Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 27. JULIJA 1961 Leto XIII. —Štev. 29 Cena 15 din SLOVENIJA JE SLAVILA DVAJSETO OBLETNICO ZMAGOVITEGA ZGODOVINSKEGA PRERAJANJA, SLAVILA PONOSNO IN VELIČASTNO KOT ŠE NIKOLI V SVOJI ZGODOVINI. NAROD, KI SO GA POVEDLI V BOJ PRVI REVOLUCIONARNI STRELI NJEGOVIH NAJBOLJŠIH SINOV PRED DVAJSETIMI LETI, NAROD OSVOBOJEN VSEH OKOV SUŽENJSTVA, NAROD, KI Sl KRČEVITO UTIRA POT V NOVO ŽIVLJENJE, V NOVO DRUŽBENO STVARNOST JE OB TEJ VELIKI OBLETNICI VELIČASTNO PRAZNOVAL. SLAVIL JE SVOJ DAN V PRAZNIČNI LJUBLJANI, PONOSNI IN JUNAŠKI ZIBELKI NAŠEGA REVOLUCIONARNEGA BOJA. ČEZ DVE STO PETDESET TISOČ NASMEJANIH, SREČNIH OBRAZOV IZ VSEH KRAJEV NAŠE DOMOVINE SE JE STRNILO PRED SVEČANO TRIBUNO S KATERE JE PC GLASOVIH FANFAR VSEJ OSVOBOJENI DOMOVINI SPREGOVORIL PRVI KOMANDANT NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV SLOVENIJE, PODPREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE FRANC LESKOŠEK-LUKA TER MED DRUGIM DEJAL: Ljubljana, 21. julija — Večera, kakršen je bil danes Ljubljančani zlepa ne pomnijo. Po večtedenskih pripravah je dobilo naše republiško središče veličastno praznično podobo. Nebroj zastav in zastavic je vihralo nad ulicami, zelenje in cvetje je polnilo sleherno okence. Po sprejemu partizanskih patrulj« ki je bilo že dopoldne na Urhu, so se začele iz vseh strani zgrinjati v Ljubljano velike množice ljudi. Iz vseh krajev so prihajali posebni vlaki in avtobusi, mnogi pa so se pripeljali s kamioni in osebnimi avtomobili. Že dopoldne je dopotovalo v Ljubljano več deset tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije, popoldne pa je to število vse hitreje naraščalo. Ljudje so vrveli po ulicah, da so morali varnostni organi že zgodaj ukiniti ves promet skozi mesto. Že okrog petnajste ure pa so se začele zgrinjati prve množice ljudi proti zborovalnemu prostoru v Tivoliju. Naval proti slavnostni tribuni se je čedalje bolj stopnjeval. Pri železniškem prehodu je bilo premalo prostora, zato so mnogi plezali kar čez ograje, samo da bi bili pravočasno na zborovanju. Nekaj po dvajseti uri je bilo v Tivoliju že blizu 250 tisoč ljudi po cestah pa so znova prihajali novi. Nekaj jih je bilo tudi iz sosednjih republik, predvsem iz Hrvatske. Zborovalni prostor je bil docela poln. Tudi tribuna za goste — predstavnike gospodarskih in družbenih organizacij je bila polna. Pred to tribuno pa so bili naši najvišji predstavniki oblasti in političnih forumov, med drugimi tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije tovarišica Vida Tomšič. Ob dvajsetih trideset so fanfare naznanile začetek slavnostnega zborovanja. Po pozdravnem govoru sekretarja OK ZKS Ljubljana tovariša Franca Popita se je povzpel na slavnostno tribuno prvi komandant NOV in PO Slovenije tovariš Franc Leskošek-Luka. Po končanem govoru tovariša Leskoška so okrog 21.30 iz petih mest začele v presledkih švigati visoko nad zborovalni prostor neštete raznobarvne rakete, ki so se visoko v zraku razpršile v iskre drobhe ko rosa in se vsule v pramenih proti tlom. Ljudstvo je bilo navdušeno. Zaslišala se je brigadirska pesem in prvi so zarajali brigadirji. Skoraj polurni ognjemet je 'ugasnil, nad Tivoljem pa se je valil škrlatno rdeč dim. Rajanje se je šele začelo, ko so se na tribuni pojavili Bojan Adamič s svojim orkestrom ter številni solisti. Rajanje v Tivoliju se je nadaljevalo do zore, ko so se ljudje začeli poslavljati. Kolone avtomobilov so izginjale. PONOSNI NA ZGODOVINSKI DAN Tovarišice in tovariši! Danes praznujemo v osvobojeni in socialistični domovini pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in ustvaritelja naše socialistične domovine tovariša Tita 20-letnico tistega za slovenski narod tako slavnega in pomembnega dne, ko je slovensko delovno ljudstvo začelo oboroženo vstajo, boj za osvoboditev od fašističnih okupatorjev, boj za to, da bo na svoji zemlji samo gospodar. Lahko smo ponosni na ta veliki zgodovinski in za slovenski narod tako odločilni dan, ker je ta dan slovenski narod stopil v borbo z ramo ob rami z drugimi jugoslovanskimi narodi, v revolucionarni boj za nacionalno in socialno osvoboditev, odločen in pripravljen na največje žrtve. Tovarišice in tovariši! Mnogi od vas se še spominjate, mnogi pa se ne morete spominjati, ker ste premladi, življenja v stari predvojni Jugoslaviji, ki je bila ječa narodov. V vladi so se često menjale reakcionarne stranke, ki so vodile vse protinarodno in pro- tidelavsko politiko. V Jugoslaviji je vladal strašen policijski režim. »Obznana«, šestoja-nuarska diktatura, glavnjača — to so bili simboli stare Jugoslavije. Leta in leta so ti protiljudski režimi izvajali brezobzirna in krvava nasilja nad delovnim ljudstvom, zatirali narode in narodne manjšine, istočasno pa dopuščali organizacijo nemškega Kulturbunda in odpirali vrata špijonom v armado in državni aparat in s tako politiko slabili obrambno moč države. Pod takimi pogoji je nastala Komunistična partija Jugoslavije — edina in odločna organizatorica boja delovnega ljudstva. V globoki ilegali, je pritegovala v svoje vrste najodločnejše in najpožrtvovalnejše borce. Pravilna politika Partije, herojski odpor in požrtvovalnost komunistov v boju z reakcionarno buržoazijo in diktaturo sta pokazala, da je v tej borbi zrastel nov lik revolucionarnega borca, ki je bil do kraja predan delavskemu razredu in svojemu narodu za zrnato pravične stvari. Ko so 6. aprila 1941 nemške, italijanske in druge fašistične horde napadle in okupirale Jugoslavijo, so narodi Jugoslavije doživeli najhujšo nesrečo. Slovenski narod je prišel pod oblast treh imperialistov; zasužnjen in razkosan, kakor še nikoli v zgodovini. Zgodilo se je to, pred čemer je že dolga leta svarila Komunistična partija. Na našo zemljo je stopila tujčeva imperialistična peta, ki so ji pripravili pot protiljudski režimi s svojo protiljudsko politiko, v kateri je sodelovala ves čas obstoja stare Jugoslavije tudi slovenska kapitalistična gospoda. Ta gospoda je pod vodstvom slovenskih klerikalcev in liberalcev leta in leta sodelovala pri pogubni protiljudski in protinarodni politiki in je bila sokriva nesreče, ki nas je doletela Iznenadni napad na Jugoslavijo, ki so ga fašisti izvršili brez napovedi vojne, je našel jugoslovansko vojsko, ki je bila znotraj zelo razkrojena, popolnoma nepri-pravljeno za obrambo, njena gene-ralieta pa ni bila niti sposobna, niti ni hotela braniti naših narodov pred fašističnim napadom, pustila jih je iztrebljanju, uničevanju in ubijanju. Generali in vlada pa so pobegnili v inozemstvo. Vodilne politične stranke, ki so se pred vojno menjale v vodstvu države in so bile krive take izdajalske politike svojih vlad, so se zaradi svojih razrednih interesov takoj udinjale okupatorju. Niti najmanj nišo mislile na odpor proti okupatorju, saj jim je bila usoda ljudstva vedno tuja. — Povesti narode v oboroženi odpor — to veliko in častno nalogo je mogla izvršiti samo Komunistična partija pod vodstvom to- variša Tita, ker je bila to ljudska partija, močno organizirana, utrjena, prekaljena v borbi in povezana z ljudskimi množicami v dolgoletni borbi s protiljudskimi režimi stare Jugoslavije, za delavske in narodne pravice. - Delavski razred je pod vodstvom KPJ stopil na čelo borbe narodov Jugoslavije za nacionalno in socialno osvoboditev. Že leta 1937 se je na pobudo CK KPJ organizirala samostojna Komunistična partija Slovenije s svojim Centralnim komitejem. Pomembno vlogo pri tem je odigral tovariš Kardelj, ki je v svojem teoretičnem in praktičnem revolucionarnem delu utemeljil usodno povezanost teženj slovenskega naroda z revolucionarnim bojem delavskega razreda. Tako se je Komunistična partija zavestno pripravljala na odločilni spopad in zbirala okoli sebe vse progresivne sile. Zato je bila tudi edino ona sposobna, da v najtežjih dneh popolnega vojaškega in političnega kaosa nastopi ne samo z izdelanim programom, ampak tudi z organizacijo, ki ji ni mogla do živega niti OVRA niti Gestapo, to se pravi fašistična policija, dolga leta šolana v boju proti revolucionarnim gibanjem v Italiji in Nemčiji, kot tudi v drugih deželah okupirane Evrope. Komunistična partija Slovenije je uspela le nekaj tednov po okupaciji dati svojim zvezam z naprednimi silami slovenskega naroda organizacijsko obliko v znameniti Osvobodilni fronti slovenskega naroda, katere dvajsetletnico smo praznovali 27. aprila. In v najtežjem in najusodnejšem trenutku v življenju slovenskega nraoda je Komunistična partija in Osvobodilna fronta boj za življenjski obstoj povezala z bojem za nacionalno in socialno revolucijo, za demokratično ljudsko oblast in iz naroda hlapcev so vstali junaki, ki so smelo in neuklonljivo bili pravični boj. Ko sta Centralni komite Komunistične partije in tovariš Tito v svojem proglasu pozvala vse narode Jugoslavije v oboroženo borbo proti okupatorju, so se temu pozivu odzvali vsi narodi Jugoslavije. Mesec julij 1941. leta je pomenil začetek končnega boja za novo svobodno Jugoslavijo. Ko je stara jugoslovanska vojska po izdajstvu tako nečastno skrahirala, so fašisti Slovenijo razdelili v tri okupacijske cone: Gorenjska in Štajerska je pripadla pod nemško okupacijo, Ljubljana in Dolenjska pod italijansko, Prekmurje pa pod madžarsko okupacijo. Franc Leskošek-Luka med ■ govorom POMEMBEN DOPRINOS KMETIJSTVU V Vidmu ob Ščavnici so v soboto in nedeljo slovesno proslavili 20-letnico naše ljudske revolucije. Svečanost so začeli v soboto zvečer z akademijo. Na nedeljski proslavi je govoril zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, mladinski pevski zbor Manka Golarja iz Gornje Radgone pa je zapel nekaj pesmi. Proslave sta se med ostalimi gosti udeležila tudi predsednik ObLO Gornja Radgona Branko Zadravec in glavni direktor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije inž. Vekoslav Korošec. Nedeljsko proslavo pri Vidmu ob Ščavnici so povezali z odkritjem spominske plošče na velikem spomeniku dvanajstim talcem ki so bili ustreljeni v blaguškem gozdu 3. aprila 1945. Istočasno so odkrili tudi dolinsko pregrado. Spomenik je postavljen na nasipu pregrade. Pred spomenikom je imel slavnostni govor član Občinskega odbora Socialistične zveze Gornja Radgona' Milan Klemenčič, spomenik in pregrado pa je odkril glavni direktor ELES inž. Vekoslav Korošec. Po odkritju so posamezni predstavniki kolektivov in raznih organizacij položili pred spomenik vence, nakar je zapel še mladinski pevski zbor iz Gornje Radgone. Dolinska pregrada na Blaguškem potoku, ki je ustvarila umetno jezero, bo 'precej prispevala h' gospodarskemu in splošnemu razvoju tamkajšnjih krajev. Jezero je dolgo nad 800 m, široko od 100 do 200 m in globoko do 8 m. Vsa dela so bila napravljena v kratkem času, stala pa so okrog 20 milijonov dinarjev V LJUBLJANI SK0RAJ 5000 LJUDI Na proslavi v Ljubljani’ je bilo znatno več udeležencev iz Pomurja, kot je bilo pričakovati po predhodnih prijavah. Tako je na primer samo z vlakom odpotovalo čez 1000 ljudi več kot je bilo prej prijavljenih, kar je pa imelo posledico, da je bilo potovanje manj Ugodno in da je v prvem in tudi v drugem vlaku moralo precej ljudi stati. Proslave 22. julija v Pomurju MURSKA SOBOTA Komisiji za proslavo 20. obletnice revolucije pri okrajnem in občinskem odboru Socialistične zveze sta v četrtek, 20. julija priredili svečano akademijo, na kateri je govoril tov.’ Rudi Rapl, predsednik ObO SZDL, kulturni program pa so izvajali orkester in solisti varaždinskega gledališča »Avgust Cesarec. Kvalitetni program je privabil v veliko dvorano soboškega kina okrog 600 prebivalcev mesta in okolice. Pripomniti velja, da je prirediteljem uspelo doslej že običajni in nekoliko togi spored podobnih svečanih prireditev zelo popestriti. GORNJA RADGONA V soboto, na Dan vstaje slovenskega naroda je občinski odbor ZB priredil v Gornji Radgoni srečanje partizanskih borcev, ki je bilo posvečeno temu našemu narodnemu prazniku. Na srečanju se je zbralo okrog 40 borcev in aktivistov NOB. Zveza borcev je tudi v ostalih krajih priredila proslave, zlasti uspelo v Radencih in sicer skupno s krajevne organizacijo SZDL. LENDAVA Na Dan vstaje slovenskega naroda je prebivalce Lendave s partizansko borbeno pesmijo zbudila godba na pihala DPD »Svoboda«, ki je nato v središču mesta priredila še več kot uro trajajoč promenadni kon- cert. Izredno slabo vreme v soboto in nedeljo pa je onemogočilo večjo proslavo v Pince vasi, kjer bi se zbrali prebivalci iz celotnega vzhodnega dela občine. Zato je bila prireditev z obširnim kulturnim sporedom preložena na nedeljo,. 30. julija. Med udeleženci proslave je bil poleg drugih tudi M. Marinko Na čelo boja je stopila Partija Takoj po okupaciji se je začelo mučenje in preganjanje slovenskih ljudi, odpuščanje iz služb, zapiranje tovarn, brezobzirne rekvizicije, ropanje narodnega premoženja, oderuška zamenjava denarja za marke in lire, naraščajoče pomanjkanje življenjskih potrebščin, začetek brezobzirnega in barbarskega raznarodovanja slovenskega naroda — to so bili prvi začetki divjanja imperialističnih barbarov in fašističnih osvajalcev nad slovenskim narodom. Prav poseben načrt pa je imel za zasedeno ozemlje Hitler. Ko so Hitlerjeve horde zasedle te naše kraje, je bila njihova namera popolnoma iztrebiti slovenski narod, in napraviti našo deželo popolnoma nemško. Hitlerjev ukaz: »»Napravite mi spodnjo Štajersko in Gorenjsko nemško, kakor je ostala Štajerska.-« Usodo Slovencev sta brutalno izvajala Hitlerjeva pomagača Uberreiter in Kutschera. Uberreiter in Kutschera sta tudi napravila smernice za izselitev Slovencev. Toda uspeh teh zločinskih nakan jim je preprečil naš osvobodilni boj. Isti dan, ko so Hitlerjeve horde napadle Sovjetsko zvezo, da bi uničile največjo nado in glavno oporo vseh tistih, ki so se borili za svobodo in neodvisnost, je Centralni komite Komunistične partije Slovenije obravna- val nastali položaj in v duhu v naprej določene linije Centralnega komiteja Komunistične pratije Jugoslavije — ustanovil Glavno poveljstvo narodnoosvobodilnih partizanskih odredov, pozval ves slo-venksi narod na oborožen odpor in v borbo za osvoboditev s tem, da ne položi orožja iz rok poprej, dokler ne bodo fašistični tlačitelji popolnoma razbiti in uničeni, dokler ne bo osvobojena zadnja ped slovenske zemlje od Jadranskega morja do severnih predelov, od Koroško do Sotle, dokler ne bodo osvobojeni vsi narodi Jugoslavije, dokler ne bo osvobojen svet strahotne more kriminalnih zločincev v Berlinu in Rimu. Intenzivnost naše oborožene vstaje je bilo v veliki meri odvisna od objektivnih in subjektivnih činiteljev. Med činitelji, ki so ugodno vplivali na začetek in razmah oborožene vstaje proti okupatorju, je bila — moramo takoj ugotoviti — borbena pripravljenost in sposobnost Komunistične partije, ki je takoj pozvala vse svoje člane v prve linije borbe, ki je dala pobudo za ustanovitev OF in je organizirala slovenski narod v enotno vsenarodno množično borbeno gibanje. Odločilna je bila dalje okoliščina, da se je oborožen odpor v Sloveniji začel v okviru načrta, ki ga je zidelal Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita, to se pravi, da je bila oborožena vstaja v Sloveniji del skupne jugoslovanske fronte in to od začetnih priprav do nastopa in v vsem nadaljnjem razvoju. Tako razpad stare jugoslovanske vojske v Sloveniji ni pomenil tudi propada oboroženih sil, saj so tisto orožje, ki ga je vojska odmetavala, naši ljudje pod organiziranim vplivom Komunistične pratije Slovenije kljub sovražnikovim grožnjam skrivali na tisoč krajih in seveda na tisoč načinov. Z njim se niso oboroževale le prve partizanske čete v letu 1941., temveč tudi (Nadaljevanje na 2. strani) VREMENSKA NAPOVED za čas od 27. julija do 6. avg. Okrog 28. julija dvodnevno izboljšanje vremena, drugače bo do 1. avgusta prevladovalo deževno in hladno vreme. Po 1. avgustu izboljšanje vremena, le okrog 5. avgusta krajevne nevihte. Komunisti so častno izpolnjevati svoje naloge (Nadaljevanje s 1. strani) bataljoni in odredi v letu 1942. Ob aprilskem zlomu se je omajal in dezorganiziral ves stari oblastni aparat, zlasti še policijski in sodnijski, tako da se okupator ni mogel okoristiti in se opreti na njega. Med činitelji, ki so neugodno vplivali na začetek in razmah oborožene vstaje v Sloveniji, je treba na prvem mestu omeniti močne vplive hitlerjanske demogogije v Sloveniji. Hitlerjevci so imeli v Sloveniji močno organizirano peto kolono — takozvane kulturbundovce, ki so bili zelo aktivni, posebno na Štajerskem. — Partija je morala zato razkrinkavati petokolonaško tolmačenje pakta med Stalinom in Hitlerjem in odpirati ljudem oči v pogledu velikonemških imperialističnih načrtov. Tudi geografsko-strateški položaj je bil neugoden, saj je Slovenija glavno vozlišče srednje Evrope z Balkanom in okupator je na gosti mreži prometnih zvez mogel vsak čas uveljaviti svojo prednost v motorizaciji in organizirati hitre premike in koncentracijo svojih sil na vseh področjih. Slovensko ozemlje je zato pomenilo lc majhno manevrsko ozemlje in vsaka koncentracija partizanskih čet v prvem letu, je bila kmalu razbita. Neugodna je bila tudi razdelitev slovenskega ozemlja s starimi in novimi mejami na šest delov med tri okupatorje, ki so posamezne dele vključevali v svoj državni sistem. Zaradi goste naseljenosti slovenskega ozemlja, so imeli okupatorji tudi mnogo svojih dobro oboroženih in opremljenih posadk, katerih akcijska vrednost se je spričo dobrih prometnih zvez še stopnjevala. Taki so bili torej objektivni in subjektivni činitelji, ki so ugodno ali neugodno vplivali na intenzivnost oborožene vstaje slovenskega ljudstva in tudi na njene oblike. Pogoji za ustanovitev partizanskih čet in začetek oborožene vstaje in boja, so bili najugodnejši na Gorenjskem. Tu je imela Partija najmočnejšo osnovo. Nemške razmeroma šibke sile in hitlerjevska demagogija ni imela na Gorenjskem tako plodnih tal kakor pa na Štajerskem. Pod vodstvom Vojno revolucionarnega komiteja in vojnih komitejev za posamezna okrožja, je do konca julija 1941, že nastalo nekaj partizanskih čet, ki so bile v prvih mesecih osvobodilnega boja tesno povezane z Ljubljano. Vstaja, ki je bila določena za 22. julij, se je začela le v kamniškem okrožju. Pač pa sta bila v zahodnem delu Gorenjske že prve dni avgusta 1941 ustanovljena dva bataljona, katera so pa Nemci v kratkem času razbili; naldalje se je obdržal Kamniški bataljon. Na Štajerskem so bili pogoji za vstajo manj ugodni kot na Gorenjskem. Partija je bila šibkejša. Nemcem pa se je tu posrečilo po izdaji hitro uničiti večje število partijskih kadrov. Hitlerjevska demagogija je pa tu našla najbolj plodna tla in peta kolona je bila tu najmočnejša. Toda tudi na Štajerskem so komunisti v teh usodnih dneh častno izpolnili svojo nalogo in pod vodstvom Vojnega komiteja Komunistične partije Slovenije ustanovili nekaj partizanskih čet, med katerimi so bile najmočnejše Pohorska, Savinjska, Revirska, ki so se združile v Štajerski bataljon in Celjska četa, katero so pa Nemci razbili. Narodnoosvobodilno gibanje v Ljubljanski pokrajini, ki so jo zasedli Italijani, je imelo vsekakor veliko prednost pred drugimi pokrajinami, ker je bila Ljubljana središče osvobodilnega gibanja. Dala je zatočišče vsem osrednjim organom osvobodilnega gibanja, ilegalnim partijskim tiskarnam, ranjenim partizanom, zbirala hrano in opremo za partizanske čete. Do konca septembra 1. 1941 je bilo v Ljubljanski pokrajini ustanovljenih 15 čet, eno četo pa je Glavno poveljstvo poslalo v Slovensko Primorje. V vsej Sloveni- ji je bilo v tem času ustanovljenih preko 30 partizanskih čet. Toda narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda se v letu 1911 ni omejeval samo na partizanske čete, temveč je bil mnogo širši. Vojni komiteji so poleg partizanskih čet ustanavljali borbene udarne in sabotažne skupine. Člani Komunistične partije Slovenije, člani SKOJ in simpatizerji, v glavnem delavci in mladina, so bili prvi člani teh skupin. Tako je lilo v Sloveniji že leta 1941 nekaj sto borbenih in sabotažnih skupin, od tega okoli 150 samo v Ljubljani. Sabotaž in diverzantskih akcij pa je bilo 1941. leta toliko, da jih okupatorji niti niso moril vseh registrirati. Tako so sabotažne akcije zavzele takšen obseg, da so postale množična oblika revolucionarnega boja. V Sloveniji sta se v vstaji razvili še dve obliki boja, to je Narodna zaščita in Varnostno-obveščevalna služba. Narodna zaščita je bila ustanovljena, da bi branila slovensko ljudstvo pred vsakim okupatorskim nasiljem. Začela se je graditi predvsem na že obstoječih borbenih sabotažno-diverzantskih skupinah in drugih oblikah množičnega odpora proti okupatorju in se je razvila v potrebno in pomembno vojaško organizacijo, ki je postala poleg partizanskih enot drugi sestavni del slovenskih oboroženih sil. V istem času se je ustanovila Varnostno-obveščevalna služba. Njena osnovna naloga je bila zbiranje pomembnih vesti, pri čemer je razpredla tisočere niti in dobesedno zajela ne samo skoraj slehernega Ljubljančana, temveč je tudi prodrla v štab enajstega italijanskega armaanega zbora in v štab slovensko kontrarevolucije. Varnostno-obveščevalna služba je ob podpori Narodne zaščite napravila mnogo akcij, reševala je zaprte voditelje in borce narodnoosvobodilnega boja, plenila je arhive in propagandno gradivo kontrarevolucije, uničevala je njene tiskarne, streljala agente Gestapa in OVRE, ovaduhe, izdajalce itd. Po znanem posvetovanju Vrhovnega štaba v Stolicah pri Krupnju je prišlo v Sloveniji do večjih pa.tizanskih akcij, taico do napada Stajerskega bataljona na Šoštanj, do napada Krimskega bataljona na Lož in Bezuljak ter večjih akcij proti izseljevanju, ki ga je objavil šef nemške civilne uprave za Spodnjo Štajersko 20. oktobra 1941. Vojaški polet je bil spričo zgodnje in hude zime 1941 in spričo temeljnih okupatorskih reakcij na sleherno partizansko akcijo v Sloveniji precej omejen. — Sredi decembra je Glavni štab ustanovil drugi Štajerski bataljon in bataljon Ljube Šercerja. Na Gorenjskem je že bila največja razgibanost, kjer so v drugi polovici decembra 1941 dvignili v Bohinjskem in Jeseniškem kotu ter v Selški in Poljanski dolini vstajo, katere vrhunec je legendarna bitka Cankarjevega bataljona v Dražgošah od 9. do 12. januarja 1942, kjer je padlo ogromno sovražnih vojakov. Vstaja na Gorenjskem je imela daljnosežne posledice, saj je nacistom preprečila priključitev Gorenjske še nemškemu rajhu in zaustavila izselitev. Čeprav leto 1941 ni izpolnilo vseh upov tako na domačih kot na svetovnih bojiščih, pa je pokazalo, da sta narodnoosvobodilno. gibanje in njegova partizanska vojska nepremagljiva. Slovenska partizanska vojska je dokazala svojo življenjsko silo in svojo razvojno sposobnost, dokazala je, da hlapčevstvo ni več slovenska narodna lastnost. To se je posebno izrazilo v boju proti Mihajlovi-čevemu vplivu v Sloveniji, v boju s silami, ki so računale na vrnitev predaprilske Jugoslavije. Prav na Mihajlovičevem vprašanju se je pokazala čvrstina Osvobodilne fronte, ko je dokončno razkrinkala Mihajlovičevo agenturo v Osvobodilni fronti, Nagodetovo Staro pravdo, jo izključila iz svoje srede in z njo obračunala. Centralni komite in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet sta na osnovi analize vsega razvoja odločila sredi marca 1942, da se izvedeta načrt tovariša Tita iz leta 1941. Pomladanski operativni načrt Glavnega štaba je bil očistiti Gorenjsko, očistiti rudarske revirje, očistiti Kočevsko proti Ribnici in Beli krajini. Zato so bili ustanovljeni prva, druga in tretja grupa odredov iz Cankarjevega, Sercerjevega in Doleniskega bataljona ter dveh štajerskih bataljonov in iz stotin novih prostovoljcev, ki so se javljali iz vseh krajev, posebno pa še iz Ljubljane. Do julija 1942 smo imeli že deset odredov oziroma 33 bataljonov. Visoka morala in veliki herojzem partizanov v ofenzivi je omogočil osvoboditi precejšen del ozemlja, od Kolpe do Krima in od bivšo jugoslovansko-italijanske meje na zahodu čez predele Dolenjske do nemško-italijanske in ita-lijansko-hrvatske meje na vzhodu. To je pomenilo, da je bila italijanska okupacija ukinjena na dokajšnjem ozemlju in da je bilo gospodarsko in upravno življenje v več kot tretjini pokrajine popolnoma dezorganizirano. Zato so Italijani na. Kočevskem in Notranjskem proglasili izjemno stanje, začeli so utrjevati Ljubljano in pojačali teror: začeli so streljati talce, odvažati prebivalstvo v koncentracijska taborišča, požigati vasi in drugo. Osvoboditev velikega teritorija iz okupatorske oblasti je omogočila, da so na osnovi odloka izvršnega odbora Osvobodilne fronte vrsiie prve volitve narodnoosvobodilnih odborov, ki so postali osnovni organ revolucionarne slovenske oblasti — nova demokratična oblast. Naraščanje partizanskih bataljonov in odredov in veliki uspehi, ki so jih partizani dosegli, je okupatorja tako razburjal, da so začeli odkrito govoriti, da se partizanski obroč vedno bolj zapira okrog njih in da obstoji možnost, da bi jih naraščajoča aktivnost oboroženih band nazadnje tako oslabila, da bodo morali zapustiti ta teritorij. Na Gorenjskem je prva grupa odredov razvila take akcije, da so Nemci v svojem besu poleti 19-12 zažgali 11 vasi. Enako kot v Slovenili so diviali po vsej Jugoslaviji. Dežela, kjer so računali na varno zaledje za svoj pohod na ZSSR, se je izpre-menila v bojišče na vsakem kora-ku. Proti prvotnim načrtom so se morali odločiti, da vržejo na to področje večje vojaške sile. Nemci in Italijani so začeli v medsebojboinem sodelovanju sredi julija veliko ofenzivo na področju Slovenije, ki je trajala tri mesece in v kateri je nastopilo 80.000 sovražnih vojakov. Ta izredno huda ofenziva ni mogla uničiti slovenske partizanske vojske, čeprav je začasno zavzela svobodno ozemlje. — Strahotna so bila tudi nasilstva, ki jih je počenjala fašistična soldateska, kateri se je priključila še belogardistična svojat. Belogardizem se je kot organizirana sila pojavil pred veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 in so jo v glavnem vodili katoliški duhovniki. Ta kontrarevolucionarna banda, ki je izkoriščala vero v iz- dajalske namene in so bili njeni komandanti povečini katoliški duhovniki, je bila bolj krvoločna kot italijanski vojaki. Ustanovila in vodila jo je združena slovenska buržoazna klerofašistična reakcija s pomočjo italijanskih okupatorjev. Tudi oni so se zavedali, da se bije' poslednji boj za njihove privilegije, za njihove izkoriščevalske pozicije. Zarodki belogardistične organizacije segajo v leto 1941. Posamezne stranke, predvsem bivša Slovenska ljudska stranka z banom Natlačenom na čelu, ki so bile proti Osvobodilni fronti, so namreč ustanavljale svoje polvojaške organizacije za boj proti osvonodilnemu gibanju. Leta 1942 so se pa te skupine po navodilih emigrantske vlade v Londonu strnile v »Slovensko zvezo-«, ki jo je vodil major bivše jugoslovanske vojske Karel Novak. Klerofašistični predstavniki iz »Slovenske zveze« so sklenili tajni sporazum z Italijani o sodelovanju bele garde z italijansko vojsko v boju proti 'partizanom. Na proslavi v Ljubljani so bili tudi naši brigadirji NAŠI CILJI SO BILI JASNI IN PRED SVETOM ZAČRTANI Po kapitulaciji Italije je na velikem osvobojenem ozemlju na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem povsod takoj zavzela oblast Osvobodilna fronta. Od 20. do 23. septembra so bile na vsem osvobojenem ozemlju volitve, ki se jih je udeležilo nad 300.000 volivcev. Na še okupiranem ozemlju pa so odbori Osvobodilne fronte volili delegate, 1. oktobra 1943 zvečer se je v Kočevju zbralo 572 odposlancev iz vse Slovenije na Prvi zbor odposlancev slovenskega naroda. Mi lahko ugotavljamo, da je bil Zbor odposlancev v slovenski zgodovini prvi demokratično izvoljeni, iz ljudskih predstavnikov obstoječi zbor, ki se je enodušno izrekel za svobodno Slovenijo v demokratični, na narodni enakopravnosti zgrajeni Jugoslaviji. Na tem zboru so izvolili SNOS in tudi delegacijo za II. zasedanje AVNOJ, ki je nato v Jajcu 29. novembra 1943 položil temelje novi Jugoslaviji. Tovarišice in tovariši! Cilji osvobodilnega boja so bili tako jasno in pred vsem svetom začrtani. Toda bilo je treba obračunati do kraja z nemškimi nacističnimi zločinci, ki jih je bližnji polom delal samo še bolj krvoločne in brezobzirne. Kakor v ostali Sloveniji, se je po italijanski kapitulaciji tudi na Štajerskem okrepilo narodnoosvobodilno gibanje in je bila 7. januarja 1944 ustanovljena nova Zidanškova brigada. Posebno pa sc je ojačalo s prihodom 14. divizije, ki je preko Hrvatske po enomesečnem pohodu prišla 6. februarja 1944 na štajerska tla. Ko so Nemci zvedeli, da je velika partizanska divizija na pohodu po Staierskem, so takoj poslali 20.000 vojakov z nalogo, da na vsak na- čin preprečijo nadaljnji pohod divizije in jo uničijo. Divizija je vodila neprestano težke junaške borbe v visokem snegu dan in noč, do konca februarja, ko se je končno zarubila z drugimi našimi enotami na Štajerskem in tako okrepila osvobodilni in politični boj in ustvarila osvobojeno ozemlje v gornji Savinjski dolini, kjer so se prav tako izvršile volitve in izvajali odloki SNOS. Po II. zasedanju AVNOJ je predsedstvo narodnoosvobodilnega odbora sklicalo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v Črnomlju. Prvo zasedanje je razpravljalo predvsem o vprašanju graditve narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru demokratične in federativne Jugoslavije in sprejelo več važnih sklepov. OGROMNI USPEHI V ŠESTNAJSTIH LETIH Tovarišice in tovariši! Če danes človek potuje po naši domovini, vidi, da so jugoslovanski narodi vložili ogromne napore in tako dosegli ogromne uspehe v teh šestnajstih letih po osvoboditvi. V skupnem naporu vseh bratskih narodov Jugoslavije so se ustvarjala ogromna sredstva, ki so bila potrebna za izgradnjo industrije in za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Ogromni napori, samoodre-kanja in žrtve so bile vložene zato, da bi se ustvarilo boljše življenje delovnim ljudem. Rezultati našega razvoja se vidijo na vsakem koraku. Naši delovni ljudje so lahko ponosni na te velike rezultate svoje borbe in dela. Mi smo učvrstili naš gospodarski in politični sistem, mi smo razvili resnično socialistično demokracijo. Razvili smo delavsko samoupravljanje, proizvajalci so postali organizatorji in upravljalci v vseh panogah našega družbenega življenja. To pa je povzročilo, da so se sprostile ogromne skrite sile del. ljudi, dvignil se je njihov interes in zavest in v tem je skrivnost hitremu porastu proizvodnje, ki spada po svojem tempu med najvišje v svetu. Delavsko samoupravljanje je odprlo not nadaljnjemu razvoju družbenega upravljanja in uveljavljanju delovnih ljudi neposredno v reševanju vprašanj naše socialistične skupnosti. Milijon ljudi v Jugoslavije danes sodelujejo v raznih oblikah upravljanja. Delavci so tudi v povojni graditvi največ doprinesli za naš razvoj in nosijo na svojih ramenih največje breme našega dosedanjega napredka, zato upravičeno zahtevajo, da nadaljujemo s tako našo politiko, v kateri vidijo zagotovilo, da se bodo njihove življenjske razmere zboljšale v skladu z večjo proizvodnjo in večjo produktivnostjo dela. Danes neposredni proizvajalci v komunah in delavskih svetih razpolagajo že s tri četrtine nacionalnega dohodka, ki so ga ustvarili. Tovarišice in tovariši! Če pogledamo, kakšne uspehe smo dosegli v Sloveniji, moramo v prvi vrsti ugotoviti pospešen razvoj industrije. Zgradili smo devet novih e-lektrocentral in s tem povečali proizvodnjo elektroenergije za sedem in pol krat. Rekonstruirali, razširili in nanovo smo zgradili 107 tovarn in rudnikov. Proizvodnjo premoga smo povečali za dva in pol krat, jekla za trikrat, tekstila za trikrat, čevljev za pet in polkrat, pohištva za štirikrat, žveplene kisline za tri in polkrat, papirja za štiri in polkrat, surovega cinka in prahu za štirikrat, gumijastih izdelkov za sedem in pol krat in umetnih gnojil za dva in pol krat. Avtomobilov, motornih koles, dvokoles, pisalnih strojev in radioaparatov pred vojno nismo izdelovali, sedaj pa -je letna proizvodnja avtomobilov 4.000 komadov, motornih koles 34 tisoč komadov, dvokoles 65 tisoč komadov, pisalnih strojev 10 tisoč komadov in radioapa-ratov preko 50 tisoč komadov. Prav tako nismo pred vojno proizvajali močnih krmil za živino, sedaj pa je letna proizvodnja 24.500 ton. Pri tem pa smo nanovo zaposlili dva in polkrat več delavcev in dvignili produktivnost za 50 odst. To pa je tudi bistveno spremenilo socialno, in ekonomsko strukturo prebivalstva. Nagel industrijski razvoj je dal osnove za pospešeno modernizacijo kmetijstva. V kmetijstvu smo zgradili tudi večje število novih važnih objektov, razne farme in pitališča, vinske kleti in mlekarne; znatno je porastlo število velikih sadovnjakov in vinogradov in melioracijska dela so bila izvršena na 28.000 hektarih zemljišč. V industrijo, kmetijstvo, gospodarstvo, promet, trgovino in gostinstvo, to se pravi v vse gospodarske panoge skupaj, Smo investirali 435 milijard in 811 milijonov dinarjev. V stanovanjsko, komunalno dejavnost, v šole, bolnišnice in ostale negospodarske investicije, to se pravi v negospodarske panoge, smo investirali skupaj 180 milijard in 248 milijonov dinarjev. To je napredek, ki bi težko imel primere s katerokoli državo v svetu. Nepozabni prizori: ognjemet JUGOSLAVIJA V PRVIH VRSTAH BORCEV ZA SVETOVNI MIR Politika dobrih sosednih odnosov z republikama Italijo in Avstrijo, vse bolj razvijajoč se mali obmejni promet z odprto mejo, ki omogoča neposredni stik obmejnega prebivalstva vseh narodnosti — zagotavlja tudi narodnim manjšinam vse trdnejšo vlogo mostu med narodi in državami. Tako postajata tudi slovenski manjšini v Italiji in Avstriji v vse večji meri pomemben činitelj v okviru družbene skupnosti, v kateri živita. Vprašanja manjšin ne urejuje več le država. S tem ko ga postavlja manjšina sama kot subjekt in z njo delavsko gibanje, postaja vse bolj vprašanje demokratičnega razvoja družbe kot celote ter človeških odnosov v njej. Takemu razvoju pa v obeh' sosednjih državah še vedno nasprotujejo nacionalistične sile, ki poleg že znane prakse spodbuja k narodnostni nestrpnosti, zahtevajo med drugim tudi ugotavljanje številčne moči narodnih manjšin kot pogoj za uveljavitev njihovih temeljnih narodnostnih pravic. Mi pa smatramo, da je prizadevanje za narodni razvoj Slovencev v Italiji in Av- striji sestavni del boja za demokratizacijo družbenega življenja v obeh državah in zato eden najbolj pozitivnih činiteljev sporazumevanja in zbliževanja med sosednjimi narodi in državami. V narodnoosvobodilni borbi nismo ustvarili le bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi, temveč smo uspeli ustvariti sodelovanje in skupno borbo tudi z avstrijskimi in italijanskimi antifašisti in rečemo lahko, da so ostale tradicije te skupne antifašistične borbe žive še danes. Na teh tradicijah se danes ne gradi le sodelovanje med našimi organizacijami bivših borcev, temveč utrjujemo tudi temelje politike dobrih sosedskih meddržavnih odnosov. Ta tradicija skupnih naporov v borbi za osvoboditev proti skupnemu sovražniku nacifašizmu, je tudi danes močna prepreka raznim velenemškim revanšističnim silam. Naša zunanja politika je bila ves čas odraz najglobljih teženj delovnih ljudi po takih mednarodnih odnosih, ki bodo zagotovili trajnost zma- (Nadaljevanje na 3. strani) Obiščite 18. mariborski teden od 29. julija do 6. avgusta 1961 Velika prodaja blaga za široko potrošnjo po znižanih cenah. Vsak dan ob 17. in 20. uri zabavni program z modno revijo. Sodobni zabaviščni park! POMURSKI VESTNIK, 27. JULIJA 2 KRVAVA BIZERTA -ZAOSTRENI TUNIŠKO-FRANCOSKI SPOR ZARADI VOJAŠKEGA OPORIŠČA O TUNIŠKA BLOKADA, KI SE JE SPREMENILA V PRAVO TRIDNEVNO VOJNO Oj V ČEM JE POMEN BIZERTE ZA FRANCOSKE STRATEGE O OZEMLJE, KI JE TUDI V ČASU PROTEKTORATA IMELO IZREDEN POLOŽAJ V tuniškem mestu Bizerta je od 19. do 23. julija tekla kri. Potem ko so mladinci in prostovoljci hoteli z barikadami povsem osamiti francosko oporišče od ostalega sveta ha kopnem, je posredovala francoska vojska. Prišlo je do pravega boja, v katerem so sodelovala tudi francoska letala in tuniško topništvo. V nedeljo je že vse kazalo za pravi meddržavni spopad. Svetovna javnost se je močno vznemirila, med krogi OZN je završalo. Vendar je prevladal zdrav razum. Predstavniki francoske vojske in tuniških oblasti iz Bizerte so se sporazumeli o premirju. Tudi Varnostni svet OZN, na katerega se je obrnila tuniška vlada, je s posebno resolucijo zahteval, naj u-stavijo sovražnosti in naj se vojaške enote vrnejo »na začetne položaje«. Seveda niso obsodili Francije kot napadalca, niti niso zahtevali, naj se francoske čete umaknejo iz mesta. Zato pa so prvi podatki o številu mrtvih naravnost pretresljivi. Padlo je 670 Tunizijcev, medtem ko jih je ranjenih več kot 1.100. Tunizijski prostovoljci so bili slabo oboroženi, razen tega niso bili pripravljeni na francoski kombinirani napad. Reporterji poročajo, da so mrtvi Tunizijci ležali po ulicah, vendar Francozi niso dovolili domačinom, da bi jih pokopali. Seveda sili ob tem krvavem dogodku, ki samo priča o težnjah sedanjega Pariza, da bi se za določen čas še obdržal na tuniškem ozemlju, problem Bizerte- ter sploh tuniško-francoskih odnosov v ospredje. Kako je pravzaprav s tem problemom? Po tuniško-francoskem sporazumu je Tunis postal neodvisna država 20. marca leta 1956. To je bil uspeh mnogoletnega boja tuniškega naroda pod vodstvom sedanjega predsednika Burgibe, voditelja gibanja Neodestur, ki je bil tudi več let v francoskem izgnan- stvu. yendar je uradni Pariz tedaj vsilil še tako imenovano »prehodno obdobje« z določenimi pravicami. Z njo -je hotel ustvariti trajno povezanost obeh dežel na kulturnem, gospodarskem in po- litičnem področju. Sodil je, da bo delo toliko lažje, ker je sam predsednik Burgiba prozahodno usmerjen in velik oboževalec francoske kulture. Vendar odnosi med Tunisom in Francijo niso bili vseh pet let kdo ve kako prisrčni. Medsebojna trenja so nastala iz različnih razlogov. Včasih so se zaostrili odnosi zaradi evakuiranja francoskih čet, drugič spet zaradi finančnih vprašanj ali izseljevanja nekdanjih francoskih veleposestnikov, katerih zemljo je vlada nacionalizirala ob odškodnini in jo pozneje dodelila tuniškim kmetom. Leta 1958 je prišlo do močnih trenj zaradi francoskega obstreljevanja tuniške vasice Sakiet-Sidi-Jusef, ker Tunis podpira alžirsko osvobodilno gibanje. Po francosko-tuniškem sporazumu o neodvisnosti bi moral Tunis prejeti od Francije nekaj več kot 12 milijard starin frankov finančne pomoči, vendar zadeve vse do prihoda de Gaulla na oblast niso uredili. V Parizu so ravnali tako samo zaradi tega, ker tuniška vlada podpira alžirsko osvobodilno gibanje (sedež začasne alžirske vlade je v Tunisu). Burgiba sam je močno zaupal de Gaullu. Septembra leta 1958 so se domenili o valutni reformi, oktobra istega leta o trgovinski mornarici, aprila naslednjega leta o obveznih francoskih dobavah in septembra o novem gospodarsko-finančnem sporazumu. Prejšnje vlade niso hotele umakniti čet s tuniškega ozemlja. Predsednik de Gaulle pa je takoj obljubil, da bo zadevo uredil. Toda pri oporišču Bizerti je prišlo do zastoja. De Gaulle sodi, da pristanišča ni mogoče postaviti v isto vrsto z umikom ostalih čet oziroma ostalih vojaških vprašanj. O tem naj bi se dokončno pomenili, ko bo konec alžirske vojne. Osmega februarja leta 1960 je predsednik Burgiba izjavil, da se bo boril, dokler ne bo tudi najmanjši del tuniškega ozemlja osvobojen. Na sestanku Burgiba-de Gaulle naslednje meseče so se menili tudi o Bizerti ter prišli do zaključka, da se bodo o tem do- končno sporazumeli po pomiritvi v Alžiru. Osmega julija je tuniški predsednik v posebnem pismu de Gaullu znova ostro načel ta problem. Nekaj dni pozneje je govoril v skupščini:« ... Naše ljudstvo ne more biti več potrpežljivo,« je dejal. »Potrebno je, da pride do popolne evakuacije. Le tako lahko ohranimo možnost za iskreno sodelovanje.« Omenil je tudi svoj septembrski razgovor s francoskim predsednikom in njegove obljube. Sedaj tega v Parizu ne upoštevajo. To je bil povod za nekakšno blokado Bizerte. Tri dni pozneje je predsednik Burgiba v skupščini izjavil, da »vstopajo v resno obdobje«. Razen tega je vprašanje Bizerte povezal tudi s saharskim vprašanjem. V ta namen je poslal tudi prve tuniške patrulje na ozemlje, ki sodi k Tunisu. Zahteval je, da bi že sedaj postavili meje Sahare in ozemlje tako porazdelili med Alžir, Maroko in Tunis. Seveda te zahteve niso z kdo ve kakim navdušenjem sprejeli Alžirci, ki govore o enotni alžirski Sahari. O tem bi se morali pozneje domeniti z neodvisnim Alžirom. Tuniški predsednik je tako postavil dve zahtevi, ki Francozom niso prav nič všeč. Tuniška mladina se je pričela zbirati. Zelja, da oporišče francoske mornarice povsem osame, so postajale resničnost. Tisoči Tunezijcev so pričeli zaustavljati francoske vojaške- tovornjake in avtobuse z vojaki. Pričeli so graditi barikade. Francozi trde, da so Tunizijci celo streljali na letala in helikopterje, ki so prihajali na letališče Bizerto. Prišel je usodni 19. julij in z njim pričetek najnovejše tragedije. Bizerto prištevajo med najpomembnejša vojaško-pomorska oporišča na Sredozemlju, takoj za Gibraltarjem in Malto. V okviru francoskega vojaškega sistema igra pomembno vlogo skupno s-Toulonom, Cherbourgom in Brestom. Zanimivo je, da pristanišče ne predstavlja enotnega bloka na majhnem prostoru, temveč večii' kompleks na površini nekaj sto kvadratnih kilometrov. Glavni vojaški objekti so pristanišče za vojne ladje, zračno oporišče Sidi-Ahmed ter velik arzenal s 5.000 delavci Sid-Abdalah. Med temi napravami je več deset kilometrov naokrog vse polno kasarn, velikih protiletalskih zaklonišč, radarskih naprav in skladišč., streliva. V vojaškem pristanišču je vedno po več deset vojnih ladij in več podmornic. Tu živi skupno do 15.000 vojaških oseb. Na tem območju živi kakih 70.000 ljudi, med njimi le 15.000 Francozov. Bizerta sama je precej veliko mesto, v okolici pa je tudi več naselij. Se ko je bil Tunis francoski protektorat, so. to območje smatrali kot posebno francosko ozemlje. Francozi se tega drže tudi danes. Francoski poveljnik še danes nadzira ves dohod v pristanišče, prepoveduje gradnjo določene industrije ter nadzira prebivalstvo iz povsem »vojaških razlogov«. Ni dvoma, da bodo nedavni krvavi dogodki prisilili uradni Pariz, da se s Tunisom pomeni o bodočnosti tega pristanišča. Sodijo, da bo Francija skušala najti nekakšno kompromisno reditev, posebno še, ker predsednik Burgiba ne skriva svojih simpatij do Zahoda, čeprav se na drugi strani zavzema za arabsko solidarnost in za boj proti vsem ostankoma nekdanje kolonialistične vladavine. POLOŽAJ TUNISA IN BIZERTE. Črtkasto ozemlje predstavIja del Sahare, ki ga zahteva tuniška vlada zase (Nadaljevanje z 2. strani) ge nad temnimi in nečloveškimi fašističnimi silami, ki jo je človeštvo plačalo z desetinami milijoni mrtvih. Jugoslavija je zato bila neprestano v vrstah tistih dežel, ki so se zavedale, da je treba voditi stalno borbo za nove mednarodne odnose, da bi se preprečilo ponovno prelivanje krvi. Zgraditi svet miru pa pomeni, zgraditi svet brez imperialističnih nasilij, brez kolonij, brez podrejenih, odvisnih in nerazvitih dežel — ker vse to skriva v sebi stalno nevarnost za mir. Mir, če naj bo trajen, ne more biti mir koncentracijskih taborišč, mir izkoriščanih, ki molče pod bičem izkoriščevalcev, mir nepismenih in slabotnih množic, ki so na razpolago tujemu izkoriščanju. Zato je bila za nas borba za mir stalen odpor vsem ' takim tendencam, pomoč kolonialnim narodom, da bi se osvobodili in pomoč vsem tistim silam, ki so želele reševati mednarodne probleme z medsebojnim dogovarja, njem, brez uporabe sile. Jugoslavija bo zato največji pobornik ukinjanja vseh takih oblik mednarodnega sodelovanja, ki nosijo v sebi nevarnosti nove vojne, kakor je to na primer delitev sveta na bloke. Jugoslavija je bila med po- borniki ideje in dela za to, da bi si človeštvo v Organizaciji združenih narodov ustvarilo orožje za konstruktivno mednarodno sodelovanje. Danes je v svetu kolonializem doživel popoln poraz, ideja o nujnosti sodelovanja, p nujnosti aktivne koeksistence zmaguje; v OZN je vključenih na desetine novih, do včeraj kolonialnih dežel. Toda prav sedaj smo tudi priče, kako se sile, premagane v drugi svetovni vojni, ob ne-budnosti in napačnih računih nekaterih velikih držav, ki smatrajo, da so upravičene krojiti usodo malim in nerazvitim, zopet pojavljajo kot grožnja miru. Ponovno oboroževanje Nemčije je odraz iste kratkovidne münchenske politike, ki je pomagala Hitlerju, da je skoro potopil svet v krvi in mukah. Vsem tem silam, ki mislijo, da je treba zopet oborožiti nemškega žandarja proti socialističnim silam v Evropi in na svetu, vsem tistim velikim silam, ki mislijo, da je prav, da skušajo s ponovno tekmo v oboroževanju, pripeljati svet v katastrofo, vsem tem silam narodi Jugoslavije zoperstavljamo svojo čvrsto odločenost, da se povezujemo in povežemo z vsemi silami miru in napredka v svetu, da doprinesemo vse za to, da se taka igra prepreči za vselej. Prav ta odločnost in iskrenost jugoslovanske zunanje politike, ki jo tako smelo in odločno predstavlja tovariš Tito, uživa popolno odobravanje in stalno aktivno pomoč vseh naših narodov. S posebnim veseljem smo sprejeli odločitev dežel, ki ne pripadajo nobenemu bloku, da se uveljavijo kot faktor aktivne koeksistence v svetu in prav posebno smo ponosni in zadovoljni, da se bo zgodovinska konferenca teh dežel vršila v Jugoslaviji. V štirih letih krvave borbe in v 16 letih socialistične izgradnje smo dosegli zelo velike uspehe, da o tem govori ves svet. Rezultati našega razvoja se vidijo na vsakem koraku. Mi smo lahko po pravici ponosni na ta svoja velika dela, na velike rezultate svoje borbe in dela. Vsi smo globoko prepričani, da bo slovenski narod tudi v bodoče v novem poletu in trdno povezan z drugimi narodi Jugoslavije še z večjim elanom nadaljeval borbo za, nadaljnjo izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. prepričan, da politika socialistične izgradnje, ki jo vodi Zveza komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čemu, predstavlja najboljšo pot v boljše, srečno življenje Slovencev in ostalih narodov Jugoslavije. Tovarišice in tovariši! 22 julij, dan slovenske vstaje, naj spominja vsakega državljana in vsa bodoča pokolenja na veliki dan, ko je slovenski narod vzel. orožje v svoje roke, na veličastno narodnosvobodilno borbo in socialno revolucijo, na veliko trpljenje slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije, na velike žrtve, ki jih je moral dati slovenski in ostali narodi Jugoslavije za svojo nacionalno in socialno osvoboditev, Spov minja naj mladino in bodoča pokolenia. kako so se njihovi predniki hrabro borili in umirali, da bi oni bolje in srečnem živeli. Spominja jih naj na vse žrtve, ki so padle za svobodo. Opozarja jih naj, da bodo gojili bratstvo in enotnost med narodi, da ne bo več vojne, da bo vladal mir v svetu. Vsem tistim osvajalcem, ki so nas hoteli zasužnjiti in ki zopet rožljajo z orožjem in se pripravljajo na vojno, naj bo 22. julij opozorilo, da živi na tej zemlji miroljubni narod in ljudje, ki se znajo takrat, kadar je njihova svoboda v nevarnosti, tudi boriti za svojo svobodo in pravice, ne glede na žrtve. Slava padlim herojem in borcem za našo svobodo! Naj živi socialistična Slovenija v socialistični Jugoslaviji! Naj živi tovariš Tito! „NEBRZDANA IGRA Z USODO ČLOVEŠTVA“ PREDSEDNIK TITO O DOGODKIH OKROG BIZERTE IN MEDNARODNEM POLOŽAJU Predsednik Tito je dal v nedeljo na Brionih posebno izjavo v zvezi z dogodki okrog Bizerte. »Najnovejši razvoj mednarodnega položaja kaže, da smo ponovno na najnevarnejšem robu vojne,« je dejal. .»Nevarnost, pred katero smo, vzbuja veliko zaskrbljenost. Dejstvo je, da tisti, ki danes razpolagajo z vojaško silo, ne govore več o miru, temveč o vojni. Mrzlično se oborožujejo z najbolj pogubonosnimi vojaškimi sredstvi, pripravljajo mobilizacijo novih vojaških kontigentov, namesto da bi pripravili njihovo zmanjšanje, rušijo že tako slabe mostove za mirno reševanje spornih vprašanj itd. Nastajajo nova žarišča možnih vojaških spopadov. Laos, Angola, Alžir, Kongo, Južna Afrika, Berlin, Zahodni Irian, Kuvajt, Kuba in najnovejša agresija proti Tunisu ter dogodki okrog Bizerte napovedujejo mračne perspektive za o-hranitev miru. Vodijo sterilne razgovore, obenem pa brusijo nože in kujejo orožje za obračunavanje z vojaško silo. Agresivni vojaški podvigi so vedno pogostejši, grmenje topov postaja vsesplošno. Pri tem ravnajo nekatere države tako, kakor da bi hotele napetost okrog Bizerte izkoristiti za uresničitev svojih kolonialističnih in imperialističnih smotrov. Stotine mrtvih mož, otrok in žena, ki so padli v bojih okrog Bizerte, zahtevajo, naj miroljubno človeštvo naglo u-krepa, dokler je še mogoče zaustaviti nebrzdano igranje z usodo človeštva. Tu ne zadostujejo več osamljene izjave in pozivi, potrebna je akcija vseh miroljubnih sil na svetu. Bolj kot kdaj po drugi svetovni vojni je sedaj potrebno močno dvigniti glas obsodbe in protesta proti neodgovornim poizkusom, da bi pripravili največjo katastrofo. Zdrava človeška pamet se mora zgroziti spričo negotovosti, v kateri je svet. Tisti, ki se igrajo z grožnjami, pozabljajo, da smo na točki, ko se nadzorstvo lahko izmakne iz rok — in katastrofa je potem neizbežna. Globoko sem prepričan, da to bojazen dele vsi miroljubni ljudje in da se strinjajo s tem, da je tokrat treba odločno zahtevati, naj ustavijo ples na robu vojne in naj krenejo po poti miroljubnega reševanja vseh spornih vprašanj.« POLICIJSKO NASILJE V LUANDI LUANDA — Kakor poroča portugalska agencija Lusitania, so portugalske policijske oblasti v glavnem mestu Angole izvedle doslej naj večjo racijo v domačinskih četrtih mesta. Pri tem je bilo ubitih 15 domačinov, ker so se baje »upirali«. Večje število oseb so zaprli. ARETIRANI KRIVCI? BOŽEN — Policijski komisar južnotirolskega glavnega mesta Božen Puglisi je sporočil, da so po njegovem mnenju zaprli vse »krivce nedavnih sabotaž«. Po njegovih izjavah so zaprli kakih 100 oseb, med njimi 13 članov provincijskega upravnega sveta Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Pri racijah je policija odkrila 100 kg dinamita. Kot je znano, so »neznanci« vrgli v zrak kakih 50 stebrov električnega daljnovoda in na več mestih poškodovali progo. POMOČ TUNISU KATRO Svet Arabske lige je v ponedeljek sklenil, da bodo dežele-članice odločno podprle Tunis v njegovem boju proti francoskim napadalcem. Čimprej bodo poslali na območje Bizerte prvi kontigent prostovoljcev iz arabskih dežeL (Kot je znano, so se kot prostovoljci prijavili tudi mnogi drugi državljani - pri tuniških veleposlaništvih.). Svet je tudi obsodil Francijo, ker se noče ravnati po sklepu VS ter umakniti svoje čete na začetne položaje pred napadom. MAJHEN NAPREDEK ŽENEVA — Po poročilih ponedeljkove seje ženevske konference o Laosu so dosegli določen napredek pri sestavljanju besedila za uvod deklaracije o laoški nevtralnosti. Sporazumeli so se tudi, da bodo imenovali komisijo, ki bo skušala vskladiti razlike v stališčih, ki so jih doslej pojasnile sovjetska, ameriška in britanska delegacija. TEHERANSKE INAČICE BODOČNOST NEMČIJE IN ODNOS DO FRANCIJE NA SESTANKU ROOSEVELT-STALIN-CHURCHILL LETA 1913 V TEHERANU O NETOČNI BOHLENOVI ZAPISKI O AMERIŠKI PREDSEDNIK SE JE STRINJAL S STALINOM GLEDE NEMČIJE Zunanji ministri ZDA, SZ in Velike Britanije so svoj čas obljubili, da ne bodo objavili 18 let zapiskov z znane Teheranske konference (od 28. novembra do 1. decembra leta 1943). Trije »veliki« so v času odločnega odpora proti nacizmu v bistvu odločali o usodi Evrope. .. Tri velesile so tudi sklenile, da ne bodo brez predhodnega soglasja objavile gradiva tudi z ostalih konferenc (krimske, kairske in postdamske). Prvi so sporazum prekršili Američani. Njihovo zunanje ministrstvo je objavilo svojo inačico zapiskov s. krimske konference. Letos 17. junija je dalje objavilo Bohlenove zapiske s teheranske konference. Seveda so uradno takoj reagirali v Moskvi. Sedaj, ko silita berlinsko in nemško vprašanje v ospredje, bi po mnenju sovjetske ivlade zahodni zavezniki v protinacistični vojni radi prikazali dogodke tako, kakor da bi bila edino SZ za nemško razcepitev in proti Franciji. Zato je sovjetska revija »Mednarodno življenje« pričela objavljati sovjetsko inačico zapiskov s teheranske konference s komentarji, kar v skrajšali obliki objavljamo. Konferenco v Teheranu je kot njen najmlajši udeleženec odprl ameriški predsednik Roosevelt. Za njim je govoril Churchill. Po sovjetskem stenogramu sodeč je dejal: »To je največja koncentracija svetovnih šil v zgodovini človeštva. V naših rokah je, da zmanjšamo rok 'vojne in odločamo o zmagi in bodoči usodi človeštva. Prosim boga, da bomo vredni krasne možnosti, ki nam jo je dal, možnosti, da služimo človeštvu.« Roosevelt: »Ali morda želi maršal Stalin kaj povedati?« Stalin: »Ko pozdravljam konferenco, bi rad nekaj pripomnil. Mislim, da nas zgodovina boža. Dala nam je v ro- ke zelo velike sile in zelo velike možnosti. Upam, da bomo storili vse potrebno in na tem posvetovanju, v potrebni meri ter v okviru sodelovanja izkoristili silo in oblast, ki so nam jo dali naši narodi. Sedaj pa se lotimo dela.« Tako se je pričela konferenca. Pred tem se je Stalin menil z Rooseveltom o položaju na frontah in o povojnem gospodarskem sodelovanju med obema deželama. Roosevelt je ponudil Stalinu presežke ameriškega in britanskega vojnega transportnega ladjevja, da bi ustvarili sovjetsko trgovsko ladjevje. Stalin je predlog sprejel. Roosevelt je tudi kritiziral de Gaulla. Po njegovem mnenju so Francozi »dober narod, vendar potrebujejo povsem novo vodstvo, mlajše od 40 let, ki ni zavzemalo nobenih mest v bivših vladah.« Stalin je pristavil, da žele biti nekar- teri francoski voditelji pametnejši od vseh zaveznikov ter jih žele prevariti. Voljni so sodelovati z Nemci, od zaveznikov pa pričakujejo, da jim bodo prinesli Francijo na krožniku. »Kar zadeva francoski narod, pa ga ne vprašajo, je končal Stalin. Charles Bohlen pa pripisuje v svojih zapiskih le Sovjetski zvezi sovražni odnos do Francije. Stalin nadalje pravi, da je po zajtrku, ko je Roosevelt odšel, govoril s Churchillom o ohranitvi miru v prihodnje. Churchill je menil, da se Nemčija ne bo mogla zlahka postaviti na noge. Stalin se s tem ni strinjal. Po njegovem mnenju bo potrebovala 15 do 20 let, da si opomore. Čeprav bodo postavili Nemčiji še take pogoje, jih lahko obide. Da bi preprečili agresijo, je nujno,da imajo možnost zavzeti najvaž- nejše strateške točke z namenom, da jih ne zavzame Nemčija. Isto velja za Japonsko. Prav bi bilo sprejeti sklep, da bi organizacija Združenih narodov, ki jo bodo ustanovili, i-mela pravico zavzeti strateško pomembne točke.:.,. Roosevelt je odgovoril, da se s Stalinom strinja stoodstotno. Omenjeni časnik bo zapiske objavljal tudi še v prihodnje. TEHERANSKA »VELIKA TROJICA« —Od leve proti desni: premier Stalin, predsednik Roosevelt in premier Churchill. POMURSKI VESTNIK, 27. JULIJA 3 Ob rob POSLEDNJA PRILOŽNOST Razprave in priprave za ustanovitev stanovanjske zadruge v Murski Soboti so stare ; — samo malo pretirano — toliko kot Murska Sobota, saj segajo že v leto 1957. Letos je kazalo, da bo zadeva vendarle izplavala iz mrtvih voda in da bodo pričeli prvi investitorji graditi že v najkrajšem času. Doslej se je prijavilo deset reflektantov, kar sicer ni veliko, toda za začetek dovolj. Toda ti, ki so se odločili za gradnjo, pač želijo, da čimprej pričnejo, saj se je pričelo leto nagibati v drugo polovico in lahko se zgodi, da bo gradbena sezona kaj kmalu pri kraju. Ta dvom investitorjev je upravičen: nekateri so že prodali to ali ono, da se tako finančno pripravijo na pričetek gradnje, toda priprave se vlečejo kot kurja čreva. Kje je zastoj? Po vseh pripravah se je zataknilo pri Projektivnem biroju, ki ni kos izdelavi načrtov. Vendar na Projektivnem biroju v Murski Soboti zatrjujejo, da bodo načrti pripravljeni v prvi polovici avgusta, prvotno pa je bilo domenjeno do 15. julija. Na vsak način je potrebno, da se gradnje stanovanjskih hišic v okviru stanovanjske zadruge pospeši, saj bo drugače ta akcija, ki je preživela v preteklih letih vrsto težav in kriz propadla tudi sedaj, in prav verjetno je, da je ne bi nihče več postavil na noge čeprav vemo, kako potrebna so v M. Soboti stanovanja, kako malo družbenih sredstev je za te potrebe in kako velika je nazadnje pripravljenost posameznikov, da - omilijo stanovanjski problem s tem, da prispevajo za gradnjo lastna sredstva. Na dnevnem redu: srednje in strokovno šolstvo V preteklem tednu je bilo v Murski Soboti posvetovanje o problematiki šolstva. Posvetovanja se je med drugimi udeležil tudi Vladko Majhen, predsednik republiškega sveta za šolstvo. Glede na perečo problematiko v našem šolstvu, ki so jo obravnavali na tem posvetovanju, smo po posvetovanju zastavili v zvezi s tem nekaj vprašanj podpredsedniku OLO Murska Sobota Francu Šebjaniču. Vprašanje: Ali bi nam lahko povedali kaj več o izredno veliki zainteresiranosti mladine in staršev za šolanje v srednjih in ostalih učnih zavodih, ki smo jih letos priče v našem okraju? Mislim, da je treba pri obravnavanju tega vprašanja takoj uvodoma navesti nekaj dejstev, ki jih dokaj zgovorno ilustrirajo nekateri številčni podatki. Poslednja leta kon je pri nas šolsko obveznost povprečno okrog 2.000 učencev, osmi razred osnovnih šol pa je v preteklem šolskem letu uspešno končalo okrog 1.100 učencev. Izmed teh je, razumljivo, vsako leto tudi največ prijavljencev za šolanje v srednjih oz. srednjih strokovnih Šolah. Medtem ko je pa n. pr. lansko leto bilo odklonjenih ob vpisu v prve razrede le 73 prijavljencev, je letos to število naraslo na 157, se pravi, da se je več kot podvojilo. Vzrokov za naglo preusmeritev ali bolje — pospešeno zainteresiranost za srednje šole je več. Vendar pa je prav gotovo eden glavnih ta, da pri naših državljanih, predvsem pa pri sami doraščajoči mladini vse bolj in bolj prevladuje mnenje, da krpe zemlje in sezonsko zaposlovanje brez kvalifikacij ne predstavljajo več izključno in zanesljivo perspektivo. Vprašanje: Kje pa je po vašem mnenju iskati razlogov za težave pri sprejemanju učencev v srednje in strokovne šole? Prvi in največji problem okrog možnosti sprejema večjega števila učencev na srednješolske in strokovne učne zavode predstavlja predvsem pomanjkanje učnih kadrov. Drug pereč problem je vsekakor tudi pomanjkanje kvalitetnega oz. vsaj do gotove mere odgovarjajočega učnega prostora; v našem okraju imamo namreč v republiškem merilu najstarejša šolska poslopja, v povojni izgradnji novega šolskega prostora pa smo glede na omejene investicijske možnosti spet med poslednjimi v naši republiki, čeprav je treba podčrtati dejstvo, da se je v lanskem in letošnjem letu izgradnja šol ohrabrujoče razmahnila. Kar zadeva srednje šole bi opozoril na to, da je že dograjen stavbni trakt za po-treba učiteljišča, v zaključni fazi je potem izgradnja srednje tehnične šole v Lendavi, te dni pa se začenja tudi gradnje paviljona za srednjo medicinsko šolo v Murski Soboti. Zahvaljujoč skupnim naporom vseh odgovornih fcinite-lj.ev je za ta pereč problem le najdena sorazmerno zadovoljiva rešitev. Občinski svet za šolstvo v M. Soboti - tu je namreč največ srednjih šol — je sklenil, da se z novim šolskim letom odpre še en oddelek pri Ekonomski srednji šoli ter prav tako en oddelek na gimnaziji. Razpisana so pa tudi mesta za vpis v bodoči gostinski izobraževalni center. Opozoril bi pa tudi na to, da se lahko zainteresirani mladinci in mladinke v večjem številu priglasijo še na vinogradniško-sadjarsko šolo v Podgradju pri Ljutomeru, nekateri pa prav gotovo še na srednjo-tehnično šolo v Lendavi, kjer bo s prihodnjim šolskim , letom poleg strojnega odprt tudi kemični oddelek. Izven našega okraja bi se lahko manjše število naše mladine šolalo tudi v Mariboru na srednji strojno-kmetijski šoli, ki bo spet odprla vrata. Vse to kaže, da se pereč problem šolanja pomurske mladine dejansko rešuje v mejah stvarnih možnosti. Vprašanje: Ali bi nam ob koncu lahko rekli še kaj o novi srednji šoli za telesno vzgojo? Ustanovitev te šole, kot je znano, so terjale izredno velike potrebe po strokovnih učiteljih telesne vzgoje — na 113 šolah imamo namreč samo 9 strokovnih učiteljev in 1 profesorja. Ta oddelek, ki je sprejel 31 kandidatov (13 jih ima izpite) bo deloval v domu TVD »Par- tizan« v Murski Soboti in potemtakem ne bo obremenjeval tesnega šolskega prostora. Pri tem pa velja posebej podčrtati tudi to, da so kandidati iz vseh predelov našega okraja. Zdi se mi, da bomo v bodočnosti morali veliko bolj kot doslej na ta in podoben način reševati vprašanje šolanja naše mladine oz. strokovnega izobraževanja potrebnih mladih kadrov - in to ne samo v šolah temveč tudi v gospodarskih organizacijah in njihovih centrih. Nova šola v Bogojini, ki jo bodo slovesno, odprli 27. t. m; sodi po svoji notranji ureditvi med najlepše šolske objekte v Pomurju. Šola ima 8 učilnic, delavnice za tehnični pouk, pionirsko sobo, kuhinjo in jedilnico, kabinete in druge pomožne prostore. Na dan, ko bodo šolo odprli, bo v Bogojini večja prireditev, združena s kulturnim programom. Jutri na zasedanju okrajnega ljudskega odbora 0 razvoju in problemih petrovsko-šalovske komune Odborniki okrajnega ljudskega odbora bodo jutri na zasedanju obeh zborov okrajnega ljudskega odbora razpravljali o nadaljnjem razvoju in problemih petrovskošalovske občine. Na območju petrovsko-šalovske občine prebiva po najnovejših podatkih 8000 ljudi, gospodarske površine pa merijo 4023 hektarov njiv, 2988 travnikov in 4740 hektarov gozdov, kar pomeni glavni vir dohodkov prebivalstva občine. Močno je v občini razvita tudi živinoreja, kot pomembno gospodarsko panogo pa smatrajo sad- jartvo, saj so v lanskem letu odkupile kmetijske zadruge v občini okrog 220 vagonov sadja in s tem ustvarile za 77 milijonov dinarjev prometa. Važen vir dohodkov prebivalstva so tudi gozdovi, ki dajejo predvsem hlodovino in jamski les. Področje občine bo ostalo tudi v bodoče predvsem agrarnega značaja. Kmetijske zadruge že dograjujejo nove hleve in sicer v Salovcih za 200 glav živine, KZ Petrovci pa bo poleg hlevov uredila tudi perutninarsko farmo. Ker ima pretežni del Goričkega pogoje za sadjarstvo, pripravljajo kmetijske zadruge petrovsko-šalovske občine tudi plantažne sadovnjake. Teh so doslej uredili na dvanajstih hektarih, načrti pa so pripravljeni še za nadaljnjih 280 hektarov. Prebivalstvo občine je v preteklih letih prispevalo velik delež za elektrifikacijo, prav tako pa pomagajo s prostovoljnimi prispevki tudi pri objektih, ki jih gradijo letos. Samo za dograditev šole in zdravstvenega doma so prebivalci prispevali 130 tisoč kosov opeke, precej gradbenega materiala, pri zadnji nabiralni akciji pa so zbrali za 5 milijonov dinarjev lesa. Letos urejajo s prostovoljnim delom tudi nekatere ceste, še vedno pa je nerešeno vprašanje povezave Šalovec z Mursko Soboto. Avgusta odkup plemenske živine Zastoj v odkupu goveje plemenske živine je našemu gospodarstvu vsaj po prejšnjih o-cenitvah nanesel precejšnjo zgubo. Toda kot vse kaže se bo z avgustom promet s to živino spet sprostil in po ponudbah sodeč bo do konca leta predvideni obseg odkupa tudi dosežen. Kmetijska gospodarstva iz Bosne in Hercegovine so namreč z našimi organizacijami sklenila pogodbo za odkup čez 700 glav. Živino bodo odkupila v glavnem v prvi polovici meseca avgusta. Bosna ima potrebe še za okrog 1000 glav te živine in to bo verjetno nakupila pri nas v jesen- POSVETOVANJE O SVINJEREJI Danes bo v M. Soboti posvetovanje o živinoreji, ki ga je sklicala Okrajna kmetijsko gozdarska zbornica. Posvetovanja se bodo udeležili kmetijski tehniki, veterinarji ter drugi. Na posvetovanju bosta imela referate veterinarka Marija Luštrek o pojavih raznih bolezni pri svinjah švedske pasme in njihovih vzrokih ter ing. Sterman o načinu prehrane svinj te pasme ter vzrokih delnih neuspehov v individualni reji. Zbornica jo to posvetovanje sklicala zaradi vse pogostejših pojavov obolenj svinj švedske na sme Landrace, ki jih redijo zasebni kmetovalci in so namenjeni za trg kot bekoni. Med tem, ko naša kmetijska gospodarstva pri tej pasmi dosegajo lepe uspehe in tudi 80% prirastka spitajo kot be-kone, pa pri individualnih kmetovalcih ni takih uspehov; kar seveda predstavlja občutno škodo. Po ugotovitvah so vzroki oboleni predvsem v načinu, prehrane. Naš kmetijski zavod je te vzroke proučil, z ugotovitvami na se bodo na posvetovanju seznanili predvsem kmetijski tehniki kmetijskih zadrug ter tako lahko nudili rejcem potrebno strokovno pomoč. skih mesecih. Naslednji ponudnik, toda prav tako za jesenske mesece je Makedonija, ki potrebuje okrog 600 glav plemenske goveje živine. Cene za to živino bodo ostale v glavnem nespremenjene. Ker je že precejšnje število telic otelilo, bodo tudi te odkupljene in sicer kot krave s teleti. V Radgoni spet novi stanovanjski blok SPREJETA ZADRUŽNA PRAVILA Pred dnevi so na seji zadružnega sveta v KZ Gornja Radgona sprejeli zadružna pravila, v katerih so določili nove poslovne enote in to v Apačah, Gornji Radgoni, Slatina Radepcih, Vidmu ob Ščavnici in pri Negovi. Nova KZ bo tako vključevala okrog 1.360 članov. Zadružni svet je na omenjeni seji razpisal tudi volitve v nove obratne delavske svete, ki bodo 29. julija. S formiranjem obratnih delavskih svetov je razumljiv«, da bodo le-ti imeli vrsto pristojnosti. Sprejemali bodo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, odločali o sprejemu ia odpuščanju delavcev svoje poslovne enote itd. Na seji s« razpravljali tudi o planu investicij za letos. Tako bodo letos z lastnimi sredstvi kupili tovorni avtomobil, zgradili skladišče in garaže pri Vidmu ob Ščavnici ter nabavili nekaj priključkov za traktorje. Iz investicijskega sklada bodo kupili kombajn, iz sredstev sklada skupne porabe pa finansirali gradnjo stanovanja. Iz tega sklada bodo namenili 500 tisoč dinarjev tudi za štipendije. Na omenjeni seji so sprejeli tudi pravilnik o delovnih razmerjih. -rj- RJE NAJ BO V RADENCIH AVTOBUSNA POSTAJA? To vprašanje je v Radencih v zadnjem času zelo aktualno. Sedanja postaja je namreč na najbolj nevarnem mestu, na samem križišču ob pošti. Skozi to križišče dnevno pelje okrog 26 avtobusov iz Murske Sobote v Maribor in nazaj. Mimo tega pripelje v Radence več izrednih avtobusov z izletniki, da ne omenjamo kamionov, osebnih avtomobilov, motornih koles itd. Zato ni nič čudno, da se križišče večkrat »zatrpa«, z vozili vmes pa mora poseči službojoči miličnik. Ob takih prilikah se je tudi težko izogniti nesrečam. Potniki, ki izstopajo z avtobusov, večkrat prečkajo cesto na samem križišču, čeprav se pogostokrat ne prepričajo 6 prednostih enega ali drugega vozila. Da bi rešili vprašanje avtobusne postaje v Radencih, se je pred kratkim sestala občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu, ki je skupno s predstavniki okrajne komisije, ObLO Gornja Radgona in člani Turističnega društva Radenci razpravljala o tem najbolj perečem problemu Radenec. Člani komisije so si sami ogledali nekaj mest, kjer naj bi bila bodoča avtobusna postaja. Večina članov omenjene komisije je bila mnenja, da bi začasno prenesli avtobusno postajo na trenutno najbolj primerno trikotno mesto pri vili Sedlaček. Kasneje, ko bodo podrli gostilno »Pri pošti«, bo Zdravilišče zgradilo novo avtobusno postajo, kakor to določa urbanistični načrt Radenec. Komisija je tudi razpravljala o cestno-prometnih znakih v Radencih, ki so še vedno zelo pomanjkljivi, in o parkirem prostoru, ki bi ga naj uredili nasproti gostilne »Pri pošti« čez cesto. -rj- GRAD Kmetijska zadruga Grad bo na območju poslovne enote Bodonci pričela urejati 10-hektarski plantažni sadovnjak. Elaborat je že potrjen, sredstva pa tudi zagotovljena. ŽIVINA IZ ZAHODNE NEMČIJE Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je dobilo te dni 43 brejih telic, svetlo-lisaste pasme iz Zahodne Nemčije. Telice bodo telile v naslednjih treh mesecih. Posestvo bo dobile še 47 telic iste pasme. Za nabavo so se odločili zaradi tega, ker se v Pomurju vzreja precej plemenskega materiala v razne kraje naše države. Med trgovino in proizvodnjo Poslovne enote z delavskim upravljanjem v našem zadružništvu predstavljajo tako novost, ki se ji marsikje težko privajajo in jo z veliko muko osvaja tudi naša zadružna miselnost. O teh novostih je bilo sicer mnogo govora tudi ob samem združevanju kmetijskih zadrug, toda takrat so jim mnogi pripisovali celo propagandne namene, da bi se omilil odpor, ki ga je predstavljala lokalistična miselnost. Toda ko se je bilo potrebno odločiti o ustanovitvi poslovnih enot, jim dodeliti sredstva, določiti pristojnosti, med katere spada zlasti tudi beseda o razporejanju ustvarjenega dohodka ter urediti ostale zadeve, da bi te enote lahko delale tako kot je potrebno, so se pa pojavili pomisleki in omahovanja, ponekod tudi kar odkrit odpor. Danes ko ima polovica naših zadrug že ustanovljene enote in tudi izvoljene njihove organe upravljanja, je zastarela miselnost, ki jo mnogi kaj radi pokrivajo z najrazličnejšimi pomisleki, dokaj jasna. V upravnih vodstvih namreč niso preveč naklonjeni delitvi pravic pri odločanju in večjim samostojnostim poslovnih enot. Ponekod ne vidijo tudi smiselnosti v teh enotah. Razlog je namreč dokaj jasen: dohodek se ustvarja še vedno iz odkupa. V nasprotju s tem bi se pa poslovne enote morale ukvarjati predvsem s proizvodnjo in njeno organizacijo. Z ozirom na strukturo lastništva v naši kmečki posestvi seveda v pretežni meri tudi s proizvodnjo na zasebnih kmetijah. Na to so pa doslej v marsikateri zadrugi radi pozabljali, ker je tako delo namreč težje in zahteva več prizadevanja. Nič čudnega ni potem, da se je tudi pri kooperaciji iskala bolj enostavna oblika, ki pa je zadrugo spreminjala v servis za razne usluge. Tako miselnost v nekaterih zadrugah zelo nazorno pona- zarjajo najrazličnejši pojavi. V neki zadrugi so n. pr. kmetijske tehnike, ki bi v tem času morali delati predvsem na kooperaciji, zaposlili kot traktoriste. Marsikje so ti kadri tudi daleč od proizvodnje s katero bi se morali predvsem ukvarjati. Tudi urejevanje organizacijskih problemov je še zelo počasno. Omenimo naj samo, da si v marsikateri zadrugi upravna vodstva niso u-spela določiti pravega mesta. Marsikje menijo, da morajo neposredno iz uprave urejati vse zadeve. So pa tudi primeri, da je direktor zadruge tudi upravnik poslovne enote, ki je v tistem kraju, kjer ima zadruga svoj sedež. Na tak način seveda daleč ne bo mogoče. Ob vrsti pomanjkljivosti pa v nekaterih zadrugah opažamo zelo razveseljive pojave, predvsem kar se tiče iskanja oblik za tesnejše sodelovanje med zadrugami in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Te izkušnje bo potrebno seveda prenašati tudi v druge in imeti zanje več posluha. Zlasti v KZ M. Sobota so našli izredno u-spel in dober način, kako povečati kmetijsko strokovno službo. Po vaseh so zaposlili kmetijske tehnike, ki imajo na ta način neposreden stik s kmetovalci. Tudi v KZ Ljutomer so si že jasno določili načelo o organiziranju kmetijske proizvodnje. Enako kot v KZ Murska Sobota bodo s kooperacijo dopolnjevali lastno proizvodnjo, kar jim bo omogočilo. da bodo sčasoma vso kmetijsko proizvodnjo povezali in bo neglede na lastništvo v proizvodnem smislu predstavljala zaokroženo celoto. To so seveda pomembni koraki, ki kažejo že na bolj perspektivno načrtovanje. Tudi poslovne enote s svojimi proizvodnimi nalogami dobivajo globlji smisel in pomen. Dokler seveda ni takega perspektivnega programa, se tudi ni mogoče iznebiti trgovskih dejavnosti, ki so sicer važne, nikakor pa ne smejo biti prvenstvene. SEVERNA MAGISTRALA ODPRTA Za 22. julij — Dan vstaje slovenskega ljudstva je bila odprta za ves promet Severna magistrala Gornja Radgona — Lenart, ki so jo lani gradile mladinske delovne brigade. Letos je dokončna dela opravila Uprava za ceste LRS. Po novi in lepo urejeni asfaltirani avtomobilski cesti so se prvo peljale kolone avtobusov, tovornih in osebnih avtomobilov iz Pomurja na osrednjo proslavo 20-letnice naše' revolucije v Ljubljano. Kaže, da se bo z odprtjem Severne magistrale znatno povečal promet med Pomurjem in ostalimi slovenskimi pokrajinami. POMURSKI. VESTNIK, 27. JULIJA 4 Preteklo sredo dopoldne se je v Lutvercih pripetila nesreča. Jermenik je zgrabil levo roko delavca Ludvika Istini-ča in mu jo v podlakti popolnoma odtrgal. Kaj je vzrok nesreče? Istinič je mazal jermenik na traktorju Ferguson kot kaže improvizirana slika. Traktor je bil v pogonu, kar je proti predpisom. In kaj vse so še ugotovili? Mlatilnica je bila popolnoma nezavarovana. Niso uporabljali vrvi za zaščito jermena, niso imeli predpisanih oblek, za rezanje snopja so uporabljali dolge kuhinjske nože, okrog mlatilnice se je podila kopica otrok. In še malo statistike: v lanskem letu je bilo na območju Zavoda za socialno zavarovanje v Gornji Radgoni 301 nesreča, letos v prvem polletju pa že 174, kar pomeni, da se je ponesrečil v prvem polletju vsak 20. zaposleni. Torej: več previdnosti! PO ČEM JE OPEKA? V zadnjem času so se zlasti med zasebnimi graditelji stanovanjskih hiš razširile vesti o znatnem znižanju cen zidakov in nekaterih ostalih izdelkov opekarniške industrije. Vendar pa kot vse kaže večina tovrstnih podjetij ne misli na znižanje. Po izjavah predstavnikov so cene ostale iste in so za zidake 15 in 16 dinarjev, za strešno opeko pa od 26 do 30 dinarjev. V večini podjetij tudi poudarjajo, da nimajo večjih zalog ter da v glavnem svojo proizvodnjo redno prodajajo. Le glede zidakov so nastali manjši zastoji. Cene svojih proizvodov sta znižali le opekarni v G. Radgoni in Lendavi. Gornjeradgonsko opekarniško podjetje v zadnjem času daje 5-odstotni popust pri prodajni ceni, večje težave v prodaji pa so nastale le v opekarni Lendava in to predvsem pri zidakih. Zaradi zastoja v prodaji je ostala v skladišču dvomesečna proizvodnja zidakov. Podjetje je prodajno, ceno znižalo za 1 din pri zidakih, znatneje pa še pri odjemalcih večjih količin in sicer tudi do 20%. Zaradi zastoja v etapah zmanjšujejo število zaposlenih. Z ozirom na ugodne možnosti prodaje strešne opeke, pa je podjetje za 4,5 krat povečalo to proizvodnjo. Problemi v prodaji in pa tudi vesti o znižanju cen so, kot menijo v opekarniških podjetjih, nastale predvsem zaradi velikih ponudb opekarniških podjetij na Hrvaškem, ki so prej razpolagale z znatnimi zalogami in tako precej napolnile trg. To je pa po mnenjih bolj začasnega značaja, saj se kot zatrjujejo v gradbenih podjetjih gradbena dejavnost ni zmanjšala. Zato je tudi pričakovati, da se bo trg v kratkem spet uravnovesil. nc Zdravstveno vzgojo mladine je potrebno še bolj razvijati Prizadevanja organizacije Rdečega križa, ki bi v svojo dejavnost vključila tudi mladino, je bilo do nedavnega usmerjeno na podmladek RK v šolah. Pri tem so bili doseženi že lepi uspehi, največ po zaslugi prosvetnih delavcev. Nasprotno temu pa zdravstvena vzgoja mladine, ki je končala s šolanjem, ni bila deležna primerne pozornosti. Zato bo RK v bodoče moral nujno začeti z načrtnim zdravstvenim izobraževanjem kmečke oziroma tiste mladine, ki je o~ stala na vaseh. V začetku, a sedaj že nekaj let zaporedoma, je zdravstveno izobraževanje poleg deklet zajelo ponekod tudi fante, tako da so tečaj preimenovali v »Tečaj za mladino na vasi«. Zdravstveno izobraževanje in vzgojo bodo morali letos s posebnim načrtom urediti tudi pristojne komisije, tako da bo zimski čas dobro izkoriščen. K takemu temeljitejšemu delu z mladino nas silijo predvsem ugotovitve, da mladina nima dovolj možnosti, da bi dobila zadovoljive odgovore na vprašanja, ki jo vznemirjajo v dobi telesnega, duševnega in čustvenega dozorevanja. Pri tem lahko mnogo pomaga zlasti RK, s celotnim programom bi pa morala biti povezana tudi mladinska organizacija. Izredno velika vloga pri zdravstvenem prosvetljevanju pripada zlasti našim učiteljem. Ob tej ugotovitvi seveda ni mogoče mimo dejstva, da je le nekaj dijakov našega učiteljišča opravilo potreben seminar za zdravstvene aktiviste. Pohvale vredna pa je pripravljenost dijakov IV. letnika, ki želijo te seminarje obiskovati in jih tudi končati v prihodnjem šolskem letu. Na splošno pa lahko ugotavljamo, da je med mladino tako na učiteljišču, kakor tudi v šoli za zdravstvene delavce, veliko zanimanje za zdravstveno prosvetljeva-nje ter da se na ta način usposablja večje število primernega kadra, ki bo lahko to dejavnost opravljal v naših vaseh, ______ V. B. Tečaji za traktoriste Kmetijsko gozdarska zbornica ima med drugim tudi komisijo za vzgojo kadrov, ki skrbi za ustanavljanje izobraževalnih centrov pri kmetijskih zadrugah in posestvih. V programu ima ta komisija letos več strokovnih seminarjev ter razne tečaje za usposabljanje inštruktorjev za osnovne centre po zadrugah in državnih posestvih. Tako je v programu tečaj_ za traktoriste, na katerem se bodo traktoristi seznanili z novimi traktorskimi priključki. Tečaj za škropilne ekipe za sadno drevje, seminar za izvedbo setve visokorodnih pšenic, tečaj za siliranje, tečaj za kombajniste itd. Tečaji in seminarji bodo vse do konca leta. Pomurska založba v letu 1961 BOGAT KNJIŽNI PROGRAM Kmalu bo že sedem let, ko se je slovenskim bralcem in ljubiteljem knjig predstavila Pomurska založba s svojo prvo knjigo, jubilejno 25. knjigo Miško Kranjca »Nekaj bi vam rad povedal-«. V teli minulih letih je založba več ali manj uspešno nenehno razvijala svojo dejavnost, čeprav v naši javnosti ni bilo za njeno delo tolikega zanimanja, kot bi z ozirom na pomembnost te kulturne institucije lahko pričakovali. Lani je založba že pripravila in izdala kar štiri knjige, po programu za letošnje leto pa lahko sklepamo, da bo delo še bolj bogato. Do konca leta bi naj izšlo 9 knjig, od teh dve v madžarščini. Eno izmed zanimivosti za letošnji program predstavljajo brez dvoma v glavnem avtorji, ki so našim ljudem dobro poznani. Založba bo namreč izdala delo Miška Kranjca (Mladost v močvirju), dr. Bratka Krefta (Kalvarija za vasjo), svojstven dogodek za slovensko kulturno javnost bo pa predstavljala knjiga spominov Cvetka Golarja na njegove nekdanje prijatelje v času enega izmed največjih vzponov slovenske literarne ustvar- jalnosti. Letos je že izšlo eno izmed del in sicer zbirka pesmi Naceta Kranjca — Pajlina, ki je bil slovenskemu kulturnemu občestvu doslej skoraj neznano ime in je zato predstavljal nekako odkritje, ki ga skoraj nihče hi pričakoval. Svojstven dogodek v letošnji zbirki bo predstavljala tudi prva pesniška zbirka Ludvika Vlaja. Tudi letos bo v okviru razprav o Pomurju, ki jih je založba že izdala več, izšlo posebno delo in sicer »Prekmurski Slovenci v zgodovini«. Za delo so prispevali svoje razprave naši najvidnejši zgodovinarji, uredil ga je pa univerzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer. V programu je tudi prevod dela Jare Ribnikar »Zmaga in poraze, ki opisuje zadnje dneve vojne v še ne-osvobojeni Bosni. Nadalje- založba pripravlja tretji letnik Zadružnega koledarja Pomurja, ki si je doslej pridobil presenetljivo veliko število naročnikov, saj je bil lani tiskan že v 12.000 izvodih. Značilno je, da koledarja niso ugodno ocenili samo številni zadružniki, katerim je namenjen, temveč tudi izven Pomurja. Koledar bo kot vsako leto doslej izšel tudi v madžarščini. POMURSKI FILMSKI BAROMETER HRABRI IN DRZNI - Ameriški kinemaskopski vojni film režiserja Luisa Fosterja. V središču dogajanja je majhna ameriška vojaška enota na italijanski fronti v minuli vojni. Njeni borci pričakujejo vsak čas odhod na fronto. Trojica izmed njih: narednik (Don Taylor), a tudi dva vojaka ( Rooney in Wendel Corey) so dobri prijatelji, vendar se po značaju in lastnostih razlikujejo. Pred odhodom na fronto dobijo dopust, ki ga prebijejo v italijanskem mestu. Nadaljevanje filma je ljubezenska in človeška drama, ki je marsikomu že znana iz literature. Humana tema filma ima namen, da spodbudi v ljudeh miroljubne težnje, da pripomore k človeškemu pozitivnemu občutju, da je vojna nekaj najhujšega, kar lahko prizadene človeštvo. Režiserju je uspelo predstaviti vojno skozi moralo in psihologijo ljudi, ki so se borili proti fašizmu. Junaki filma doživljajo metamorfoze. Tisti, ki ni hotel streljati na človeka, strelja na sovražnika brž, ko doživi smrt svojega prijatelja, in postane iz mirnega človeka heroj. RIMLJANKA - Italijanski film, ki je nastal po tudi pri nas znanem istoimenskem romanu Alberta Moravie. Scenarij so napisali Alberto Moravia, Giorgio Bassani in Luigi Zampa, v glavnih vlogah pa nastopajo Gina Lollobrigida, Daniel Gelin in Raymond Pellegrin. To je po »Rimskih zgodbah« že drugi roman Alberta Moravie, po katerem so posneli film. Kakor znano, govori film o revni lepotici Adriani, ki postane po sili razmer prostitutka. Film sicer ni doživel pri kritiki dobrega sprejema, vendar se je režiser Luigi Zampa trudil, da bi z osebno usodo Adriane v določenem socialnem ambientu in točno fiksiranih političnih prilikah pričaral vso težo ne samo usode uboge Adriane, temveč tudi tisočih nepokvarjenih rimskih deklet, ki se počasi — stopnico za stopnico — spuščajo na dno življenja. Film je zanimiv in izdelan obrtniško korektno, vendar so razne misli, ki so v romanu ovite v pisan omot atraktivnosti, v filmu neposredne, jasne, razgaljene. Igra nastopajočih je zadovoljiva. Oba filma bosta ob koncu in v začetku prihodnjega tedna na sporedu Kina »Park« v M. Soboti. KER VETER NE ZNA BRATI -Angleški film, ki nazorno priča o težnji angleške kinematografije, da bi »osvežila« listo svojih filmskih igralcev z novimi obrazi. Yoko Tani, Japonka, rojena in vzgojena v Parizu, je samo ena igralka več na dolgi listi »uvoza«. Producent-sko-režiserski duet Betta E. Box in Ralph Thomas, ki sta bila že več kot petnajstkrat na skupnem poslu, sta brž našla odgovarjajočo vlogo za ta eksotični lik z Daljnega vzhoda in to v filmski inačici romana »The Wind Cannot Re-ad«. Roman je doživel dokaj velik uspeh na britanskem tržišču in je dosegel naklado best-sellerja, vendar je avtorje filmske inačice bolj privabilo spektualno ozadje zadnjega vojnega spopada v tem delu sveta. S slovitim Tadž Mahalom iz belega marmorja v ozadju je povedal režiser Thomas v novi obliki prastaro zgodbo o prepovedani ljubezni, ki se, ker je prepovedana, po njegovi logiki ne more drugače končati kot nesrečno. V filmu vidimo tudi pejsaže indijskih severnih meja, jantarsko palačo maharadže iz Džeipura, divjo džunglo in še marsikaj, kjer se potika britanski pilot Michael Quinne (Dirk Bogarde) na svoji trnovi poti v naročje japonske učiteljice Suzuki San (Yoko Tani). Tisti, ki radi točijo solze v kinu, ne bodo razen prej omenjenih znamenitosti prav nič zamudili. Film bo v nedeljo in ponedeljek na sporedu kina v Slatina Radencih. POTEMNELI ANGELI - Ameriški film režiserja Douglasa Sirka. V glavnih vlogha nastopajo Rock Hudson, Robert Stack, Dorothy Malone, Jack Carson in drugi. Scenarij za ta film je napisal George Zuckerman po romanu »Pylon« Williama Faulknerja. Režiser se je trudil, da bi bilo v mračnem ambientu, v katerem poteka življenja bivšega letalskega asa iz Prve svetovne vojne, čim-več tudi žarkov upanja ter vere v življenje. Čeprav ni bil zvest piščevi koncepciji, poznavalci sodijo, da je ta Sirkov film najvernejša adaptacija Faulknerjevih del, ki so jih doslej posneli na filmski trak že več. To tudi po zaslugi Rocka Hudsona, Roberta Stacka in prikupne Dorothy Malone. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Ljutomeru. bjš Brez dvoma je tak program z ozirom na možnosti, za založbo zelo zahteven in tudi razmeroma zelo bogat ter pester. Vendar pa je potrebno dodati, da si naša založniška dejavnost še zelo težko utira pot. Razlog je predvsem v slabo razviti publicistični dejav-nosti pri nas. Spomnimo se samo revije »Svet ob Muri«, ki je prenehala izhajati, kljub temu, da so bili še kar ugodni pogoji za revijo. Podobne težave se porajajo tudi pri Zadružnem koledarju, ki postaja že nenadomestljiv priročnik vsakemu našemu kmetovalcu in kmečkemu človeku. nc VEČER NA MURI Mura je v teh poletnih dneh polna kopalcev. Številni otočki, ki jih čudovito oblikuje vihravi tok reke, so mikavni za domačega in tujega turista, zlasti še, ker je Mura bogata na ribah. Posnetek kaže odsev sončnega zatona na Muri. Foto Lojze Trstenjak TUDI JESENSKI IN ZIMSKI TURIZEM Se pred leti je vladalo mnenje, da Pomurje nima pogojev za razvoj turizma. Le redki, ki so spoznali kulturno-zgodovinske vrednote Pomurja, naravne lepote Goričkega in Prlekije so ugotovili nasprotno. Tudi Pomurci sami so začeli marsikaj gledati z drugačnimi očmi. Hočejo spoznati svojo ožjo domovino in videti kraje o katerih se vse več govori in piše. Po občinah in turističnih društvih delajo načrte in zbirajo sredstva, da bi gradili ali obnovili turistične objekte. Na to jih opozarja tudi sporazum o maloobmejnem prometu s sosednjo Avstrijo. Turisti od tam prihajajo predvsem zato, da bi videli naše kraje, spoznali ljudi in njih običaje. Na prvem mestu je v Pomurju lovni turizem. Vsako jesen prihajajo sem lovci iz Italije, Švice, Holandije, Nemčije in drugod. Pri Po- murski turistični zvezi in Lovski zvezi že sedaj mislijo na to, kaj nuditi tem turistom-lovcem, da jim za časa njihovega bivanja v Pomurju ne bo »dolgčas« in da bodo lahko »potrošili« denar, ki ga lahko prinesejo s seboj. Na to so namreč sami opozorili, žaželjeno je, da mislijo na to tudi naša športna in kulturno-prosvetna društva, folklorne skupine in ne nazadnje tudi gostinski obrati. V občinah Ljutomer, Radgona in G. Petrovci so že v začetku leta ugotovili, da turizem tudi pri njih lahko prinaša velik delež h gospodarskemu razvoju. Prisluhnili so težnjam turističnih društev in jih podprli pri izvajanju načrtov. Jeruzalem se ponaša s turistično postojanko sredi vinskih vrhov z razglednim stolpom. Ob zgodovinski Negovi, sredi bujno zelenih gozdov urejajo kopališče — Ne- govsko Jezero. To je bil do nedavna svet tišine in belih lokvanjev v katerega so vdrli motorizacija in razigrani kopalci. Delo ob jezeru je v polnem teku — saj je otvoritev predvidena 6. avgusta. Najbolj pa nas bodo presenetili v G. Petrove ih z otvoritvijo turističnega doma. 2e nekaj let govorimo o zimskošportnem centru v Mačkovcih. Smučarji bodo razmislili in ugotovili ali niso mogoče tudi v Pe-trovcih ugodni tereni za to športno zvrst. Tako bi odpadla skrb za prenočišča in toplo hrano za ljubitelje zimskega veselja. V zimskih počitnicah pa bi tu za mladino lahko prirejali smučarske tečaje. Tako bi dom v Petrovcih tudi pozimi bil polno izkoriščen. Največja pridobitev za turizem v Pomurju pa bo prav gotovo novi olimpijski bazen v Sl. Radencih, ki bo dograjen že prihodnje leto. Temu se pridružujejo še trije novi hoteli. S tem bo naše znano zdravilišče postalo tudi zelo o-biskano letovišče. Pomurska turistična zveza bo organizirala v mesecu septembru širše posvetovanje o razvoju turizma v občinah Lendava in M. So- bota. K sodelovanju želi pritegniti vse gospodarske in družbene organizacije ter posameznike, da s svojimi predlogi prispevajo k uresničitvi teh načrtov. Pogoj za razvoj turizma so tudi dobre prometne zveze in dobre ceste. Predvsem zadnje žuli Pomurce, posebno pa še turiste — lastnike avtomobilov. Severna magistrala je asfaltirana skozi M. Soboto le do Rakičana — v tej petletki bo do Lendave. Kaj pa ostale ceste vsaj one, ki povezujejo mejne prehode? Samo v G. Radgoni lahko nadaljujejo tuji turisti pot po asfaltirani cesti. Ce bi to lahko trdili za mejni prehod pri Kuzmi, bi turisti lahko potovali skozi pretežni del Pomurja. Toda zaenkrat so to samo še želje... Marta Vujec Mirko Hočevar Mirko Hočevar je dvakrat kratkotrajno služboval v Pomurju, leta 1925 kot notarski pripravnik, po osvoboditvi 1. 1945 pa kot sekretar vojaškega sodišča pri delegaciji SNOS, vendar je postal in ostal velik prijatelj naše obmejne pokrajine in naših ljudi. Se kot pomočnik sekretarja Izvršnega sveta LRS za splošne gospodarske zadeve, ko ni imel več neposrednih stikov s Pomurjem, je pri obravnavanju perečih problemov tega področja, večkrat dejal »Pomurju je treba pomagati«. Se posebej mu je bil pri srcu Zavod za širjenje elektrifikacije podeželja, ko se je prepričal o njegovi koristnosti in uspehih, ki jih je dosegel. Dne 23, julija, ko je bila v Vidmu ob Ščavnici proslava 20. obletnice revolucije, ki bi se je rad udeležil, je nenadoma umrl. Mirko Hočevar je v nižji gimnaziji organiziral napredno dijaško društvo z literarnim in nacionalnim značajem. Že v prvih gimnazijskih letih je bil protiavstrijsko orientiran. Bil je Jugoslovan. V celjski višji gimnaziji je bil v letih 1916—1918 voditelj skupine jugoslovansko orientiranih dijakov. Imeli so ilegalno politično organizacijo, ki je navezala stike s podobnimi organizacijami v Ljubljani, Mariboru in Varaždinu. Ko so mu koncem 6. gimnazije zaradi njegovega političnega udejstvovanja zagrozili z izključitvijo je šel študirat v Novo mesto, kjer je dokončal prevrat. Takoj po prihodu v Novo mesto je skupno z Francem Strajnarjem in drugimi organiziral napredno dijaško organizacijo. V počitnicah 1. 1919 je organiziral v Celju prvi kongres jugoslovanske napredne srednje šolske mladine, ki so se ga udeležili delegati vse Jugoslavije. Bil je predsednik tega kongresa. Da bi lahko nadaljeval visokošolski študij, se je zaposlil kot pomožni urednik gospodarske rubrike v uredništvu »Jugoslavije«. L. 1929 je bil med ustanovitelji JAD »Triglav« v Ljubljani, v Celju pa je bil član »Kluba naprednih slovenskih akademikov«. Ko je končal študij je bil kakor že omenjeno, nekaj časa notarski kandidat v Murski Soboti, potem do leta 1929 v Celju, nakar je bil odvetniški kandidat v Celju do osamosvojitve julija 1933. Politično se je v tej dobi razvil v avtonomista oziroma federalista. Postal Je simpatizer levice. Politično 'se je začel udejstvovati najprej v bojevniškem gibanju, ki ga je vodil Stane Vidmar. Ko je dr. Korošec to organizacijo razpustil, se je pridružil dr. Lončarjevi kmečko-delavski skupini. Pri petomajskih volitvah je podpiral kandidaturo Jerneja Stanteta, pri volitvah 11. decembra 1938 pa listo, ki so jo sestavili komunisti skupaj z drugimi progresivnimi skupinami s imenom »Združena opozicija za celjski okraj«. Kandidata na tej listi sta bila lekarnar Fedor Gradišnik in Albin Vipotnik. V tem času je začel Hočevar nastopati kot branilec v komunističnih procesih. Sodeloval je z dr. Jožetom Vilfanom in dr. Ivom Štempiharjem. V dobi formiranja koncentracijskih taborišč je za konfinirance sestavljal pritožbe na Upravno sodišče v Celju. Vse to delo je opravljal brezplačno, razen tega pa je dajal prispevke še za »Rdečo pomoč«. Čeprav ni bil vojaški obveznik, je ob izbruhu vojne vstopil prostovoljno v Istrsko-primorsko legijo. Ko se je ta legija razformirala, so je vrnil v Celje, kjer so ga Nemci aretirali in 7. 6. 1941 deportiran s prvim transportom v Srbijo. Koncem septembra 1943 je bil od beograjske specialno policije aretiran in predan Gestapu. Iz zaporov Ge-stapa je bil 18. 11. 1943 odpeljan na 4-mesečno prisilno delo v borski rudnik. Po prestani kazni se je vrnil v Beograd, kjer so še pred osvoboditvijo sestavili ilegalni slovenski odbor, ki je kot. začasni odbor OF za Srbijo organiziral zavedne Slovence v OF. Ko se je ta organizacija preimenovala v Slo-vensko-kulturno prosvetno društvo »France Rozman« jo bil v njej referent za vojaški odsek, ki je formiral slovenski bataljon. Po ustanovitvi državne komisije za vojno škodo je bil njen pravni referent, pred tein pa sekretar Anketne komisije za ugotavljanje zločina nasilnega preseljevanja Slovencev.« 22. aprila 1945 je prišel Mursko Soboto, kjer je, kakor že omenjeno, bil sekretar vojaškega sodišča za Prekmurje pri delegaciji SNOS. Enako dolžnost je za tem imel še v Mariboru, kjer je pa kmalu postal predsednik vojaškega sodišča mesta Maribora. Za tem Je prevzel mesto pravnega referenta nadzorne komisije IOOF Slovenije v Ljubljani, zaposlen Je bil tudi na Republiškem javnem tožilstvu, pri Izvršnem svetu itd. Povsod so ga cenili kot neumornega delavca in dobrega organizatorja. Čeprav je njegovo poklicno delo zahtevalo velike napore, je vendar našel čas za sodelovanje v raznih društvih in organih družbenega upravljanja. Bil je tudi član Upravnega odbora ene največjih naših gospodarskih organizacij Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, ki je s tolikim razumevanjem podprla akcijo za elektrifikacijo Pomurja. S smrtjo Mirka Hočevarja je Pomurje izgubilo svojega velikega prijatelja. Ivan Kreft 5 POMURSKI VESTNIK, 27. JULIJA NAŠI POLETNI RAZGOVORI UGODNE PERSPEKTIVE PROF. TELESNE VZGOJE E. TITAN O RAZVOJU IN PERSPEKTIVAH ATLETIKE V POMURJU »Atletika ima v Pomurju vsekakor ugodne perspektive. vendar pa za sedaj dokaj slabe materialne pogoje. Če namreč analiziramo razvoj atletike pri nas v zadnjih 15 letih, od osvoboditve sem, lahko ugotovimo lep napredek, ki je bil časovno pogojen z vzponi in padci, na doseženih uspehih, ki vse bolj temeljijo tudi na množičnosti, pa se že kažejo tudi v Pomurju dokaj ugodne perspektive za še večje dosežke v prihodnosti. Glede objektov smo v Pomurju v zadnjem času tolikanj napredovali, da imamo sedaj že 4 atletske steze, v bližnji prihodnosti pa jih bomo dobili še v Rakičanu, Beltincih in Rogaševcih. Mimo so torej časi, ko smo morali vaditi in tekmovati po cestah in gozdovih, kar je seveda imelo pozitivne in tudi negativne posledice. Prišli smo že tudi do ustaljenega tekmovalnega sistema z elementi načrtnejše vzgoje atletov — od osnovnošolskih, srednješolskih, občinskih in o-krajnih do meddruštvenih tekmovanj »Partizana«. Imeli smo že tudi prireditve, na katerih je nastopalo po 200 atletov! K večjemu razmahu atletike so v naših krajih močno prispevala zlasti šolska športna društva. Sploh je čutiti v zadnjih dveh letih velik korak naprej na tem področju; predvsem v prid naše mladine, v kateri imamo zares bogat zaklad in mnogo obetajočih talentov, ki pa jih je potrebno vztrajno odkrivati in načrtno popeljati skozi šolo atletike. V tem prizadevanju naletevamo v Pomurju tudi na velike težave, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra (tre- nerji in sodniki), ki je zelo maloštevilen in še ta osredotočen zgolj v naša pokrajinska mesta. To pa še ne pomeni, da ob tem kadru tudi nismo sposobni izpeljati dobro organiziranih in kakovostnih atletskih prireditev. To smo že nekajkrat tudi dokazali. V jeseni leta 1959 smo si na vso moč prizadevali, da bi zbrali naše atlete, tudi starejše, pod ustrezno organizacijsko streho — v atletske sekcije pod okriljem TVD »Partizan«. Ta poskus pa se nam je samo delno posrečil. V festivalskem letu 1960 so se atleti že, spomladi vključili v ustrezna tekmovanja po A in B programu, toda po festivalu je začetni polet ostal samo pri mladini in rezultati tega mladostnega poleta so prav lepo zaznavni zlasti letos (dosežki Kovača, Žuneca in drugih atletov). V Pomurju lahko že danes glede na kakovost posameznih atletov in atletinj takoj sestavimo kompletno moštvo, ki bi tekmovalo tudi v ustreznem višjem programu. To še zlasti velja za naše mlade atlete, ki po sili razmer — zlasti zaradi skrajno neugodnih gmotnih pogojev — nastopajo sedaj v raznih slovenskih krajih za druge klube, čeprav smo jim dali osnovo za sedanje njihove tekmovalne uspehe v Pomurju. Zato bi bilo potrebno tudi pri nas resno razmisliti in ustrezno ukrepati, da bi pod sprejemljivo organizacijsko obliko združili vse naše atlete in jim posredovali našim skrajnim možnostim ustrezajoče pogoje za redno vadbo in tudi višja tekmovanja (kritje osnovnih stroškov za potovanja, oprema itd.). Trenutno bi bilo že mnogo, če bi bila to samo miniatura celjskega Kladivarja ali mariborskega Branika! Ob skrajni objektivnosti lahko namreč ugotavljamo, da nekateri negativni vplivi v športu, ki pronicajo že tudi v Pomurje, močno škodujejo tudi razvoju naše atletike. Atletske vrste namreč zapuščajo številni posamezniki, ker jim ne moremo zagotoviti niti osnovne opreme in drugih pogojev za načrtno delovanje. Selijo se v druge bolj »idoče«, stimulativ-nejše športe, čeprav imajo v atletiki mnogo ugodnejše iz-glede za uspeh — ne samo v okrajnem, marveč v republiškem in tudi zveznem merilu. To pa pomeni, da je atletika pri nas v močno neenakopravnem položaju v primerjavi z nekaterimi drugimi športnimi klubi, kjer često izdajajo denar za zagotavljanje trenutnih u-spehov (stimuliranje igralcev itd ). Tako nismo samo ob dragocen kader, ki bi nam lahko v atletiki mnogo pomenil, marveč tudi ob ugled in konkreten prispevek, ki bi ga lahko Pomurje dalo na atletskem področju v našo skupno zakladnico dosežkov. Da pri tem ne omenjamo še vzgojnih posledic, ki pa jih sploh ni moč povsem oceniti!« V nogometu kaže omeniti predvsem prodoren uspeh moštva Sobote, ki se je leta 1950 plasiralo v četrtfinale tekmovanja za pokal FLRJ in se pomerilo v Splitu s tamkajšnjim Hajdukom. Moštvo lendavske Nafte nastopa prva leta v zvezni ligi. Po uspešnem sodelovanju v varaždinsko-mariborsko -celjski ligi, kjer zasede drugo mesto, se moštvo Sobote uvrsti v Slovensko consko ligo, kjer uspešno nastopa že tri leta. Je med vodilnimi nogometnimi enajstoricami v Sloveniji. Član moštva in napadalec V Murski Soboti zabeležijo v letu 1946 tudi vzpon košarke. Tedaj doseže mladinsko moštvo FD M. Sobota II. mesto v Sloveniji v članski konkurenci. Na območnem tekmovanju za prvenstvo v Mariboru leta 1956 je soboško košarkarsko moštvo prvo. Na turnirju v okviru I. festivala telesne kulture v M., Soboti premaga moštvo soboškega SAG Branikovo mladinsko ekipo, najboljše moštvo v Sloveniji, večkrat pa izidejo kot zmagovalci tudi v prijateljskih srečanjih s celjskimi košarkarji — mladinci. Na letošnjem tekmovanju za prvenstvo LRS za pionirje v M. Soboti se uvrsti tekmovalna e-kipa PSD »Mladost« na 6., ekipa SSD »Polet« pa na deveto mesto v konkurenci 10 nastopajočih moštev iz Slovenije. krat uspešno nastopil v drž. in srbski hokejski reprezentanci in kot član BASK tudi tri leta zaporedoma v reprezentanci mesta Beograda. V dvoboju Hrvatska : Slovenija leta 1958 v Murski Soboti nastopijo v slovenski reprezentanci, ki je po dolgem času spet premagala hrvaško reprezentanco z rezultatom 3:2, tudi štirje igralci iz M. Sobote (Kokalj, Miloševič, Titan, Kovač). Letošnji dvoboj hokejskih moštev Pomurje : Zasavje se je končal v Murski Soboti z zmago domačinov ob rezultatu 2:1. 1945 Telesna vzgoja in šport 1961 Franc Maučec je bil lani najboljši strelec v SCL, letos pa je drugi, samo z enim golom manj za Pircem. Bivši golman Sobote, Vince Bencik je nastopal kot vratar Odreda v II. zvezni ligi. Moštvo Rakičana, sedanjega Grafičarja tekmuje v okviru I. razreda Mariborske podzvezne lige. V vajah na orodju doseže mladinska vrsta soboškega TVD »Partizan« v II razredu šesto mesto na tekmovanju za državno prvenstvo leta 1957 v Mariboru. V mnogoboju na orodju dosežejo mladinci soboškega »Partizana« leta 1954 prvo mesto v III. razredu na republiškem tekmovanju v Ljubljani, na zveznem tekmovanju v Nišu pa deseto mesto. Namizni tenis se lepo uveljavlja v Murski Soboti že v prvih letih po osvoboditvi (Nemec, Koch, Hahn itd.), tudi mladi že imajo lepe uspehe v republiškem merilu. Božo Fridrih zasede v Sloveniji II. mesto. V konkurenci članic je II. v Sloveniji Olga Campelj, Vlado Roškar pa je drugi v mladinski konkurenci. Naši tekmovalci se dobro uveljavijo tudi na propagandnem nastopu v srečanju z reprezentanco Budimpešte. V hokeju na travi ima Pomurje dvakratnega republiškega prvaka — v letih 1957/58 — v moštvu soboškega TVD »Partizan«. To moštvo zasede leta 1958 V. in VI. mesto na tekmovanju za državno prvenstvo v Zagrebu. Hokejist Evgen Titan je v letih 1951—53 nekaj- Tudi v perjanici se imamo s čim postaviti. Leta 1958 zasedemo na tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani osmo mesto, leta 1959 premaga Evgen Titan III. lopar v državi — Poharja z rezultatom 2:1. V okviru I. pomurskega festivala telesne kulture v Murski Soboti je bilo 3. tekmovanje za republiško prvenstvo. Naši predstavniki se dobro odrežejo: Bolkovič zasede med člani četrto, Banič pa peto mesto, Milena Veren zasede 5., ekipno se uvrsti moštvo (Titan, Miholič, Kokalj) na četrto mesto, par Cer—Rous pa se uvrsti na II. mesto.. V rokometu nimamo kljub sedanji izredni množičnosti pomembnejših vrhunskih dosežkov, razen II. mesta mladincev in III. mesta članov v tekmovanju za prvenstvo Slovenije leta 1957 v Ljubljani. (NADALJEVANJE SLEDI) Zavrlljaj v SCL Slovenija je vnovič dobila člana II. zvezne nogometne lige. Ljubljanski Triglav se je moral posloviti od te vrhunske nogometne družbe, na njegovo mesto pa je vstopil Maribor, ki je prebrodil vse štiri čeri in naposled srečno zajadral v zaželeni pristan. Podviga Maribora so prav gotovo veseli vsi ljubitelji nogometa v Sloveniji, še prav posebno pa je dobrodošel kranjskemu Triglavu, ki je bil vse do nedelje, ko je prispela vesela vest iz Pulja, da je moštvo Maribora doživelo tam samo tesen poraz z nasprotnikom — Uljanikom, še vedno kandidat za izpad iz slovenske nogometne konkurence. Toda zdaj ni več: Triglav bo še nadalje nastopal v Slovenski conski ligi, kot novinca pa se mu bosta pridružila tudi ŽŠK Celje in mariborski Kovinar. Vse se je tako srečno končalo za slovenski nogomet: Slovenija bo z moštvom Maribora zastopana tudi v drugi zvezni kakovostni skupini, a Maribor bo imel tudi svojega zastopnika v SCL, Celje je obdržalo v SCL tudi vnaprej dve mesti, medtem ko so Ljubljani oddana kar štiri mesta. Vsekakor bo najnevarnejši med ljubljanskimi »štirimi« — Triglav, ki je že dokaj okrepil svoje moštvo in se, kot kaže, že sedaj pred začetkom bližnje in po pričakovanju dokaj razburljive nogometne sezone pripravlja za odločilen skok na višji vrh ... Če se mu bo to v prihodnjem letu tudi posrečilo, bomo imeli priložnost ugibati že v prvih kolih letošnjega slovenskega nogometnega plesa, v katerem se bo, kot že ponavadi, krepko zavrtela tudi domača Sobota. Sredi delavskih športnih iger v Murski Soboti Premajhen poudarek - množičnosti ŽE PRED DVEMA MESECEMA SO SE PRIČELE V MURSKI SOBOTI DELAVSKE ŠPORTNE IGRE, KI BODO TRAJALE VSE DO 17. OKTOBRA, PRAZNIKA SOBOŠKE OBČINE, V PO-ČASTITEV KATEREGA SO BILE TUDI PRIREJENE, IN SE V NOGOMETU, ODBOJKI IN ŠAHU ŽE TUDI BLIŽAJO H KONCU. V nekaterih športih tekmujejo sindikalne športne skupine po takoimenovanem kup sistemu, zato nastajajo v samem tekmovanju tudi dokajšnje težave predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj in tudi prenatrpanosti tekmovalnega pro- grama. Kot smo izvedeli pri komisiji za rekreativni šport pri občinski zvezi za telesno vzgojo, ki delavske športne igre letos tudi vodi, pa je osnov, na slabost v tem, ker sindikalne podružnice odnosno njihove tekmovalne ekipe težijo predvsem za čimboljšo uvrstitvijo v posameznih športih in tako nastopajo samo najboljši tekmovalci iz posameznih kolektivov v vseh razpisanih športnih disciplinah, kar je dokaj šen odmik od množičnosti, ki je sicer glavni smoter takih tekmovanj. V nekaterih športnih ekipah pa tudi močno šepa disciplina, saj je bilo na primer samo v odbojkarskem tekmovanju predanih 1/4. vseh tekem brez borbe (p. f.), kar nikakor ni najboljše spričevalo za prizadete sindikalne podružnice. V nogometu in odbojki bo zategadelj v prihodnosti kazalo uveljaviti liga sistem tekmovanja samo v primeru, če bi se tekmovanje pričelo že v jeseni in končalo spomladi namembnega leta, ker sta ta dva športa po številu nastopajočih najbolj mno- žična in je tudi skupno število tekem največje. V nogometu tekmuje skupno 15 sindikalnih športnih ekip po dvojnem kup sistemu, kar pomeni, da igra vsako moštvo z nasprotnikom po dve tekmi in le v finalu se srečata nasprotnika samo enkrat. V predtekmovanju so bili do- seženi naslednji rezultati: Mura : Vodna skupnost 1:3, Vodna skupnost : Mura 1:4, Agroservis : Panonija 2:3; Panonija : Agroservis 5:0, Trgovci : Blisk 3:0, Blisk : Trgovci 1:3, Okrajni zavod za socialno zavarovanje : PTT 6:2, PTT : Okrajni zavod za socialno zavarovanje 3:2, Banke : Pomurski tisk 2:2, Pomurski tisk : Banke 2:1, ObLO : Bolnica 4:1, Bolnica : ObLO 3:4, Obrtnik : OLO 3:1, OLO : Obrtnik 0:3. (Nadaljevanje na 7. strani) PRIJATELJSKO SREČANJE RADGONA : SOBOTA 3:5 V soboto popoldne sta se v Gor. Radgoni prijateljsko srečali mlado moštvo Sobote in enajstorica domače Radgone. Zmagali so gostje, čeprav so tudi domačini zaigrali lepo in koristno. V moštvu Sobote so nastopili tudi nekateri igralci prve enajstorice. Rekordna udeležba PRED JESENSKO KOLESARSKO DIRKO »TOUR POMURJE« Na letošnji mladinski kolesarski dirki »Po Vojvodini« se je tehničnemu vodji tekmovalne ekipe Kolesarskega kluba »Prekmurje« iz Beltinec prijavilo več kolesarskih klubov in posameznih tekmovalcev iz Vojvodine in Srbije, da se bodo letos udeležili že tradicionalne kolesarske dirke »Po Pomurju«. Ta dirka obeta biti doslej najzanimivejša kolesarska prireditev pri nas po osvoboditvi — tako po množičnosti kot po kakovosti nastopajočih tekmovalcev, saj pričakujejo v prekmurskem matičnem kolesarskem klubu tudi prijave številnih slovenskih kolesarskih klubov. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 30. julija do 5. avg. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Sergej Mihalkov: Mehikanec; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Medigra na kitaro; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.46 Blaž Arnič: Pesem (Drugi stavek iz klavirskega tria. št. ril); 10.00 Se pomnite tovariši... a) Tone Mrak — Vinko Smajs: Govori štev. 43.003, b) Marica Strnad: Sami; 10.30 Nove skladbice Boruta Lesjaka; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Mitja Kreft: Legenda in resnica (reportaža); 13.30—Za našo vas; 13.50 Lepe melodije z orkestrom Mantova-ni; 15.30 Melodije«.ki jih radi poslušate; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Dmitrij Soštakovič: Simfonija št. 10 v e-molu; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Iz operne zakladnice Georga Friedricha Haendla. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Poje zbor JLA p. v. Mladena Jagušta; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Šuhadolčan: Skriti dnevnik; 0.45 Ansambel Mojmir-ja Sepeta; 9.00 Od arije do arije; 10.15 Zvočna mavrica; 11.30 Janko Ravnik in Matija Bravničar — dva skladatelja; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tone Zorc: Gospodarski pomen pravočasnega pripuščanja telic; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Kvintet bratov Avsenik vam igra. Koroški oktet vam pa prepeva; 13.55 35 minut pri slovenskih skladateljih; 14.35 Od Triglava do Ohrida; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem — Tone Pavček: Tolstojeva Jasna poljana; 16.20 Ognjemet — Spored virtuozne solistične glasbe; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Iz verističnih oper; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavhih melodij; 21.00 Koncert zbora in orkestra Italijanske radiotelevizije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.00 Poročila;. 8.05 Nekaj priljubljenih opernih uvertur; 8.30 Oddaja za otroke; 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40 Pojeta ženska zbora »Svobod« Apače in Podpeč p. v. Marije Lapošy in Franceta Mileka; 10.15 Edvard El-gar: Koncert za violino in orkester v h-moiu; 11.00 Zagrebški jazz kvartet; 11.15 Branje za vroče dni — Potopljeni zakladi I.; 11.35 »Kaj je videl zahodni veter...« Debussyjeve skladbe; 12.00 15 minut z Vaškim kvintetom; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Uspešna okulacija vrtnih rastlin; 13.30 Odlomki iz opere Carmen G. Bizeta; 14.00 Popevke na tekočem traku; 15.40 Pevca Cilka Valenčič in Tone Kozlevčar; 16.00 Počitniška zgodba — Yukio Mishima: Kipenje; 16.20 Vaše priljubljene plošče; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Peter HjičCajkovski: Simfonija št. 4 v f-molu; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Zbor Gunther Arndt poje nemške ljudske pesmi; 20.30 Radijska igra — Darinka Kovačič: Brankin dnevnik; 21.30 Janko Gregorc: Melanholični preludij; 21.37 Zvočni kaleidoskop; 22.15 Večer ameriške glasbe; 23.05 Posnetki n. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. SREDA 8.00 Poročila; '8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Šuhadolčan: Skriti dnevnik; 8.45 Kvintet Jožeta Kampiča; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven (Pisan glasbeni spored za dopoldne); 9.49 Slavni skladatelji pri klavirju — Camille Saint Saens; 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Jules Maissenet: Le Cid — baletna glasba; 12.00 Ansambel Milana Stanteta s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti. — Ing. Milan Simič: Vpliv gozdnega reda na varstvo gozdov; 13.30 Ljubiteljem domačih napevov;. 13.55 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.30 Prireditve dneva; 14.35, Glasbena medigra; 14.40 Hrvatske pesmi poje Mariborski zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.40 Leopold Ferdinand Schwerdt: Simfonija v Esduru; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška; 18.15 Godala in zabavni zvoki; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 20.45 Manuel de Falla: Kratko žvljenje, opera v dveh dejanjih; 22.15 Zaplešite z nami!; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Jutranji koncert violinista Alija Dermelja; 8.30 Oddaja za cicibane a) Milka Mirtič: Pikapolonca potuje k soncu, b) Cicibani, zapojte z nami!; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 .Naši operni solisti v italijanskih in francoskih operah; 11.00 Zbori Frana Gerbiča; 11,15 Branje za vroče dni — Potopljeni zakladi — n.; 11.35 Poljska in sovjetska zabavna glasba; 12.00 Ileana Bratuž poje narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Pavel Deu: Kostolomnica; 12.25 Straussovi valčki; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Poletni pastorale; 14.05 Radi jih poslušate; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Za oddih vam igra Kmečka godba; 16.00 Trije veliki plesni orkestri; 16.20 Operni mozaik slavnih pevcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.20 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 24. oddaja; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Črno in belo; 20.50 Kajetan Kovič: Nove pesmi — Literarni Večer; 21.30 Lucijan Marija Škerjanc: Gazele — sedem orkestralnih pesnitev; 22.15 Nočni akordi; 23.05 Posnetki z II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik; 8.45 An-tun Dobronič: Jugoslovanski simfonični plesi; 9.00 Med arijami in dueti; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Sestanek instrumentov; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Makedonske pesmi in plesi; 12.15 Kmetijski nasveti — Ciril Jenko: Vpliv rastlin na vodni režim in urejanje vodnih zemljišč; 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 13.55 A-rije in dueti iz Mozartovih oper; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Za ljubitelje popevk; 15.40 Poje Sloven- ski oktet; 16.00 Športni tednik; 16.20 Z vedrimi zvoki na oddihu; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Hitri prsti; 18.15 Meksikanski plesi z orkestrom Chucho; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni orkester »1001 Strings«; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoržaka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert (komornih skladb jugoslovanskih skladateljev). SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 V ritmu polke z ansamblom A. Scholz; 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Vokalni kvartet poje manj znane narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Jože Ferčej: Zakaj dajo krave prvesnice v nekaterih rejah malo mleka; 12.25 Veseli hribovci igrajo in pojo; 12.40 Orkester Alfred Newman; 13.30 Domače glasbene starožitnosti; 14.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Bruno Bjelinski: Serenada za trobento, klavir, godala in tolkala; 16.00 Humoreska — Dušan Mevlja: Pustite me pri miru; 16.20 Majhni ansambli; 16.40. Moški zbor »Grafika« p. v. Franceta Mileka; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Orgle in orglice; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Popoldanski operni koncert; 18.45 Okno v svet; 20.00 Domače viže za uvod v sobotni večer; 20.20 Radijska komedija — Mark Twain: Pogodba o govedini; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame: 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 LoKalna poročila; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored. etrtek 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 i od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. 6 POMURSKI VESTNIK, 27. JULIJA Dve hudi nesreči pri mlačvi V minulem tednu sta se zgodili pri mlačvi kar dve hudi nesreči. Prva se je zgodila 19. julija dopoldne v Šulincih, ko je Irena Sebjanič po nesreči padla v boben mlatilnice. Pri tem jo je zagrabil mehanizem in ji odtrgal roke. Čeprav so ji ljudje hitro priskočili na pomoč, je nekaj minut za tem umrla. Istega dne v popoldanskih urah pa je pri mlačvi v Lut-vercih odtrgalo desno roko strojniku Ludviku Isteniču, ko je s smolo mazal pogonski jermen. Obe nesreči resno opozarjata lastnike mlatilnic, da poskrbijo za varnost zaposlenih in jih opozarjajo na nevarnost, do katere lahko pride. -ko 14. PMDB „Dane Šumenjak“ odpotovala Včeraj je odpotovala iz M. Sobote 14. PMDB »Dane gumenjak« na zvezno delovno akcijo. Omenjeno brigado sestavlja 140 brigadirjev — sred- nješolcev in učencev vajenskih šol. Brigada se bo nastanila v Romanovcih pri Kumanovem. -ko Nova dolinska pregrada, ki so jo predali namenu ob slavnosti, ki so jo pri Vidmu pripravili za Dan vstaje Na Cankovi novi hlevi Kmetijska zadruga Cankova gradi hlev za 80 glav goveje živine. Na gradbišču dela hitro potekajo. Računajo, da bodo že 1. septembra hlev predali svojemu namenu. Investicijska vrednost novega sodobnega hleva znaša nad 6 milijonov dinarjev. Na področju poslovne enote Rogaševci pa bo zadruga do jeseni zgradila velik koruznjak, v katerem bo prostora za štiri vagone koruze. Na sedežih vseh treh poslovnih enot Rogaševci, Pertoča in Cankova pa bo zadruga še letos zgradila cisterne za gori- vo. Število traktorjev je. zadnje leto naraslo, potrošnja goriva je vedno večja, s tem pa tudi stroški dovoza, zato so sc odločili za nabavo in gradnjo cistern. Zadruga je letos nabavila 1 traktor in razne priključke v vrednosti nad 6 milijonov dinarjev. Petek, 28. julija — Zmago Sobota, 29. julija - Marta Nedelja, 30. julija — Krilan Ponedeljek, 31. julija — Ignac Torek, l. avgusta — Ljubica Sreda, 2. avgusta, — Bojan Četrtek, 3. avgusta — Lidija MURSKA SOBOTA - od 28.-30. julija ameriški barvni kinema-skopski film: »Hrabri in drzni; od 31. julija do 1. avgusta italijanski film: »Rimljanka; od 2.-3. avgusta ruski barvni kinemaskopski film: »Kočubej«. SLATINA RADENCI - od 30.-31. julija angleški barvni film: »Ker veter ne zna brati«; 3. avgusta jugoslovanski film: »Te noči*. SALOVCI — od 29.—30. julija čehoslovaški barvni film: »Zvečer nastopamo*. GORNJA RADGONA — od 29.-30. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »Mačka na vroči i pločevinasti strehi«; od 2.-3. avgusta ameriški film: »12 jeznih mož*. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 29.-30. julija ameriški film: »Bagdadska sirena*. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 29.-30. julija sovjetski zabavni film: »Leta veselja«; 2. avgusta sovjetski film: »Ivan Grozni I. del*. LJUTOMER - od 29.-30. julija ameriški kinemaskopski film: »Potemneli angeli*. Premajhen poudarek - množičnosti (Nadaljevanje s 6. strani) Rezultati nadaljnjega tekmovanja: Mura : Zavod za socialno zavarovanje 3:0, Zavod za socialno zavarovanje : Mura 0:3, Trgovci : Obrtnik 5:0, Obrtnik : Trgovci 2:7, prva tekma med ObLO in Pomurskim tiskom je bila razveljavljena in je zaradi tega športna ekipa PT odstopila od nadaljnjega tekmovanja v nogometu. Vodna skupnost : Bolnica 2:5, Bolnica : Vodna skupnost 3:0, A- groservis : PTT 3:5. PTT : Agro-servis 2:3, Blisk : Banke 1:1, Banke : Blisk 2:1, OLO : Tovarna mesnih izdelkov 0:3, Tovarna mesnih izdelkov : OLO 3:0. Rezultata s prvih polfinalnih srečanj: Panonija : Trgovci 1:2, ObLO : Mura 2:1. Finalista bosta znana že ta teden, po povratnih polfinalnih tekmah. Kot najresnejše kandidate za osvojitev prvega mesta omenjajo moštva Trgovca, ObLO in Panonije. V odbojki je nastopilo skupno 13 moštev, ker so 3 moštva pozneje odstopila od tekmovanja. Na prvem mestu je ekipa Pomurskega tiska s 15 dobljenimi tekmami, njej pa sledijo odbojkarska moštva Pomurja s 14, Pravosodnih ustanov s 13, Trgovca z 12, ObLO in Agroservisa s po 11, Železničarja in Tajništva za notranje zadeve s po 10, Zavoda za socialno zavarovanje z 9, Bolnice s 7, OLO s 6, Panonije s 5 in Mure s 3 zmagami. Zmagovalec v tej konkurenci bo po vsej verjetnosti ekipa Pomurskega tiska, čeprav bo dokončno znan šele po tekmi med Pomurjem in Trgovcem. V odbojkarskem tekmovanju so se v disciplini najbolje izkazale tekmovalne ekipe Pomurskega tiska, Pomurja in Agroservisa. Žunec ni ponovil V mladinskem atletskem dvoboju med Madžarsko in Jugoslavijo v Scegedinu Je prvi dan prišla premočno v vodstvo Madžarska s 127 točkami, medtem ko ima Jugoslavija samo 71 točk. Pomurski atlet Oto Žunec v teku na 110 m čez ovire ni ponovil svojega mariborskega rekorda; tokrat je dosegel čas 16,3 in se uvrstil v tej disciplini komaj na četrto mesto. Zmagovalec Vertesi (M) je dosegel čas 15,6, drugouvrščeni Jugoslovan Kerovec pa 15,7. Zakaj Žunec. ni ponovil in celo prekosil? Imel je smolo: vse do zadnje ovire je diktiral izredno oster tempo in bil prvi... Na zadnji oviri pa se je z nogo nesrečno spotaknil in padel. Tako so ga ostali tekmovalci brez večjih težav prehiteli. Zunec je po krajšem bivanju doma že odpotoval na letošnje Balkanske športne igre. ŠRL - ustanovljena Včeraj je bilo v Mariboru na pobudo Okrajnega rokometnega odbora iz Murske Sobote posvetovanje zainteresiranih rokometnih klubov in okrajnih rokometnih odborov iz severovzhodne Slovenije o ustanovitvi štajerske rokometne lige ;— kakovostnega razreda med sedanjimi okrajnimi in republiško rokometno ligo. Za ustanovitev te lige, v kateri bo v prihodnji tekmovalni sezoni tekmovalo skupno 8 klubov (štirje iz mariborskega in po dva iz celjskega okoliša in iz Pomurja: soboški Grafičar. in moštvo Beltinec), smo se dosledno zavzeli zlasti v Pomurju, saj bo lahko, kar od nje tudi pričakujemo, izdatno prispevala k večji kakovosti in popularnosti te dinamične in že priljubljene športne igre tudi v naši pokrajini. Ustanovitev ŠRL mora še potrditi Rokometna zveza Slovenije, o organizaciji samega tekmovanja pa bo razpravljal bližnji plenum ORO Maribor. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 10. do 22. julija 1961 Ana Baranja iz Vadarec — tretjič, Terezija Obal iz Bankovec — tretjič, Anica Ivanič iz Strehovec, Marija Litrop iz Hotize, Milka Gyerfi, Angela Pucko, Ivana Gjer-keš, Gizela Ivanuša — tretjič, Ivanka Svetec,, Vinko Svetec, Ivan Kurnjek, Emilija Raščan — drugič, Marija Žalig, Ana Koloman, Rozalija Herman, Elizabeta Menč — drugič, Marija Ivanec, Helena Kovač, Rozalija Sinko — drugič, Anton Belovič, Marija Gerič — drugič, vsi iz Lendave; Gizela David iz Dolge vasi, Marija Flisar iz Gradišča '4- četrtič, Terezija Ribaš iz Tropovec — drugič, Josip Talaber iz Gorice — tretjič, Emilija Riter iz Dolgovaških goric — četrtič, Terezija Lackovič, Ana Zunič, obe iz Lendavskih goric, Marija Kardiš iz Tešanovec, Marjeta Koloman iz Petanjec — osmič, Franc Petek iz Melinec — sedmič, Ludvik Gomboši — drugič, Rudi Kmetec — drugič, Aleksander Ribnikar — drugič, Janko Kukel - devetič, Koloman Žilavec — enajstič, Janez Sečko — sedmič, vsi iz Murske Sobote; Janez Gal iz Lendave — drugič, Katica Jadrič — drugič, Ivanka Boj-nec — drugič, obe iz murskosoboške bolnišnice, Helena Ritlop iz Crensovec — desetič. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Osnovna šola Tišina razpisuje mesto MOŠKEGA USLUŽBENCA-ČISTILCA Nastop službe 1. septembra 1961. Prošnje s potrebnimi prilogami vložite do 10. avgusta 1961. D-959 KAJ MORATE KUPITI VAŠIM OTROKOM ZA ŠOLSKO LETO 1961-62 OSNOVNE SOLE 1. razred Završnik, Gerlanc, Ribičič: Prvo berilo — DZS 1959 240 Završnik: Računica — MK 1961 — izide v septembru 2. razred Cvetko,. Gerlanc, Ribičič, Svali, Winkler: Drugo berilo DZS 1959 160 A. Sežun; Računica — DZS 1959 100 3. razred Cvetko, Gerlanc, Ribičič, Savli, Winkler: Tretje berilo — DZS 1960 230 Završnik: Računica — DZS 1958 140 4. razred Cvetko, Gerlanc, Ribičič, Savli, Winkler: Četrto berilo -DZS 1961 — izide do septembra Završnik, Žabkar: Računica — DZS 1959 80 J. Tomšič: Spoznavanje narave — DZS 1961 360 5. razred Jamar, Klopčič, Safar: Peto berilo — DZS 1961 — izide do septembra Bajec, Pacheiner: Slovenska jezikovna vadnica I — DZS 1956 150 D. Vodnik: Nemška vadnica I — DZS 1957 — v ponatisu S. Pestotnik: Angleška vadnica — MK 1959 220 A. Grad: Francoska vadnica — MK 1961 — izide v oktobru J. Gole: Ruska vadnica — DZS 1961 — izide med letom B. Binter: Spoznavanje družbe — DZS 1961 — izide med letom B. Uratarič: Spoznavanje narave — DZS 1961 — izide v septembru J. Žabkar: Računstvo in geometrija — 1957 — v ponatisu 6. razred Jamar, Muser, Stefan: Slovensko berilo II — DZS 1955 240 J. Jurančič: Srbsko-hrvatsko berilo — MK 1958 250 D. Vodnik: Nemška vadnica II — DZS 1957 200 S. Pestotnik: Angleška vadnica VI — MK 1961 — izide do seotembra A. Grad: Francoska vadnica II — DZS 1956 80* L. Petauer: Zgodovina starega veka — DZS 1958 160 J. Žabkar: Računstvo in geometrija — MK 1957 — v ponatisu 7. razred Jamar, Muser, Stefan: Slovensko berilo in — DZS 1955 220 J. Jurančič: Srbsko-hrvatsko berilo — MK 1958 — v ponatisu D. Vodnik: Nemška vadnica III — DZS 1957 140 A. Grad: Angleška vadnica UT — DZS-1956 200 A. Grad: Francoska vadnica m — DZS 1956 200 M. Zgonik: Zemljepisni pregled izvenevropskih zemljin — DZS 1957 - v ponatisu F. Gestrin: Zgodovina za osnovne šole — DZS 1957 210 B. Hudales: Nauk o človeku - DZS 1957 230 I. Zobec: Kemija — DZS 1956 250 Kvaternik. Stalec, A. Žabkar: Fizika I — DZS 1957 — v ponatisu F. Šušteršič; Aritmetika in algebra III — DZS 1957 240 Branc, Jelenc, Ziegler, Žabkar: Geometrija III — DZS 1956 - ponatis 8. razred Jamar, Muser, Stefan: Slovensko berilo IV — DZS 1955 — v ponatisu J. Jurančič: Srbsko-hrvatska vadnica — MK 1959 — v ponatisu D. Vodnik: Nemška vadnica TV — DZS 1956 — v ponatisu A. Grad: Angleška vadnica IV - DZS 1957 240 A. Grad: Francoska vadnica IV — DZS 1956 250 Savnik — Kranjec. Zemljepis FLRJ — DZS 1957 200 Hainz. Gestrin, Mikuž: Zgodovina za Vin. r. osnovnih šol MK — v ponatisu I. Zobec: Kemija — DZS 1956 250 Kvaternik, A. Žabkar, J. Žabkar: Fizika n — DZS 1957 100 AVTO »Opel Olypia« 1. 1952 z radioaparatom in grelcem, prodam. Avto v odličnem stanju. Naslov v upravi lista. M-961 2 TRICIKLJA, rabljena, generalno popravljena, po zelo ugodni ceni prodam. Veber, mehanik, Celje. Zidanškova 8. M-962 3 KONJE, vprežne, 2—4 let stare, prodam ali zamenjam za staro kobilo. Matija Kociper, Rakičan. M-964 BUTANSKI KOPALNI BOJLER, nemški, prodam. Jandl, Ljubljana, Viška 60. M-965 HIŠO z zidanim gospodarskim poslopjem, električno napravo, in 2 ha orne zemlje, prodam. Sodišinci št. 39. o. Tišina. M-697 OPREMLJENO SOBO išče samska uslužbenka. Naslov v upravi lista. M-968 VOZOVI, vprežni, konjski in kravji. izruvač za krompir, posne-malnik za mleko-večji. vse v zelo dobrem stanju, na prodaj pri Mariji Flisar, Markišavci 7. M-970 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 47 ari zemlje ter šupo 20x7 metrov, ugodno prodam. Okoslavci št. 49. M-980 KUHINJSKO in drugo pohištvo prodam. Ogled v popoldanskih urah pri Flisarjevi, Prešernova - pri kanalu, Murska Sobota. M-972 MOTORNO KOLO DKW 125 ccm v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. M-973 STANOVANJE, trosobno, v Lendavi, Kovačeva 5, ugodno na prodaj. Naslov: Helena Neufeld, Novakova 8, Čakovec. M-976 POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Prodam tudi po komadih. Ulica 17. oktobra 3, Murska Sobota. M-977 POSESTVO vseh kultur v ravnini ob glavni cesti v Zg. Stavnici, prodam. Vprašati pri Štefanu ob glavni cesti v Zg. Ščavnici, OPREMLJENO SOBO s posebnim vbodom oddam uslužbenki. Slomškova 8, pri Halmoš. M-969 Upravni odbor Študijske knjižnice v Murski Soboti razpisuje mesto BIBLIOTEKARJA (pogoj fakulteta z diplomo) In KNJIŽNIČARJA (pogoj srednja šola z zaključnim izpitom). Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj pošljejo kandidati na naslov: študijska knjižnica v Murski Soboti, Grajska 2 do 10. avgusta 1961. Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« Murska Sobota sprejme večje Število nekvalificiranih delavcev Nastop službe takoj. Interesenti naj se prijavijo na Upravi podjetja. Steve Franzee: MOJ BRAT TAM SPODAJ (Nadaljevanje) Kaliber 30-06, je rekel Rudd. To jutro so bili mošnjički pod njegovimi očmi in močno so se mu poznala leta. Skozi dim je strmel v Jaynesa. »Nova. In pet škatel patron.« »Pojdimo že,« je rekel Jaynes. Rudd je pljunil na stran. »Taki ste ko svinja, ko gre na vojsko.« Bud Pryor se je zasmejal. Drugi lovci na ljudi so strmeli v Jaynesa ali v tla. Zdelo se je, da jih je zdaj sram, je mislil Mel-vin, da so udeleženi pri tej stvari. Ali da so skupaj z Jaynesom. Pryor je izbruhnil: »Danes pojdem po hrano, šerif. Jaz in Jaynes.« »Ne!« je rekel Jaynes. »Jaz lahko živim od narave. Midva z Melvinom lahko hodiva, ko bi vsi drugi ucvrli proti restavraciji.« Rudd je rekel Pryorju: »Potem pa midva z Barkerjem. Zdaj je bliže do Scotta kakor do Studebakerja, tako da se bomo razcepili, ko pridemo čez vrh. Poskusite zopet radio, Melvin. Mogoče nikomur ne bo treba iti.« »Ni kontakta,« je rekel Melvin, potem pa: »Ko pridemo na vrh, lahko to uredimo.« Krenili so po drči. Melvin je opazil, da je perje divjih kokoši malone povsod že odpihnilo. Sledovi treh ljudi na snegu; in ena sled starejša nekako za dan. Kake pol milje pred njimi je bilo sedlo. Na levi, kjer so hodili, se je gora divje spustila k prepadom, kamor ni še nikoli stopila človeška noga. Zgubili so malo mulo z radijsko postajo. Spodrsnilo ji je in je padla in potem se je prevračala in kamenje jo je zasulo; prikotalila se je do roba nad prepadom in zgrmela navzdol. Skale so se lomile za njo in padale tri sto metrov globoko. Rudd je potrepljal svojega konja po vratu. »Prekleto dobra mula je bila.« Jaynes je rekel: »Te radijske postaje pravzaprav niso dosti vredne. Moja spalna vreča pa je veljala dvainšestdeset dolarjev.« Nikjer ni bilo videti nobene ceste, nič dima, povsod samo prostrani gozdovi s sivimi Skalnatimi pobočji zgoraj in potočki z jezerci spodaj, okrog in okrog pa hribi kakih 2.700 metrov visoki. (Nadaljevanje na 8. strani) NOV REŽIM KOPANJA V ZDRAVILIŠČU SL. RADENCI Uprava Zdravilišča Slatina Radenci daje v zvezi z novim režimom kopanja sledečo obrazložitev: Zdravilna (dozirana CO2) kopel vsebuje visoko količino prostega in vezanega ogljikovega dvokisa. Ta kopel je kot zdravilno sredstvo namenjena bolnikom in jo lahko predpiše samo zdravnik. Brez njegovega predpisa se ta kopel ne more in ne sme uporabljati. Te kopeli so v centralnem delu kopališča. Mineralna kopel vsebuje malo količino prostega in vezanega ogljikovega dvokisa. Ta kopel nima tako močnega zdravilnega učinka kot dozirana in se lahko uporablja brez zdravnikovega predpisa, vendar pod nadzorstvom kopališkega mojstra. Priporočljiv pa je tudi za to kopel zdravniški pregled, posebno za one goste, ki se ne čutijo popolnoma zdrave. Upamo, da bo prebivalstvo Pomurja sprejelo novi režim z razumevanjem in se še naprej posluževalo naših zdravilnih kopeli. UPRAVA Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje delovno mesto tajnika pri Osnovni šoli II., v Murski Soboti Pogoj: srednja izobrazba s strokovnim izpitom ali nižja z nekajletno pisarniško prakso z opravljenim strokovnim izpitom. Uprava Doma pionirjev in mladine Murska Sobota sprejme v službo polkvalificirano kuharico Pismene prošnje sprejema uprava doma vsak dan do 7. avgusta t. 1. od 10. do 14. ure v bivši kavarni Sočič. Ekonomska srednja šola v Murski Soboti razpisuje po sklepu Sveta za šolstvo ObLO Murska Sobota naknadni razpis za vpis v I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1961/62 V I. razred Ekonomske srednje šole bo sprejetih naknadno še 36 učencev oziroma učenk. Prošnje za sprejem naj učenci vložijo do vključno' 10. avgusta 1961 na ravnateljstvo. Pravilno kolkovani prošnji je treba priložiti: 1. spričevalo o končani osemletki, 2. mnenje osemletke, 3. lastnoročno napisan življenjepis, 4. rojstni list, 5. morebitna priporočila Zveze borcev, socialnega varstva in družbenih organizacij. Kandidati, ki so se prijavili za redni vpis v junijskem roku in niso bili sprejeti, morajo sedaj ponovno vložiti prošnje. Izid razpisa bo objavljen 18. avgusta 1961 na šoli ob 8. url. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačila — Nenaročenih rokopisov ne vračamo In ne odgovarjamo zanje — uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 POMURSKI VESTNIK, 27. JULIJA 7 PET DNI OVACIJ GAGARINU Pred dnevi je London obiskal prvi astronovat Jurij Gagarin. Kjer koli se je Jurij Gagarin pojavil, povsod ga je obkolila množica ljudi. Vsi so hoteli videti prvega človeka, ki je poletel v kozmos ali pa dobiti od njega avtogram in ga slišati govoriti. Pričakalo ga je več ljudi, kakor ameriškega predsednika Kennedyja. Gagarinov triumf se je začel že na aerodromu. Od tu pa do sovjetske ambasade so stale velike množice ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljale. Celo princesa Margareta, je brez oklevanja zavzela prostor med množico na ogalu palače Kensington, da bi videla in pozdravila sovjetskega kozmonavta. Kasneje se je z njo tudi službeno spoznal, saj je bil gost na kosilu britanske kraljice. Sprejel pa ga je tudi predsednik vlade Macmillan. Imel pa je tudi tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na številna vprašanja angleških novinarjev. Ko ga je neka novinarka vprašala, če je imel po poletu kake psihološke posledice, je Jurij Gagarin odgovoril: »Spim želo dobro!« TO SE IMENUJE SREČA! Na avtomobilskih dirkah sta se pred nedavnim zgodili dve nesreči, v katerih so dirkači imeli neverjetno srečo, da so ostali živi. Prva nesreča se je zgodila v Dayton Beachu na Floridi. Trčila sta dva dirkalna avtomobila. Trčenje je bilo tako močno, da sta oba avtomobila zletela v zrak. Življenje dirkača Leeja Pettyja so rešili s takojšnjo transfuzijo, za katero je ponudilo kri 70 gledalcev. Druga nesreča se je zgodila v Brands Hatchu v Angliji. Dirkalni avtomobil Johna Leigtona se je na nekem ovinku obrnil in razletel, toda John je kljub temu ostal živ. KAKOR DOMA Preden je sodnik izrekel sodbo nekemu človeku v londonskem sodišču Tower Bridge, je obtoženi glasno rekel, da so ga lahko vsi slišali: »Najbolj mi ugaja zatvor v Wandsworthu. Tu se počutim kakor doma«. NAJDRAŽJA IGLA Pred štirimi leti je bila Luisa Fernardi operirana. Letos pa so ji v telesu našli nek tuj predmet. Ugotovili so, da je to igla, ki jo je kirurg pozabil v času operacije. Luisa je tožila pozabljivega kirurga in za škodo zahtevala 400 milijonov dinarjev. V kolikor bo sodišče ugodilo njeni zahtevi, bo ta igla najdražja v zgodovini človeštva. »DRAGI JACK!« John Kennedy vsak dan podpiše •krog dve sto pisem. To dela v veliki naglici. Njegov podpis je zato popolnoma nečitljiv. Nekaj naslovnikov je zaradi tega ponovno pisalo v Belo hišo s prošnjo, da jim odgovorijo, kdo je podpisal njihovo pismo. »Toda najbolj zanimivo je to«, je pred nedavnim povedal. ameriški predsednik, »da me prav gobovo vsi moji prejšnji znanci in prijatelji naslavljajo z »Gospod predsednik’, medtem ko mi povsem neznani ljudje pišejo enostavno 'Dragi Jack’«. NEPRIJETNE POSLEDICE NEKE STAVE Jakov K. iz Bogomolja se je stavil s prijateljem, da bo tri dni zdržal na trnju. Vendar je omagal Že prvo noč in padel — na kaktus. Prepeljali so ga v splitsko bolnišnico, kjer se zdravi. Poleg vseh neprijetnih bolečin, je moral še plačati izgubljeno stavo — 10.000 dinarjev. PRECIZNO MATEMATIČNO Po štirih tednih zdravljenja v zdravilišču, je žena brzojavila svojemu možu: »Neverjeten uspeh zdravljenja. Stop. Zgubila sem polovico svoje teže. Stop Kako dolgo še naj ostanem«. Mož ji je takoj odgovoril: »Ostani še štiri tedne. — Stop«. VESTEN BLAGAJNIK Sodnik: »Ne razumem, da ste mogli v tako kratkem času poneveriti tolikodenarja ...« Obtoženi: »Tovariš sodnik, vi niste upoštevali, da sem delal nadure!« POZOREN VLOMILEC Ko je pred nedavnim Janet Winn iz Paddingtona odprla svoj dnevnik, da bi vanj vpisala, kar se ji je tega dne dogodilo, se je močno začudila. Z neznanim rokopisom je bilo napisano: »Danes ob petih je nekdo vlomil v moje stanovanje. Vlomilec je odnesel 24 funtov in nekaj nakita«. Janet Winn je zbežala v spalnico in se kaj hitro prepričala, da je napis v dnevniku točen. STALNO NARAŠČANJE RAZVEZ V ZDA Po zadnjih statističnih podatkih se število razvez v ZDA stalno veča. Prejšnje leto se je ločilo 8,152.320' Američanov in Američank oziroma za 28,3 odst. več kakor v letu 1950. HIŠA, v KATERI SE JE BODILO 100 LJUDI Naj starejša hiša v vasi Musina Reka v okraju Kraljevo je last 68-letnega posestnika Aleksandra Andriča. Zgrajena je pred 150. leti. pokrita pa je s slamo in senom. Vsakih 10 do 15 let ji lastnik menja krov. V tej hiši se je do sedaj rodilo nič manj kot 100 ljudi: 60 moških in 40 žensk. Zanimivo je še to, da so vsi ti ljudje doživeli visoko starost. Na pragu fantastičnega odkritja SOŽITJE - PŠENICA - KOKALJ Poljski kokalj, ki ga poznamo pri nas kot nadležni plevel, povečuje pridelek pšenice, se pravi, da ni škodljiv marveč koristen, zato se ni treba boriti proti njemu, marveč ga je treba pospeševati. Do tega spoznanja je prišla ing. agronomije Danica Gajič, sodelavka biološkega instituta v Beogradu. Že leta 1957 si je Gajičeva ogledovala v bližini Beograda posevke pšenice in ugotavljala konku- rentske odnose kokalja do pšenice: ugotovila je nasprotno od pričakovanja: pšenica je v prisotnosti ko- kalja mnogo bolj napredovala, kot tista, ki je bila posejana brez tega plevela. O plevelu pa je Gajičeva razmišljala že davno prej. V glavi se ji je porodila skorajda smešna misel: zakaj žito ne raste samo od sebe, tako kot plevel. Zakaj ne bi mogla neuničljive vitalnosti plevela prenesti tudi na ostale poljske kulture! Kako to, da se je kokalj ohranil, čeprav ga človek uničuje že tisočletja. Nekajletni poskusi so pokazali, da je neka vez med kokaljem in pčenico. Prvič so ta pojav odkrili leta 1956, kasneje so ga proučevali sedem let. Samo en primer: čista, nepognojena zemlja, posejana z italijansko pšenico san pastore je dala na enem hektaru 3300 kg pridelka; pognojena zemlja, toda brez dognojevanja spomladi, 4700 kg, hektarski donos pšenice skupaj s kokaljem na nepognojeni zemlji pa se ni mogel primerjati z gornjimi rezultati: 9000 kg na hektar! Ce sta pšenica in kokalj na istem življenjskem prostoru v konkretnem odnosu glede izkoriščanja istih hranljivih snovi iz zemlje, kako je potem mogoč večji donos od donosa same pšenice, ki je gnojena in spomladi celo dognojevana? Zaradi tega navideznega paradoksa je ing. Gajičeva prišla do zaključka, da ti faktorji niso bili odločujoči v pogledu organske mase pšenice. Bistvo stvari je nekje drugje, in sicer v večjem in boljšem izkoriščanju sončne energije. Skupaj s kokaljem se pšenica na neki način mnogo bolj aktivira in ima znatno večjo asimilacijo kot če je posejana sama. Pri tem ima ta mehanizem nasprotni učinek na kokalj. Ta propada. Kakorkoli že, vse to se dogaja v korist pšenice in na škodo kokalja, ki pa ima razen tega še eno izredno lastnost: v svoji okolici uniči vsak drugi plevel. Kakšno neverjetno sožitje: pšenica in kokalj! »Good morning« sta pozdravili dekleti, ko smo ju srečali na travniku v Budincih. Iz zadrege nas je rešila njuna mama, ki je prišla k otrokoma. Pred dvaindvajsetimi leti se je izselila ter živi poročena v Ameriki. Srečanje po tolikih letih z domačimi je bilo nadvse presrčno. Otroka sta se v novem okolju hitro znašla. Takšna je smrt v avtomobilu Strokovnjaki raznih strok so natančno dognali kako poteka »avtomobilska smrt«. Kaj se torej zgodi z avtomobilom in šoferjem, če drvi vozilo s hitrostjo 90km/h in trešči v drevo? 1/10 sekunde: prednji odbijač voza se skrivi ob trčenju v drevo. Drobci jekla se zarijejo do 3 cm globoko v drevo. 2/10 sekunde: pokrov motorja se naguba, dvigne in udari ob sprednjo šipo avtomobila. Vrteča se zadnja kolesa se dvignejo od tal. Nos vozila se povsem razbije. Ogrodje pride v dotik z deblom. V tem delcu sekunde začenja močan okvir avtomobila zavirati silno gibanje 2 in pol tonske gmote. Medtem se vozačevo telo še vedno giblje s prvotno hitrostjo. To pomeni silo, ki je dvajsetkrat večja od zemeljske težnosti; šofer- jevo telo tehta torej 1600 kg! Noge se mu izpahnejo v kolenskih sklepih. 3/10 sekunde: vozačevo telo se dvigne s sedeža, trup se zravna, zlomljena kolena pritisnejo ob sprednjo ploščo. Glava se primakne do sončnega zaslona, prsi so nad krmilom. 4'10 sekunde: prednji del avtomobila je povsem uničen, zadnji del ima še vedno hitrost 55 km/h. Vozačevo telo brzi s prvotno hitrostjo 90 km/h. Poltonski motorni blok udari ob drevo. Zadnji del vozila je že tako visoko, da se dotakne nizkih vej drevesa. 5/10 sekunde: šoferjevi krčevito stisnjeni prsti ukrivijo krmilo v vodoravno lego. Sila težnosti ga pritisne na krmilno gred. Jekleni drobci se mu zarijejo v pljuča, ki jih zalije kri. 6'10 sekunde: Sila udarca je tolikšna, da vozaču iztrga noge iz tesno zavezanih čevljev. Šasija se na sredi prelomi. Vozačeva glava udari ob prednje steklo. Zadnji del vodila spet udari ob tla, vrteča se kolesa se spet zarijejo v zemljo. 7/10 sekunde: karoserija se zvije in splošči, zakovice in tečaji popustijo, vrata sunek izbije. Sedež zleti naprej in nabode vozača na krmilno gred. Iz ust privre kri. Sunek mu ustavi srce. V trenutku jo mrtev. Čas, ki je minil od udarca ob drevo: 7/10 sekunde! MALA KRONIKA Neprevidnost kolesarja Na odseku Veščica — Vanča vas je peljal Ivan Baranja iz Borejec na kolesu Marijo Cener iz Vanče vasi. Nasproti je pripeljal osebni avtomobil S-20934. Ker kolesar ni nakazal smeri, ko je zavil z leve na desno stran, je zapeljal naravnost pred osebni avtomobil. Kolesar in njegova sopotnica sta dobila lažje telesne poškodbe, na osebnem avtomobilu pa je za okrog 5 tisoč dinarjev škode. V obcestni jarek Voznik Jože Skrilec iz Brezovcev je peljal iz smeri Lendavska cesta v Murski Soboti proti vasi MarkiŠavci tovorni avtomobil TAM last direkcije za ceste OLO Murska Sobota. Ob koncu markišav- skega gozda je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Janez Laj iz Dolge vasi tovorni avtomobil znamke »Chepel« last Mlinskega podjetja iz Lendave. Voznik Janez Laj je vozil po sredini ceste in se ni hotel umakniti na desno stran ter je voznika tovornega avtomobila TAM prisilil, da je zavozil v obcestni jarek. Ko je prišlo do nesreče, Janez Laj ni hotel ustaviti svojega vozila in je pot nadaljeval, vendar so ga organi LM kmalu našli. Materialne škode ni bilo. Zaradi gume 250 tisoč din škode Vozniku osebnega avtomobila Jožefu Steselu iz Grada je med vožnjo počila zadnja leva guma, zaradi česar ga je močno zaneslo in obrnilo za 360 stopinj. Skoda na vozilu je ocenjena na približno 250 tisoč dinarjev. Voznik in sopotnik Julij Hul iz Grada sta lažje telesno poškodovana. Svinja skočila pod motorno kolo Motorist Jože Matjašec se je peljal iz smeri Bratonci proti vasi Dokležovje. Med vožnjo mu je pod motorno kolo skočila svinja last Ivana Pankerja iz Bratonec. Telesnih poškodb ni bilo. Na motorju pa so ocenili za okrog 5 tisoč dinarjev škode. Rojstva: Rodile so: Marija Ovsenjak iz Mlajtinec — dečka, Frančiška Lebar iz Lipovec — deklico, Regina Horvat iz Panovec — dečka, Marija Gibičar iz Gederovec — deklico, Marta Horvat iz Cernelavec — deklico. Smrti: Umrli so: Julijana Flisar, gospodinja iz Lutverc, stara 73 let: Marija Vozlič, oskrbovanka iz Sra-tovec, stara 81 let; Filip Poznič, upokojenec iz Stavešinskega vrha, star 64 let; Ernest Lepoša, poljedelec iz Loričarevec, star 57 let in Ivan Novak, poljedelec iz Bakovec, star 57 let. (Nadaljevanje s 7. strani) »Tule spodaj bi se lahko vse poletje skrival cel regiment,« je rekel Rudd. »Ampak po vsej verjetnosti bodo tile fantje hiteli dalje navzdol, v upanju, da bodo prej ali slej prišli na kako deželno cesto.« Jaynes je imel puško v rokah kakor zmerom, ko je bil na nogah. Pokazal je z njo. »Vsako ped tega ozemlja poznam. Povsod sem že ribil in lovil.« »Ne bodite neumni,« je rekel šerif Rudd. »Jaz sem jahal tod, preden ste vi prišli na svet, a sem vsakokrat, ko sem šel ven, odkrival nove prostore. In isto lahko počenjam še sto let.« Rudd je odkimal. »Vsako ped ..!« Jaynes je rekel: »Odkrijem lahko vsakega zelenca, ki se skriva tam spodaj.« Potrepljal je svojo puško. »Prekleto, Jaynes, na bruhanje mi gre zavoljo vas!« je vzkliknil Melvin. »Držite vendar jezik.« Jaynes je bil presenečen. »Kaj za božjo voljo sem pa rekel? Kaj vas razganja, Melvin?« »Pojdimo lepo dalje,« je rekel Rudd. V Melvinu je kipelo. Za trenutek je zagledal vso to deželo prazno, brez žive duše, še sam nase je pozabil, ko je stal na vrhu gore. A Jaynes ni nikoli dal človeku, da bi za dolgo pozabil nase. Sredi dopoldneva je priletelo nadnje zeleno letalo in jin obkrožilo. Pilot je klical. Melvin je to vedel, a zdaj niso imeli kako poslušati ali govoriti. Čez nekaj časa se je letalo vzdignil« v zrak in zopet odletelo čez zeleni gozd. Prišli so do gozda. Okrog poti so ležala podrta debla in zadrževala konje. Trije ljudje so bili še zmerom pred njimi. »Letala, radijske postaje, konji — za kaj, vraga, so sploh koristni?« se je jezil Jaynes. »Nazadnze preostane člaveku samemu, da se s svojimi nogami približa drugemu.« »Slecite se, Jaynes, pa vam bom dal nož, da se boste peš plazili proti Kaygu in opravili z njim.« Barker je rekel: »Da, res, zakaj pa ne, Jaynes, širokoustnež pa tak!« Barker je imel malo domišljije. Bil je mrk mož in bi ubil begunce meni nič tebi nič kakor Jaynes. Zdaj je hotel samo — tako je premišljeval Melvin — prenesti to svojo lakoto na drugega človeka. Jaynes mu je bil samo ščit. »Ne razumem vas, fantje, tako mi bog pomagaj,« je rekel Jaynes. Melvinu se je za drobec trenutka zasmilil; mož resnično ni razumel. Divji kozel je zdrvel po ozki poti; samo za hip. Za njim ja zdrvel čez drugi, manjši. Jaynes mu je z enim strelom prebil vrat. Misel na topla jetra je nekoliko zmanjšala Melvinov odpor do Jaynesa. »Izvrsten strel, Jaynes.« »Hvala.« »Jaz bom tole pojedel, ne da bi ga odrl,« je rekel Bud Pryor. Že je imel nož v rokah in se je približeval plenu. Jaynes je sedel na neko podrto deblo in znažil puško, medtem ko sta Pryor in Melvin obdelovala kozla. Jaynes je komaj pogledal tja in se že obrnil stran. »Masten je ko sodček z zabelo,« je rekel Pryor. »Srečen strel, Jaynes.« »Redko zgrešim bežečo tarčo,« je Jaynes odsotno spregovoril in gledal v drevesne krošnje. Pryor je brezupno pogledal Melvina. »Meni se je zdelo, da je bila sreča.« »Kaka sreča, sploh ne,« je rekel Jaynes. »To je preprosto, če ima človek oko za to. Pryor je potegnil z nožem, kakor da misli samemu sebi prerezati vrat. Z Melvinom sta se zasmejala. Nekaj trenutkov Jay-nes ni bil problem za njiju. »Zadenite ga na konja,« je rekel šerif Rudd. »Lahko se spravimo nadenj, ko pridemo do Strutherjevega mlina in žage.« »Strutherjevega? To je ime enega od ljudi, ki jih lovimo,« je rekel Jaynes. »Ni tisti,« je rekel Rudd. »Jumbo Struthers že štirideset let ne tlači zemlje in žaga in mlin počivata 52 let.« »Lahko pa ga seveda izkopljemo,« je rekel Pryor in se zarežal, »tako, da ga bo Joynes lahko ustrelil.« Zdaj se je Jaynes prvič razjezil. »Zakaj se zaletavate vame brez prestanka? Zakaj le ste pa vi tule, čujte? Obnašate se tako, kakor da bi bilo v tem, kar počnem jaz, nekaj narobe!« »Tukaj smo zato, da pripeljemo nazaj tri može, mrtve ali žive,« je poudaril Rudd. »Pojdimo.« Steza se je razširila v kolovoz, ki so ga ob strani zastavljala rastoča drevesa, čez in čez pa so ležala podrta debla. Komarji 'so pribrenčali od močvare na levi. Konji, ki so se spotikali v podrta debla, so stresali glave, ko so komarji leteli mimo njih. Pryor je vihtel svoj klobuk nad pobito divjačino. »O, ti ljubo poletje,« je rekel. »Le kako ste me spravili sem ven, šerif?« »Začeli ste se rediti in ste se prijavili prostovoljno.« Pogovor je Jaynesa dražil. »Ne gremo posebno hitro naprej,« je zagodrnjal. Pozneje je odgrnil nekaj smrekovih iglic in sklonjen stopil naprej po poti. »Eden od fantov nenadoma ne hodi več tako dobro« je rekel. Melvin je pozorno pogledal sledove. Eden od mož je začel vleči nogo za seboj; drugi mu je pomagal hoditi. Dalje, naprej po cesti, so se v zemlji pokazale luknjice. Eden od mož se je opiral na palico. Jaynes je poskušal odjahati naprej po sledi. »Tega bomo kmalu imeli v malhi,« je rekel. (Nadaljevanje prihodnjič) ZANEGraY' MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH Riše ZINAUER 16. »Cachibi!« je zakričal Manuel. — »Bežite, hitro!« je vzkliknil senjor ter ogrnil Manuelov goli hrbet z lastnim suknjičem. Svoje povelje je izrekel s tako odločnostjo, da ga je Manuel takoj izvršil. Ko se je spet ovedel, se je ozrl in obstal kakor okamenel. — Iz gostega zelenja se je vsul roj Cachlbov, mršavih in gibkih kakor kavčuk. Senjor je držal v rokah sekiro in jo divje vrte) okrog glave. Njegova pleča so bila pokrita s trepetajočimi puščicami. Manuel je spoznal, da je tovariš z lastnim hrbtom zaščitil njegov umik. — Zdržema so Cachibi pihali zastrupljene puščice v senjora. Potem pa je Manuel ves obupan zagledal, kako je več sulic hkrati pogledalo iz tovariševega hrbta. Senjor je divje zakričal in padel. Nad njegovo truplo pa se je zgrnila gruča divjakov. 17. Živalski nagon je Manuela pognal dalje. Z nekaj skoki je dosegel trstje in breg reke ■— toda njunega čolna ni bilo nikjer več. Na obrežnem pesku so ležale cele vrste aligatorjev. V velikem skoku se je pognal čeznje v vodo. Potegnil si je senjorjev suknjič čez glavo in pleča ter zaplaval s krepkimi sunki. Ko je dosegel sredino reke, se je vsula okrog njega toča puščic. Potopil se je. Čez minuto ali dve je spet splaval na površino in zajel sapo. Tedaj je tik ob sebi zagledal aligatorja. Iznebil se ga je z udarcem pesti in znova potopil. Ko je ponovno prišel po sapo, je z grozo v srcu ugotovil, da ga aligator zasleduje. Hkrati se je okrog njega vsul v vodo nov roj puščic. Globoko je vdihnil zrak in spet izginil pod vodno gladino. 18. Končno je priplaval na nasprotni breg. Počenil je v trstje in se ozrl. Na drugem bregu je tekala sem ter tja tolpa Cachibov. Hoteli so poskakati v vodo in zasledovati begunca. Vendar so se še obotavljali, ker so se bali aligatorjev. Nekaj pogumnejših pa je naposled le zabredlo. v vodo. — Manuel je šinil iz trstja in planil v gozd. Sreča mu je bila naklonjena. Skozi gosto mrežo lijan se je prerinil na komaj vidno stezo, ki jo je bila izhodila divjad. Pognal se je po stezi kakor preganjana zver in drvel dalje, vedno dalje. Pred njim so bežale kače, mravljičarji, pegaste divje mačke in druge zveri, ki jim sploh ni vedel imena. — Nazadnje se je gozd pred njim nekoliko razredčil. 8 POMURSKI VESTNIK, 27. JULIJA