MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Uredništva In upravet Maribor, Oospeeke ul. It / Telefon uredništva 3440, uprave 2466 Izhaja rasen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. uri / Valje nteseEno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljan na dom 12 Oln / Oglaal po ceniku / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun SL 11.400 JUTE Rešitev nemške vladne krize VLADA GENERALA KURTA VON SCHLEICHERJA. Zadnje dni je republika Nemčija preži* ta svojo najtežjo vladno krizo. Sivolasi [j?avni predsednik maršal Paul von j.. ndenburg je do temeljev preizku vse možnosti, preden se je odločil za slednjo možno rešitev. Zavedajoč se £ ‘irnosti notranjega političnega položa- • ki je nastal zaradi temeljite pregru-de 111 °č‘ posameznih strank z zmago je ‘!:čarsl^h 'n levičarskih ekstremistov, . skušal doseči nacionalno koncentraci- naj bi izhajala iz parlamenta in bi * obenem od njega kolikor mogoče ^jklvisna, vsaj za primer najnujnejše tnd,re^e‘ 1,10 VS€sa tega mu je pa šlo j^1 za ohranitev kontinuitete z notranjo vi8JUaani° Politiko prejšnje prezidialne |. ve gospoda von Papena. Iz tega raz-poveril najprej mandat voditelju r™Pčtiejše parlamentarne skupine, , «dsedniku narodne socialistične stran-ijAdolfu Hitlerju, toda z vezanim naro-kj,.111' Nikakor namreč ni hotel, da bi • ller zagospodaril Voljj v Nemčiji po mili ek« ln k* vršel državo v negotovost p Perimentov, ki ne bi sloneli niti na *riamentarizmu niti na načelih prezidi-j^Sa sistema von Papena. Ta poizkus bil nujno potreben, kajti pokazal je %va, da narodnim socialistom ne gre za “ržavo, temveč za — stranko! Potem je prišel na vrsto centrum s fiatom K a asom, ki pa seveda tudi a mogel izpolniti predsednikovih želj. J'® se Hitlerju ni posrečilo doseči nacio-jjbie koncentracije, se je to moglo še l!?1!) toliko šibkejšemu centrumu. Ko so ^ onemogočene vse te možnosti, so se ^učile še ostale, tičoče se izgledov obeljene prezidialne vlade. Čim pa je po-al° jasno, da parlamentarna rešitev ni ^°2oČa brez resnih nevarnosti, se je sa-Po sebi postavilo vprašanje: Papen 1 Schleicher? Predsednik Hindenburg e bil nekako moralno vezan na von Pa-i,ena, diasi se je prav dobro zavedal, da z1 Pomenilo dati mu ponovno mandat — ^Povedati vojno celokupnemu parla-^ntu, deželam in tudi težki industriji ter odločilnim gospodarskim krogom, se je pa zavedal tudi voh Papen M in je z gesto, ki je javnost ni priča-L°vala. žrtvoval svoje lastne ambicije peresom države ter priporočal kot svo-eka naslednika na vodstvu prezidialne '9de svojega vojnega ministra generala Kurta von Schleicherja. Schleicher je uvodoma stopili-v stik s parlamentarnimi skupinami, povabil v Berlin Hitlerja, a ko je ta direktni sporazum odklonil, in se povabilu sploh ni odzval, je brez o-klevanja skoraj v kratkih 24 urah sestavil novo vlado, ki je med tem že položila prisego in prevzela svoje posle! Mandat, ki ga je prejel, ^e tako širok, da mu daje pooblastila, kakršnih po prvem nem škem kancelarju knezu von Bismarcku v Nemčiji še nihče ui imel. Kurt von Schleicher je obenem državni kancelar, vojni minister, komisar za Prusijo ter zaupnik Hiiudenburgovega kroga, ki se naslanja na znani »Herrenklub«. V svojih rokah združuje torej vso moč in je dejansko danes diktator države. Po izjavah, ki jih je podal sam, hoče novi državni kancelar, ki je nenavadno močna in široka osebnost, posvetiti glavno skrb vprašanjem notranje politike, posebno gospodarstvu in brezposelnosti, v zunanji politiki pa bo vodil politiko zbliževanja s Francijo. Važno je Schlei-cherju tudi to, da se takoj razčisti vprašanje odnošajev med državo in Prosijo, ki so postali jx> Papenovi krivdi nevarno napeti. Naposled pa bo skušal preprečiti vsak spor m©d svojo vlado ln državnim zborom. Pojasnil bo parlamentu nsj-brže že takoj po konstituiranju, t. j. še ta teden, da hoče predsedovati kabinetu narodne sloge, ki naj skuša rešiti tekoča vprašanja, naj pa opusti vse namere revizije welmarske ustave. Kakor piše dobro poučena »Deutsche Allgemelne Zei-tung«, bo ta Schleicherjeva vlada samo prehodnega značaja in bo njena glavna naloga pripravitev kesnejše resnične kon centracije vseh nacionalnih elementov Nemčije. Novi kancelar bo storil vse, da bi pridobil za sodelovanje zlasti narodne socialiste; kakor mu bo to uspelo in ali mu bo sploh uspelo, bo pa pokazala seveda šele bodočnost. Narodni socialisti napovedujejo neizprosno borbo tako Schleicherju kakor prej Papenu, pa tudi Hugenbergovi nacionalisti mu niso preveč naklonjeni. Najbolj so zadovoljni z njim morda še centrumovci, ki jim je glavno pač to, da je izginil njihov odpadnik von Papen. Ali bo torej Kurt von Schleicher imel s parlamentom več sreče kakor jo je imel von Papen, bo pokazala že najbližja bodočnost. Italija pošilja Madžarski vojna letala VČERAJ JE LETELO IZ ITALIJE P REKO AVSTRIJE NA MADŽARSKO ZOPET SEST NOVIH VOJNIH LET AL. TAJNO PRIPRAVLJANJE LETALSKIH OPORIŠČ. DUNAJ, 5. decembra. Včeraj so dospela najprej Iz Celovca, nato pa kmalu po 12. uri še Iz Gradca poročila, da leti nad ozemljem avstrijske republike od jugozahoda proti severovzhodu v veliki višini šest zelo moč nih letal neznanega izvora. Letalska postaja v Thalerhofu je skušala ugotoviti. kako so letala označena, da bi tako dognala, kateri državi pripadajo, ugotovila pa je le, da so vojaška. Zna* ki so manjkali, dasi so po mednarodnih določilih strogo obvezni. Prav tako mora država, ki pošlje svoja letala v ozračje druge države, to o tem obvestiti. Polet teh šestih skrivnostnih letal preko Avstrije je vzbudil zato veliko pozornost in senzacijo. DUNAJ, 5. decembra. Dosedanje, poizvedovanje o včerajšnjem poletu' šestih vojaških letal preko Avstrije je ugotovilo, da so priletela iz Italije, odletela pa na Madžarsko. Obenem ie postalo tudi čisto jasno, da gre v tem primeru, kakor tudi v sličnem pred dvema tednoma, za tajen transport vo jaških letal iz. Italije na Madžarsko, kjer pripravlja Italija močno letalsko oporišče. Kakor je znano, je Madžarski po mirovni pogodbi prepovedano vzdrževanje vojnih letal in ker bi bil transport po železnici gotovo nemogoč, ker bi moral pasirati Avstrijo alt Jugoslavijo, dobavlja sedaj Madžarski Ita!iia letala po zraku brez znakov države, da bi tako zabrisala sled. Zadeva bo gotovo vzbudila veliko med' narodno senzacijo in bo rodila neprijetne posledice. Lista vlade generala von Sch!e’dherm KABINET JE BIL DANES IZPOPOLNJEN IN JE KOMPLETEN. — ŽANI* MANJE ZA JUTRIŠNJO OTVORITEV PARLAMENTA. Pred konferenco petih velesil Preliminarna posvetovanja državnikov. — pričakovanje NEURATHA. — POSREDOVANJE MED ITALIJO IN FRANCIJO. londonskega sporazuma po omejitvi .^ENEVA, 5. decembra. Posvetova Ja Predstavnikov velesil so v polnem **u. Sestanek petorice bo čim bo pri-N v Ženevo nemški zunanji minister Neurath, do njegovega prihoda h? se bodo še nadaljevala posvetova-Ja med Macdonaldom. Herriotom, J^manom Davisom ln baronom Aioi-Ueni. Ker potekajo posvetovanja v mstrožii tajnosti, doslej še ni bilo mo-izvedeti, katera aktualna vpraša so bila razen vprašanja o nemški blaški enakopravnosti še v razpravi, o hi ne v a se, da sta sklenila Macdo-a ker pač ne morejo prevzeti odgo-, Ornosti za sklepe, ki so često le preveč J“hsko pobarvani. Funkcijonarji LNPa, ^ so prvotno izjavili, da bodo pri ime-t°vanjih varovali proporc, ki odgovarja Minerju obeh skupin, so torej prav po , Potrebnem prenesli kvarne razmere, 1 so bile doslej le privilegij Ljubljane, *udi k nam. Dvojica »Železničar« — 'Svoboda« pa »vlada« dalje, ker ji očitno zadostuje, da ima oporo v LNPu 1,1 v skrpucalu, ki se imenuje pravilnik MO. Pri tem ju ne moti, da jima je 5 'lubov izreklo nezaupnico! , Spor pa obstoja tudi med MO in tu-*aišnjimi sodniki. Ne glede na vprašaji pravne utemeljenosti sklepa sodni-. °v, da se ne pokore odločbam MO, pa ic ta spor značilen v toliko, da sodniki Drav sedanji upravi MO ne zaupajo. Da ?tlli ta spor ne more biti stvari sami v °nst, je jasno. Značilno pa je tudi zadržanje LNPa y vprašanju razporeditve prvenstvenih SK Rapida. Doslej je običajno od-pčal žreb, zlasti če prihaja itak le eno SfiŠče v poštev. Vrstni red je bil že Petkom tekmovanja določen in ni bilo r“zloga za spremembo. Koaliciji »Primorje«—»Svoboda« pa je šlo očividno 2a to. da odigra tekme z »Rapidom« še y lepem vremenu, ko je še obisk in s em inkaso večji. Preko vseh osnovnih d&ločb pravilnika JNSa in brez zadevnega pooblastila v propozicijah je LNP odredil, da odigra tekmo z »Rapidom« najprej »Primorje«, nato »Svoboda« in »Ilirija« in šele 11. decembra (!) ISSK Maribor in SK Železničar. Za naše klube je očividno vsak termin dober. Menda tudi denarja ne rabijo. Enako je tudi pri delegiranju sodnikov, čim je prizadeta koalicija, ustreže le njenim željam. Ni razumljivo v koliko je varovana objektivnost s tem, da mora vse tekme »Svobode« v Mariboru soditi sodnik iz Ljubljane, ko imamo tu za vsako tekmo neprizadetega sodnika. Primer Dolinar nas v »objektivnosti« ne more prepričati. Stroški so torej po-i vsem odveč. In končno neobičajna agilnost kazenskega odbora v postopanju proti igralcem ISSK Maribora itd. Res jc sicer, da se Celjanom ne godi boljše (postopek v zadevi »Slovan« : »Celje«), ali to nam še ne more biti v tolažbo- Po demisiji predsednika LNP g. Ry-baža, ki je menda sam spoznal, da tako »delovanje« LNPa ne more biti v prid razvoju slovenskega nogometa, bi bilo želeti, da to uvidi tudi celokupna uprava LNPa. Sedaj pred glavno skupščino Jugoslovanske nogometne zveze je skrajni čas, da odstrani LNP vsa nesoglasja, da uredi razmere v MO in ustvari znosne od-nošaje med klubi, ki naj mu bodo vsi enakovredni, da tako omogoči složen nastop na skupščini in s tem pogoj za uspešen nastop slovenske delegacije, ki letos gotovo ne bo imela lahkega dela in torej ne kaže, da bi hodila v Beograd v »skupinah«. Torej: caveant con-sules! Spork Slovenski nogometni prvak poražen! Nov uspeh mariborskega nogometa. Dramatičen potek prvenstvene tekme. SK RAPID:SK ILIRIJA 4:3 (1:0). Ilirija v Mariboru nima sreče. Tudi v včerajšnji tekmi je trčila na izredno razpoloženo moštvo Rapida, ki je dalo Iliriji primerno in dobro lekcijo, kako se nogomet igra. Kdor je pričakoval da ga bo morda Ilirija z igro ogrela in navdušila, je moral pač z resigniranim razočaranjem za pustiti igrišče, ker so bili gostje kaj skopi v prikazovanju lepe, koristne ali vsaj inteligentne igre. Ilirjani si v celi tekmi niso mogli niti za hip pridobiti simpatije. Pokazali so razmeroma dober start, toda mnogo preoster; tudi so pridno pridobivali prostor nimajo pa v napadu niti enega strelca, ki bi bil v stanju, da vsaj poskusi izkoristiti tistih par šans. V celoti so napravili še klavemejši vtis od zadnjega nastopa proti Železničarjem, videti pa je, da v resnici ne razpolagajo z močnejšimi igralci. Kolikor toliko so zadovoljili edino krilci, ki so zastavili nekatere protivne akcije po sredi in neumorno pošiljali žoge naprej. V napadu je odgovarjal edinole Pfeifer. Bil pa je preveč navezan nase, da bi se bil ogel bolj pokazati. Ožja o-bramba je bila v prvem polčasu nekam solidna. Pozneje se je kajpada jasno pokazala vsa nesposobnost branilcev, ki sta kar po vrsti dopuščala čiste strele iz neposredne bližine. Vsa ostala mesta so bila zasedena le s povprečnimi igralci. Rapid je nastopil zopet s Hellerjem v napadu, ki pa je bil najslabši mož na polju in je sploh igral zelo klaverno vlogo. Steber moštva je ožja obramba ž odličnim Barlovičem na čelu. V halfih je bil najbolj priden in viden FuČkar; zlasti je navezal zelo koristen kontakt z napadom. Seifert je pokazal srednjo igro; grajati pa moramo njegov preoster start. Svetovali bi mu, da v bodoče opusti tako igranje, ker bi se to lahko hudo maščevalo. To velja tudi za Hardinka. Baumel bi bil moral voditi napad, v resnici se je pa poigraval v triju in včasih le preveč zadrževal igro. Sicer pa je še najbolj ugajal v napadu Venko s svojo premišljeno in požrtvovalno igro, zato je tudi prihajal bolj do izraza. Podpore od svojih partnerjev ni imel mnogo, in če je odločil tekmo v korist svojega moštva, je to njegova čisto privatna zasluga, utemeljena v njegovi lastni iniciativi. Igra ni bila v vsem svojem poteku pa prav do poslednje sekunde niti najmanj prijateljska. Bila je v resnici prava, tipična prvenstvena borba. Mnogokrat je bila tudi zapletena s sirovostmi, tako, da so se kazenski streli kar vrstili. Z igro v celoti ne moremo biti zadovoljni, ker je bila preveč ostra, nudila je sicer napete trenutke, v splošnem pa je bila brez prave vsebine in tudi precej revna. Gole so dali: Hardinka v 2. minuti prvega polčasa in v 2. minuti drugega polčasa. V 5. drugega polčasa Pfeifer, i.n v 17. isti igralec izenači na 2:2. V 31.’ Hardinka zopet doseže vodstvo 3:2 za Rapid; v 38. zopet izenači Varšek 3:3 inv 44.’ postavil Venko končni rezultat 4:3 za Rapid. Sodil je g. dr. Planinšek. Njegova zasluga je, da je tekma končala brez večjih incidentov. Prihodnjo prvenstveno tekmo odigra Rapid s ISSK Mariborom v nedeljo 11. trn. Po včerajšnji tekmi izgleda prvenstvena tabela takole: Primorje 523011:6 7 Ilirija 5 2 1 2 18:12 5 Železničar 4 2 11 10:11 5 Maribor 4 2 0 2 13:9 4 Rapid 3 2 0 1 7:6 4 Svoboda 5 0 1 4 5:20 1 Ostale nogometne tekme. Celje: Prvenstvena tekma: Atletik SK:SSK Celje 3:2 (3:1). Zagreb: Prvenstvene tekme: Hašk: Železničar 1:0 (0:0); Concordia:Sparia 2:1 (1:0). Novi sad: BSK (Beograd):Vojvodina 3:3 (1:0). Beograd: Jugoslavija:Grafičar 5:2 (2:0. D us sel do rf: Nizozemska:Nemčija 2:0. Gradec. GAK:Sportklub 5:2 (2:1); Sturm:Wacker 2:0 (0:0); Sudbahn:Kast-ner & Ohler 2:2 (0:1). Prvenstvo v cross-countryju bo leta 1933 v Mariboru. Na letošnji glavni skupščini Jugoslovanske lahkoatletske zveze, ki je bila včeraj v Zagrebu, se je določil razpored prvenstvenega tekmovanja za leto 1933, in sicer: cross oonntry mest 19. marca. Državni cross country v Mariboru 2. aprila. Prvenstvo moštev 3. in 4. junij a*. Prvi del državnega prvenstva poedincev, 8. in 9. julija v Zagrebu'. Moško prvenstvo mest za poedince 12. in 13. avgusta. Drugi del državnega prvenstva za poedince 16., 17. in 18. septembra v Zagrebu. Mariborski klubi so bili’na občnem zboru zastopani po gg. dr. Scheiblu, Bergantu in Fišerju. Podtrobno poročilo o poteku skupščine bomo objavili prihodnjič. Sokolstvo Cross-cootry, Včeraj je priredilo Sokolsko društvo Maribor-matica cross-country. Člani so tekmovali na 8 km, naraščaj pa na 4 knl dolgi progi. Proga je vodila z letnega telovadišča proti Trem ribnikom, od tam pa do gostilne Wolfzettel. Naraščajska pa na isti progi, le da je bil obrat na prvi polovici proge. Pot je bila radi slabega; razmočenega terena zelo otežkočena in izrazito smučarska. Tekmovalo je 11! članov ter 12 naraščajnikov. Od! članov, je prispel prvi na cilj hr. Tinta (Sok. I.) v času 33.50, 2. Herič (Sokol matica) 34.20, 3. in 4. mesto si delita Ribarič in Fanedl (Sok. III.), 5. Rosin (Sokol Ruše), 6. Trateaišek (ISSK Maribor). Med naraščajniki je zmagal Drevenšek (Sokol matica) 21.25, 2. Jurkovič 31.57, a Paher (Sokol I.), 4. Pepevnik (Sokol ra-), 5. Lešnik (Sokol I.), 6. Drčar (Sokol m.) Kot skupina je zmagal Sokol I., druga pa trojica Sokola III. Najboljšim posameznikom udeleženih društev bodo izročene lične diplome. "»sim Gorki: Vodnik (Konec) "Zakaj to mislite?« je vprašal vodnik. Začel je prihajati mrak, bili smo zelo jmujeni, tedaj nam je postalo jasno: za-• smo. Doktor je starca vljudno opo-na to in dobil zanesljiv odgovor: *®il sem že štiridesetkrat tu. Še eno vr-*°. nato pridemo do kolovoza, ki vodi [J0 kupa pepela. Ko ta kup obidemo in Uidemo zopet v gozd, bomo videli pred eboj že Murom«. Govoril je mirno in šel naprej, ne da bi obstal. Napovedana pot se je zavlekla i? celo uro. Kolovoz in kup pepela sta ,‘>a očitno tudi šla »nekoliko v stran«, JJiti ostala sta nevidna. Zato pa smo pri-1 Pa majhen travnik, srebrni mesec je 'sel nad nami in svetil na kup osmojenih “triov, med katerimi je ležala črna, j rob!jena cev napol razbite peči. Vse Je bilo podobno skrbno in marljivo delani risbi, nenadarjenega umetnika. *Jaz sem že bil tu«, je dejal vodnik in ^ ozrl. »Tu je bila gozdarska čuvajta,« P°ktor je spregovoril neveselo, a od-n0: »Zašli smo!« *Pa, menda bo res«, je previdno pri- !0J; ^i| starec. Snel je čenico in se ozrl pro-'hesecu. .»Zajec nam ie križal pot in nas spravil v napačno smer«, je tožil. »Držali smo se preveč na levo. Podnevi je to težko, ponoči nam bodo zvezde pokazale pot. Podnevi je nebo prazno«. Sklenili smo, da se odpočijemo. Sedli smo na črne, od dežja izprane tramove. Doktor je vzel iz nahrbtnika kruh, klobaso, jajca, odvil čašo od vratu steklenice, nalil žganja in ga ponudil vodniku. Starec se je prekrižal, pil in rekel začuden: »Močna pijača je to! Iz česa je narejena?« Grizel je dolgo in pridno svoj kos klobase. Po tretji čaši nama je pripovedoval: »Ni mogoče utajiti, ljubezniva gospoda, zgrešili smo pot. Kam naj gremo, ne vem. Sama vidita, kakšen je ta dolgočasni gozd. Smreka stoji ob smreki, nič ni prostora vmes, nobenega zraka ni, da bi se spoznali med njimi. Da sem prišel na glas, da sem najboljši poznavalec gozda, to so si ljudje izmislili, da me zasmehujejo, iz nesramnosti in zlobe. Začetek vsega tega je bila opica. Tu, veste, blizu nas je stanovala neka vdova iz Moskve. Imela je opico in ta prokleta živalica ji je nekoč ušla. Razumete, ta gozdna žival je videla drevje In si mislila: »Bogme, tu so me spravili nazaj v Avstralijo«. Pa skoči skozi okno In zbeži v gozd. Ženska joče in vpije: »Kdor io ulovi, dobi deset rubljev!« Takrat je pomenilo deset rubl^v kravo, ne pa opi- co. Javil sem se z drugimi, da jo poiščemo, štiri dni in noči sem taval okrog radi te mrcine. Trmast sem bil in revščina me je k temu silila. Koliko sem takrat prehodil v tem gozdu, sam ne vem. Gotovo sem napravil kakih sto vrst. Be-štijo, opico, sem kmalu našel, tekal za njo in ji klical: »Ks, ks, Maška, Maška!« Ona pa je skakala od drevesa do drevesa, me dražila, pačila obraz in bevskala kakor mlada lisica. Ptiči so jo zanimali porednico! Za njimi je tekala, a seveda se naši ruski ptiči ne dajo ujeti. Kljub svoji trmi sem se stvari naveličal in tudi lakota me je mučila, zakaj od jagod človek ni sit. Ljubega Boga sem prosil, naj ji da smrt! No, končno se je upehala, bil sem na preži na to grdo stvar, in ko je sedela na neki veji, sem jo dosegel s palico. Padla je na tla, lezla še malo dalje. Bal sem sc jo vzeti v roke, mahnil sem še enkrat po nji, zacvilila je in je bila mrtva. No, dobro, vrag te vzemi, sem si mislil in jo odnesel. Z žensko stvar ni bila tako enostavna. Mesto desetih rubljev ml je dala sedemdeset kopejk. »Crknjene opice ne rabim«, je dejala. _ V tem trenutku se je začelo moje trpljenje, če so okradli cerkev, so prišli k meni In ml dejali: »Pojdi, Peter, ti poznaš gozd, poišči tatove!« če komu ukradejo konje, me napodijo, naj jih iščem. Ce pridejo lovci, jih moram opremljati. Tako sc mi godi pozimi in poleti- In vedno pravijo policijski pristav in drugi: »Ti poznaš gozd, ti neumnež!« Pripravili so me do tega, da sem sam sebi verjel in se ogoljufal: jaz poznam gozd. Pogumno jo tudi mahnem vanj. Ko pa pridem v gozd, vidim, da ničesar ne poznam. Ljudem povedati, da ga ne poznam, bi bilo neprijetno. Koliko ljudi sem že vodil, sam ne vem števila. Prišel je učenjak iz Moskve in določili so me, naj mu pokažem gozd. Zame ie bil učenjak nekaj sličnega kot opica, kljub temu, da je bil resen mož z brado. Hodil je in hodil, a kaj je pravzaprav, hotel, nisem mogel razumeti. Voha! je po travah in rjovel. S trudom sem ga spravil do vasi Karačove, kjer se je rodil lija Muromec- Tri dni smo tavali okrog. Zmerjal je in preklinjal. Usekal bi ga bil po glavi, tako sem ga bil že sit. Ah, jaz sovražim ta gozd! Same velike neprilike imam z njim ... Poleg tega sem že od mladosti daljnoviden. V daljavo vidim dobro, a v. bližini je vse, kakor da bi bilo zavito v. meglo. Ker me je sram, dajem krivdo zajcu, kakor da me je zajec spravil s prave poti.« Pozneje, ko je bil že nekoliko pijan, se je dobrohotno nasmehnil s svojimi sivimi očmi, olupil jajce in rekel, kimajoč z glavo: »Pred zajcem se seveda čutim krivega jaz!« Andneas Hauktand: Bonsakove povesti Od vznožja Oifjelda pa tja do kopaliških kajut in mostov ob Blatnem jezeru je bil čoln ob čolnu, jadrnica ob jadrnici. Petsto vatlov je bil širok in četrt milje dolg ves ta gozd jadrenikov. Rdeče in modre zastavice so mehko in mirno plapolale ter se druga drugi poklanjale. Sc d ni sluga je odklonil, vsaj do drugega dne, da preišče vso to množino čolnov. Ponoči pa je vihar divje prihrumel skozi ozko grapo. Sunek za sunkom je prihrumel, se divje stiskal skozi ozko gra po ter rjovel tja proti fjordu. Zjutraj so ležali strežniki raztreseni daleč tja1 do deželi, tupatam podrt kozolec, streha na tleh poleg hiše. Toda tam na reki je gozd jadrenikov izginil. Še vedno je ležal čoln poleg čolna, toda vsi prevrnjeni. Nekaj čolnov je vihar odtrgal in odnesel, nekaj pa ob pečevju razbil. Še vedno so pa morali skakati s kilja na kilj čez reko. Jessen na Nordnaesii se je zmagovito smejal, ko mu je sodni sluga povedal, da je »cigan« ponoči zunaj v čolnu. Toda eden izmed kapitanov je drugega dne zagledal njegov prevrnjeni čoln, ki je plul tam zunaj v fjordu in na katerem je sedel »cigan«. Posrečilo se mu je čoln obrniti. Jadre-nik in jadro sta plula poleg njega. Predino se je naslednjega jutra zdanilo, je odjadral iz fjorda in potem proti jugu. »Cigan« je nosil izjave Občinarjev v usnje zavite na prsih pod suknjo. Krmai ga je spremil do Dronthcima. Od tam je šel v Kristijanijo. Tu je izročil izjavo, ki jo je podpisala skoro vsa vefsenska občina, uglednemu odvetniku. In nekega dne so dobili Jessen. in oblasti kakor iz jasnega neba obvestilo, da se mora zadeva znova presojati. Obravnavali so jo v vseh instancah. In konec je bil, da je bila cerkev prisojena občini. Deželnega predstojnika so odstavili, Jessena iz Nordneasa pa obsodili na prisilno delo. Za svoje delo si je najel sužnje. Toda ob velikih praznikih vseh let je moral nositi navadno suženjsko obleko. »Cigan« je od tega dne postal krotak. Nič več se ni norčeval. Vendar je pa še bolj lagal nego prej, posebno če je pravil o svojem velikem potovanju. Če je srečal Jessena, ga je pa vendarle moral spomniti na cerkev. Tako je nekoč sedel na stopnicah nekega dvorca, ko je prišel mimo Jessen. Krasen mlad žrebec je bil privezan na dvorišču. Jessen se je ustavil ter pozdravil gospodinjo, ki je prišla iz hiše: »Lepa žival,« je rekel, »to bi pač tudi jaz rad imel!« »Ha! Ha!« se je zasmejal »cigan«. — »Vsaj si tudi hotel imeti dolstadsko cerkev — pa je niso dobil?« Od tedaj je prišlo v Bygdu v navado, da so rekli: Ti si tudi hotel imeti-dolstadsko cerkev — pravi »cigan«, če je kdo hotel več imeti, nego je mogel doseči. Sovražil je pa Jessen z Nordnaesa župnika. V svoji veliki jezi je najel več fantalinov iz Drevja, da bi v cerkvi povzročili kraval. Drevje je bila dolina, ki so jo morda na Vefsenskem prvo obdelali. Njeni prebivalci pa niso nič kaj marali za svoje sosede in so živeli sami za se. Nosili so široke, raskave jopiče ter dolge palice. Na binkoštni praznik, ko so v cerkvi pričeli peti slavnostni psalm, so pričeli fantalini iz Drevja tuliti neko novo pesem. S psalmom so prenehali. Nova pesejri je odmevala po cerkvi. Vso to tolpo so kmalu nato obsodili na sramotni oder. Tri nedelje so morali stati ob sramotnem stebru pred cerkvenimi vrati z železnim stremenom okoli vratu. In vsa občina je morala pljuvati na nje. Tega pa mnogi niso storili. Sramotni oder so kmalu nato podrli. Podrlo ga je neko starejše dekle, ki se je vdinjala ter od treh gospodarjev naenkrat sprejela aro. Dva sta jo tožila. In dekle je bilo obsojeno na sramotni oder. Toda ponoči je šla tja, izdrla steber tei ga vrgla v vodo. Od tedaj ga niso več postavili. Jessena iž Nordnaesa so vsi sovražili. In ko se i*s postaral, se ga je oprijela neka mistična groza. Ljudje so videli hudiča v podobi temnočrnega prašiča sem-tertja dirjati med hišo in mostom njegovega dvorca. In ko je bil mrtev, so videli tisti, ki so bili na straži, da se je prikazala roka ter napisala na pokrov krste: »Njegovo truplo je moralo umreti, V pekel z njegovo črno dušo, Kajti grešniki morajo trpeti.« Zjutraj je bila pisava izbrisana. Toda naslednjo noč se je zopet prikazala roka ter pisala. In še več noči po pogrebu je dirjal črni prašič ob vsaki mirni polnoči med hišami scmtertja. III. Če se v severnih krajih domačin smeje, je to kakor pri otroku, v brezmiselnem veselju. Toda iz vsega njegovega veselja ie čutiti globoko žalost. Ima kri in čute, rdeče, kakor preroje-oec novo ustvarjene zemlje. In je se.n' zitiven kakor zadnji potomec starih, izumirajočih plemen. _ , Vsled tega je podvržen duševnim h • leznim. In le malo je v severnih deželah ljudi, ki niso čutili diha te bolezni-Tudi Bonsaku je pokazala parkrat njegovem življenju svoj sikajoči jezik. * Ležal je v svoji postelji, star šest let Njegova koža je bila rdeča in polna me* hurjev. Prvič je bil tepen. . Dolgo je ležal. Od časa do časa se J obrnil. Polaščala se ga je mrzlica, ki tO je povzročala v grlu goltanje, če se J valjal ter pri tem legel na občutljivi d svojega telesa, je jokal od bolečin. Tofl takoj nato se je moral obrniti ter še e * krat občutiti bolečino zdaj-zdaj- Mor jo je občutiti. Vzbujala se mu je 1,e^!| radovednost, kar mu je prijetno draži živce. —« Dotikal se je z roko najbolj skeleči mest. Hitro jo je odmaknil ter jo zop in zopet tja polagal. In vsakokrat J bolj trdo in delj časa pritiskal z rok ■ Končno je zaspal. Spal je dolgo in dom < toda zdaj pa zdaj ga je zopet sprelete ona drgetajoča mrzlica. Po spanju je bil pa kakor zavit v ’i' ko meglo, kakor da še vedno spi-Dnevi so minevali. In koža je P°^' jaki mehka. Tudi bolečin ni imel več-Tedaj je pričel sanjati, vedno zopet l zopet iste sanje. V sanjah je Pre*lVfl, vsako najmanjšo posamezno fazo kazn_ vanja: kako so mu obleko slekli, so dvignili šibo ter udarili z njo. In vs' lej jc imel pri tem grozničav občutek- (Dalje prihodnjih Moške-srajce spodnje hlače praktična darila l Prodam PRODAM iz proste roke stanovanjsko hišo 10 let davka prosto s tremi stanovanji (soba in kuhinja), gospodarskim poslopjem in velikim ograjenim vrtom. Vprašati Tržaška cesta 98 a v pisarni. 4059 LEPO POSESTVO na prometnem kraju, 5 oralov zemlje, 10 minut od mesta, ugodno na prodaj. Ptujska cesta 11._______________4057 LEPE MOŠKE OBLEKE od 200.— do 600.— Din na prodaj. Badlova ulica 7. 4052 KLAVIR kratek, modern, skoraj nov, pancerplošča. krasen glas. prodam. Dopise: Holobar, Ma ribor. Taborska 7. 4019 v bogati izbiri Tekstilana Bildefeldt Gosposka ul. 14 PRODAM dobro ohranjeno omaro, železen, belo lakiran umivalnik ter preprogo zelo dobro ohranjeno. Dr. Vrstovšckova ulica 6, II., vrata 19. Sobo odda VELIKO SOBO s štedilnikom in 61ektrlčno razsvetljavo oddam v najem mirni stranki. Tržaška cesta 98 a. -1058 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje v novo opremljeno sobo, vse sveže, na zahtevo tudi v celo oskrbo, pred železniškim prelazom. Tržaška cesta 20., II. nadstr., desno. 4050 Piiame, triko perilo primerno za vsakega gospoda Sobo išče OPREMLJENO SOBO S ŠTEDILNIKOM išče' starejša gospodična. Ro, nudbe pod »Snažnost« na upr. Večernikai 4010 IŠČEM SOBO s celo oskrbo v bližini kolodvora. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo Ve* černika pod »Soba«. 4051 Razno PODPISANI NAZNANJAM. da nisem plačnik dolgov, katere bi naredila moja žena Antonija Kern od današnjega dne naprej. — Rošpah, dne 5. decembra 1932. —, Josip Kern. 4056 samo dobre kakovosti Tekstilana Bildefeldt Gosposka ul. 14 NASTAVKI poniklani s steklenimi ploščami za izložbena okna se kupijo. Iv. Kravos, Aleksandrova 16. 3929 VSE MESTO že govori, da se najcenejše kupi in najboljše proda v Grajski starinarni. Trg svobode 1 3952 Zgublieno DAMSKA ZLATA ZAPESTNA URA se je izgubila na poti od bolnice preko mosta. Glavnega trga. Vetrinjske ulice, Kopališke ulice, Aleksandrove ceste do Krčevine. Praprotni* kovc ulice. Ker jc to drag spomin, prosim najditelja.' da jo odda v upravi splošne bolnice v Mariboru. 4049 Kravale, ovratniki, iepni robci, nogavice najnovejii vzorci Službo dobi TAPETNIŠKEGA VAJENCA takoj sprejme nasl. Ferdo Ku-har-ja. Gosposka ulica 4. 4015 Obrtna del* SEDAJ KO PRIHAJA ^ in vaših koles ne boste ^ rabili, nudi se vam priH»**»|jfc jih pustite temeljito osnirf£r emajlirati, poniklati. vse jj gljične ležaje zbrusiti. ta*jacil bodo do prihodnje spo^j-zopet popravljena, kako*.^ va. Shramba koles in ™ -m jev čez zimo. Hitra postno, Zajamčeno in solidno % j< Brezkonkurenčne cene. poroča se mehanična 4,6 jmO ca Justin Gustinčič, Tattcnbachova ut. 14. stujc dopisnica, da ?rl $$ na dom po kolo! vedno po nnjnižjih conah pri TekstilaiV. Biidefeld' Gosposka ul. 1* arn Modno krojaštvo »Elegance* Vekoslav Terzer se Je preselilo v palačo g. Vlahoviča Meljska cesta 2 Kupujte svoje po-irebf cine pri naiih tncerentih I Najlepše razglednice I II mariborske, umetne, I Salon de Pariš i. t. d. kupujte v papirnici knjigarne Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova 13 Radi prezidave skladliia na prodaj v trgovini s pohištvom Ulica 10. oktobra St. 5 po zelo znižanih cenah: 30 spalnic iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 Jedilnic iz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman, kakor tudi tnadrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd. ter vsakovrstno pohištvo Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice! 3833 OTROCI. odkod nai vzame Miklavž najiepša darila? I začarate nolicij To je devet knjižic, polnih čudo vitih, P povedk. Bili so triie velikani"' Dolgouhi Jernejček, Princesa v pomaranči. Koko in druge živalske zgodbe, Mihec in princ Lenuhar, Čarobni studenec, Božične pripovedke, Vilinske gosli, O srečnem krojačku. Knjižice so izredno poceni- -Vseh dvet brošur stane le trleZH vezane le Din 100.—, vsaka p0S veZat93 pa broširana samo Din 12*—» Din 16_ Knjigama fisEovne zadroge. Izdaja konzotejj *J^tu* x Uiibljapi; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ R PIJ AR v STAttfcO OBJELA V Maribora , Aleksandrova cesta 13» — Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d.. oredsta.v