveda tudi glasbenikov in DJ-jev veliko. Ce si do-ber in zaupanja vreden, je dela dovolj za vse. Kaj pocnete za veselje? V delu imam simpaticen projekt na Facebook-u in Instagramu, in sicer vsak dan objavim eno sliko. 365 dni torej po­meni 365 slik. Tematika je razlicna od dela kot DJ do opreme, festivalov, odrov, ozvocenja in tudi kakšne malenkosti iz za­sebnega življenja. Vseeno se trudim lociti med privatnim in poslovnim življenjem. Kakšen je bil upad dohodkov med ka­ranteno? Corona cas je pomenil velik upad do-hodka, vsaj 95 odstotkov, še zlasti kerimam v Šentrupertu na Dolenjskem v na­jemu tudi lokal (Klub). Ko je bil prepove­dano vse, se enostavno ni dalo nic delat. Imeli smo zvezane roke. Našo industrijo so precej unicili; klubi so še vedno pre­cej v minusu. A takoj ko so se ukrepi malo sprostili, so se priceli dogodki, koncerti in zasebne zabave. S katerimi glasbeniki vse ste sodelo­vali? Lahko bi rekel, da se s skoraj vsemi slovenskimi glasbeniki osebno pozna-mo. Z nekaterimi se srecamo na radiu na intervjujih; z nekaterimi sodelujemo pri skupnih projektih, z nekaterimi v vi-deospotih. Pomagamo jim pri snemanju spotov; nekatere ozvocimo; nekateri so nastopali pri meni v klubu; z nekaterimi skupaj nastopamo na prireditvah. Naj naštejem le nekaj, s katerimi re-dno sodelujem. To so Calypso, Atomik Harmonik, Gadi, Dejan Vunjak, Fehtarji, Jay Bolk, Kevin Koradin, Ritem Planet, Mambo kingsi, Zvita feltna, Kingstoni, Pop Design, Rok 'n' band, Pero Lovšin … Bi izpostavil kakšen zanimiv dogodek s prireditev, kjer ste vrteli glasbo? Zanimiv je vsak dogodek posebej. Všec mi je, ko ima dogodek organiziran kaos, ko prihaja do majhnih zapletov na dogodku, festivalu, ki pa se vedno reši­jo. Na primer: saj se skuri kakšna mešal­na miza ali odleti kakšna luc, ampak vse­eno veš, da bodo na koncu obiskovalci zadovoljni. V svojem lokalu Klubu pivnici AS lahko recem, da je bil vsak dogodek po svoje zanimiv in fajn. Cetudi so bili nekateri morda z minusom. Najboljše je, ko prideš v nedeljo domov in veš, da si nekaj dobro naredili in so bili ljudje za­dovoljni. Ti veliki dogodki so zame kot nek delovni fitnes. Všec mi je, da se do-gaja. Saj se namuciš, a na koncu je za­dovoljstvo. Ljudje težko razumejo, koliko je dela, kako je treba stvari postaviti, da bo delovalo. In ko vse stece ter dogodek uspe, je zadovoljstvo seveda veliko. V koroni so se povsod dogajali bal­konski koncerti in je soseda, ki je šla mimo na sprehod, rekla, kaj pa ce bi ti postavil ven ozvocenje. Potem sem to enkrat naredil in seveda vse skupaj po­novil še za veliko noc. Vrtel sem naro­dno zabavno glasbo, a je kmalu nekdo poklical policijo. Vseeno sem potem za prvi maj pripravil budnico za sosede. Kakšne so želje za naprej? Cilj je imeti svoj lokal (klub); vcasih sem si želel imeti radijsko postajo. Sedaj pa je radio precej drugacen medij. Cilj je tudi, da bi nekega dne lahko živel samo od oddajanja opreme v najem in da moje podjetje Yoco Audio postane še bolj pre­poznavno po tem. Želim si ostati povezan z glasbo in predvsem delati to, kar že poc­nem, v še boljši in vecji obliki. Razumeti moraš, kaj ti življenje samo kaže. Tik pred zacetkom pouka eden od ucencev na šolskem stranišcu vrže smrdljivca, zaradi katerega morajo izprazniti šolo in pred-casno koncati pouk. Ravnatelj in šolska svetovalna delavka pa morata med petimi osumljenci odkriti resnicnega krivca. Ali gre za preprost primer, »kdor ga zvoha, ta ga spoha«, ali pa gre za Mladinski oddelek Etika Brooks, Felicity: Vse o prijateljih Grafenauer, 2021 Pravo prijateljstvo je vrednota, ki osmišlja naša življenja. Ocar­ljivo ilustrirana slikanica otroku pojasni, zakaj potrebujemo prijatelje, kdo so lahko prijatelji in zakaj jih je zabavno imeti. Ponuja napotke, kako spoznati novega prijatelja in kako reše­vatispore. Za vešcine dobrega prijateljstva je potrebnih veliko vaj in izkušenj, zato slikanica vkljucuje tudi napotke za odra­sle, kako lahko otroku poma­gajo pri razvoju vešcin pravega prijateljstva. Mladinski oddelek Fantastika Cowell, Cressida: Kako premodriti zmajev urok; Kako zasukati zmajsko zgodbo; Junakov vodnik po smrtonosnih zmajih Morfemplus, 2021 To so naslovi cetrtega, petega in šestega dela serije Kako izuriti svojega zmaja. V cetrtem delu je s Škilkom, najboljšim prijateljem Vikija III., Vandalske Vahnje, nekaj narobe. Škilek misli, da je staknil grd prehlad, a Stari Gubanc pravi, da ima kacovrtitis. V petem delu se bo Viki III., Van-dalska Vahnja, srecal z zmajem iztrebljevalcem in to bo eno od najstrahotnejših izkustev v nje­govem pustolovskem življenju. V šestem delu pa si Viki III., Vandalska Vahnja, želi le lepe­ga, spokojnega rojstnega dne. Ampak njegov oce ima drugacne nacrte. TROBLA KNJIŽNICA 19 Odrasli oddelek Družbeni romani Blatnik, Andrej: Trg osvoboditve Goga, 2021 21. junija 1988 se na Trgu osvoboditve zgodi protest proti politicnim aretacijam. In zgodi se še veliko drugega: mlad fant po nesreci pohodi vrstnico, s cimer sproži vez, ki bo – prek vzponov in padcev – trajala vse življenje. Zgodba mladega para je le delcek v mozaiku tistih razburljivih casov, ko se je vsaj za trenutek zdelo, da je mogoce cisto vse. Tankocuten opazova­lec je prica vrvenju desetletij, v katerih se zvrstijo desetdnevna vojna, spremembe politicnega sistema in eticnih norm ter tudi preobrazbe nekoc visokih idea-lov v njihova nasprotja. Andrej Blatnik v tem roma-nu o slovenski osamosvojitvi s prodornimi opazkami in anekdotami razkriva zaplete­nost prehajanja v case, ko sanje sestopajo na trda tla prostega trga dobrin in vrednot. Družin­ske in družbene vezi pokajo pod pritiski; isti ljudje se srecujejo v novih razvrstitvah in vsak obraz zastavlja isto, neizreceno vprašanje: je po toliko preobraz-bah, tudi družbenih, ostalo še dovolj skupnega, ki bi ohranjalo upanje na srecen konec zgodbe? Odrasli oddelek Kriminalni romani McCall Smith, Alexander: Oddelek za obcutljive zlocine Didakta, 2021 Detektiv Ulf Varg, zaposlen na malmöjskem oddelku za obcu­tljive zlocine, kjer obravnavajo najbolj nenavadne primere na Švedskem, se v prvem delu humorne detektivske serije skupaj s svojimi sodelavci sooci kar s tremi obcutljivimi primeri, ki vkljucujejo vse od vboda na nenavadnem mestu pa do srh­ljivega nocnega dogajanja v ob-morskem letovišcu. Ceravno se ti »okrutni« primeri dogajajo na Švedskem in ima detektiv Varg kot tipicen severnjaški detektiv seveda svoje hibe, pa McCall Smith v Oddelku za obcutlji­ve zlocine ne sledi Larssonovi krvavi tradiciji skandinavskega noirja. Pravzaprav ravno na­sprotno, tako rekoc postavljeno na glavo. V rokah potemtakem držite sploh prvo knjigo nove­ga žanra, t. i. skandinavskega blanca – žanra, zacinjenega s šcepcem britanskega humorja in zapakiranega v hudomušno, lah­kotno in toplosrcno eskapisticno branje, v katerem pa ne manjka niti avtorjevih pronicljivih opazk o tegobah in radostih naše­ga življenja. Drugace receno, udobno se namestite in odkrijte prisrcnost skandi blanca! Odrasli oddelek Medicina Bryson, Bill: Cloveško telo – vodnik za stanovalce Mladinska knjiga, 2021 Koliko stanejo sestavine clo­veškega telesa? Katero mamilo najdemo v slini? Ali svet okoli nas vsem ljudem enako diši? Kdo se je prvi znanstveno posvetil cloveškim iztrebkom? Ali oko vidi sedanjost ali prihodnost? Kaj v cloveškem telesu je vecno? Ko je Bill Bryson, znameniti ameriško-britanski pisatelj in zagovornik znanja, po naklju-cju ugotovil, da se je rodil z eno samo ledvico namesto z dvema in da to niti ni taka redkost, je sklenil, da mora o cloveškem telesu izvedeti še vec. Prepustil se je svoji neizcrpni radovednosti in se odpravil na popotovanje po prostranstvih, ki se skrivajo pod našo kožo (in na njej). V napeti in duhoviti pripovedi nam razkri­va skrivnosti našega ustroja ter dosežke in zablode številnih uce­njakov, ki so razvijali medicinsko znanost. Hkrati pa ugotavlja, da to raziskovanje zlepa ne bo kon-cano. Kdor je pod Brysonovim vodstvom z užitkom švigal skozi prostor in cas v Kratki zgodovini skoraj vsega, veleuspešnici, ki je pred 15 leti postala temeljni kamen poljudnoznanstvene zbirke Esenca, nikakor ne bo želel zamuditi pustolovšcine, ki vabi med platnice in v obisti Cloveškega telesa. Adl o tem in onem Pripravlja Jože Staric O Joeju Bidnu in ameriškem umiku iz Afganistana Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pravijo Sleepy Joe (dremavi Jožko) in tak je. Je tipicni predstavnik ameriške korporativne politike; v vi-soki politiki je skoraj petdeset let in v tem casu je postal milijonar. Na voli­tvah je prepricljivo zmagal z boljšim rezultatom kot demokratski predse­dniki pred njim. Kar pocne z umikom iz Afganis­tana, je velika sramota. Nacrt umi­ka iz Afganistana bi bil smešen, ce vse skupaj ne bi bilo tragicno. Spo­minja na Montyja Pytona, na naj­bolj crne absurdne komedije. Res je, da je umik obljubil že njegov pred­hodnik Donald Trump in Biden ga je moral nadaljevati. Trump je imel pripravljen nacrt, kakršen bi moral biti: najprej so na­meravali umakniti vse civiliste, nato osebje in afganistanske sodelavce in nazadnje bi se umaknila vojska, ki bi pred umikom unicila vse, cesar ne bi mogli odnesti. Trump je za nacrtova­nje umika ustanovil komisijo, ki jo je Biden razpustil. V dejanskem umi­ku, ki se je dogajal avgusta je ameri­ška vojska cez noc zapustila Afganis-tan in pustila Talibanom za vec deset milijard dolarjev orožja, ki so ga ti dobili brez izstreljenega naboja. Vse kaže, da bodo žrtve ameriške­ga umika iz Afganistana civilisti in tudi pripadniki raznih nevladnih or-ganizacij, ki bodo obticali v Afganis­tanu. Umik je katastrofa, predsednik Biden pa na novinarskih konferen­cah ne odgovarja na vprašanja. Pove svoje in gre. Vcasih so bile tiskovne konference ameriškega predsedni­ka ob osmih zvecer, ko so Americani doma, zdaj pa so sredi dneva. Afganistan je zelo vabljiv za vele­sile, zato se bo po ameriškem umiku zacelo prerivanje za vpliv. Afgani­stan je najvecji proizvajalec opija, ki ni samo surovina za proizvodnjo prepovedanih drog ampak tudi suro­vina, ki jo potrebujejo velika farma­cevtska podjetja (big pharma). Opij je velik posel. Poleg tega so v Afganista-nu najvecje zaloge litija in velike za-loge bakra. Kitajci imajo verjetno že pripravljeno strategijo, kako se bodo usidrali v Afganistanu. Ena od teorij o kaoticnem ameriškem umiku iz Af­ganistana pravi, da je cilj destabilizi­rati afganistanske sosede na severu, zaradi cesar bodo imeli Rusi problem na južni meji. Socasno je to problem tudi za Kitajsko. Umik je sramota za Združene države Amerike in za NATO ter bo lahko imel posledice tudi za Evropo. Prvic po izvolitvi Joeja Bidna je sli­šati ostre kritike iz Nemcije in Velike Britanije. Ameriški umik iz Afgani­stana in kaos ob njem in po njem so povzrocili množicen beg iz države, kar lahko vpliva tudi na nas z inva­zijo migrantov, podobno tisti leta 2015. Dejstvo je, da se je zdajšnja kata­strofa zacela z zasedbo Afganistana pred dvajsetimi leti. Še nikomur v zgodovini ni uspelo zasesti Afganis­tana: za Afganistance so tujci okupa­torji, domacini, ki sodelujejo z njimi pa izdajalci. Že Aleksander Veliki si je v Afganistanu »polomil zobe«. Tudi Rdeca armada se je iz Afganis­tana umaknila poražena in za tem je Sovjetska zveza razpadla. Kaj se bo zgodilo z ameriškim imperijem, bo pokazala prihodnost. O glasbenem okusu Rad poslušam ameriški južnjaški rock (South Rock) in tudi blues. To je glasba, ki me sprošca. Poslušam Lynard Skynard, Allman Brothers Band, izvajalce kot so Johhny Win­ter ali George Thorogood. V zad­njem casu poslušam Larkin Poe, ki izhajajo iz tradicije južnjaškega rocka. To je glasba, ki mojo sinus-no krivuljo spravi v cim bolj blago valovanje. Skupina Larkin Poe bo maja 2022 nastopila v kinu Šiška. Rad imam energicen rock; pri tem ostajam zvest sam sebi. Takega iz­vaja ruski bend Slot s svojo izjemno pevko, energijo in slovansko meh­kobo. Prisegam tudi na stari, dobri jugo rock; všec mi je angleški punk, novi val. Kaj poslušam, je odvisno je od razpoloženja. Moj najljubši komad je Doživjeti stotu skupine Bijelo dugme; takoj za njim je Only happy when it rains v izvedbi pevk Christine Hynde in Shirley Manson. Razkritje: Adl z odprtimi ocmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogo-vore snemam in nato iz njih izlušcim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugacnem kontekstu, zaradi cesar je odvezan vsakršne odgovornosti za zapisano. ZAKLJUCUJEMO PROJEKT »SPREHOD SKOZI NAŠE TRGE« Sara Košir Obcina Velike Lašce je skupaj s projektnimi partnerji – ob­cino Sodražica (vodilni partner), obcino Loški Potok, Iter, Ajdo Kljun s. p. in Mladinskim klubom Sodražica sodelovala v projek­tu »Sprehod skozi naše trge«. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Glavni izziv operacije je ureditev urbanega naselja in pri­vlacna predstavitev treh trgov, središc obcin Sodražica, Loški Potok in Velike Lašce. V ta namen se v Sodražici rekonstruira park; z interpretativnimi mediji se opremita središci Loškega Potoka in Velikih Lašc. Vzpostavi se povezava treh urbanih sre­dišc – trgov z varianto enotne turisticne ponudbe – dnevnega turisticnega programa »Sprehod skozi naše trge«, ki vodi obi-skovalca po trgih treh obcin. V naši obcini smo v okviru projekta zbrali informacije, slike in spomine o obrteh in dejavnostih v Velikih Lašcah od leta 1913 do 2. polovice 20. stoletja. Pri tem so pomagali domacini in nam zaupali marsikatero zanimivo zgodbo. Dva glavna koncna produkta našega dela projekta bosta razstava z naslovom »Ve-like Lašce skozi obrti in dejavnosti«, ki si jo boste lahko ogledali v galeriji Levstikovega doma, nekdanjega Vatikana, ter aplika­cija, ki je odlicen pripomocek za spoznavanje Velikih Lašc v lastni režiji. Hkrati je aplikacija lahko tudi pomoc pri turisticnih vodenjih. Prav tako se je nekaj lokalnih turisticnih vodnikov iz naše obcine odlocilo za nadgradnjo svojega znanja in so se z Ajdo Kljun odpravili na spoznavanje treh trgov – Sodražice, Velikih Lašc in Loškega Potoka. VABIMO NA RAZSTAVO VELIKE LAŠCE SKOZI OBRTI IN DEJAVNOSTI Na razstavi boste lahko bolje spoznali Velike Lašce v casu od leta 1913 do 2. polovice 20. stoletja, in sicer skozi najrazlicnejše dejavnosti, ki so se dogajale na trgu in sledove katerih lahko vsaj malo zaslutimo za zidovi današnjih trških hiš. Odprtje razstave bo v petek, 1. oktobra, ob 17. uri v galeriji Levstikovega doma. Razstavo pripravile: Ana Dolšak, Sara Košir in Barbara Pecnik Sem in tja po okupiranih Velikih Lašcah (Prva granata ni zadela zvonika cerkve Svetega Roka) Jože Centa Rimljani so strogo središce svojega mesta poimeno­vali Forum Romanum. V njem so bili cesarjeva palaca, sodstvo, templji, glavni štab vojske, skratka vse tisto, kar danes imenujemo oblast. Izgleda, da so bili Lašcani bolj skromni in so svoje središce poimenovali preprosto – trg. Verjetno so kmalu dojeli, da so trgovine tiste, ki dajejo na­selju pravi obraz; predvsem brez gostiln v takem središcu sploh ne bi šlo, saj se tu konca vsak dober nakup živince­ta na sejmu. Tam »udariš v roke«, ce si prodal klaftre drv, parcele ali celo grunt. Sem, v gostilno pridejo po tolažbo potem, ko jim je huda ura stolkla pridelek, zvrgla krava ali so izvedeli, da se njihov vojak ne bo vec vrnil s fronte. Seveda so prvo tolažbo dobili že v cerkvi, ampak tam ni bilo tudi zanje tistega polica rujnega, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi … V Laškem »forumu« je vse to bilo. Le prostor je precej menjavalo – ali zaradi drugacnih potreb ali zaradi pre­ureditve trga, ki ga je druga svetovna vojna dokaj priza­dela. Denimo, da sem si sliko tega središca kar dobro za­pomnil, ceprav je od tistega predvojnega casa minilo že dobrih osemdeset let. Najmocnejša prilika za taka spoznavanja je bila seve­da ustaljena navada, da greš vsako nedeljo v farno cerkev k maši – k tisti ob 10. uri, ki je bolj primerna za podrastni­ke. Tako si imel priliko, da si se vracal domov s svojimi oceti, strici, ki so po gostilnah »možakali« že od konca prve maše, ki je bila že ob šestih. Ta navada je bila poseb-no koristna zato, ker smo te možakarje vedno prepricali, da je treba oditi domov, ker je na mizi nedeljska južina s pecenim »nafilanim petelinckom«. Obicajno smo bili us-pešni; še prej smo dobili tudi mi kozarec malinovca ali celo steklenicko krahelna, ki je bil vedno v razlicnih bar-vah tesno zaprt v vratu s stekleno kroglico, ki je popustila samo ob nalivanju v kozarec. Takih dogodkov je bilo le nekaj; saj je bil to cas trhlega miru – tam ob zacetku leta 1940. Potem je bilo vse mocno drugace. In kaj je bilo tako drugace? Na zemljevidu ni bilo uso­dnih sprememb, ceprav so granate in ogenj zahtevale svoj davek. Nekatere spremembe je opravil tudi povojni cas, ki se je moral prilagajati novim potrebam urbanizacije. Naj­bolje bi to opazili tisti, ki se je pred vojno izselil iz Lašc in bi se danes vrnil. Tudi sam se bil in sem vecni povratnik. Na približnem prostoru, kjer stoji zdaj Levstikov dom, je med prvimi požigi zgorel Vatikan. To je bilo precej ba-haško zgrajeno poslopje v namene razlicnih potreb kle­rikalne stranke, kot je gostinstvo z zacetki hotelirstva, rekreacije, zabav in sestankovanja. V oglišcu cest iz centra proti Ribnici in iz centra pro-ti Ulaki je bil prostor za obcasno tržnico ali manjše sej-me (zdajšnje parkirišce). V konici oglišca je stala trafika, majhna prijetna zgradbica na kakšnih šestih kvadratnih metrih tlorisa, še najbolj podobna kapelici. V njej si lahko kupil vse vrste tobaka, casopisa, razglednice in tudi nekaj bižuterije. Vsa trgovina se je opravila skozi okence na široki polici. Za trafiko je rastel mogocen divji kostanj, ki jo je za svojimi vejami skrival kot koklja pišcanca. Nekaj korakov od tu v smeri Ulake je bila najvecja laška trgovina z meša­nim blagom. Upravljal jo je znani Zadruški Jožek, saj se je tudi trgovina imenovala Zadruga (Med vojno je bil Jože Brodnik likvidiran pri Crni roki; kmalu za njim tudi žena.). Poznejše vodstvo je prevzel Jože Kapan. Pri tem koncu je bilo tudi nekaj obrtniških delavnic. Ob središcu križanja obeh glavnih vpadnic je stala oštarija Pri Gustelnu. Pod njo v smeri pokopališca je stanoval naducitelj Prijatelj; pod njim je bila med vojno tam pošta in železnina. Ob njej je stala prva in edina bencinska crpalka, ki ni bila prav nic podobna današnjim. Iz betonskih tal je v višino rastel ko­vinski, rdece obarvan valj v višino kakšnih štirih metrov; na njem je na podstavku stal prav tako rdec kovinski okro-gel okvir, ki je imel na obeh straneh napis PETROL. Maloš­tevilni uporabniki bencina so potrkali na vrata železnine in uslužbenec jim je za »trinkgeld« napolnil tank. Na nasprotni strani ceste stoji še danes del stavbe, ki ima naslov Levstikov trg 1. Ta stavba je bila med vojno minirana. To se je zgodilo ob enem od nekaj dnevnih za­jetij Velikih Lašc ob napadu partizanov. Te prostore so si za ves cas vojne prisvojili italijanski okupatorji za potre-be vojaškega štaba in policije; prav tako pozneje Nemci z TROBLA DEDIŠCINA 23 domobranci. Ob tistem napadu so bile žrtve na obeh stra­neh. Po vojni so stavbo obnovili in jo skrajšali za kakšnih dvajset metrov tako, da so trakt proti križišcu porušili do temeljev in mu dali novo fasado (To je bilo pravilno, saj je tako trg prostorsko zadihal v globino.). Ob teh napadih je bila unicena in požgana prvotna osnovna šola. Okupacij­ske enote in domobranci so ji dali namembnost kasarne. Ta šola je stala na nasprotni strani župnišca. Med njima stoji spomenik Franu Levstiku, ki med vojno zacuda ni bil poškodovan. Prav tako je bilo prizaneseno farni cerkvi, na kateri je bilo po vojni videti le kakšen odkrušek, ki ga je naredila zablodela krogla ali drobec granate. Levsti­kov trg se je še bolj odprl z rušitvijo hiše Antona Puclja v povojnem casu. Tu so uredili parkirišce. To pa je iz lo-kal patriotskih razlogov zgrešeno, saj je bil Anton Pucelj minister v nekdanji predaprilski Jugoslaviji. In že smo se obrnili nazaj proti križišcu, kjer se z današnjim casom do zadnjega vzdihljaja bori nekoc (z vstajanji in padci) slav­na oštarija Koprivc, danes in tudi nekdaj Pri Kuklju. Na teh prostorih nekdanjega medvojnega trga se je zgodilo marsikaj, kar je vredno zabeležbe in spomina. Torej prihodnjic: »Gremo na trg!« Poziv, ki ga še vedno ponavljajo zapriseženi Lašcani, ko gredo proti veceru tja, kjer se slednji dan izve ali zgodi kaj zanimivega. To se je dogajalo tudi med vojno, ko si moral najprej opraviti pre-hod skozi kolute bodece žice, ki je danes spet »v modi« kar za vso Slovenijo. Za popestritev suhoparnega naštevanja, kaj vse je bilo in cesa ni vec na teritoriju središca Velikih Lašc naj opišem dogodek, ki je dobil svojo razjasnitev šele nekaj let po voj­ni. Mislim, da se je zgodilo ob tako imenovani osvoboditvi, ko so partizani koncno zavzeli Lašce in so Nemci in domo­branci zapustili kraj za žico in odpotovali domov ali v za-pore, vecina domobrancev pa v krivicno pogubo, sramot-no za ene in druge. Ce sem se zaradi tocnega casa dogodka zmotil, naj me prosim tisti, ki ve vec, popravi. Približno tam, kjer danes stoji velik kolos skladišcne stavbe (ki mimogrede povedano, zelo kazi silhueto kra­ja!), sta imeli obe okupacijski vojski postavljana topovska gnezda s havbicami (prvo, manjše je bilo na Gmajnici). Ko sem v tem casu, tam nekje ob štirih popoldne precej sprošceno pasel krave na Jožkovi parceli pod Vrhseli, ni bilo nobenega razloga za strah, saj je orožje povsem utih­nilo. Kar naenkrat je iz smeri Lašc zagrmel topovski strel in koncal še mocnejše v smeri desno od cerkve Svetega Roka, od koder se je zabliskalo in se je pokazal bel dim. Bil sem še bolj pozoren in bolšcal v smer dogajanja. Kmalu je v Lašcah zagrmelo drugic in sekundo za tem se je posve­tiloinodjekniloodcerkve Svetega Roka. Zvonik cerkve je padel in vsa okolica se je zavila v prah in dim. Takoj sem vedel, da se mi ni treba bati, da bi zacelo padati tudi blizu mene in sem pasel naprej. Posvetilo se mi je, da so najbrž partizani zavzeli zapušceno topovsko izstrelišce in se z razstrelitvijo zvonika mašcevali (morda še živi) nemško domobranski postojanki v cerkvi. To so kasneje potrdili tisti, ki »so bežali pred bližajoco se komunisticno drhaljo« in se (nekateri) tudi kmalu vrnili. In kaj naj bi bilo pri tem tako posebnega? Saj smo bili grmenja granat in rušenja tudi otroci navajeni. Potrjena je bila dodatna škoda, ki jo povzrocajo granate, ki ne zadenejo cilja. Kakšna tri leta po vojni je moj skrbnik stric Lojz pose-kal tri bore, ki so rasli na moji parceli Ostrica, ker je potre­boval deske za popravilo podov v hiši in skednja (Ostrica je gozdicek za Retjami, kjer Stritar v svoji crtici pove »Kako sva z Levstikov krompir pekla«). Hlode je speljal na žago k Crnopotošcku in cez nekaj dni dobil sporocilo, da naj se oglasi pri njem. Šel sem z njimi in Crnopotošcek mu je ves jezen dejal: »Daj odpelji te krclje domov in jih reži sam, še za drva niso. Placal mi boš pa novo klino od žage, ki ima unicene vse zobe od »špritarjev« (drobcev) granate …« Tako je tudi bilo. Krclje je odpeljal domov in te so zelo previdno žagali za drva. Kline pa mu ni placal, ker je menil, da se da na klino nasekati nove zobe. »Oba imava škodo,« je še dodal. »Jaz tudi,« sem rekel. Ko sem enkrat pozneje prišel do vojaške specialne karte, sem iz radovednosti nanjo položil ravnilo na crto od topovskega gnezda v Lašcah in cez cerkev Svetega Roka, mi je daljica pokazala tocen padec in eksplozijo prve granate, ki zvo­nika ni zadela, a se je znesla nad bori in ostalim drevjem v pravljicni Ostrici. Obšla me je misel, da bi moral nekdo izracunati škodo vseh bilijonov granat, ki so padale v vseh vojnah na našo zemeljsko oblo in niso zadele cilja … Nekdo mi je nekoc dejal: »Tudi krogla iz puške mora nekam pasti.« Svet je posejan z njimi gosteje kot njive z žitom. Sam dodajam: V vojnah, ki sledijo, gredo tudi krogle v klasje … Kaj je baron Jochann Weichard Walvasor povedal o naših krajih in bližnji sosešcini (Navedki iz njegove knjige »Slava vojvodine Kranjske«) Janez Škulj Leta 1689 je izšla v Nürnbergu knjiga z naslovom Die Ehre dess Herzogthums Crain/Slava vojvodi­ne Kranjske, v nadaljnjem tudi »Sla-va«, ki jo je spisal baron Johann We-ichard Walvasor, grašcak na gradu Bogenšperk. Sam imam fotokopijo originala prvih štirih knjig (od petnajstih) tega dela, ki je shranjen v Bavarski držav­ni knjižnici v Münchnu. Daljša stra­nica lista meri 51 cm; širina meri 29 cm, zadnja stran nosi številko 696; natisnjena je v lepi gotici. Profesor Mirko Rupel je izdal izbrana poglav­ja v delu Walvazorjevo berilo 1969. Sam sem se držal njegovega besedi-la; vrstni red navedb sledi knjigi. Dežela Kranjska je v Walvasor­jevem casu obsegala poleg ozemlja iz leta 1918 še del Istre s kraji Picen (škofija), Pazin, goro Ucko in Lovran. V njegovem casu so deželo Kranjsko upravljali deželni knez (Habsburža­ni) in deželni stanovi (nekakšen par-lament). Po Walvasorju so bili dežel­ni stanovi sestavljeni iz štirih stanov (domov). Prvi stan je bil duhovski in je štel škofe (ljubljanski, picenski, tr-žaški, brižinjski, briksenški in še 13 visokih duhovnikov (prošti, prelati). Drugi stan (dom) so sestavljali kne­zi, grofje in baroni v deželi (visoko plemstvo). Tretji stan so sestavljali vitezi, imenovani tudi deželani. Ce-trti stan so sestavljali sodniki (naj­višji uradniki) deželnoknežjih mest (Ljubljana, Kranj, Novo mesto). Baron Walvasor je bil za tiste case razgledan mož. Morda bodo nekateri pri njem zavijali z ocmi, ker je verjel v carovnice in podobno, ampak naši zanamci bodo še bolj zavijali oci, ko bodo brali, da so v našem casu ug­ledni odlocevalci v Evropi napove­dali vojno naravi in se bojujejo proti podnebnim spremembam, ceprav je poglavitna lastnost podnebja, da se stalno spreminja, povecini s tem, da se segreva ali ohlaja. Navedbe o na­ših krajih se zacno z drugo knjigo, in sicer s poglavjem »Vasi na Srednjem Kranjskem« (ozemlje od Kocevja do Ljubljane). Bukovica leži blizu Ribnice. Pre­bivalci se hranijo po vecini z izdela­vo lesene posode, kakor so škafi ali keblice, cebrici, velika in majhna korita, žlice, deže, krožniki, sklede, obodi za sita in podobni leseni izdel­ki, ki jih raznašajo po vsej deželi. Dobrepolje leži med Krko in Laš-cami v lepem ravnem polju, po kate-rem nosi ime, ceprav je na eni strani kamnito in ima na drugi strani div-jino in gore, ki so porasle z gozdom. Vsi tukajšnji prebivalci so tovor­niki s soljo; to so po kranjskem izra­žanju ljudje, ki hodijo ponjo k morju, potem pa jo nosijo na konjickih po vsej deželi naprodaj za denar ali v zameno za žito. Dajejo pa toliko soli, kolikor jim kdo da dobrega žita. Ce pa je žito slabo, jim je treba dati poldru­gikrat toliko žita, kolikor je bilo soli. Bloke med Ložem in Pajkovim na visokem gorovju imajo, ceprav so na viskome, lepo ravno polje, ce ceden tabor. Rašcica ni dalec od Turjaka V poglavju »Gore na Srednjem Kranjskem« Walvasor omenja Loc­nik (Sv. Ahac). Locnik, prav tako visok hrib blizu Turjaka, ki na njem stoji cerkev Matere božje, je videti prav ceden. Na dan sv. Ahaca pra­znujejo na njem veliko svecanost za neko zmago nad dednim sovražni­kom (bitka pri Sisku 1593). V izvirni­ku omenja Walvasor tudi Krvavo Pec. V poglavju »Studenci, toplice in jeze­ra na Srednjem Kranjskem« omenja Walvasor na prvem mestu Cerkniško jezero. O Cerkniškem jezeru je napi­sal baron Walvasor tudi znanstveni traktat (takratna znanost), s katerim si je prislužil clanstvo v angleški kra­ljevi družbi. Opisuje kompoljsko in podpeško jamo v Dobrepoljski dolini. »Blizu Kompolja je drugo jezero. Tu gre jama v goro, ki je vsa skalnata, dva streljaja greš vanjo z baklami, pa prideš do jezera, nad katerim je na­rava sama zgradila zelo visok skalnat obok. Kako veliko je jezero in kako dalec sega, se ne da vedeti. Sam sem, kolikor sem mogel, metal kamenje na vse strani, a kamen je vselej padel v vodo. Ljudje, ki bivajo tam okoli, hodijo vsak dan v jezero po vodo, ko nimajo druge. Drugo cudovito jezero, ki je tretje na Srednjem Kranjskem, leži takoj pri vasi Podpeci blizu Dobrega polja in ga tudi zapira gora. Greš v goro in prideš najprej do tekoce vode za stre­ TROBLA DEDIŠCINA 25 ljaj globoko pod zemljo. Ob tej vodi greš strašno dalec naprej; ponekod je prav nevarno in prideš do jezera, ki ne pušca dalje. Šesta knjiga nosi naslov: »Kranj­sko slovanski jezik, nravi in šege na Kranjskem«. V poglavju »Kranjski in slovan-ski jezik« omenja Walvasor našega rojaka Primoža Trubarja. »V teh krajih so poprej rabili le glagolsko pismo, dokler ni ucen luteranski pridigar Primož Trubar izumil pi-sanje kranjšcine ali slovenšcine z latinskimi crkami. V dodatku k šesti knjigi, ki obsega ucene pisa­telje doma s Kranjskega, ponovno omenja Primoža Trubarja. »Primož Trubar, bivši kanonik v Ljubljani, je leta 1531 zacel tu v stolnici jav-no pridigati Lutrov nauk o obeh podobah obhajila in zagovarjati že­nitev duhovnikov. Pristopil je torek k lutrovski veri in pobegnil s Kranj­skega na Nemško, kjer ga je kot uce­nega moža sprejelo mesto Kempten za župnika. Tu je ucil štirinajst let in prevzel ne le (1) evangelije po Lutro­vem prevodu obenem (2) z njegovim katekizmom temvec tudi (3) ves novi testament in (4) psalterij v kranjski jezik ter jih natisnil z latinskimi cr­kami okoli leta 1553. Naposled so ga leta 1561 castiti stanovi kranjski spet poklicali na deželo.« Enajsta knjiga nosi naslov: »Mesta, trgi, gradovi in samostani na Kranjskem«. Med najbolj obšir­nimi opisi v Slavi je opis gradu Tur­jak. Walvasor je bil veckrat gost tur­jaškega grofa. »Naše pero stopa zdaj h kraju, iz katerega so vedno izvirali slavni junaki, ki so jasno pokazali, da hrabri levi ne rode slabotnih ži­vali, visokoleteci orli ne strahopet­nih golobov.« S tem merimo na staro utrdbo, trg in novi grad Turjak, ki leže drug blizu drugega. Glede ime­na opozarjamo, da se veckrat na-pacno izgovarja in piše Auersberg ali Auersperg, ceprav ima slavna rodovina v grbu tura (einen AURO­CHSEN). po katerem je nastalo ime. Stari grad, trg in novi grad Tur­jak prištevajo k Srednji Kranjski. Turjak deli pot med Ljubljano in Ribnico na polovico. Stara trdnja­va ali stari grad kaže samo še svojo mrtvašcino, tj. nekaj razvalin, in je torej cisto pust in neobljuden. Novi in sedanji grad Turjak, kranjsko Tryackh, ima ime od nemške besede Dreieck, ker je skoraj v trikot zgra­jen in ima v vsakem kotu veliki za­okrožen stolp. Stoji zelo visoko na hribu in nima niti najmanjše rav-nine. Niti grajsko dvorišce ni ravno, temvec brežno in visece. Zidovje je grozno zaradi nenavadne debeline in neznanske moci. Na grajskem dvorišcu je ne­navadno velik in umetel vodnjak, kakršnega vsa Kranjska ne premo-re. Grad ima tudi precej prostorno kapelo, v kateri je oltar posvecen Materi božji; pri njem se vsak dan opravlja služba božja. Poleg te ka­pele je še luteranska ali evangelij-ska; na njenih obokih so narisani razlicni grbi. Iz duhovne orožarnice stopimo v posvetno. Ta je z vsakovrstnim orožjem dobro preskrbljena. Dvocevke, muškete, ognjene cevi in druge puške, dalje še sulice, hele­barde, sekire in podobno, zadostno kažejo, kako utegnejo bližajocega se sovražnika sprejeti od dalec in blizu. Da, tale orožarna se zmagos­lavno postavlja tudi s turškim orož­jem, z vsake vrste šciti, s kopji in sabljami, a med njimi viseci prapori, uplenjene turške zastave in šotori, jih delajo še bolj imenitne. V enem stolpu je zelo globoko pod zemljo strahotna in grozovita turška jeca, zasluženo domovanje sovraž­niku, ki je brez najmanjše clovecnos-ti. Sicer pa so še druge jece nekolikanj znosnejše in namenjene za razne hu­dodelce in zlocince, zlasti ker ima ta grad in gospostvo veliko in obsežno deželno in krvavo sodbo. Grad sam na sebi je zelo velik, poln neverjetnega števila sob, cum­nat, kleti in drugih prostorov. Pre­cej za gradom je trg Turjak; majhen je in obdarovan le z maloštevilnimi hišami. Gospostvo Turjak je bilo povzdignjeno v grofijo in je tudi ro­dna hiša knezov in grofov Turjaških, od katerih se nikoli ni locila. Gospo­duje pa tukaj zdaj gospod Volk Engel-brecht grof Turjaški, deželni maršal na Kranjskem itd. (Turjaški so bili povzdignjeni v grofe leta 1630). Sestavek o Turjaku je nekoliko skrajšan. Sam cenim Walvasorja predvsem zaradi njegove ljubezni do dežele Kranjske, ki je bila takrat njegova in tudi naša domovina. Iz velikolaškega okraja O mlekarski zadrugi in roquefortu Metka Staric Ker je letos Slovenija Evropska gastronomska regija, je prav, da malce obudimo spomin na pridelavo sira v Ve­likih Lašcah, najprej v predvojni zadružni sirarni, nato v obratu Ljubljanskih mlekarn, ki je Lašce ponesel v svet preko sira Lašcana. Velikolaški živinorejci oddajajo mle­ko; v zadnjem casu na posameznih kmetijah razvijajo tudi predelavo, predvsem v skuto, mladi sir in jogurt. Velike Lašce so bile na zacetku 20. stoletja pomem­ben živinorejski center s sivo rjavo pasmo goveda. Na pobudo takratnega ministra Ivana Puclja so v letu 1928 v Velikih Lašcah ustanovili Mlekarsko zadrugo. Ceprav jo je ustanovila liberalna stranka, so kmetje vanjo vsto­pali ne glede na strankarsko pripadnost. Minister Pucelj je poskrbel tudi za financno podporo. Poleg današnje glasbene šole so star hlev preuredili v malo vaško si­rarnico. Napeljali so vodo, elektriko in kanalizacijo ter nekje na Dolenjskem odkupili stare mlekarske stroje, da so lahko predelali okrog 500 litrov mleka dnevno. Mle­ko so oddajali na turjaški grad in ga vozili v Ljubljano v mlecno trgovino lastnice pesnice Lili Novy. Med 16 ustanovnimi clani mlekarske zadruge je bil kasnejši tajnik kmet Ivan Paternost (Rašica 6). Ana Usnik, ki je mladost preživljala v Podlogu (rojena je bila leta 1921), je veckrat pripovedovala, da je mleko s cr­nim vozickom in konjsko vprego v njeni mladosti pobi­ral prav Ivan Paternost. Na zadnjem delu vozicka je bila namešcena policka. Nanjo so se stisnili otroci, da bi se zapeljali kos poti od Podloga proti Rašici. A po bosih no-gah jih je veckrat oplazil konjski bic, s katerim je voznik poganjal konja. V Mlekarski zadrugi v Lašcah so izdelovali sir trapist v hlebckih in surovo maslo. Ko se je odkup mleka pove-cal, so priceli izdelovati edamski sir v obliki salame ter roquefortski sir, ki so ga zorili v podzemni Dolšinovi jami v Velikih Lašcah. Preureditev jame je zahtevala veliko stroškov; prevrtati so morali npr. 4 metre debel zid za ventilacijo. V mali sirarnici so izdelovali tudi sir ementa­lec do teže 40 kg ter masleni roquefort (mešanico masla in sira). Pakiran je bil v kartonske škatlice in slovel kot odli-cen pikantni namaz. Stari Lašcani so vedeli povedati, da ima ena od veliko­laških hiš skrivni izhod. Skozi Dolšinatovo jamo naj bi se po rovu namrec lahko prišlo v Zajcevo jamo. Ko so tatovi enkrat po tem rovu odnesli ves sir, so ga domaci zasuli in danes ni vec prehoden. Franc Dolšina iz Velikih Lašc je TROBLA KULTURA 27 pred dvema desetletjema pripovedoval, da se rova med njihovo in Zajcevo jamo še prav dobro spominja. Kot ot­roci so rov veckrat prehodili; preko vode so si pomagali kar z lavorjem. Toda scasoma je pricelo prihajati do težav pri proda­ji sira. Takrat so po Lašcah zapolnili številne kleti – ne le klet poleg sirarnice, ampak tudi v Kmetijski zadrugi, v kleti pod nekdanjo sodnijo in v vatikanski kleti; danes tam stoji Levstikov dom. Zaradi slabe prodaje sirov so zaceli v Ljubljano ponoci voziti mleko s konjsko vprego. Skladišce mleka so si ure­dili na Dolenjski cesti; od tam so ga s tricikli razvažali po Ljubljani. V Ljubljani so prevzeli lokal Lili Novy in vse njene stranke. Prodali so po 500 litrov mleka na dan; rav-no toliko so ga na dan predelali v Lašcah. V letu 1938 so kupili prvi mlekarski avto Ford, s katerim so opravljali še ostale prevoze. Tik pred 2. svetovno vojno so kupili še en avto Opel Blitz in nacrtovali gradnjo nove mlekarne, kar pa je preprecila druga svetovna vojna. Med vojno je bila mlekarna z vsemi pripomocki unicena; po vojni so jo del-no obnovili kot zbiralnico mleka. Po vojni Mlekarske za­druge niso ponovno vzpostavili; odkup mleka je najprej prevzela Kmetijska zadruga Velike Lašce, nato pa druga podjetja. Ljubljanske mlekarne so Velike Lašce ponesle v svet tudi s sirom Lašcanom; v osemdesetih letih prejšnje­ga stoletja je pri nas dokoncno zaprla svoja vrata. Vir: Debeljak, Ana Pia: Zbornik velikolaškega zadružništva (Kmetijska zadruga, 2013) Ustni viri: Ana Usnik, Franc Dolšina (zapiski MS) Fotografije: arhiv Helene Grebenc Gruden Kulturno društvo Marjan Rožanc vas vabi na prireditve v okviru podelitve nagrade Marjana Rožanca za najboljšo esejisticno zbirko leta 2021 Letos bomo podeljevali že trideseto Rožancevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Žirija, ki jo sestavljajo Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in Ifigenija Simonovic kot predsednica, je izbrala pet knjig, od kate­rih bo ena prejela nagrado za leto 2021. Kakor vsako leto bomo tudi letos imeli vec spremljevalnih dogodkov. V sredo, 8. septembra, ob 11. uri Novinarska konferenca v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, Ljubljana, V torek, 14. septembra, ob 16. uri srecanje v Volcjem Gradu na domaciji, kjer je Marjan Rožanc bival in ustvarjal; V torek, 14. septembra, ob 18. uri vecer v Knjižnici Komen Manca Košir se bo pogovarjala z avtorji in avtoricami nominiranih knjig; V cetrtek, 16. septembra, ob 18. uri vecer v Cankarjevem domu, Linhartova dvorana z nominiranimi esejistkami in esejisti, ki ga bo vodil Edvard Kovac, bomo razglasili letošnjega nagrajenca ali nagrajenko; V soboto, 18. septembra, ob 15. uri na Trubarjevi domaciji v Rašici Slavnostna podelitev nagrade. 190. obletnici rojstva FranaLevstika s predstavitvijo ponatisa Levstikovega Bucelstva, ki bo v soboto, 25. septembra 2021, ob 19. uri v dvorani Levstikovega doma v Velikih Lašcah Prireditev poteka v sklopu projekta Dnevi evropske kulturne dedišcine 2021 Cebelarsko društvo Velike Lašce, KUD Primož Trubar in Obcina Velike Lašce Knjižnica pod krošnjamina Trubarjevi domaciji Barbara Pecnik Uspešno smo pripeljali do konca še eno sezono Knjižnice pod krošnjami na Trubarjevi do-maciji. Priceli smo 20. junija in nadaljevali z brezplacnim bra-njem in listanjem vse poletne nedelje do 5. septembra. Za knjižnico in njene obisko­valce sta tako kot že vse od prve sezone naprej skrbeli Mija Starc in Slava Petric. V letošnjem do-datnem programu so spet sode­lovali clani Literarne skupine KUD Primož Trubar pod men-torstvom Ane Porenta. Tokrat so svoja srecanja posvetili 140. obletnici smrti Josipa Jurcica, slovenskega pisatelja, pesnika in casnikarja ter avtorja prve­ga slovenskega romana Deseti brat. Na srecanjih z naslovom Sledimo Jurcicu so se pogovarja­li in ustvarjali na temo Jurciceve Kozlovske sodbe v Višnji Gori, Jurcica, uresnicevalca Levstiko­vega literarnega programa, in posebnežev v Jurcicevih delih. Nekaj nedelj smo namenili tudi našim najmlajšim bral­cem. Tjaša Tomc iz Društva Finta je zanje pripravila glas­bene pravljice, ki jim je sledilo ustvarjanje. Se vidimo pod krošnjami naslednje leto! Novo v muzejski trgovinina Trubarjevi domaciji Barbara Pecnik | foto: Saša Drobnic Škerjanc TROBLA KULTURA 29 Ali ste vedeli? Domace laneno platno je bilo v velikolaških krajih v prejšnjih casih glavni tekstil, iz katerega so si šiva­li delavniške obleke, srajce itd. Ce je imela nevesta skrinje, nabasane z balami domacega platna, so ljud­je rekli, da je bogata. Platno je bilo nekdaj v teh krajih tudi pomembno trgovsko blago, zato so tudi Rašcani sejali veliko lanu. Platno so tovorili k morju, na Reko in v Trst, kjer so ga potrebovali za jadrovino; nazaj so tovorili sol. Z domacim platnom je povezan eden prvih spominov Frana Levstika na otroštvo, ko so ga kot majhnega fantica veckrat postavili na vrt za stražo k platnu, ki se je belilo. V na­rocje so mu dali še mlajšo sestrico, da je pazil nanjo. Beliti platno je po­menilo, da so z vodo škropili dobre­ga pol metra široke platnene pasove, ki so bili položeni na domacem vrtu. Platno so mocili, da se je na son-cu pobelilo in utrdilo. V zelo živem spominu so bile trlice in predice tudi Stritarju, ki njihovo delo opiše v po­vesti Kolovrat. Trubarjevadomacija – zacetek vajineskupne poti Ce želite poroko pod okriljem duha prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, si izberite Trubar­jevo domacijo na Rašici. Na domaciji vas sprejme mlad par iz Folklorne skupine Velike Lašce v svoji noši in vas pospremi do spominske sobe, kjer obredi tudi potekajo. Po uradnem delu boste v prijetnem okolju domaci­je našli dovolj priložnosti za kozarec penine in fotografiranje. Slednje lah­ko storite tudi ob naši skulpturi Sreca, ki simbolizira dva zaljubljenca. Na Trubarjevi domaciji se tru­dimo, da našo bogato kulturno dedišcino predstavljamo tudi s po­mocjo unikatnih izdelkov in spo­minkov, ki jih lahko najdete v naši muzejski trgovinici. Pri zasnovi in izdelavi le-teh se povezujemo z lokalnimi in širše slovenskimi umetniki, rokodelci in podjetniki. Rezultat tega so iz­delki, pri cemer vsak v sebi skriva svojo edinstveno zgodbo. Tokrat smo združili moci s Sašo Drobnic Škerjanec iz družinskega podjetja Jagababa. Podjetje slovi po unikat­nem, rocno potiskanem hišnem tekstilu z motiviko bogatega ljud­skega izrocila. Nastali so cudoviti laneni pog­rinjki, namizni tekaci in vrecke za kruh z motivi Trubarjevega mal­na. Vabljeni, da pokukate k nam in si izberete kaj lepega! Manjšo pogostitev imate lahko ob Temkovem mlinu, v primeru sla­bega vremena pa vam je na voljo ga­lerija Skedenj. Porocni obredi potekajo od apri-la do konca oktobra, poroci pa vas lahko tudi velikolaški župan. POT RAZGLEDOV ALI PHOTOTRAILS Partnerji projekta | foto: Metka Staric 320 kilometrov dolgakrožna pot povezujeosem obcin od Turjaka doKolpe. Ob njej je vec kot50 turisticnih ponudnikovter številne naravne in kulturne znamenitosti. Nov vecdnevni produkt je razvilo pet par-tnerjev, ki je pešpot pregledalo s sodob-no tehnologijo, na njej oznacilo zanimive razgledne tocke in zanimivosti ob poti ter preverilo gostinsko in nastanitveno ponudbo. Vecdnevni produkt je nastal v projektu Zidovi in drevesa – LAS PPD in je sofinanciran s strani Evropskega kme­tijskega sklada za razvoj podeželja Partnerji – Zavod Parnas, podjetje Lesart, Pokrajinski muzej Kocevje, Kul­turno društvo Conce in Zavod Coknpok – bodo izdali tudi turisticni vodic z opisi obcin, znamenitostmi, opisi poti in ko­ristnimi informacijami za pohodnike. S Potjo razgledov, ki so jo v najvecji možni meri speljali po že obstojecih in oznace­nih planinskih in tematskih poteh, rušijo zidove obcinskih meja in prepletajo po­nudnike v smislu prepletenosti korenin pri drevesih. Interaktivna spletna stran phototrails.si bo pohodnikom pomagala nacrtovati 16 dnevnih etap, na katerih prehodijo 20-25 km dnevno, kje lahko prenocijo in kaj pojedo. Vstopne tocke so v vseh obcinah; pot je možno preho­diti v dveh polkrogih ali še v vec delih. Za njimi je 3D skeniranje gradu Fri-drihštajn, priprava info tock kulturne de­dišcine skupaj s ponudniki; pridobili so kostuma za rimskega vojšcaka in mlina­rico iz 16. st. S številnimi izobraževanji in delavnicami so turisticnim ponudnikom in ostalim prenesli glasbeno izrocilo, jih naucili fotografiranja in interpretacije kulturne dedišcine. Po vseh obcinah potuje tudi foto­grafska razstava Phototrails, ki prikaže panorame osmih obcin od Turjaka do Kolpe. Razstava je že gostovala v petih obcinah; po gostovanju v Loškem Potoku jo bo mogoce videti še v Dobrepolju in Kocevju. Projekt Zidovi in drevesa se po dobrem letu in pol pocasi zakljucuje; trije od petih partnerjev v oktobru že price­njajo z naslednjim projektom – Metulji in kacji pastirji. Prva je Kolesarska pot modrega ble-šcavca, ki jo je pripravila Urška Hren in se pricenja na Trubarjevi domaciji. Ce aplikaci­je še nimate, si jo tu lahko naložite, se z njo dodobra spoznate in za vajo razišcete nara­vovarstvene vsebine Trubarjeve domacije. Po poti vas usmerjata miška Marja in kacji pastir modri blešcavec. Primerna je za vse starosti, za družine, posameznike, mlade in starejše. Vsebuje zanimive arhivske fo­tografije, sestavljanke, kvize, posnetke po­plavljenih površin in celo sami se lahko po­topite pod vodo, ce vam le telefon dopušca tudi dostop do Instagrama. V nadaljevanju sledite GPS navodilom in se s kolesom za­peljete na krožno pot po lokalnih cestah v Mišjo dolino. Ustavljate se na dogovorjenih pocivališcih ob cesti in od tam s podatki iz aplikacije spremljate zanimivosti o delo­vanju mokrišc ter živem in neživem svetu. Modri blešcavec vam postreže s pogledi iz zraka in pomaga z ilustracijami rastlin, ce v tistem casu ravno ne cvetijo – škornji pa niso potrebni, saj ves cas ostajate na utrje­nih površinah. Priporocamo le, da vzamete s seboj prenosno polnilno baterijo za tele­fon, da vam sredi zanimivega raziskovanja ne zmanjka baterije. Druga pot Kobilji curek se pricenja na skrajnem severozahodnem delu Mišje do-line – Natura 2000. Rimska vojšcaka Robus in Rebus vas povabita na sprehod po Geo-loški poti v Kobilji curek, vas seznanjata s potoki in kamninami ob poti, pojasnjujeta, kako so že v rimskem casu znali uporablja-ti kamnine. Prepoznavate podobe, ki jih je v pešcenjaku oblikovala narava, rešujete sestavljanke. Nekaj izveste o nastanku in uporabnosti kamnin ter se prav lepo zaba­vate. S piko na zemljevidu lahko vedno pre­ Turisticno društvo NAŠA OPRAVILA IN Turjak vabi na PRIJETNO DRUŽENJE CEZ POLETJE TD TURJAK KOSTANJEV POHOD v nedeljo, 3. oktobra 2021, ob 9. uri, izpred brunariceob športnem igrišcu na Turjaku Turjak, Smrecje, Veliki Osolnik, Škamevec, Javorje, Prazniki, Turjak Lepo vabljeni! Vec informacij na: 041 544 835 (Evgen) Pohod bo potekal v skladu z navodili NIJZ. Urejanje turisticnih poti S clani smo se po ocišcenju in uredi­tvah razlicnih poti v Turjaku in okolici od­locili, da bomo poskrbeli tudi za prenovo že obrabljenih tabel in približali obisko­valcem lepšo in bolj jasno podobo naše­ga kraja. Tako so nastali novi smerokazi, ki olajšajo orientiranje pohodnikom. Iskrena hvala družini Centa iz Turjaka za angažiranost in ves trud. Turjaški pohod Meta Kovacic 27. 6. 2021 smo clani TD Turjak or-ganizirali že 35. pohod po Turjaški poti. Zbrali smo se najbolj vztrajni in se zo­perstavili tudi vrocini. Kljub manjšemu številu pohodnikov je bil nabor le-teh pester, saj smo imeli starostno razliko od 8 in vse tja do 80 let! Cestitke najmlajši pohodnici in najstarejšemu pohodniku! Zanesljivi vodnik Janez nas je varno vodil do sušilnice sadja na Gradežu, kjer nam je gospod Boris Zore z veseljem po­vedal nekaj zanimivosti o sušilnici in vasi. Pot smo nadaljevali cez Sloko goro pod Malim Locnikom in se povzpeli na 748 m visok Ahac. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali proti Turjaku. Pohod je bil prijeten, saj pot vecino casa poteka po senci naših gozdov. TROBLA TURIZEM 33 Strokovna ekskurzija v prestolnici Z navdušenimi clani našega društva smo združili prijetno s koristnim in odšli na strokovno ekskurzijo v prestolnico. Ogle-dali smo si koticke po programu Vodne zgodbe Ljubljane, kjer nas je vodila prijetna turisticna vodnica Tanja. Ljubljana je res blizu, a vendar ne poznamo vseh njenih zanimivosti. Navdušeni smo bili ob srecanju s Trubarjem, našim rojakom, Auerspergi in ugotovili smo, da obstaja celo Turjaška ulica. Tako smo še pobližje spoznali zgodovino, ki se dotika našega okoliša. Skozi dvourno zanimivo razlago smo doživeli prijetno vod-no potovanje. Gostovanje v oddaji NaPotki V oddaji NaPotki, ki jo je posnel Radio Prvi, smo predsta­vili našo vasico Šcurki. Od tukaj se s pogledom navzgor opazi grad Turjak, od koder se je turjaška groficna hodila hladit v Šcurkov potok. Danes je vas kljub številnim pohodnikom, kole­sarjem in tekacem precej neopazna, a zelo zanimiva. Iskrena hvala za sodelovanje vašcanom in g. župniku Sela-nu za dodaten vir informacij. Posnetek lahko najdete na spletni strani (https://radioprvi. rtvslo.si/2021/08/napotki-54/) OD EMONE DO GLAVNEGA MESTA SLOVENSKE DRŽAVE Muzejsko društvo Ribnica vas v soboto, 2. oktobra 2021, vabi na celodnevno ekskurzijo z naslovom: »Od Emone do glavnega mesta slovenske države«. Pridružite se nam, da bomo skupaj spoznava­li razvoj in glavne mejnike Ljubljane in slovenske zgodovine. Najprej bomo pobliže spoznali prvega sloven-skega Evropejca Primoža Trubarja v njegovem do-macem okolju; potem se bomo podali naprej proti našemu glavnemu mestu. Tam se bomo sprehodili med ostanki rimske Emone, spoznali Ljubljano v casu Ljubljanskega kongresa, ko so pred natanko 200 leti tedaj majhno in neznano mesto obiskali vsi najpo­membnejši evropski voditelji ter zakljucili z zanimivo razstavo o današnjem glavnem mestu in Sloveniji, ki letos praznuje 30 let. Poskrbljeno bo tudi za kosilona eminentni lokaciji v Tivoliju – Švicariji! Za ceno in vec informacij ter prijavo na ekskurzijo nam pišite na muzejskodrustvoribnica@gmail.com ali na telefonsko številko 051 888 619 oz. 041 764 022. TURKI NA SLEVICI V imenu CI Velikolaških vodnikov Andreja Vesel in Mitja Pintaric 14. avgusta smo clani CI Velikolaški vodniki s par-tnerji organizirali romanje s programom z naslovom »Turki na Slevici«. To je bila turška zgodba preteklosti, prestavljena v sedanji cas in prostor. S programom smo se spomnili na ljudsko legendo na turške case na Slevici in na nastanek Stritarjeve pesmi z versko vse­bino o casih, ko so Turki ropali in lomasti­li po naši deželi. Vec kot petdeset udeležencev iz šir­še okolice je v prijetnem poletnem vre-menu doživelo prekrasne trenutke z Veli­kolaškimi vodniki Tino, Andrejo, Rajkom, Srecom, Romanom, Lojzom in Mitjo. Na pot smo se podali z »romarskimi« culami cez neokrnjeno in prelepo naravo mimo Košutovke; na prelepi gozdni lokaciji pri francoski kapelici na Slevici smo imeli in-teraktivne gozdne animacije. Zgodba o Turkih na Slevici je zaživela ob prihodu pred cerkvijo Marijinega oz-nanjenja na Veliki Slevici. Ta je v pisno zgodovino stopila tudi v Trubarjevem casu. Iz dobe turških vpadov se je ohra­nila zgodba, ki jo je uporabil Josip Stritar v pesnitvi »Turki na Slevici«. V njej pove, kako so Turki pridrli pred cerkev in nji­hov paša je hotel v cerkev kar s konjem. Marija je obvarovala svoje svetišce pred skrunitvijo tako, da se je pri vratih konju vdrlo kopito v kamen na pragu. Ta kamen z odtisnjenim kopitom je viden še danes pri stranskih vratih v cerkev, kjer je pote­kal glavni program. Tudi Trojan Auersperg nas je obiskal, medtem ko so cerkvene orgle zaigrale svojo pesem s pomocjo vrhunske inštru­mentalistke Lidije. Srednjeveški kostumi so bili prava paša za oci. Vrhunec je bila pesnitev Josipa Stritarja Turki na Slevici v interpretaciji Ane in Matjaža, clana KUD Primož Trubar. V celotnem dogajanju je bil prisoten rahel srednjeveški duh. Za podporo in pokroviteljstvo se zah­valjujemo širši lokalni skupnosti: Obcini Velike Lašce, Župniji Velike Lašce, Kme­tijski zadrugi Velike Lašce, PGD Velike Lašce, gospodu Jožetu Škulju in Društvu za ohranjanje dedišcine Gradež, ki so dali svoj pecat k uspehu prireditve oziro-ma programa v organizaciji CI Velikolaš­kih vodnikov. Vidimo se spet naslednje leto ob enakem casu z novimi animacijami in do-živetji, obarvanimi iz casa Turkov. 2021 Ekipa Rocktronice | foto: Vita Orehek V soboto, 21. 8. 2021, se je v idilicnem okolju Trubarjeve domacije zgodila sedma Rocktronica – po lanski virtualni izvedbi ponovno taka, kot smo je vajeni – v živo, z velikim odrom in publiko. Ko so se popoldne prvi obiskovalci že zabavali s številnimi ak­tivnostmi, izvajalci pa v zaodrju pripravljali na težko pricakovane nastope v živo, nam je organizatorjem odleglo. V teh negotovih casih z vseskozi spreminjajocimi se pravili, omejitvami združeva­nja in epidemiološkimi pogoji je organiziranje takšnih dogodkov še vecji izziv, a nam je uspelo. Motivirani z nedavno prejetim ob­cinskim priznanjem ter z nenadomestljivo pomocjo sponzorjev, prostovoljcev in podpornikov prireditve smo v piclih dveh mese­cih pripravili pester program, v naše kraje privabili vec sto glavo množico in uspešno izvedli eno vecjih takšnih prireditev v regiji. Že tradicionalnim popoldanskim dejavnostim, kot so car show, tattoo ter frizerska delavnica, so se letos prvic pridružile knjigoveške delavnice, kanu in SUPanje ter – v spomin prejšnji lokaciji festivala na Turjaku – napihljiv grad. Glasbeno dogajanje so z energicno slovensko-irsko glas­beno kombinacijo na krilih kitar, violine in harmonike otvorili ViaEntropia. Fantje iz zasedbe Buržuazija so nas dodobra ogreli z uspešnicami z njihovega zadnjega albuma LP; sledili so jim vsem dobro znani Lumberjack, ki so se domaci publiki predsta­vili v prenovljeni postavi z novim pevcem. Za vrhunec kitarske­ga dela dogodka je poskrbela novomeška cetverica nesojenih modnih influenserjev, v prostem casu pa samosvojih, odšteka­nih in vsestransko talentiranih glasbenikov MRFY, ki napovedu­jejo skorajšnji izid novega albuma. Noc se je prevešala v jutro, ko so se z odra zaslišali elek­tronski ritmi mednarodno uveljavljenega mariborskega DJ-a in producenta ter rednega gosta Beatportovih lestvic, ki sliši na ime Mike Vale. Sledila sta mu domaca Mike Prob in Less Than Three, ki sta poskrbela, da množice pod odrom kljub nizkim temperaturam ni zeblo do zgodnjih jutranjih ur. Dan po dogodku je za obiskovalce namenjen pocitku, za organizatorje pa pospravljanju in tudi refleksiji. Iskreno se zah­valjujemo vsem podpornikom dogodka – obcini, sponzorjem in vsem sodelujocim. Brez vas Rocktronice ne bi bilo. Hvala tudi lokalni skupnosti – za potrpljenje in razumevanje, da ena noc slabšega spanca ni tako velika žrtev za popestritev kulturnega in družabnega dogajanja v velikolaški pokrajini. Se vidimo pri­hodnje leto. Še vecji, še boljši in upajmo, da tudi v precej bolj sprošcenih okolišcinah. Podporniki festivala: Obcina Velike Lašce, HOC Center, d. o. o., Wicked Tattoo, Fri-zerska hiša Mark, Tribuna zavarovanja, d. o. o., Gradnje Moste, d. o. o., Virant, d. o. o., INTRALITE, d. o. o., M-Ozvocenje, Diffe­rent Angles, Blesk 2, d. o. o., Cvetlicarstvo Zakrajšek Marko, s. p., Rok Klancar, s. p., MLC Ljubljana, Trubarjeva krcma, Picerija Rozika, Picerija pri Roku, Steklarstvo Hren, Uroš Centa, s. p., SIPIC, d. o. o, Statera, Villa Cereja, d. o. o., TRGOUP, d. o. o., PGD Karlovica, PGD Velike Lašce, PGD Dolnje Retje, PGD Raši-ca, Rent The Lifestyle, Zavod Parnas, Carovnik Džon. EKOLOŠKE PRAKSE KMETOVANJA, ŽIVLJENJA IN MIŠLJENJA TD Dobrepolje in DU Velike Lašce Upokojensko društvo Velike Lašce je v juniju v sodelovanju s Turisticnim društvom Dobrepolje v okviru projekta Nadgra­dnja Klancarjeve domacije organiziralo delavnice Ekološke pra­kse kmetovanja, življenja in mišljenja. Delavnice so potekalepri Škrabecevih v Robu; namen delavnic je bilo ozavešcanje in prispevanje k širjenju zavedanja o trajnostni rabi naravnih virov, sožitja z naravo ter prilagajanju na podnebne spremembe. Udeleženkam in udeležencu je predavala Jožica Fabjan, ekološka kmetovalka in ena izmed pionirk permakulture, ki je prisotnim predstavila temo Semena rastlin kot izrocilo našim potomcem. V prvem delu smo prisluhnili splošnim informacijam o ekološkem kmetovanju in nato o semenih rastlin od zacetkov prvih udomacenih semen do današnjih dni, ko je razvoj tehno­logije prinesel pridobivanje hibridnih ter gensko spremenjenih semen. Delavnice so se nadaljevale z informacijami o stanju ohranjanja semen rastlin v slovenskem prostoru in nacinih, s katerimi lahko sami pripomoremo k pridobivanju semen, ki bodo še kako pomembna za ohranjanje narave, hrane in clo­veštva. Srecanje smo zakljucili z izmenjavo semen rastlin in s predstavitvijo semenskih bank, ki jo ima tudi Jožica sama; prav v tem casu sodeluje tudi pri ustvarjanju prve lokalne semenske banke v Dobrepolju. Upokojensko društvo Velike Lašce se za sodelovanje zah­valjuje TD Dobrepolje in Jožici Fabjan ter Zdenki Škrabec. Delavnice so potekale v obcini Velike Lašce in so del pro-jekta Nadgradnja Klancarjeve domacije. Za vsebino je odgo­vorna Andreja Škulj s. p. Organ upravljanja, dolocen za izvaja­nje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. KRUHI, ŠARKLJI IN ŠTRUKLJI IZ VELIKIH LAŠC NA DRŽAVNIH OCENJEVANJIH Dragica Heric Clanice Društva podeželskih žena Velike Lašce in neclani ozi­roma tisti, ki radi pripravljajo in se preizkusijo v razlicnih dob-rotah, so tudi letos sodelovali na treh razlicnih ocenjevanjih v peki dobrot. V organizaciji Zveze kmetic Slovenije in lokalnih društev podeželskih žena so bile v mesecu juniju tri državne razstave in ocenjevanja, in sicer v Beli cerkvi kruhov, v Mir-ni peci štrukljev iz vlecenega in kvašenega testa in v Bucki šarkljev. Skupaj je na ocenjevanjih in razstavi sodelovalo de-set clanic in neclanic oziroma neclanov iz Velikih Lašc, ki so za svoje izdelke prejeli tri zlata in šest srebrnih priznanj ter eno pohvalo. KOŠNJA KOROVEGA HRIBA V ROBU Dragica Heric Tudi letos so prijatelji in znanci, ki radi obujajo stare obicaje in želijo, da le-ti ne bi šli v pozabo, opravili košnjo Korovega hriba v Robu na star nacin z rocno košnjo, kot so to delali nekoc. Možje so v jutranjih urah zavihteli svoje ostro nabrušene kose in z vriskanjem naznanili zacetek košenja ter znova dokazali, da jim to gre dobro od rok. Po uspešno opravljeni košnji so si kosci zaslužili zajtrk in tudi tokrat so bili to krompirjevi, koruzni in aj­dovi žganci, zabeljeni z ocvirki, sveže pecen kruh in bela kava. Župan dr. Tadej Malovrh je ob upokojitvi podelil nekdanji ravnateljici mag. Metodi Kolar spominski znak Obcine Velike Lašce. Tako se ji je zahvalil za dolgoletno in uspešno delo pri vodenju Osnovne šole Primoža Trubarja ter aktivno sodelova­nje z lokalno skupnostjo. Gospe Metodi Kolar želimo veselja v nadaljnjih izzivih. TROBLA DOGODKI | DRUŠTVA 37 PRVI ŠOLSKI DAN ZA PRVOŠOLCE OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠCE Uciteljice 1. razreda V sredo, 1. septembra, je 60 prvošolckov prvic prestopiloprag OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce. Ob 10. uri smo jih prica-kale uciteljice in jih odpeljale v maticni razred. V razredu smo se spoznali in se posladkali s torto in sokom. Ogledali so si tudi predstavo v šolski avli, ki je bila zelo zabavna. Pred predstavo sta jim v. d. ravnateljice Anja Lovšin in župan Tadej Malovrh za­želela vse lepo na poti njihovega šolanja. Po predstavi so dobili darilo. Sledilo je še fotografiranje na šolskemu igrišcu. Vsem prvošolckom cestitamo in naj bo to leto, ki bo v vašem srcu zapisano za celo življenje s spomini. Srecno! Clani Oldtimer cluba Škofljica smo po dobrem letuin pol le docakali srecanje ljubiteljev starodobnikov. 19. junija se je na Grad Turjak pripeljalo s petdesetimivozili 57 clanov ter 18 sovoznikov. Motorna kolesa so bila parkirana na notranjem dvorišcu gradu; avtomobili so sev soncu blešcali pod mogocno petstoletno grajsko lipo. srednjega veka; med debelimi dizajn, udobnost in varnost kabine. pelo nas pozdravijo lutke menihov. skupine Rok 'n' Band. novana tudi Turjaški, je ena najstarejših in najbolj vplivnih rodbin na današnjem Slovenskem. Njihova skoraj tisocletna prisotnost je pustila neizbrisen pecat v slovenski zgodovini. Enega izmed muzejskih prostorov je Jože Zalar posvetil srednjemu veku, predvsem 16. stoletju. Osrednjo vlogo ima zgodba Herbarda VIII, barona Turja­škega (1528-1575). Bil je izredno vojaško nadarjen; odlikoval se je v bojih proti Turkom. Legendaren je postal zaradi tragicne smrti 22. septembra 1575 v bitki s Turki pri Budackem v Vojni krajini na Hrva­škem. Pred odhodom v bitko je slutil, da je tokrat ne bo dobro odnesel. Turški vojskovodja je dal Herbarda Turjaške­ga in grofa Friderika obglaviti; glavi so poslali sultanu v Istanbul. Ujeli so tudi Herbardovega sina Volfa Engelberta. Turjaški so zanje izplacali dvajset tisoc zlatnikov odkupnine. Herbard, najslavnejši iz rodbine Auerspeg, je pokopan v protestantski špitalski cerkvi v Ljubljani. Znameniti odsekani glavi Herbarda in Friderika Vi-šnjegorskega sta bili relikviji, ki so ju Au­pokazali obiskovalcem gradu. državljanstvo. rokodelski mojstri. viteške igre. ljah privošcite grajsko kosilo. zgodovine. pozitivnim prizvokom kaj se dogaja na bojišcih ali v jecah. TROBLA DOGODKI | DRUŠTVA 39 ca izreceta besede zaobljube in vda­nosti; prirejajo se srednjeveški plesi, lokostrelske in viteške delavnice, likov­ne in druge delavnice ter najrazlicnejši koncerti. Tudi clani OTC Škofljica smo si izbrali grad za srecanje. Po dolgem casu zapr­tja v lastnih garažah smo docakali dan, ko se je življenje delno vrnilo na stara pota, na makadam, asfalt; naša staro­dobna vozila smo postavili na ogled obiskovalcem gradu. Pridružil se nam je dr. Tadej Malovrh, župan Obcine Velike Lašce. Izrekel je dobrodošlico ljubiteljem zgodovinskih vozil, preko katerih se odraža ljubezen do tehnicne dedišcine. »Nikoli vam naj ne zmanjka rezervnih delov za vaša vo­zila in volje za njihovo obnovo. Želim vam srecno vožnjo, vracaje se na grad mogocne rodbine Auersperg, na grad grofov Turjaških.« Med najbolj zadovoljnimi je bil pred­sednik kluba Franc Gruden. Uspelo mu je organizirati srecanje. Veliko smo iz­vedeli o grofih Turjaških. Jožetu Zalarju cestitamo za opravljeno delo in mu želi-mo, da uresnici svoje sanje. »O KRESI« V ROBU Majda Tekavec, KUD Rob | foto: Blaž Juvanec, Rok Jakic Jesen je, mi pa o kresu. A lepo je bilo na kresni vecer. Zbrali smo se sredi vasi, imeli kulturni program v cast domovini in kresnemu veceru. S kresom so naši predniki želeli po­magati soncu, da ne omaga. Ponudili so mu svojo pomoc, kajti svetlobi pojema­jo moci, ce ji ne pomagamo. Da vsak s svojimi željami podkuri ogenj, se cemu odpove, kaj stori, da to poleno drugim sveti in jih greje. Cajanke s pogostitvijo, Daniela s harmoniko, Vita z violino, Jože, Magda in Lea z recitacijo. Manca, Vita, Lili, Zarja in Karin s pesmijo. Jože s krat­ko in poljudno razlago o vesolju. Posebej nas je presenetila Lili, mlada pesnica, ki nam je predstavila štiri svoje nove pe­smi. Velika želja, da bi jeseni otroci spet lahkošliv šolo. Ali smo jim prisluhnili? In vsak s svojim polenom odgovornosti omogocili, da bi ogenj visoko zaplapolal in pregnal virus, kot je v pesmi napisala Lili: »Da bi kmalu bilo kot prej, se bo tru­dila še naprej.« ZLATOPOROCENCA Z GRADEŽA Zdenka Zabukovec Najstarejši clan našega Društva za ohranjanje dedišcine in tudi najstarejši Gradežan Stane Zabukovec, ki bo letos dopolnil 90 let, je z devetnajst let mlaj­šo ženo Jožico 19. junija praznoval zlato poroko. Družina jima je prav na ta dan dopoldne pripravila presenecenje in ju peljala na Kurešcek, kjer so dogodek proslavili z mašo in slovesnim obredom v tamkajšnji cerkvi. Med potjo proti domu so se okrepcali Pri Škrabcu v Robu. Popoldne sta slavljenca z družino ter množico prijateljev in sosedov praznova-la Pri Obršcaku na Muljavi. Hcerki Jelka in Teja sta pripravili dva ganljiva govora, v katerih ni manjkalo slavospevov zlato­porocencema. Kot je ob takih priložno­stih navada, je med gosti zaokrožila tudi zbirka fotografij iz njunega pestrega živ­ljenja. Vašcanke so jima pripravile zabav-no »manekensko pisto z modnimi smer­nicami« iz njune mladosti. Ceprav so jima leta prinesla tudi zdravstvene težave, se z njimi uspešno spopadata. Ob zvokih ansambla Pojav, v katerem igra in poje njun vnuk, sta se celo zavrtela. Po okusni hrani in pijaci sta na koncu postregla še s slastno torto. TROBLA DOGODKI | DRUŠTVA 41 VECER NA VASI POD GRADEŠKO LIPO Zdenka Zabukovec Po dolgem casu je Društvo za ohranjanje dedišcine spet lahko organiziralo eno od svojih prireditev. Vecera na vasi pod gradeško lipo smo se po mesecih strogih epidemioloških ukrepov vsi razveselili. Za uvod je zapel kvartet Zvon, ki nas je že veckrat razveseljeval na tem dogodku. Obiskovalce je nato pozdravil predsednik društva Lojze Sencar, ki je iz­razil obžalovanje, da obisk ni številcnejši. Prireditve se je za kratek cas udeležil žu-pan dr. Tadej Malovrh, ki je pohvalil clani­ce in clane društva, da obujamo tradicijo, ki je že izumrla. Tudi on je poudaril, da na takih dogodkih pogreša predvsem mla­dino, ki se druži le še preko mobitelov. Pevci so bili dobro razpoloženi in zelo zadovoljni, da spet lahko nastopajo. Pos­lušali smo mnoge bolj ali manj znane na­rodne in ponarodele pesmi, poleg drugih tudi: Oja, oja, oj, dekle moja, Goreci ogenj, Nekoc v starih casih, Videl dežele sem tuje. Nasmejali so tudi z obveznim Ribnicanom. Za zabavo je letos poskrbela clanica Marta Smole, ki je napisala in odigrala skec o nekdaj težavnem življenju snahe na kmetiji. Nagarala se je do žuljev, tašca pa ji ni privošcila niti dobre brezove metle, da bi z njo pometala gore kurjih iztrebkov. S tašco je morala celo na ZPIZ, kjer je ta hotela uveljavljati pokojnino, ki ji kljub dolgoletnemu delu na kmetiji ni pripadala. Snahi je v Ljubljani samo dela-la sramoto v blatnih gumijastih škornjih. Kvartet se je na koncu povecal do kvinteta, saj je svoj glas dodala nova cla­nica, pevovodkinja Tanja. Ljudski napevi so zadoneli še bolj barvito; med drugim smo slišali nežno pesem Za mano se ozri. Po uradnem nastopu kvarteta/kvinte­ta je, kot že veckrat, na harmoniko ne­kaj domacih viž zaigrala predsednica TD Turjak Danijela Gruden, med drugim zelo priljubljenega Cebelarja. Obiskovalci smo preživeli prijeten ve-cer, na katerem poleg glasbe ni manjkalo dobre hrane. ORATORIJ VELIKE LAŠCE Branka Levstik V Velikih Lašcah je od 23. 8. do 27. 8. 2021 potekal oratorij, kise ga je udeležilo 62 otrok in19 animatorjev. Geslo letošnjihoratorijev je bilo Originalen.sem. Spoznavali smo življenje najstnika Carla Acutisa, ki je pri 15 letih umrl za levkemijo. Zaradi njegove žive vere, do-brodelnosti in cudežev, ki so se zaceli dogajali po njegovi smrti, so ga ljudje že kmalu prepoznali za svetnika. Cerkev ga je za blaženega razglasila 10. oktobra 2020. Carlo se je rodil 3. maja 1991 in umrl 11. oktobra 2006. Po eni strani je bil obicajen najstnik, ki je imel rad racunalni­ke, gledal filme in igral video igre; rad je imel živali; z njimi je snemal zabavne vi-dee. Po drugi strani je bil v marsicem izje-men. Živel je globoko prijateljstvo z Jezu­som in Marijo, kar se je že na zunaj kazalo v tem, da je od prvega svetega obhajila in vse do svoje smrti vsak dan hodil k maši in obhajilu, tedensko pa k sveti spovedi. Vsak dan je molil tudi rožni venec. Izredno so ga zanimali evharisticni cudeži in o njih je naredil tudi spletno stran ter razstavo, ki je danes razširjena po vsem svetu. Za svojo starost je bil tudi izredno do-brodelen. Vedno je bil pripravljen poma­gati vsakomur: sošolcem, brezdomcem, preprostim priseljencem … Bil je tudi zelo nadarjen programer in je pogos-to opisovan celo kot racunalniški genij. Sam se je naucil igrati tudi na saksofon. V prvih dneh oktobra 2006 je Carlo zbolel in kazal znake gripe, vendar je imel najagresivnejšo levkemijo tipa M3, ki velja za prakticno neozdravljivo in tako je 11. oktobra 2006 umrl. Carlo je s svojimi besedami izražal zrelost in znani so njegovi citati: • »Ves cas prosi svojega angela varuha za pomoc. Tvoj angel varuh mora pos­tati tvoj najboljši prijatelj.« • »Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki, a mnogi umrejo kot fotokopije.« Oratorij smo zaceli s sveto mašo v naši farni cerkvi, ki jo je daroval naš žu­pnik Andrej Ojstrež in nato nadaljevali s himno, dramsko igro in katehezami. V ponedeljek popoldne so otroci pre­pletali volno in nastala je »monštranca«. Lesene podstavke sta prispevala Milan Indihar in Boštjan Perovšek. V torek smo se po igri odpravili v Dvorsko vas in si pod vodstvom g. Mancija Deterdinga ogleda­li podružnicno cerkev Janeza Krstnika v Dvorski vasi. Nato smo imeli v gasilskem domu kosilo in na igrišcu igre, ki so jih na našo prošnjo organizirali mladi gasil­ci PGD Dvorska vas – Mala Slevica pod vodstvom Mojce Šilc in ob pomoci Blaža in Karmen. Za peko na žaru in pomoc so poskrbeli Brane Indihar, Jože in Kristjan Perhaj in Ivan Levstik. Za pripravo pros-tora in organizacijo se zahvaljujemo Ma-teju Grudnu in Tadeju Levstiku. V sredo smo odšli na izlet na Ptujski grad, kjer smo si v muzeju ogledali zbir­ko glasbil, orožja in razlicne maske. Nato smo šli še na Ptujsko goro, kjer nam je pater Martin povedal nekaj znamenitosti bazilike Marije zavetnice s plašcem. Na poti domov so se otroci lahko posladka­li tudi s sladoledom. Zanimiv za otroke, predvsem za najmlajše, je bil nadstropni avtobus za 80 potnikov. V cetrtek je otroke v dopoldanskem casu obiskal gost Danijel Kokalj, ki je pri­povedoval o božjem klicu. Po kosilu smo imeli delavnice prve pomoci. Obiskala nas je medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Ribnica ga. Anka Debeljak. S svojim zanimivim pristopom, iskrivostjo in pozi­tivno energijo je pritegnila otroke. Otroci so od doma prinesli svoje igrace, ki so jih povijali in zanje poskrbeli. Tako so se živali in dojencki spremenili v prave bolnike. Za organizacijo delavnice se zahvaljujemo vodstvu Zdravstvenega doma Ribnica. Hvala tudi Veroniki Indihar za pomoc. Tudi zadnji oratorijski dan je bil pester. V dopoldanskem casu je osnove programi­ranja predstavil Klemen Pecnik. Predstavi­tev lepo sovpada z letošnjo temo oratorija. Za zakljucek oratorija nas je obiskal Blaž Podobnik, ki je imel z otroki delavnico Glasbeno popotovanje. Predstavil je veliko razlicnih instrumentov in z otroki ob kitari zapel znane pesmi. S svojim glasbenim znanjem in preprostostjo je navdušil vse. Otroci so na oratoriju tudi pisali pisma drug drugemu, starejšim; najmlajši so iz­delovali zapestnice in bilo je veliko iger v okviru starostnih skupin. Po zapeti himni smo v petek zakljucili letošnji oratorij. Vedno pravimo, da je naš oratorij vsa­ko leto res drugacen, saj imamo ljudi, ki omogocijo našim otrokom zanimive aktiv­nosti in sponzorje, ki pripravijo brezplacne obroke. Animatorji s prostovoljnim delom bogatimo tudi sebe. Otroci in animatorji so vsak dan ime­li brezplacen topel obrok, ki sta ga tudi letos prispevala naša stalna sponzorja: gostilna Pri Kropcu in Kmetijska zadrugaVelike Lašce. OŠ Primoža Trubarja se zah­valjujemo za pripravo kosila. Letos smo za otroke animatorji spekli palacinke in tako je bil ponedeljek zelo sladek. Da so bile palacinke tople, so nam pomagali v Piceriji pri Roku. Vsem iskrena HVALA in se pripo-rocamo za naprej. Za pomoc pri kritju stroškov oratorija se zahvaljujemo glavnemu sponzorju Ob­cini Velike Lašce. Financno so nam poma­gali tudi Obcinski odbor SDS, SLS, NSi, KG DENT (Marko in Katja Gradišar), družina Levstik. Otroci so se na oratoriju dvakrat posladkali s sladoledom, ki sta ga prispe­vali Petra Debeljak in Ajda Kokelj. Starši, hvala vam za vse sladke malice in za sadje. Hvala še vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Tudi drobne malenkosti sestavljajo celoto. Hvala vsem, ki ste še prispevali dar v cerkvi ali župnišcu. Hvala tudi tistim, ki z lepimi mislimi in besedami spremljate naše delo. Lepo je sodelovati z ljudmi, ki podpirajo takšne dejavnosti in na katere se lahko vedno zanesemo. Naj nas na vsakodnevnih potehspremlja bl. Carlo Acutis innjegova misel: »Življenje na tem svetu nam je dano zato, da bi rasli v dejavni ljubezni.« CERKEV SV. JAKOBA IMA NOVE STOPNICE NA TURN Mitja Pintaric in Jože Rupar | foto: Jože Rupar Podružnicna cerkev Sv. Jakoba na Mali Slevici je precej oddaljena od naselja. Stoji ob zaselku treh kmetij. Lokacija je povezana z legendo: ob lovu se je neki plemeniti lovec rešil pred medvedom na drevo. Za srecno rešitev se je zaobljubil na mestu rešitve postaviti svetišce. Ob-ljubo je nato izpolnil. Legenda prica, da so bili v tem predelu v 17. stoletju še veliki strnjeni gozdovi. Cerkev ima zanimivo arhitekturo. Ob nesorazmerno ozki in dolgi lad-ji je starejši petosminski zakljucen prezbiterij, ki ima grebenasto pou­darjeno trikotno vdolbino ob spo­dnjem delu oboka; ta je znacilna za 17. stoletje. Verjetno ustreza tudi le­tnica na portalu — 1656, za gradnjo ladje pa letnica na zvoniku — 1822. TROBLA DOGODKI | DRUŠTVA 43 Cerkev Sv. Jakob na Mali Slevici Cerkev je lepo vzdrževana zah­valjujoc bližnjim prebivalcem. Letos je prenovo docakal zvonik z novimi stopnicami, ki omogocajo varnejši dostop do obeh zvonov. Iz zvonika imamo tudi prekrasen razgled. Po skoraj 200 letih so na pobudo mojstra zvonov in kljucarja Janeza Marolta ter sosede Nade Debeljak obnovili dotrajane stopnice, ki vodijo do zvonov. Stopnišce je obnovil mi-zarski mojster in sosed Jože Rupar. V preteklih letih je bila cerkev deležna kar precejšnih obnov. Ob-novljena je tudi obroba na strehi, ker je ob zvoniku zamakalo. Obnov­ljen je glavni oltar, tudi Marijin kip in kip srca Jezusovega na stranskih oltarjih. Zamenjane so klopi in pred dvema letoma tudi vhodna vrata. Za cerkev vašcani lepo skrbijo, zlasti kljucar in skrbnica. Prav tako se mo-ramo zahvaliti Obcini Velike Lašce, ki nam priskoci na pomoc s financnimi sredstvi. Prenovljene klopi, oltar in kipi na stranskih oltarjih oziroma Biograd na moru je bila naša letošnja morska destinacija. To je meste­ce z okoli 5.800 prebivalci, ki je polje­delsko, ribiško in turisticno usmerjeno. Pašmanski kanal z nizom majhnih otoc­kov šciti mesto pred burjo in zaradi raz-clenjene obale nudi ugodne pogoje za navticni turizem. Je izhodišce za jadranje in križarjenje po Jadranu in Kornatih. Ima zelo veliko marino Biograd – Kornati in iz mesta vozi tudi trajekt na otok Pašman. Turizem se je zacel razvijati po 1. in še bolj po 2. svetovni vojni. Prvi hotel so zgradili leta 1935 v predelu današnjega hotela Ilirija, kjer je bil pozneje v tem Sedaj vse stavijo na bogatejše navticne goste tako z nastanitvami kot z bogato gostinsko, kulturno in zabavno ponudbo. Z vsem tem in cistim morjem je mes-to ocaralo in prevzelo tudi nas. Vseeno pa je bilo drugace kot obicajno. Z nami ni bilo Sandija, ki je bil predlani anima­tor muzike in veselja, ni bilo Miše, da bi imela jutranjo telovadbo, in ni bilo animatork, ki bi nam krojile urnik in nas vodile po umetnostno-zgodovinskih zna­menitostih. Ja, tudi agencije so utrpele koronski izpad dohodka in sodelavcev. A ker smo že dovolj veliki, je bila prilož­nost, da smo se koncno imeli na dopustu bili bolj ležerni, leni in pocasni, drugi bolj aktivni in živahni. Bivali smo v lepem ho-telu, se veliko kopali in poležavali v senci ali ob bazenu, se sprehajali po mestu in uživali v zelo lepo urejenem zelenem in cvetocem hotelskem okolju. Višek naše­ga bivanja je predstavljal celodnevni izlet z ladjico na Kornate in teden dni v lepih, soncnih in ne prevrocih dneh je kar pre­hitro minil. Nekaj o našem morskem doživetju vam pošiljamo kar v obliki lastnih razgle­dnic; podobno dokumentacijo smo nare­dili tudi z hribovskim izletom sredi avgu­sta v avstrijsko pogorje. Podatkovni vir: Google, Wikipedija in lastni zapisi namrec nisem našla kljub veliki ponud-bi raznih spominkov v bogato založeni prodajalni v centru Kaizer Franz Josefs Hoehe pod Grossglocknerjem. Pametni telefoni so naredili svoje. Toda najprej je potrebno malo osvežiti spomin, kje smo bili. Grossglockner, po naše Veliki Klek, je najvišji vrh Avstrije in druga najvišja gora v Alpah. Leži med Avstrijsko Koroško in Vzhodno Tirolsko. Tocno višino 3798 m je z barometrom zmeril v odpravi leta 1800 prav naš rojak Valentin Stanic. Vrh je tež­ko dostopen in se nanj lahko povzpnejo samo izkušeni in dobro opremljeni pla­se pride zelo visoko. Z avtobusom smo se po nekaj urni vožnji najprej ustavili v mali idilicni gorski vasici Heiligeblut, 1288 m n. v. (Sloven-sko Sveta Kri), in od tam se je v daljavi že videl naš cilj. V panoramskem pog­ledu na vasico na koncu doline Kals je dominirala gotska cerkvica Sv. Vincenca, v kateri so po legendi v kripti shranjene relikvije svete rešnje krvi. Ob njej je bilo staro pokopališce in visok zvonik iz 1460. Celota je lepo obnovljena in vzdrževana. Ce dodamo še svežino po nocni nevihti, veliko zelenja, slapov in cvetja, urejeno in cisto okolje, ter zasnežen vrh za ozad- TROBLA DOGODKI | DRUŠTVA 45 je so bila naša pricakovanja izpolnjena. Ampak to še ni bilo vse. Od tu se je šele zacela serpentinasta in vratolomna ces­ta, imenovana Hochalpenstrasse. Zgra­jena je bila v letih 1930 do 1935 in nas je pripeljala skoraj do razglednega platoja in centra Kaizer Franc Josefs Hoehe na višino 2572 m. Tam smo po daljšem po­stanku v objemu gora v prijetno svežem, soncnem dnevu obcudovali zasnežene vršace in »jokajoci« ledenik Pasterze (slo­vensko Pastirica). Kljub taljenju je ta le­denik še vedno eden najvecjih v Evropi. Številni slapovi in drobno alpsko zelenje s svizci so dopolnjevali gorsko idilo. Se-veda je na tej tocki bila zgrajena tudi vsa potrebna infrastruktura in drugi razgled­ni objekti za obiskovalce. Do nekaterih se je bilo potrebno povzpeti peš. Za tiste, ki niso hribovci, je bilo v centru na voljo vrsto razstav s predstavitvami razlicnih avstrijskih zanimivosti. Na povratku smo obiskali še Lienz ob Dravi, prestolnico Vzhodne Tirolske. Mesto ima danes izrazit italijanski pridih in veliko ponudbo za turiste. V rimskem casu je bilo tam pomembno in po rudni­nah bogato naselje Aguntum, o cemer pricajo arheološke najdbe nekaj km iz mesta in izkopanine v muzeju. Postaja-lo je vroce in sprehod po centru mimo mestne hiše, dvorca Liebburg s cebulas­tima stolpicema, vodnjaka Sv. Florjana in cerkve Sv. Antona Padovanskega smo hitro zakljucili na sladoledu in kavi, ki je bila za avstrijske razmere zelo dobra. Potepanje po pogorju Grossgloc­knerja in Vzhodni Tirolski je bilo zelo lepo izletniško doživetje. Veliko prijavlje­nih clanov je bil dokaz, kako smo vsi že­leli druženj in izletov. Mogoce tudi zato, ker smo se v ta del Avstrije odpravljali kar dve leti. Ampak koncno smo uspeli in kljub temu, da smo šli v dveh terminih, sta se obe skupini imeli odlicno. K temu ni botrovala samo pedantno cista in zele­na Avstrija, polna dolin, hribov, potokov, slapov in vaške idile, ampak tudi modro nebo in kristalna vidljivost na najvišje av-strijske vršace. Zelo dobro pripravljen, nacitan in ucinkovit je bil tudi vodic Ven-ceslav, ki je naš stari znanec in je vedno garancija za uspešen in dober izlet. Vec slikovnega materiala lahko vidite na spletni strani DU-ja. BORIS MUŽEVIC, STALNICA LOJZOVEGA TEATRA Sreco Knafelc | foto: Jure Knafelc Tokratni dogodek nam je pricaral novo dimenzijo Borisa Muževica, ki je poleg zna­nih in za njegov glas tako znacilnih pesmi na željo publike predstavil tudi nekaj svo­jih pesmi, za katere pravi, da so »težke«, a smo jih mi v publiki doživeli kot angažirano izpovedne, življenjske. Borisov glasbeni prijatelj Kristjan Hacin je glasovno in pred­vsem instrumentalno s kitaro in mandolino obogatil zvok; obcasno smo imeli obcutek, da je na odru cel ansambel ... Za dobri dve uri smo pozabili na co­vid-19, ki nam tako zelo kroji življenje v zadnjem casu. Nekaj o Borisu kot glasbenem izvajal-cu za tiste, ki ga še niste imeli priložnost spoznati v živo: vec kot 30 let igra sam ali pa z glasbeniki podobnega interesa predvsem country in irsko glasbo. Nje­govi zacetki segajo v zgodnja šestdese­ta leta, v cas zgodnjega rocka, Beatlov, Rollingov, protestnih pevcev ... Zacel je v rok bendu Pustolovci; kasneje je igral sam ali pa z nekaterimi posameznimi glasbeniki. Bolj resno je s countrijem in irsko glasbo zacel sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja in se dopolnjeval s country rockom. Bil je pridružen clan benda Wanted, igral v devetdesetih le­tih prejšnjega stoletja pri Deliverance in Stara zaveza ter kasneje osnoval skupi-no neodvisnih glasbenikov The Red Cliff Band, katere poudarek je prav na count­ry, irska, country rock in bluegrass glasbi ter na storytelling izvedbi. Jedro Boriso­vega izvajanja je dolocena zvrst pesmi iz repertoarja Jonny Casha. ALOJZ USENIK JE BIL Z NAMI Sreco Knafelc Cas mineva in letos 12. julija smo se s spominskim dogodkom spomnili odhoda Alojza Usenika, strica Lojza, po katerem je imenovano zdaj že dobro znano gle­dališce v naravi v Krvavi Peci. Covid-19 in dopustniški cas sta okle­stila publiko, vendar je dogodek izzvenel kot res prijazno in spoštljivo spominjanje na našega Lojza. Kar tri skupine kulturni­kov so ga pocastile z besedo in glasbo. Najprej je nastopil mešani pevski zbor Golovec; sledil je nastop literarne sku-pine Ane Porenta. Dogodek so zakljucili clani etno skupine Pot, ki je tudi »krivec« za nastanek Lojzovega teatra. Publika je bila navdušena nad vsebino in izvajalci. Skupni obcutek vseh je bil, da je bilo za-res cutiti spoštljiv in prijazen spomin na našega srcnega Krvavca. In še ena opa­zna stvar se je zgodila – publika je zares pozorno prisluhnila branju poezije in do-kazala, da za kulturo ni nobenih preprek in da si celo želi takih dogodkov. Kot vedno se je druženje zakljucilo s pogostitvijo in prijaznim klepetom vseh sodelujocih. TROBLA DOGODKI | DRUŠTVA 47 KOTE OPOMINJAJO ... Sreco Knafelc Kljub covidu-19, dopustniškemu casu in vrocini smo se zo-pet zbrali v na julijsko soboto v Kotah, kraju spoštljivega spo­mina. Uredili smo prostor, kjer so obležali ustreljeni domacini z Robarskega konca leta 1942 ter okrasili spominsko obeležje. S skromno slovesnostjo smo se spomnili žrtev in se ponovno opomnili, da je potrebno stalno zavedanje, kako dragoceno je življenje v svobodi. Ob prisotnosti prapora smo z minuto molka poslali žrtvam vojnega nasilja sporocilo: »Vaša žrtev ni pozabljena!« SVECANI DOGODEK IN PREDSTAVA OB 30. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Sreco Knafelc | foto: Sreco Knafelc in Ciril Purkat (fotografija pohodnikov) Krvava Pec je gostila res zanimivo in pestro dogajanje ob okrogli obletnici osamosvojitve v organizaciji OZVVS Velike laš-ce. Za uvod se je zjutraj ob osmih na tradicionalni Pohod po poti veteranov odpravila skupina planincev in pohodnikov, ki jih je ob vrnitvi na izhodišce pricakalo okrepcilo v obliki golaža, ki ga jepripravila gostilna Škrabec. Takrat so se na lepo urejenem prizo­rišcu, ki so ga že prejšnji dan pripravili clani veterani in clani KUD Rob, pocasi zaceli zbirati gostje, ponudniki na stojnicah, nasto­pajoci in seveda obiskovalci, ki sta jih privabila lep soncen dan in vsebina dogodka. Uradni del slovesnosti se je zacel ob 13. uri. Moderator Matjaž Gruden je povezoval dogajanje, ki je sledilo: prihod dekleta na konju z zastavo, ki jo je sprejel župan dr. Tadej Malovrh, prihod društvenih praporov prisotnih društev, himna v izvedbi tria sester Kovacic, simbolno veteransko dejanje, nago­vor župana Velikih Lašc, govor predsednika OZVVS VL Dušana Hocevarja ter nagovor domacina in predsednika Društva Zarja spominov Sreca Knafelca. Domoljubni pesmi je sledila podelitev jubilejnih priznanj OZVVS VL, ki so jih prejeli Obcina Velike Lašce, LD Velike Lašce, OŠ Primož Trubarja, PGD Velike Lašce, PGD Rob, ZD Velike Lašce in CZ Velike Lašce. S tem je bil uradni del koncan. Sledila je igra Krvavska le­genda avtorja in režiserja Milana Tekavca. Uvod v igro je bila deklamacija pesmi Krvavska legenda v izvedbi Jožeta Tekavca. Tokratna izvedba je bila cetrta v dvajsetih letih od prve uprizori­tve. Kot domacin sem prisostvoval vsem izvedbam igre do sedaj in moram reci, da je bila tokratna najboljša. Navdušena publika je to potrdila z dolgim aplavzom. Na fotografijah lahko vidite nekaj utrinkov iz igre. Sledilo je družabno srecanje, druženje ob hrani, pijaci in kle­petu. Kar nekaj obiskovalcev si je ogledalo spominsko sobo in stalno zbirko orožja ter tudi delujoco vaško knjižnico, ki jo lahko obišcete vsak tretji petek v mesecu od 17. do 18. ure. Za bogato ponudbo knjig izposojevalnine ni! Ob koncu zahvala obcini za pomoc pri organizaciji priredi­tve, za prevoz vse potrebne opreme in g. Pirmanu za kvalitetno ozvocenje. 26. OBCINSKO PRVENSTVO V TENISU, 4., 5. SEPTEMBER 2021 Tenis Cereja, Velike Lašce Na teniških igrišcih, na Cereji v Velikih Lašcah, smo prvi konec tedna v sep­tembru organizirali obcinsko prvenstvo. Prijavljeni tekmovalci so igrali posame­zno in v dvojicah. Letos je najprestižnejši naslov ob­cinskega prvaka v tenisu že enajstic os­vojil Andro Kastigar. V finalu je premagal lanskega zmagovalca Gala Škulja. Gle­dalci smo uživali v odlicnih in požrtvo­valnih dvobojih. Veliko tekmovalcev je v zadnjih letih zelo napredovalo, kar se vidi v zelo izenacenih rezultatih. Prav tako je prišlo do menjave na vrhu lestvice pri dvojicah. Brata Jan in Miha Žužek sta odigrala odlicen tenis, vendar sta v finalni tekmi cisto na kon-cu popustila. Naslov prvaka sta letos prvic osvojila Dejan Gakovic in Bojan Zidar. Treningi in teniška forma se jima je pravilno stopnjevala in zablestela sta pravem trenutku na pravem mestu. Vsem našim igralcem želimo uspeš-no igranje še naprej. Tenis je šport, ki ga v teh casih lahko varno igramo, saj smo med igro na veliki razdalji in svežem zraku. Cestitamo vsem tekmovalcem za odigrane tekme. Zahvaljujemo se gledal­cem za vzpodbujanje in navijanje. Zmagovalci moške dvojice: 1. Dejan Gakovic, Bojan Zidar 2. Jan Žužek, Miha Žužek 3. Domen Škulj, Gal Škulj Teniška sezona traja dokler se tem­perature ne spustijo pod niclo. Vabljeni na tenis. Pri nas smo veseli tudi popol­nih zacetnikov v tenisu, z veseljem vas bomo naucili osnove tega cudovitega športa. Vec informacij dobite na naših omrežjih IG in FB Tenis Cereja. RAZGIBAJMO SE SKUPAJ Anita Jaklic Razgibajmo se skupaj na stro­kovno vodeni vadbi pod okriljem TVD Partizana in pod vodstvom va­diteljice, diplomirane fizioterapevtke z vecletnimi izkušnjami na podrocju vodenja razlicnih vadb. Vadba se bo izvajala v prostorihšportne dvorane OŠ Primoža Trubarja v Velikih Lašcah za 2 razlicni vadbeni skupini glede na telesno pripravlje­nost in starostno strukturo vadecih. VELIKO ŽE VEMO, KAKO PA OBVLADUJEMO? Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica O dihanju bo tekla beseda. Vsi ga obvladamo, saj se dogaja samo­dejno, vsaj tako mislimo. A vendar je dobro, ce kdaj opazujemo ta življenj-ski proces v telesu, kako se dogaja glede na naše trenutno razpolože­nje, prisotna custva, skrbi, bolezen, veselje, navdušenje … Ko so custva negativna, se dihanje spremeni; vdih in izdih nista v ravnovesju, tudi telo ne. Ko smo žalostni, dihamo plitvo, spremenimo držo, se pokrcimo, upognemo v prsnem košu, kjer so pljuca, glavni dihalni organ; v strahu kar obcasno prenehamo z dihanjem in se zategnemo, ravno tako v stresu, v jezi ga pospešimo ... Tudi v pretira-no veselem razpoloženju dihanje ni uravnoteženo, saj vse odstopajoce Metabolicno -funkcionalna vadba je vadba srednje do visoke intenzivnosti, namenjena malo mlajšim osebam, lahko tudi tistim starejšim, ki so že vsaj malo aktivni in si želijo ucinkovitost vadbe na telo še povecati. Z intenzivnejšo vadbo, ki vkljucuje kompleksnejše gibalne vzor­ce, vaje z lastno težo in uporabo razlic­nih vadbenih pripomockov, se namrec hitreje in ucinkoviteje doseže želene cilje (izboljšanje mišicne moci, aerobne vzdržljivosti, ravnotežja, koordinacije, zmanjšanje telesne teže …). Intenzivnost vadbe se bo sproti prilagajala telesni pripravljenosti vadecih. • v torek ob 19.30 uri • v cetrtek ob 19.00 uri TROBLA ŠPORT 49 Vljudno vabljeni, da se nam ponovno pri­družite ali na novo zacnete. Tako boste pomembno pripomogli tudi k izboljšanju svojega imunskega sistema. Zacnemo v torek, 5. oktobra, pod tak-rat veljavnimi epidemiološkimi pogoji (zaenkrat je potreben PCT). Zaželena je predhodna prijava, zlasti v primeru ponovno omejenega števila va­decih, pri cemer se bo upošteval vrstni red prijav. Prijave in informacije do 30. septembra: Vadba kineziofit je nizko do srednje intenzivna vadba, na­menjena malo starejšim osebam, že izku­šenim vadecim, kot tudi popolnim zacetni­kom. Povsem primerna je tudi za osebe, ki imajo težave z bolecinami v hrbtenici ali drugih sklepih. Cilj vadbe je namrec preprecevati in zmanjševati bolecine, na optimalno varen nacin izboljšati razlicne gibalne sposobnosti in funkcionalnost te­lesa ter izboljšati kakovost življenja. • v torek ob 18.30 uri • v cetrtek ob 18.00 uri od urejenega dihanja porabi vec energi­je, naših življenjskih moci. V vsaki situaciji je dobro obdržati cim bolj urejeno dihanje brez zastojev, ki nevidno pocasi rušijo naše zdravje, saj tako manj upravljamo s svojim telesom in parasimpaticnim živcnim sistemom, ki vpliva na naš notranji mir. Z vsakim vdihom dobi telo tudi ener­gijo, ki je osnovni element življenja ter zavesti. Z zavestnim usmerjanjem ener­gije povecujemo svojo vitalnost, telesno odpornost, razstrupljamo telo, poglablja-mo sprošcenost, se umirjamo, bistrimo duha in se tudi pomlajujemo. Pravijo, da je število vdihov posame­znega živega bitja v njegovem življenju doloceno. Ce poteka s prej naštetimi in drugimi pomanjkljivostmi, bo pac naše življenje krajše; podaljšalo se bo z ure­jenim, pravilnim dihanjem glede na raz­merje med dolžino vdiha in izdiha. Za to so potrebne tudi enostavne vaje s pozi­tivnimi ucinki za naše zdravje in lepoto. Tako je tu nekaj ucinkov dihalnih vaj: cisti kri, krepi dihala in srce, uravnava krvni tlak, delovanje živcnega sistema, pospe­šuje zdravljenje in okrevanje, povecuje odpornost proti okužbam, odpravlja stres, živcnost, depresijo, umirja misli in obcut­ke, vzpostavlja notranje ravnovesje, od­pravlja energijske zastoje, širi zavest. Še kratka izkušnja osebe ob moc­nem zobobolu, ko med vikendom ni bilo možno dobiti prve pomoci zobozdravni­ka: »Kdor je imel vecurni zobobol, že ve, kako huda in neobvladljiva je ta boleci­na. Mislil sem, da se mi bo zmešalo. Edi-no umirjeno dihanje z vso notranjo kon­centracijo na vsak vdih in izdih, na njuno dolžino, jakost, skratka uravnoteženost me je obdržalo pri sebi.« Ce želite delati na sebi in s seboj, va­bljeni na vadbo joge (telesne vaje, spro-šcanje, pranajama, meditacija in kratke zanimive informacije o kvaliteti življenja, uporabna navodila) v vaši obcini v Levsti­kovem domu ob sredah. Za vse informacije se javite na Dru-štvo Joga v vsakdanjem življenju Rib-nica – jogaribnica@siol.net; 041 397 789; jvvz.org/ribnica. Funkcionalna vadba – intenzivna vadba za vse starosti s športnimi pripomocki za cvrsto telo, moc, fit postavo … Popolna kombinirana vadba – fitnes + sprošcujoce aktivnosti. BFT (Body Face Training) – trening obraza in telesa za lepši ob-raz, zdrave notranje organe, krepi vrline, pozitivna custva … LETOS SMO SPET IZVEDLI TRADICIONALNI KRONOMETER Jože Staric, TVD Partizan Po enoletnem premoru zaradi mikroskopskega vsiljivca,ki je lani ves svet obrnil na glavo, smo letos spet lahkoizvedli tradicionalni kronometer Knej–Karlovica.Udeležilo se ga je rekordno število – kar 83 – kolesarjev. Priprave na letošnji kronometer bi bile enake kot vsako leto, ce ne bi bilo treba izpolniti vseh zahtev NIJZ in Uprav­ne enote. Niko se je potrudil in uradni­ke preprical, da so naši ukrepi v skladu z zahtevami. Bojan Novak je nagovoril osnovnošolce, da se kronometra udele­žijo v cim vecjem številu. Bili so tako hit-ri, da si je kateri od njih gotovo prislužil odlicno oceno pri športni vzgoji. Osnov­nošolcem so se pridružili njihovi bratje in sestre ter starši in skupaj so ustvarili veliko, pisano množico kolesarjev. Nekaj tekmovalcev je prišlo tudi iz sosednjih obcin; tekmovalce so spet spodbujali številni gledalci ob progi. Tekmovanje je izvedel TVD Partizan Velike Lašce. Za zaporo stranskih cest so poskrbeli karlovški gasilci, brez katerih bi šlo veliko težje. Znake za zaporo ceste so nam postavili delavci režijskega obrata. Alenka Zidar Zupan je bila pripravljena na nudenje prve pomoci, ki je na sreco ni nihce potreboval. Pred zacetkom je Metka kot vedno poskrbela, da so bili vsi tekmo­valci prijavljeni v ustreznih kategorijah. Tine jih je vnesel v aplikacijo in na štartu poskrbel, da so se v pravilnem zaporedju in pravocasno pognali na progo. Anže jim je s pomocjo mobilne aplikacije izmeril cas vožnje in že nekaj sekund po priho­du v cilj je bil njihov rezultat viden tudi na spletni strani. Za video dokumentiranje na cilju in ob razglasitvi rezultatov je tudi letos poskrbel Niko. Igor je na cilju tekmo­valce pricakal z vodo, ki so jo tekmoval­ci tokrat jemali sami. Zaradi spoštovanja ukrepov ni bilo klasicne podelitve medalj, vendar je tudi ukrepom prilagojeni nacin potekal brez težav. Hvala vsem, ki ste sodelovali na kro­nometru ali pomagali pri organizaciji ali izvedbi. Povabljeni tudi na naslednji kro­nometer po Mišji dolini, ki bo 19. junija 2022, da se srecamo zdravi in v cim vec­jem številu. Rezultati so do naslednjega kronometra objavljeni na spletnem mestu: http://kronometer.staric.net. predšolski 1. Peter Staric 0:13:33 2. Tine Jagodic 0:14:23 3. Kevin Gradišar 0:16:10 4. Maks Zucca 0:16:34 5. Ivana Centa 0:17:17 6. Jakob Praznik 0:22:12 7. Lilia Šruga 0:23:29 ucenci – 1. triada 1. Vid Staric 0:12:39 2. Izak Centa 0:12:53 3. Lovro Papež 0:13:10 4. Matija Štrukelj 0:13:25 5. Tim Žužek 0:13:42 6. Maks Meglen 0:15:10 7. Maks Buhovski 0:16:05 8. Tjaš Meglen 0:16:29 9. Florjan Gradišar 0:17:01 ucenci – 2. triada 1. Žiga Širaj 0:10:58 2. Luka Cukrov 0:11:01 3. Filip Staric 0:11:08 4. Aljaž Jakic 0:11:31 5. Žiga Marinc 0:11:38 6. Tjaž Tehovnik 0:11:55 7. Tilen Cimperman 0:12:21 8. Žiga Zupanic 0:12:34 9. Kristjan Mehlin 0:13:23 10. Patrik Zabukovec 0:13:33 11. Filip Gradišar 0:13:40 12. Žan Buhovski 0:15:04 ucenci – 3. triada 1. Filip Strnad 0:09:00 2. Gašper Gradišar 0:09:23 3. Jaka Pecnik 0:09:49 4. Drejc Šušteršic 0:10:14 5. Erazem Adamic 0:10:35 6. Lan Kastelic 0:11:05 7. Anže Cukrov 0:11:11 8. Taj Tehovnik 0:12:57 9. Borut Jani Škulj ucenke – 1. triada 1. Tinkara Jakic 0:12:27 2. Tinkara Adamic 0:12:27 3. Trina Papež 0:12:44 4. Eva Šruga 0:22:45 ucenke – 2. triada 1. Valerija Gradišar 0:11:30 2. Tia Zucca 0:12:52 3. Aiša Meglen 0:13:39 4. Zala Možina 0:14:47 ucenke – 3. triada 1. Neli Cimperman 0:10:53 dekleta do 35 let 1. Natalija Debeljak 0:08:46 2. Petra Kocmur 0:10:51 3. Ana Podboj 0:15:57 4. Sara Samsa Centa 0:17:13 dekleta nad 35 let 1. Nika Arko 0:08:49 2. Andreja Zakrajšek 0:08:56 3. Marija Kutnar 0:10:11 4. Lili Zucca 0:11:31 5. Janja Samsa 0:13:30 fantje 40 do 60 1. Marjan Trcek 0:07:02 2. Luka Možina 0:07:38 3. Jože Škulj 0:07:57 4. Tomaž Pecnik 0:09:33 5. Tomaž Škulj 0:10:00 6. Bojan Novak 0:10:05 7. Jure Adamic 0:11:36 8. Miha Štrukelj 0:12:55 9. Jože Staric 0:13:27 10. Frenk Žužek 0:13:38 11. Vincenzo Zucca 0:16:04 fantje do 40 1. Jan Arko 0:06:33 2. Miha Žgajnar 0:07:19 3. Aleš Jakše 0:07:28 4. Miha Sivec 0:07:39 5. Žan Debeljak 0:07:54 6. Miha Tekavec 0:08:01 7. Luka Šavli 0:08:02 8. Matjaž Lovšin 0:08:12 9. Jan Žužek 0:08:15 10. Marko Škulj 0:08:55 11. Franci Praznik 0:22:02 fantje nad 60 1. Frenk Kutnar 0:08:28 2. Janez Lovšin 0:09:56 3. Marko Krže 0:10:41 4. Božidar Savic 0:17:37 vožnja v paru 1. Darja Škulj 0:10:02 2. Uroš in Neža Centa 0:12:28 TROBLA ŠPORT 51 OBCINSKA TEKMOVANJA 2021 TVD Partizan Velike Lašce OBCINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Rezultati – ženske posamezno: 1. Alenka Zidar Zupan 2. Katarina Smrekar 3. David Škof in Dejan Gakovic Rezultati – moški posamezno: 1. Aleš Smrekar 2. Žiga Oblak OBCINSKO ZNANI OBRAZI SPODBUJAJO GIBANJE V VSESLOVENSKI AKCIJI SKOCIMO NA LEPŠE Anita Jaklic Društvo revmatikov Slovenije s celovitim programom strokovnih video vadb opolnomoca tako bolnike z vnetnim revmatizmom kot tudi vse ostale, ki želijo izboljšati kakovost svojega življenja. Redna telesna aktivnost predstavlja enega od temeljev zdravega življenjskega sloga, a je kljub temu še vedno pogosto odrinjena na stranski tir. Zato so v Društvu revmatikov Slovenije ob podpori podjetja Medis pripravili vseslovensko akcijo spod­bujanja gibanja Skocimo na lepše, v kateri sodelujejo tudi znani obrazi. Gre za celovit program strokovno vodenih video vadb, ki je namenjen prav vsakemu posamezniku in predvsem bolnikom z diagnozo vnetne revmaticne bolezni. Vloga akcije je še to-liko vecja, ker se pricenja v casu, ko nas epidemiološke razmere lahko ponovno omejijo na domace okolje. Vsi, ki želijo narediti nekaj zase, lahko namrec kjerkoli in kadarkoli do vadb prosto dostopajo na spletni strani in YouTube kanalu društva. Nastanku akcije Skocimo na lepše je botrovala epidemija covida-19, ki je lani za vec tednov povsem zaustavila izvaja­nje strokovno vodene telesne vadbe, ki jo Društvo revmatikov Slovenije nudi svojim clanom. To je predstavljalo velik izziv, saj je poleg zdravljenja z zdravili in upošte­vanja priporocil specialista revmatologa prav gibanje kljucno za obvladovanje številnih revmaticnih bolezni. Vnetne rev­maticne bolezni namrec lahko povzroca­jo hude kronicne bolecine, utrujenost, otekle sklepe, okorelost in deformacije sklepov, omejeno gibljivost ter v neka­terih primerih celo invalidnost; redna telesna vadba ima pomembno vlogo pri preventivi in rehabilitaciji. Da bi torej bol­niki lahko sami pripomogli k izboljšanju svojega psihofizicnega stanja, v prvi vrsti potrebujejo dostop do pravilne in ciljno usmerjenje vadbe. V Društvu revmatikov Slovenije so se odlocili, da jih pri tem opolnomocijo, kar je tudi glavni cilj akcije. Ob podpori podjetja Medis so skupaj s priznano fizi­oterapevtko Anito Jaklic zasnovali celovit program terapevtskih video vadb, ki vsem zainteresiranim omogoca, da kjerkoli in kadarkoli dostopajo do strokovne in struk­turirane vadbe. Ker pa so vaje primerne za vse, ne le za revmaticne bolnike, je akcija hitro dobila vseslovenski zagon in k sode­lovanju privabila tudi znane obraze. Prav vsi, ki želijo narediti nekaj za svoje dob-ro pocutje, lahko sedaj iz udobja svojega doma vadijo skupaj z voditeljico Mojco Mavec, boksarko Emo Kozin, glasbenikom Miho Ericem in igralcem Nikom Goršicem. Strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije Petra Zajc po­udarja, da je redna telesna aktivnost eden od stebrov za dolgo in polnovr­edno življenje vsakega izmed nas: »Z akcijo Skocimo na lepše želimo bolnike spodbuditi, da vadba postane del nji-hove vsakodnevne rutine, zato smo jo pripeljali v udobje njihovega doma. Pre­majhna telesna aktivnost ima unicujoc vpliv ne samo na potek kronicne vnetne revmaticne bolezni, ampak na zdravje vseh ljudi. Celovit program video vadb tako brezplacno ponujamo vsem posa­meznikom, ki želijo preventivno poskr­beti za dobro zdravje in funkcionalnost sklepov ter preprecevati negativne po­sledice procesa staranja.« Dr. Žiga Rotar, dr. med., predstoj­nik Klinicnega oddelka za revmato­logijo UKC Ljubljana izpostavlja, da lahko bolniki sami pomembno pripo­morejo k uspešnemu zdravljenju; pri tem jih je potrebno opolnomociti: »Pri bolnikih z vnetnimi revmaticnimi bolez­nimi lahko neobvladano vnetje povzroci bolecine v sklepih in obsklepnih struktu-rah ter vodi v trajne okvare teh struktur in zmanjšano kakovost življenja. V zad­njih dveh desetletjih smo se z izboljša­nimi strategijami zdravljenja in novimi zdravili naucili zelo ucinkovito zavreti vnetje. Zdravila pa predstavljajo samo del uspešnega zdravljenja – najboljše izhode zdravljenja imajo bolniki, ki se zavedajo, da sami lahko storijo najvec zase tako, da poleg rednega jemanja zdravil ohranjajo idealno telesno maso, ne kadijo ter redno in pravilno izvajajo vaje, prilagojene svoji bolezni in funkci­onalnemu stanju.« Program Skocimo na lepše sestavlja osem sklopov ciljno usmerjenih video vadb za lajšanje simptomov in posle­dic vnetnega revmatizma. Sklopi vaj so razdeljeni glede na podrocja telesa, ki jih želimo obravnavati. Obsegajo vaje za vratno hrbtenico, vaje za ramenski obroc, vaje za noge, vaje za hrbtenico leže ter vaje za zapestja, dlani in prste rok. Dodatni trije vadbeni sklopi skušajo v eni vadbeni enoti zaobseci celotno telo in vplivati na izboljšanje razlicnih gibalnih sposobnosti. To so vaje za raztezanje mišic, funkcionalna vadba in vadba raz­gibajmo se sede. TROBLA ŠPORT 53 »Telo je ustvarjeno za gibanje, pa naj bo zdravo ali bolno,« pravi Anita Jaklic, dipl. fizioterapevtka s Klinicnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »S primerno izbrano, ciljno usmerjeno, redno, pravilno in varno izvajano vadbo se kakovost življenja bolnikom mocno iz­boljša. Bolniki (p)ostajajo samostojnejši v skrbi zase dolgo v starost; življenje se jim lahko celo podaljša. Redna telesna aktiv­nost je tako nujni del obravnave vsakega bolnika z revmaticno boleznijo.« Vadba ob raziskovanju lepot Slovenije Akcija Skocimo na lepše se nameno-ma pricenja v casu, ko nas epidemiolo­ške razmere lahko ponovno omejijo na domace okolje, zato je njena vloga še to-liko bolj pomembna. Za popestritev vad-be in vecjo motivacijo je društvo akcijo povezalo z raziskovanjem Slovenije. Vi-deoposnetke tako krasijo razlicne kulise naravnih lepot naše države, kar poveca uživanje ob izvajanju vaj. Vadba za vse Proces staranja in sodoben življenj-ski slog, ki ga mocno zaznamuje preko­merno sedenje, vplivata na vse, ne le na revmaticne bolnike. Zato želijo v Društvu revmatikov Slovenije s svojo akcijo nago­voriti kar cim širši krog ljudi. S tem name-nom so na lepše skocili v družbi znanih Slovencev, saj so se akciji pridružili novi­narka, voditeljica in popotnica Mojca Ma-vec, boksarska šampionka Ema Kozin, glasbenik in likovnik Miha Eric ter legen­darni gledališki igralec in režiser Niko Goršic. Vsak od njih se v svojem poklicu oziroma dejavnosti srecuje z razlicnimi izzivi. In prav ti izzivi so za marsikoga del vsakdana, s cimer so vadbo še dodatno približali širši populaciji. V društvu namrec verjamejo, da nih-ce ne bi smel ostati neaktiven, pri cemer Anita Jaklic poudarja: »Ob dejstvu, da clovek v obdobju med 40. in 80. letom starosti povprecno izgubi 50 % mišicne mase, od tega kar 75 % na racun neupo­rabe mišic in le 25 % na racun staranja, prav nihce ne bi smel ostati neaktiven. Obstaja »zdravilo«, ki se imenuje GIBA­NJE, in je ob pravilni uporabi povsem brez stranskih ucinkov.« VADBA RITMICNE IN ESTETSKE GIMNASTIKE V VAŠI OBCINI Klub za ritmicno gimnastiko Špica izvaja rekreativni in tekmovalni program na osnovnih in srednjih šolah v razlicnih obcinah. Mlad ko­lektiv z veseljem do dela z otroki in s športnim ter igrivim pristopom popestri vsebino šolskih interesnih dejavnosti. Vadba ritmicne gimna­stike je osnovana rekreativno, enkrat tedensko, ali tekmovalno, dvakrat tedensko, po uro in pol. Vsako leto pripravimo tri nastope za starše in šolo, s cimer otroke ucimo nastopanja, organizacije in osebne ureje­nosti. Zaradi vrste športa pri vadbi uporabljamo rekvizite, kot so ko­lebnica, obroc, žoga, kiji in trakovi, ki vadbo popestrijo, in predvsem vzpodbujajo motoricni razvoj, spretnost in ustvarjalnost ali pa so dober pripomocek pri gibalnih in socialnih igrah. Poleg ritmicne gimnastike poucujemo tudi estetiko, šport, ki razvija gracioznost, in bi ga lahko opredelili kot plesno gimnastiko oziroma gimnastiko, ki se jo pleše. Seveda na glasbo in v skupini. Nova gimna­sticna disciplina je zelo navdušila dekleta. Cilj Kluba za ritmicno gimnastiko Špica je otrokom približati šport, jih množicno povabiti v gibanje upoštevajoc otrokove potrebe po igri in druženju in ob tem omogociti tistim, ki si želijo vec, tudi sodelovanje na tekmovanjih. Vadba je namenjena dekletom vseh razredov osnovne šole z ali brez predznanja, saj ponujamo raznolike programe. K vpisu vabimo vse, ki bi se želele spoznati z dekliškim športom, ki – ravno zato, ker ga vadi le nežnejši spol – spodbuja razvoj elegance, lepega gibanja in ritmicne ubranosti. VADBA Lokacija: OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce Programi: predšolski, šolski – zacetni in nadaljevalni INFORMACIJE Klub za ritmicno gimnastiko Špica OD SLIKE DO POEZIJE, KJER SE NOVAK JOŽE ZLIJE Ana Pia Debeljak Jože Novak nam je poznan po svojih pesmih, ki jih redno objavlja v Trobli. Tudi o njegovi ljubezni do slikarstva je bilo že nekaj napisanega. Jože slika z oljnimi barvami na plat-no, kar je ena izmed najzahtevnejših tehnik. Pri slikanju v ožjem pomenu je pomembnejša barva, pri slikarstvu v šir­šem pomenu tudi risba in grafika, kjer je barva obicajno odsotna. Slika je umetniška upodobitev predme­tov ali abstraktnih predstav. Oljne barve so glavni medij za ustvarjanje; njene prednosti so splošno znane. Oljne barve so zahtev­nejše za uporabo; omogocajo natancno slikanje; poznamo jih iz zgodovine slikar­stva že stoletja. Najpogosteje se za vezivo pigmenta uporablja laneno olje. Trenutno se Jože posveca krajinske-mu slikarstvu, ki vkljucuje upodabljanje naravnih pokrajin, kot so gore, drevesa, reke, morja, gozdovi. Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnej­ša pokrajina. V osnovi locimo urbano in neurba-no krajino. Urbani krajini sta veduta in panorama. Veduta je natancno, stvarno upodobljeno mesto, pokrajina ali njen del. Med neurbanimi krajinami so gorski, gozdni in morski pejsaži. Njegov vzornik je slikar Anton Karin-ger; vsaka slika je nov izziv. S copicem nanaša barve na platno od 16. leta; letos jih je dopolnil 60. Skrbno beleži vse slike; do danes jih je nastalo že 2.508. Ce bi jih postavil v vrsto, bi jih bilo kar za 6 km. Ena izmed njih krasi steno v Clevelandu, druga bližje, v Stutgartu. Za pero je Jože poprijel v letu 1984. Sprva so ga navdihnili stihi sonetnega venca Franceta Prešerna in v tem stilu je napisal pesmi, ki jih je poklonil vec de­kletom. Danes so njegove pesmi izpovedna lirika. V njih izraža svoja custva, misli, mnenja, to so osebno-izpovedne pesmi. Tisti, ki se izpoveduje, je pesniški ali lirski subjekt. Obicajno je to pesnik sam in to je zaznati tudi iz vseh Jožetovih pesmi. Lirika je med vsemi leposlovnimi vrstami najbolj osebna ali subjektivna. Novakov Jože stanuje v prijetni vasici Hlebce, na katero ima nešteto spominov iz rosnih mladih let in te spomine izpove v svojih pesmih. Do Hlebc je ravno prav dolga sprehajalna pot. Jože je vesel vsa­kega obiskovalca, ki se oglasi pri njem. Rad pokaže, kaj ustvarja; zadovoljen je, ce se njegovo slikarsko delo preseli v nov dom. TROBLA UMETNOST | POEZIJA 55 Bled Prelepi otok sredi jezera iz vseh pogledov panoram, najlepši biser krasne narave. Po jezeru pletna plove, vesla odrivajo nevidne valove, pri cerkvici zvoncek želja se oglaša. Prelep si v julijski lepoti, poln turistov v dobroti, ostani casovno vecen, tu se pocutim srecen. J. Novak Matere plevice Po strnišcu klece so polzele matere plevice, prej jecmen zlati je zorel, za njim koren se je povzpel. Previdno, natancno so ga plele, vso prejšnjo zalego žita so otele matere plevice iz majhne vasice. Na glavah rute so nosile, ves pot srag s preveze so se rešile, cudovite ženske, ljubljene od babic in prababic. Na strnu rahlo navkreber po šest v vrsti prelce so pele po zemlji prhki, na jesen cakale, korenje iz zemlje dale. Bile so zgarane, a vedrega nasmeha matere plevice iz prekrasne vasice. V vrocem dnevu preplele so strna od odora do odora žilave, z žuljavimi rokami, matere plevice. J. Novak Karibi Morje cudovito med Antili skrito, z valovi prepleteno, z jadri nagrajeno. Povsod lepši je svet, vsak trenutek, vsak val, vcasih parangal, s Karibov val. Soncni zahodi, lepi kot bogovi Apolona krasijo ta planet, dani so nam prav vsak dan. Srecen sem, val morja naslika sliko, pesem zapoje, od radosti šumi srce moje. J. Novak Kovid mehurcek Mehurcek, mehurcek, simpaticno se sliši, si simbol družine, si simbol narave. Znotraj tebe, ustvarjamo vsak zase zgodbe prave. Postal si simbol kovid obdobja, postal si pojem omejenega udobja, postal si vsak dan izrecena beseda, ki vcasih je radost, veckrat pa dolgcas in beda. Ce vec mehurckov povezali bi med sabo, dobili bi pravo energijo za skupno rabo, zacutili bi optimizem, veselje do življenja, zacutili bi v sebi moc hrepenenja. A kaj ce kovid dalj casa nam traja? Pride depresija in življenje nam nagaja. Ce bi se takrat vdali v usodo, koncali bi hitro kot prah v pripravljeno žarno posodo. Mehurcke moramo od znotraj utrditi. Mocnejši iz krize moramo priti. Družbo spreminjati in bogatiti, in prihodnost mladim boljšo naznaniti. Mehurcek, mehurcek, simpaticno se sliši. bil si simbol kovid obdobja, bil si simbol cloveške krize. Clovecnost nam je uspelo utrditi in novim rodovom boljšo prihodnost ponuditi. Marina Jelaska Išcemo delavce za delo v mizarski delavnici, lokacija: Dobrepolje Izobrazba: mizar (ni pa pogoj): Dodatne informacije na telefon 031 328 942 Pesmi o koronavirusu Kitajci so znani po tem, da jedo vse, kar leze, cetudi z zdravjem nima zveze. In sedaj imamo problem. Je viroza jih zajela, jim sapo je vzela. So z letali se vozili in cel svet ogrozili. So turisti naokrog hodili in Evropejce okužili. Sedaj zboleli bomo vsi, še tisti v Ameriki. Ker bolezen razsaja, cel svet doma ostaja. Šole in igrišca so zaprli, da koroni bi se uprli. Ostali smo brez družbe, da ne bi bilo okužbe. Naj prebolimo to, bog daj, in vrnemo se spet nazaj. Maske in razkužila bi najraje opustila. Da bi kmalu bilo kot prej, se bom trudila še naprej. Lili Briški TROBLA UMETNOST | POEZIJA 57 Strah Strah je nekaj, kar nic ni, pa vendar se bojimo vsi. Velikega, malega, visokega, najbolj pa nevidnega. Že leto dni trpimo vsi. Otroci, starši in ucitelji. Ucimo se le še na daljavo in nic nam ne gre v glavo. Bo tega konec že? Madonca! Da izgine ta koronca. Bi radi spet v šolo šli in prijatelji bili. A ne samo na daljavo, želimo si tisto ta pravo! Lili Briški Šola V šolo ne grem, poje Adi nam. Jaz pa dobro vem, da doma garam. Sama se ucim, brez prijateljev trpim. Šolo pogrešam, brez nje samo pešam. Virus mi preti in nam vsem greni. Tudi starše nam napada. Hudo, imam jih srcno rada. Ni zabave, iger ni. Le TV še ostane mi. To res je za znoret, ne znam si srcek vec ogret. Lili Briški Moc odpušcanja – pripoved za vse Mnogo sem prepotoval, se zabaval in smejal, pa kaj zato, sem dejal. Veckrat sem ponoceval, delal vse to, kar ni prav, a nic bilo mi ni žal. Cilja nisem imel, zbegano sem živel, mnoge sem prizadel. Ce sem ranil srce, nisem videl solze in odšel sem smeje. Tudi drugi so smeje kdaj ranili mi srce, pa kaj zato, rekli so. Oni, prav tako kot jaz, niso vedeli, da cas lahko ti vse spremeni. Nisem mislil na to, kaj zgodilo se bo in kako bo. Je trenutek poslan cas vseh mojih zablod vrnil na pravo pot. Nas življenje do konca uci, kar se daje, nazaj se dobi, ce to dobro je ali slabo, vsakemu vrnjeno bo. Vse zamere naj se odpuste, naj svobodno bo vsako srce in naj vsak to lepoto spozna, ki samo odpušcanje jo da. Odpušcanje rešilo bo svet, da svobodno zadiha planet. Malo casa ostalo je še, da sožitje se skupno pricne … Nataša Vybiralik Klinc Nov nacin Rubrika likovna umetnost & Danes sama sem doma, poezija ker korona mi ne da, da v šolo bi odšla. V uredništvu smo veseli bogatega nabora avtorskih Zoom se že oglaša, prispevkov s podrocja likovnih nam novo ucno snov prinaša. umetnosti in poezije. Zato smo Takšna šola na daljavo se odlocili, da uvedemo stalno res ni isto kot iti v ta pravo. rubriko za tovrstno tematiko in ji namenjamo najvec dve strani Nic vec klepetanja, v vsaki Trobli. Vsem avtorjem še manj pa spogledovanja. sporocamo, da bo v primeru Spomini so nam le ostali; vecjega obsega gradiva prejeto sedaj ekrani so ucitelji postali. objavljeno v eni od naslednjih številk. Pri tem bomo skušali Kdo ocene nam bo dal? Kdo v nov razred bo napredoval? zagotoviti objavo vsaj enega Težko se piše nam! dela vsakemu lokalnemu O vsem odloca racunalniški program! avtorju letno. Lili Briški Uredništvo Z iskreno in toplo zahvalo Franciju Pecniku-Acu in Ani Porenta za vse spodbude … Na prepihu Drobni gorski kristali, kamene strele, se lesketajo cez polja … Kot da ni sledu o okrutnih casih. O zgodovini izbranega ljudstva, iz vseh vetrov izcrpanega od zažirajocih. Skozi temacno ero niso klonila. Proprie Dicti – niso se vec selila. Zasidrana na rodovitnih planinah Keltov in Japodov. Kraljice Agrona, piratov, Tevte. Rimljanov. Niso se predala. Ne Vizigotom, Ostrogotom ne Hunom. Niti Germanom. Zaspalega Matthiasa Corvinusa, kralja Matjaža. Karantanskih Slovanov. Triglavske burje, Slavov. Vesolja Velosa slave, slovesa. Duh tura, mogocnega bika zibelke Evrope, iz globokega turjaškega gozda še divja. Rohni in besni naokoli. O preteklih junakih, ki preživeli so v nas. Pricujoce tuli, v požvižgavanju viharnega vetra. Med gozdovji Thane, Diane, Silvestre – pozabljenih božanstev – se razprostira gozd, do koder seže sokolovo oko s Snežnika. Razvaline so še. Znotraj hribovja skritega, prvotnega, starega gradu. Novi grad, zgradil je Konrad Turjaški. Nad njim, na planjavi. Po rušilnem potresu ga obnavljal je Trojan Turjaški. Utrdba mogocna dandanes stoji. Pred njim stara lipa stoji. Vigredi Vesne domacim znova zeleni. Cveti medena skozi stoletja poletij. In jenja jeseni v sen zime. Njene globoke korenine so preživele obilo preteklih dni, nešteto zgodb. O zgodovini zemlje na prepihu mnogih sticišc. Razbitih templjev boginje Mare. Osiromašenega preprostega ljudstva, živecega z naravo. Kres na hribcku pri cerkvi Matere božje v strašljivih zubljih je znova vzplamtel proti nebu. Naznanjal je ujmo, vdor Osmanov. Na vrancih so pretili. S steklimi ocmi so prodirali cez pokrajino Kranjsko. Vse pred seboj zlocesto pomorili. Iztrgali mlade za janicarje, sužnje. Izropali vse po deželi tuji in osvajali, v Alahovem imenu. Kjer so privrele ledene vode Iške izpod rdecih pecin, tod žene so se vdajale smrti, skakale v brezno. Rajši kot v suženjstvo. V imenu ljubljene zemlje, svobode. Še danes tam stoji selo, Krvava Pec. Herbard Turjaški pri Budackem ni zmogel te noci zaspati. Sanje morece ocem niso pustile miru. Bil je na celu borim tisoc vojšcakom. Desetkrat manjši vojski od nasprotnikov Otomanov. Prilike za zmago ni bilo. A braniti ljubljene ljudi do zadnjega je cast. Poslednja moc se je prelivala skozi njegove žile. Domorodna ceta je bila že ob svitu obkoljena, popolnoma. Nadnje so se zgrnile razjarjene legije Ferhada, paše. Grenka novica v gradu, vzklik groze in joka. Grofica je izgubila ujetega sina, Volka. Ogromno odkupnino sovražnik je terjal. Zala je novcice po celi Kranjski zbrala. V zameno zanje je dobila nagaceno glavo ljubljenega. In ob njej še Višnjegorskega grofa, zaveznika. Zlata mošeja v Banja Luki za vse goldinarje dolgo je stala. Do zadnje vojne, ko v imenu svetega je tekla žalostna, bratomorna kri. Postavljena cerkev je druga. Zrušena zopet. In mošeja, obnovljena. Cemu in komu?! Vajkard Turjaški, Herbardov brat, je zatem grašcino prevzel. Kjer je Dalmatin v skrivnem predelu dvora, v ozki kamri, prevajal Biblijo. Zavedal se je pomena jezika, Abecednika. Zadnji potomec šušemberske veje, umrlega Vuka Engelberga Turjaškega in Ane Lambergar sin, Andrej Turjaški, je rano sirota. Vzljubil ga je in posvojil Vajkard Turjaški. Ga pod svojim plašcem vzgajal, dušo negoval. Klesal duha je ob odlicni ucenosti Steinerja, Trubarja pajdaša. Izgnanega iz Leibacha. Uril naprej se je še v tujini, strategij in vešcine vojaške. Izbran bil je, da ime rodbine Auerspergov in Krajinske zemlje ohrani … Zbrali so se vdani podaniki. Deset tisoc je vojšcakov bilo. Nemških, hrvaških in slovenskih korenin. TROBLA UMETNOST | POEZIJA 59 Bitka pri Sisku se urno je bližala! Že se angelom je in Alahu nasprotna vojska izrocala. Hasan paša prodiral je globoko. Po Dunaju ga gnala obsedena je sla. S številcno vojsko, s steklim pogledom v zubljih, hrepenecih po zmagi. Stremel je po tujem prostranstvu. V imenu božjem je vzklikal mašcevanje. Podžigal legijo, desetero vecglavo. Odlocilno se jutro je svitalo ... med sotocji Save, Kolpe, deroce Odre. Vitez Ravbar je prvi, ki poveljniku zvesto ravbarsko poda, Andreju Turjaškemu, da zajezdi v mocvirje rek. Nad Hasana Predojevica, hordo osmansko! Se izpolnila je prerokba muslimanskega svecenika: Alah ni bil vec na njihovi strani. Tekle so reke in solze velicastne zmage! Zavita v skrivnost je Andreja Turjaškega nenadna smrt med slavjem v Karlovcu. Za vecno v zvezde zapisanega kranjskega Ahila. Levov pogumnih in orlov, ki letijo visoko v Valvasorjevih mislih. Zatonile so zastave in cas vojne krajine. Za hipec se razlegel je spokoj miru svobodnih žarkov. Srce Hanna potomca se zaljubilo je nesmrtno v deklico nižjega stanu. Zagorelo v prepovedani ljubezni. Hann zato je bil zgodaj v vojsko poslan. Komaj sedemnajst let star. Padel je cez šest let s spominom na ljubljeno dekle. Naj se shrani za njim plemenito srce. Da bo lahko koncno na zemlji blizu nje. Užilo mir … Resnicno se vse doslej ohranja relikvija. V steklu spominja skrbne radostne ljudi. Da šteje edino ohranjena kultura cutecih duš. Pogum cujecih mož in žena. Vera v ljubezen hraniteljev srca v pentlji. Cerkvica nekdaj Matere božje se danes Sveti Ahac imenuje. Ker na dan zmage zavetnik goduje, tedaj zadoni zven zvona. Odmeva z idilicnega grica vsako obletje. Znova opominja, kakšen zaklad se pod njim skriva. Naznanja, da pomnil bi clovek o resnicnih domoljubnih. Prve misli ljubezni so resnicno bogastvo. Je dom. Opominja:lahko je tam, kjer prebiva mir. Kjer živijo levjesrcni ljudje. Maja Jana Centa 60 RAZVEDRILO TROBLA NAGRADNA KRIŽANKA foto: Gregor Tomšic foto: Boštjan Podlogar SESTAVIL ANDREJ PRAZNIK CLOVEK, KI PRI­DELUJE HMELJ PROSTOR­NINA POSODE V LITRIH PISATE­LJICA PEROCI BENO LAPAJNE ZACIMBNA RASTLINA S STROKI DRŽAVNA BLA­GAJNA GIUSEPPE VERDI ZIMSKO VRHNJE OBLACILO CLOVEK, KI SE ODREKA UŽITKOM GLAVNO MESTO SAVDSKE ARABIJE BOGOMIR MAGAJNA PRVOTNI PREBIVA­LEC AV­STRALIJE GOVOR­NIŠTVO AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA NASELJE SZ. OD VELIKIH LAŠC VRTNA RASTLINA ZA KOMPOT AMERIŠKI SKLA­DATELJ (GLENN) TEMPELJ V EGIPTU ŽLAHTNI PLIN (Rn) SEDMA CRKA GRŠKEGA ALFABETA PREBIVAL. SARDINIJE PEVEC PESTNER ENOTA, HERC LUKA RUPNIK MESTO V AFGANIST. STARI OCE SKUPINA KOBILIC GL. MESTO ZAMBIJE VELIK KOS DEBLA NAUK (STAR.) SLOV. DU­HOVNIK IN PISATELJ (JANEZ) ZLAT KOVANEC STARA VRSTA PŠENICE MILIJON MILIJONOV JED MREŽASTI OKRAS NA PERILU GRAD JV. OD PTUJA STRANSKI DEL MEDENICE VZMET­NICA TINA JAKOVINA VODITELJ ZASTEK­LJEN PRO­STOR ZA RASTLINE URADNI RAZGLAS TROBLA SLOV. PISATELJ (VLADIMIR, ALAMUT) ZATO­CIŠCE ADOLF (KRAJŠE) GL. MESTO AVSTRIJE NASPROT. DOBICKA MESTO V ITALIJI SMUCAR­KA BOKAL ODRASEL SAMEC GOVEDA DIRKALNI AVTO ITALIJAN. FILOZOF (GIOR­DANO) KRSTA VASILIJ ŽBOGAR GL. MESTO TIBETA OKRASNA GRMI­CASTA RASTLINA ŽELATINA IZ MOR­SKIH ALG MLAKA MOST ZA PEŠCE RISANKA: … IN JERRY GRM (TRD LES) RENE GOSCINNY SMUCAR­KA (META) NASELJE SV. OD ŽIROV VRSTA, LINIJA VEZIVO MORSKA RIBA NASELJE JZ. OD RA­DENCEV RUKANJE KALCIJ CRT SNOJ KRANJ KRAJŠE BIVANJE PRI PRIJA­TELJIH USLUŽ­BENEC VECJI POLŽ BREZ HIŠICE ANDREJ RUBLJOV ZAMETEK Nagrajenka iz Troble št. 4 Urša Indihar. Nagradni bon bo prejela po pošti. CESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce, ali ga oddajte v tajništvu obcine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 13. oktobra 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 6. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. PROTIALKOHOLNI CAJ Piše inženir dr. Alfonz Brusek, dipl. ing. Ph.D., MsC. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika Alkohol in njegova zloraba v Centralni Ameriki predstavlja velik problem. Res je, da drugje po svetu ni kaj dosti bolje, ra-zen morda v državah, kjer vlada strogi is-lamski režim in te, ce ti najdejo steklenico tequile, obglavijo. Zloraba alkohola, kar lahko razumemo tudi kot pijancevanje, ima mnogo nezaželenih posledic, ki lahko vodijo v smrt. Pri nas v Kostariki je alkohol velik problem v prometni varnosti, kot tudi v socialno družbeni sferi, saj se pogosti dogodki z alkoholom obcasno koncajo s smrtjo. Klasicni napori države preko strož­jih predpisov in represije, da bi se tako ali drugace omejilo podrocje zlorabe alko­hola, ni obrodilo debelih sadov. Zato so se državni uslužbenci v nekem segmentu odlocili, da s ciljanimi razpisi s financnim ucinkom stimulirajo razlicne institucije, da bi razvile nove inovativne pristope k reše­vanju in preprecevanju zlorabe alkohola. Na razpis smo se uspešno prijavili tudi na našem inštitutu, ko smo kandidirali s pro-jektom, v katerem smo raziskovali, kako bi z uporabo dolocenih zdravilnih zeli lahko zmanjšali vplive alkohola na živcni sistem cloveka in s tem posredno na neželene dogodke, ki jih povzrocajo pijani ljudje. Alkohol, v kemicnem pogledu govorimo o etanolu (C2H5OH), je že dolgo poznana opojna snov in se jo relativno enostavno proizvede. V procesu fermentacije nastaja iz sladkorjev, kar seveda naredijo kvasov­ke, ce so v substratu prisotne. Razlicni fer-mentirani produkti se po tem uživajo ne­posredno ali pa se koncentracija alkohola poveca z njihovo destilacijo. Alkohol je že tisocletja poznan kot rekreativna droga, ki povzroca zasvojenost. Ob vsem je kruto dejstvo, da so v poskusih na podganah enostavno povzrocili alkoholno zasvoje­nost v obliki, kot jo poznamo pri cloveku. Kakšno moc ima alkohol, govori zanimivo opazovanje, da ga za spreminjanje po-cutja ne uporablja samo clovek temvec tudi živali v naravi. Poznan je fenomen, ko živali nacrtno uživajo fermentirane sadeže pod drevesi, kar jim vec kot oci­tno spremeni razpoloženje in predvsem obnašanje. Tako se na primer v Afriki v casu zorenja odpadlih plodov kruhov-ca po fermentaciji pod drevesom z njimi opijanjajo opice, sloni ali zebre. Vedenje ponavljajo, dokler so na voljo fermentirani plodovi, ki vsebujejo alkohol, kar napelju­je na dejstvo, da se živali v pijanem sta­nju vseeno pocutijo ugodno. Alkohol se po zaužitju resorbira prakticno skozi vso sluznico prebavnega trakta, pri cemer je resorpcija odvisna od doze in koncentra­cije ter seveda od prekrvavljenosti sluzni­ce, napolnjenosti prebavil in intenzivnosti crevesnih kontrakcij (gibanja crevesja). Presnavljanje alkohola se v najvecji meri izvaja v jetrih, kjer se v vec stopnjah s po­mocjo encimov oksidira do ocetne kisline; od tu naprej produkti vstopajo v energet-ski cikel telesa. Preostali alkohol iz telesa izlocimo z urinom, znojem in seveda z iz­dihanim zrakom. Prav slednji nacin omo­goca hitro dolocanje alkohola v telesu, kar je tudi ena od metod za preverjanje alko­holiziranosti. Alkohol v telesu deluje na centralni živcni sistem (CNS) in prizadene nekatere nevrološke in fiziološke funkcije. Podaljšan reakcijski cas, slaba koordinaci­ja slabši vid in sluh ter prizadeta mental-na sposobnost so tiste glavne posledice prizadetosti CNS, ki so vzrok za prometne in druge nesrece neodgovornih ljudi. In prav to nam je bilo raziskovalno vodilo, kako prepreciti te posledice s pomocjo zdravilnih zeli, ki imajo natancno poznano farmakološko delovanje v telesu. Glede na poznane znacilnosti zdravilnih rastlin smo sestavili vec receptur za poparke in caje, ki bi potencialno pozitivno vplival na metabolizem alkohola, njegovo resorpcijo ali da bi zmanjševal ucinke alkohola na CNS. Recepture za poparke in caje smo preverjali na prostovoljcih, ki so pripravke v predposkusu morali pod kontroliranimi pogoji popiti in potem smo jih spremljali pri njihovem obicajnem nocnem življenju in popivanju. Kot najbolj ucinkovita me-šanica za pripravo protialkoholnega caja se je po koncanem predposkusu izkazala mešanica iz utežno enakih deležev suhih rastlin Silybum marianum, Centaurium erythraea, Plantago psyllium, Rheum palmatumm, Viburnum opulus, Cassia senna, Rhamnus cathartica, Althaea offi­cinalis in Smallanthus sonchifolius (latin-ska imena so univerzalno poimenovanje). Za pripravo caja smo uporabili 100 g ra­stlinske mešanice, ki se jo doda v 1000 ml hladne vode in nato segreje do vretja ter pusti stati pol ure. Osredni poskus, ki je trajal 2 leti, je vkljuceval 1480 oseb mo-škega in ženskega spola, razlicnih starosti – kot poskusna skupina ter po številu in sestavi primerljiva kontrolna skupina. V poskusni skupini se je pokazalo, da je pit-je caja povzrocilo 85 % manjšo pijanost, ce so osebe popile 40 minut pred pricet­kom popivanja 6 ml caja na kilogram te­lesne mase. Ce so osebe v poskusu med popivanjem zaužile enako kolicino caja in po tem nadaljevale pivske rituale, pa se je pokazalo, da se je pijanost zmanjšala za 63 %. Kontrolna skupina je ob enakih pogojih alkoholnih ritualov pila kolicinsko enako caj iz Hibiscus rosa-sinensis, kjer se je izkazala pricakovana 98 % pijanost. V poskusu smo pri osebah vpliv alkohola preverjali s fizicnim preskusom ameriške­ga cestnoprometnega standarda, kolicino alkohola v izdihanem zraku pa s klasicnim etilometrom. Rezultati so bili objavljeni v znanstvenih revijah s podrocja fiziologije. Veliko bolj pomembno pa je, da so bili re-zultati dobro sprejeti v širši družbi in šte­vilni obiskovalci pivskih pubov uporabljajo opisani nacin zmanjševanja alkoholizira­nosti tudi zato, ker so se protialkoholni caji pojavili na listi redne ponudbe pubov, kot tudi trgovin s prehranskimi dopolnili, ki so v naši regiji zelo popularne. Zaradi pozitiv­nih ucinkov protialkoholnega caja, je bila naša raziskovalna skupina za dosežke v dobro obce družbe v letošnjem marcu na­grajena z državnim odlikovanjem Nitmalo Moralesa, poimenovanim po poznanem kostariškem znanstveniku in umetniku. P.S.: Z veseljem seveda pricakujem odziv, tako vprašanja, komentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne edukativne prispevke skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev (ZILM). Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Preventivni pregledi BREDENT SKY implantati in posveti Nevidni ortodontski aparat Konzervativa INVISALIGN Protetika Ortopansko slikanje zob 25 let Adamiceva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter V NAŠI PONUDBI IMAMO: PVC okna in vrata ALU okna in vrata Sencila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije, komarniki, tende, ... ) • Sekcijska in industrijska garažna vrata • Rolo garažna vrata • Okenska ALU polkna • Notranje in zunanje police • Strešna okna VELUX • Suhomontaža Knauf in Rigips • Avtomatska drsna vrata Info: 051 402 780 / www.pribaokna.si POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA oddate preko e-pošte trobla@velike­lasce.si ali v tajništvu Obcine Velike Lašce. Zahvali lahko priložite fotografijo; besedilo naj bo v obsegu do 600 znakov s presledki. Cena objave znaša 16 EUR + DDV. Uredništvo zapustil nas je BOŽO KOVACIC Na zacetku julija nas je zapustil Božo Kovacic. Ponovno se je pokazalo, kako minljivo je življenje. Še vecer pred usodno prometno nesreco smo sedeli skupaj na Turjaku in premlevali vsakdanje stvari, seveda najvec o lokostrelstvu in tekmi, ki smo jo pripravljali. Bil je poln idej in priporocil, saj je vedno želel vse izpeljati popolno. In naslednji dan konec, izvedeli smo novico o tragicni nesreci … Poleg vseh aktivnosti, ki jih ni bilo malo, je bilo lokostrelstvo pri Božu zapisano prav na posebnem mestu. Temu športu je posvetil vec kot dvajset let. Bil je ustanovni clan Lokostrelskega kluba Turjak. V klubu je opravljal mnogo nalog, bil je dolgoletni tajnik in kasneje predsednik. Kdo se ga ne spomni, kako je redno hodil po naših vadbenih progah okrog turjaškega gradu in po progi okrog bajerja … Videl je stvari, ki jih drugi nismo. Redno je vzdrževal in druge opozarjal na naprave, ki jih je bilo potrebno popraviti. In tekmovanja – dokler mu je zdravje dovoljevalo, je skoraj ni bilo tekme, ki se je ne bi udeležil. Vedno je bil tekmovalno uspešen; redko se je vrnil domov brez medalje. Bil je tudi odlicen organizator tekem in prav ponosen je bil, ko so prihajale pohvale tako s strani drugih klubov, tekmovalcev in tudi sodnikov. Še v zadnjem casu, ko je bil nekoliko slabšega zdravja, je prišel k bajerju in izstrelil nekaj pušcic; še vedno je upal, da se bo lahko udeležil kakšne dvoranske tekme. Veliko casa je vložil v delo z mladimi oz. novimi clani. Svoje bogato znanje je vedno rad posredoval kolegom; nikoli mu ni bilo težko razlagati stvari ponovno in ponovno, toliko casa, da je bil zadovoljen. Tudi zaradi Boža je naš klub postal in ostal eden najboljših v Sloveniji, tako s tekmovalnega kot tudi organizacijskega vidika. Vse to in še vec je bil Božo … Lokostrelski klub Turjak TROBLA ZAHVALE 67 Tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! (Ivan Cankar) BOŽOTU v slovo V mesecu juliju je tragicno preminil naš ustanovni clan Božo Kovacic. Bil je prevzemnik vseh ustanovnih nalog. Kot poznavalec družbenega sistema je bil zelo ozavešcen in imel zasluge v vseh društvih v našem okolišu. Bil je oseba, z vedno prijaznim odzivom. Ohranili ga bomo v lepem spominu. TD Turjak zahvala Tiho se je poslovil naš dragi mož, oce, brat, tast in stari oce IVAN KAPLAN iz Malega Osolnika pri Turjaku. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vašcanom za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece ter svete maše. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju zdravstvene postaje Velike Lašce, dr. Dražeticevi, dr. Starcevi in sestri Martini. Zahvala tudi pogrebni službi Zakrajšek in pevcem za lepo petje. In na koncu še zahvala gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoci vsi njegovi zahvala Od nas je tiho odšla draga mama, babica in prababica JOŽEFA PERME, Grudnova Pepca s Sloke Gore (5. 2. 1926 - 7. 7. 2021). Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, pevcem in pogrebni službi Zakrajšek, župniku za besede slovesa, vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja, darovali svece in svete maše. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju, dr. Milenki Starc Vidrih in patronažnim sestram Martini in Petri. Žalujoci vsi njeni Dan jasni, dan oblacni v noci mine, srce veselo, in bolnó, trpece vpokójle bodo groba globocine. (dr. France Prešeren) zahvala Ob boleci izgubi dragega moža, oceta in ata JOŽEFA ŠIRAJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste se ga tako ali drugace spomnili in nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, svece in maše ter izrecene besede tolažbe. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu, pogrebni službi Zakrajšek ter gasilcem PGD Veliki Osolnik, ki so ga pospremili na zadnji zemeljski poti. Žalujoci domaci SEPTEMBER/OKTOBER 2021 SOBOTA, 18. SEPTEMBER, 2. OKTOBER, 16. OKTOBER, 30. OKTOBER, od 8. do 11. ure, Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašce VELIKOLAŠKA TRŽNICA Vabljeni!Ce si še kdo želi prodajati na naši tržnici, lahko to sporoci na elektronski naslov obcina@velike-lasce.si ali na telefonsko številko 01 7810 370. TOREK, 21. SEPTEMBER, ob 16. uri Velike Lašce, izpred Glasbene šole SPREHOD PO VELIKIH LAŠCAH OB SVETOVNEM DNEVU DEMENCE (DU Velike Lašce) SOBOTA, 25. SEPTEMBER, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašce PRIREDITEV OB 190. OBLETNICI ROJSTVA FRANA LEVSTIKA Prireditev poteka v sklopu projekta Dnevi evropske kulturne dedišcine 2021 (Cebelarsko društvo Velike Lašce, KUD Primož Trubar in Obcina Velike Lašce) PETEK, 1. OKTOBER, ob 17. uri Levstikov dom, Velike Lašce PREDSTAVITEV PROJEKTA SPREHOD SKOZI NAŠE KRAJE IN ODPRTJE RAZSTAVE VELIKE LAŠCE SKOZI OBRTI IN DEJAVNOSTI (Obcina Velike Lašce) Zaradi negotove situacije v zvezi s koronavirusom lahko pride do odpovedi posameznih dogodkov in programov. Spremljajte aktualne informacije na spletni strani Obcine Velike Lašce – KOLEDAR DOGODKOV in na Obcina Velike Lašce. Vsi dogodki potekajo v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ (PCT pogoj).