Leto XXXVII Št. 47
Murska Sobota 28. novembra 1985
CENA 60 DIN
NASLOV
na pragu Četrte
KADROVSKE OBNOVE —
VOLITVE 86
Glas ljudstva za 12000 predlaganih
Naslednje ne more biti sporno: če kdaj potrebujemo sposobne, ustvarjalne, domiselne, nesprene-vedajoče se nosilce samoupravnih delegatskih funkcij, potem je to prav zdajšnji krizni čas. Koliko je takih v armadi 12 000 predlaganih, ki jim je glas ljudstva iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela izkazal čast in zaupanje, če se seveda strinjamo, da pomeni biti evidentiran svojevrstno čast in zaupanje? Ne bo treba dolgo čakati, na odgovor, saj se s prvim decembrom začenja drugi krog priprav lia volitve 86, imenovan kandidiranje, ko bo že jasneje, kdo se bo v obdobju 1986—1990 potegoval za posamične, posebne in skupne interese na terenu, v delegatskih in skupščinskih klopeh, med ljudmi. V tem pogledu je zanimiv spisek s predlogom možnih kandidatov za vodilne funkcije v republiki federaciji iz Pomurja. Na njem so poleg Ernesta Eoryja, Borisa Prejaca, Geze Bačiča, Štefana Sobočana, Boža Kuhariča in Karla Sukiča še Feri Horvat, Peter Brunec, Ivanka Klopčič, Štefan Vuček, Jožica Draškovič in Leon Alt, vendar s tem spisek še ni in ne more biti sklenjen.
Tako v Murski Soboti in Lendavi kot v Gornji Radgoni in Ljutomeru zagotavljajo, da so tokratne priprave na četrto kadrovsko obnovo, v primerjavi s tisto pred štirimi leti (1982) kakovostnejše. Da bi se izognili kuhinjam in poskusom rinjenja posameznikov v ospredje ter očitkom, da se gredo kampanje, so v socialistični zvezi in sindikatu izkoristili tako rekoč sleherni shod za evidentiranje. Podobno so ravnali v ZK, mladinski organizaciji in organizaciji zveze borcev. Tudi na zborih občanov, sklicanih zavoljo referendumov o samoprispevku za ceste in šole, so predlagali več imen. Omembe vreden je ljutomerski primer, kjer to spisek kakih 2500 evidentiranih možnih kandidatov za najrazličnejše funkcije — za predsednika občinske skupščine je kar 24 imen, za predsednika občinskega izvršnega sveta 23, za predsednika družbenopolitičnega zbora kar 47 evidentiranih možnih kandidatov in tako naprej — vrnili v krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, da se bodo ljudje lahko opredelili do predlaganih kandidatov ter zožili zares širok izbor možnih delegatov in funkcionarjev.
Skratka, zadovoljstvo je — če odmislimo manjše pomanjkljivosti, nerodnosti ali dokaj zapleteno in zahtevno administriranje, ki je nujni spremljevalec (pred)volilnih postopkov — večstransko, saj je navsezadnje evidentiranih tudi več strokovno usposobljenih, žensk in mladih. Smemo si potemtakem privoščiti upanje, da bomo z volitvami 86 dobili takšen izbor ljudi, ki bodo samoupravni voz potegnili w krize in omogočili uresničitev strategije tehnološkega razvoja; (tudi) za Pomurje so namreč ta vprašanja usodnega pomena.
Branko Žuncc
PRIHODNOST GRADIMO S SVOJIMI ROKAMI
Znanje in gospodarnost ter nenehna trezna naložbena politika, ne glede na gospodarske razmere, vodijo v uspešno gospodarjenje. To so tudi izhodišča, ki so si jih zastavili v DO Kri-ževske opekarne. Kljub težkim gospodarskim časom v tej delovni organizaciji dobro poslujejo. O tem pa govori tudi daljši zapis, ki ga lahko preberete na 11 strani.	Foto: D. L.
REPUBLIŠKI ORGANI PODPIRAJO GRADNJO
Ker je bilo zadnje čase — tudi na zborih občanov — veliko govora o nadaljnji usodi gradnje soboške kirurgije, je seveda spodbudna novica, ki jo je na skupnem zasedanju skupščinskih zborov v Murski Soboti povedal predsednik občinskega izvršnega sveta Pavel Pongrac.
»Po informacijah, ki smo jih dobili, je v občini in regiji potekalo veliko aktivnosti, da naj bi solidarnost za gradnjo soboške kirurgije ponovno vključili v republiške dokumente. O tem so bili dogovori v republiškem sindikatu, CK ZKS, RK SZDL in pretekli ponedeljek pogovor pri podpredsed-
PANONIJA IN PEGORRARRO
SKUPNO NA SVETOVNA TRŽIŠČA
V soboški Panoniji, kjer seje v devetih mesecih izguba povečala že na dobrih 355 milijonov dinarjev, so v sanacijske programe zapisali vrsto aktivnosti, ki naj bi pripomogle k izhodu iz težavnega položaja. Med njimi velja omeniti iskanje ustreznih novih programov ter dodatnih del, da bi kar najbolj izkoristili proizvodne zmogljivosti. Nekatere naloge iz sanacijskega programa že uspešno uresničujejo, sredi prejšnjega tedna pa so v Kopru podpisali petletno pogodbo z italijansko firmo Pegorrarri, s katero že nekaj časa uspešno sodelujejo pri kooperacijski izdelavi kmetijske mehanizacije. Po lej pogodbi, ki jo je verificiral tudi zvezni komite za energetiko in industri-
KIRURGIJE
niku republiškega izvršnega sveta dr. Frlecu. Moram povedati, da vsi republiški organi v celoti podpirajo nadaljevanje gradnje kirurgije in da ni nobenih zadržkov. Bilo je edino vprašanje načina nadaljnjega financiranja. V ponedeljek je bilo dogovorjeno, da bo republiška zdravstvena skupnost vključila v svoj samoupravni sporazum financiranje Univerzitetnega kliničnega centra in bolnice v Murski Soboti. In to po dosedanji prispevni stopnji, pri čemer zakon dovoljuje, da lahko v letu 1986 financiramo iz te prispevne stopnje največ do 50 odstotkov vrednosti naložb, ki so bile uresničene v letu 1984. Repu bi i-
jo, naj bi Panonija že prihodnje leto izvozila tej italijanski firmi izdelke v vrednosti milijardo lir, od nje pa kupila nove izdelke v vrednosti 800 milijonov lir. Ti izdelki pomenijo tudi novo tehnologijo obdelave zemlje, saj gre za kombinirane stroje, tako da je možno z enim prehodom opraviti obenem več tehnoloških operacij,' so pa tudi novost na jugoslovanskem tržišču.'
Predstavniki Panonije in firme Pegorrarro so v pogodbi zapisali, da bodo skupno pripravljali in osvajali nove izdelke, z njimi pa bodo tudi skupno nastopali na svetovnem tržišču. Eden od teh izdelkov je žitni sejalnik, ki so ga strokovnjaki obeh firm letos že skupno razvili do prototipov, po-
ška zdravstvena skupnost se je obvezala, da bo to določilo vnesla v svoj samoupravni sporazum, o čemer bodo delegati razpravljali 5. decembra na skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije. Dogovarjali smo se tudi o tem, da bi republiškim organom poslali zahtevo za opremo za novo kirurgijo, ki bo zgrajena z zbranimi sredstvi v regiji, ne bo pa opremljena. Glede slednjega je republiškim organom dano več možnosti, ker je opremljanje v* zdravstvu predvideno tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju in tudi v republiški resoluciji za leto 1986.«
Milan Jerše
leg Jugoslavije pa ga testirajo še v treh evropskih državah. Kot že rečeno pogodba predvideva tudi skupen nastop na svetovnem tržišču in Panonija je že prevzela obvezo, da v letu 1986 proda na ameriško tržišče 1.000 frez. Prvo pošiljko 160 frez so že odposlali v Ameriko, v prihodnje pa jih bodo še vsak mesec kakšnih 200.
L. Kovač
SREČANJE V ČAKOVCU
V okviru prireditev meseca boja proti alkoholizmu ter v čast 29. novembra — dneva republike — je mestna skupnost klubov zdravljenih alkoholikov mesta Čakovec pripravila tovariško srečanje. Bilo je minulo soboto v domu JLA
Izviri naše poti
Pred dvainštiridesetimi leti na II. zasedanju Avnoja v osvobojenem bosanskem mestu Jajcu so postavili odposlanci narodov Jugoslavije sredi vojne vihre druge svetovne bojne, ki je bila za nas narodnoosvobodilna vojna, temelje nove demokratične in federativno urejene Jugoslavije.
Velika in dolgotrajna volja narodov in narodnosti v Jugoslaviji je dobila na tem zgodovinskem zasedanju temelje svoje zakonite potrditve, kar je končno tudi zaveznike prisililo k priznavanju naše nove ljudske oblasti in njenega vodstva. Na ta način izražena in uresničena volja narodov Jugoslavije sredi najhujše vojne je presenetila svetovno javnost in imela v njej tudi velik odziv, saj so o II. zasedanju Avnoja že 5. decembra 1943 poročali New York Times in Reynolds News, 12. decembra Post Meridiem in Tribune, s 14. decembrom pa je o dogodkih v Jugoslaviji datirano tudi prvo sporočilo vlade Sovjetske zveze. Vse to je pričalo, da so narodi in narodnosti Jugoslavije sredi najtežjih razmer začeli svojo novo samostojno in suvereno pot. Avnojski sklepi pa so bili močni izviri vse naše dosedanje poti.
Spomini na zgodovinske dneve nastanka nove Jugoslavije so letos povezani tudi s 40-letnico razglasitve republike, 40-letnico osvoboditve in razvoja socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Ko v teh prazničnih dneh razmišljamo tudi o naši dosedanji poti, moramo reči, da je Jugoslavija v tem obdobju dosegla velik razvoj in da je Titova Jugoslavija ves ta čas večkrat dajala ton naprednemu svetovnemu revolucionarnemu gibanju, mnogim narodom v svetu pa je bila simbol svobode in napredka, v razburkanem svetu, polnem spopadov, pa tudi prava oaza miru. Bili bi krivični do sebe in drugih narodov v svetu, ki če-sto cenijo naše uspehe bolj kot mi sami, če tega ne bi priznali.
Drugo dejstvo pa je, da z doseženim, zlasti pa s trenutnimi razmerami, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Res je, da našega razvoja danes samo hladno razumsko in pod pritiskom sedanjih razmer ni mogoče ocenjevati, ker je bilo v našem razvoju vseskozi tudi mnogo navdiha množic, ki so v novi domovini zadihale drugače in svobodno. Toda ta želja po boljšem življenju in hitrem razvoju nas je žal vodila čez okvire dejanske materialne osnove, kar nas je pripeljalo v zaostrene gospodarske razmere, ki imajo posledice v padat življenjskega standarda, krizi morale, vse več pa v okviru Jugoslavije razpravljamo tudi o mednacionalnih odnosih in posameznih nacionalističnih izpadih. Kljub nekaterim pozitivnim premikam pa smo se preveč spre-menili\v glavnem le v analitike razhteK^in česte primerjalce z razviti^\syetopi, 'kaj je sicer dobro, vendar pa bb. tem premalo naredimo, da bi na podlagi analize razmer stanje v-svojem konkretnem, okolju in družbi nasploh hitreje spreminjali. Res je sicer, .da\ h'a 'čas;, v katerem smo, slekel in oropal iluzij'., Zdi pa se, da nas je oropal tudi navdiha. Tistega navdiha množic, ki je bil vedno prisotna kbnstanta in vzgon našega razvoja in vseh
Resolucija brez večjih načrtovanj
Težavno gospodarsko stanje v občini Ljutomer (izgube., nedoseganje zastavljenih resolucijskih okvirjev, motnje v gospodarjenju ...) nikakor ne daje dobrih osnov za načrtovanje v prihodnjem prvem letu novega srednjeročnega obdobja. Osnovnv usmeritve so sicer hitrejši gospodarski razvoj, kljub temu pa osnutek resolucije, ki so ga obravnavali na zadnji seji izvršnega sveta, SO Ljutomer ne predvideva kakšnih bistvenih premikov. Družbeni proizvod naj bi porasel le za 1,5 odstotka — predvsem zaradi obnove dveh tozdov: Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije in Mizarstvo, hitrejšega naraščanja proizvodnih stroškov in zaradi nesorazmerja cen, posebno v kmetijstvu.
Industrijska proizvodnja naj bi porasla za 3, kmetijska pa za 3
v Čakovcu, udeležilo pa se ga je okrog 130 zdravljenih alkoholikov oziroma njihovih družinskih članov iz petih klubov, ki delujejo v Čakovcu. Glede na dolgoletno sodelovanje so se srečanja v Čakovcu udeležili tudi člani terapevtske
težkih trenutkov. Kaže, da kljub pozivom zveze komunistov pozabljamo, da smo doslej v Jugoslaviji vse velike stvari vedno dosegali le z veliko skupne volje in skupnih naporov. Tu seveda nismo izjema, ker je tako tudi v svetu.
Izhod iz razmer, v katerih smo, je prav gotovo tudi v močnejši naslonitvi prav na avnojske izvire naše poti. K tem izvirom se moramo vračati tudi zato, da preverimo svoja ravnanja in da najdemo v njih moralno moč za strnitev sil za odpravljanje težav, da se lotimo uresničitve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki nakazuje izhod iz dosedanje krize. V zvezi s tem bo potrebno več odgovornega obnašanja. Opraviti je potrebno s tezo, da smo za vse razmere, v katerih smo, krivi vsi. Ne moremo se zanašati na to, da so naši dolgovi tudi stvar upnikov. Posloviti pa se bo treba tudi od vzdušja nekega »osrečujočega sočutja« v primerjavah s kolektivi, ki poslujejo slabše. Prav tako pa bo potrebno premagovati neke vrste zavist takšnih kolektivov do kolektivov, ki z odgovornim delom, dobro organizacijo dela in vključitvijo v mednarodno delitev dela dosegajo velike uspehe. Takšne zavisti je kdr nekaj tudi v nekaterih kolektivih v pokrajini ob Muri. S takšnimi razmerami se je treba soočati tudi v smislu prizadevanj večje naslonitve na lastne sile.
Teh stvari se moramo zavedati povsod, kajti cilj našega samoupravnega socializma je razvijati bogato in vsestransko kakovostno življenje, za kar pa moramo ustvarjati bogato materialno osnovo, ki je pogoj, da se bomo tem ciljem čim bolje približevali ter da bomo lahko izvirnost naše poti v vseh njenih bogatih vsebinskih razsežnostih nenehno dokazovali in potrjevali.
Ustvarjanje bogatejše materialne osnove samoupravljanja je seveda osrednja naloga prizadevanj tudi v Pomurju, kjer bomo za uresničitev postavljenih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev bolj kot kdaj koli doslej morali znati in hoteti strniti vrste in ustvarjalno povezati vse kreativne kadre-duhovne potenciale, ki jih tudi v pokrajini ob Muri ni več malo, z. zavestjo, da moramo za naš nadaljnji razvoj nenehno dodajati svoj ustvarjalni DA — na delovnem mestu, v krajevni skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah, delegatskem sistemu, društvih in tudi v akcijah za sprejem samoprispevka, ki so v občinah Pomurja prav v tem času pred nami.
S krepitvijo materialne osnove dela, nadaljnjim vključevanjem v mednarodno delitev dela, z izkušnjami naše dosedanje poti, zlasti pa tudi z dograjevanjem političnega sistema, ki mora biti bolj učinkovit, bolj oprt na znanost, zlasti pa tak, da bo človek lahko v njem resnično velik, bomo krepili in bogatili našo jugoslovansko skupnost, hkrati pa bomo sposobni hitreje odgovarjati na vse resnične ali včasih tudi izmišljene dileme našega razvoja ter na vse druge svetovne izzive prihodnjega časa, ki ga bo Jugoslavija tako kot doslej pomagala aktivno sooblikovati tudi v prihodnje. DRAyEC
do 4 odstotke. Izvoz blaga in storitev naj bi se povečal za 10 odstotkov, kar je dokaj realno, seveda ob večji izvozni usmerjenosti, kot edini alternativi za na-daljni obstoj in razvoj organizacij združenega dela. Zaposlenost se v prihodnjem letu ne bo povečala, saj bodo zaposlovali le na ravni enostavne reprodukcije (nadomestne zaposlitve). V okviru teh pa bo potrebno v prvi vrsti reševati tehnološke presežke delovne sile, v tozdih, ki poslujejo z izgubo. Člani izvršnega sveta na osnutek resolucije niso imeli bistvenih vsebinskih pripomb in so jo kot takšno dali v široko javno razpravo, kjer naj jo dopolnijo. O njej pa bodo govorili tudi na naslednji seji občinske skupščine.
D. L.
skupine zdravljenih alkoholikov iz Murske Sobote, prišli pa so tudi iz Kluba zdravljenih alkoholikov Tovarne avtomobilov in motorjev iz Maribora.
F. Matko
aktualno doma in po svetu
Od srečanja med voditeljema supersil, Reaganom in Gorbačovom je svet veliko pričakoval, največ pa novinarji, ki se jih je zbralo okoli 4 tisoč, od tega samo 1800 ameriških. Veliko več, kot je bilo predvideno, je bilo pogovorov med štirimi očmi in tako je bilo javnosti marsikaj prikrito, morda celo upravičeno.
ŽENEVA 1985
Čustvenost v politiki nikoli ni bila dober svetovalec — tudi takrat ne, ko gre za velika pričakovanja sveta, ki sta jih v Ženevi spodbudila Ronald Reagan in Mihail Gorbačov, kajti za nasmeški za javnost se je vendarle skrivala hladna aritmetika velikih razlik.
globus
Zastava bo plačala kupcem?
Kot trdi zvezni tržni inšpektor so Zavodi Crvena zastava iz Kragujevca dolžni tistim, ki na kupljene avtomobile čakajo več kot tri mesece, plačati enake obresti, kot so v bankah običajne za nenamenske vloge, vezane na več kot tri mesece. To pa znese poldrugo milijar-
NOČEJO IZ BEOGRADA
Skupnost za zaposlovanje v ožji Srbiji ima evidentiranih več kot tisoč prezposel-nih zdravnikov, okrog 600 stomatologov in 150 farmacevtov. Več kot polovica jih živi v Beogradu.,Na nedavni seji odbora srbske skupščine
IV skladu s sporazumom med našo državo in EGS iž leta 1980 so začeli uresničevati nekatere projekte, ki se nanašajo na ekološke raziskave Donave, seizmične raziskave na mestnih _ območjih in nove kemične spojine.
Evropska gospodarska skupnost je z okoli 300 tisoč dolar-I ji pokrila približno polovico stroškov. Iz sklada EGS za sodelovanje z nečlanicami pa bomo uporabili za nakup raziskoval-Ine opreme v državah EGS. Projekte bodo izvajali nekaj let, vodstvo pa so zaupali inštitutu za biološke raziskave v Beogradu in sicer za raziskave na Donavi, ljubljanski univerzi za raziskave Tržaškega zaliva, skopskemu inštitutu za potresno inže-nirstvo seizmične raziskave, tehniški fakulteti v Novem Sadu  pa raziskave okrog kemičnih spojin.
do dinarjev, saj je takšnih ča-kalcev na zastavine avtomobile več kot 17 tisoč. Srbski izvršni svet je ocenil, da bi to največjega jugoslovanskega proizvajalca avtomobilov spravilo v težak gospodarski položaj; zato je zvezni admini-
za delo so razpravljali o nerazumljivem odporu brezposelnih zdravnikov iz Beograda do zaposlovanja na podeželju.
Skupnosti za zaposlovanje v Srbiji so namreč objavile, da je več kot 500 delovnih
straciji predlagal, naj inšpektorjevo zahtevo zavrne.
Številni občani čakajo na avtomobile tudi več kot poldrugo leto. Mnogi so se že obrnili na sodišče. Vsekakor je takšno poslovanje svojevrsten privilegij za Zastavo.
mest za zdravnike nezasedenih.
Nezaposleni beograjski zdravniki in ostali zdravstveni delavci trdijo, da v notranjosti republike niso zaželeni. Navajajo primere, ko so bili posamezniki več kot stokrat odbiti, ko so se potegovali za razpisana delovna mesta.
Egiptovsko letalo boeing 737 z 98 potniki in člani posadke, ki je letelo na progi Atene-Kairo, so štirje ugrabitelji prisilili, da je v nedeljo pristalo na letališču na Malti, kjer malteške oblasti niso
Dvodnevni ženevski konklave dveh supersil je svetovno javnost pustil najprej v pričakovanju, kakšen dim se bo ob koncu pojavil: habemus papam — imamo papeža, oziroma: prav nič se nismo dogovorili. Mešanico pesimizma in optimizma je vendarle prekrilo dejstvo: dobro, da je prišlo do tega srečanja, in dvakrat dobro je, da je prišlo do srečanja prav v tem trenutku.
Kaj je prineslo ženevsko srečanje? Najpomembnejši uspeh dvodnevnih pogovorov je soglasje Reagana in Gorbačova, da je treba pospešiti pogajanja o nadzoru oborožitve in o tem, da je nujno izboljšanje sovjetsko-ame-riških odnosov in mednarodnih odnosov v celoti. V prid miru je tudi sporočilo javnosti: generalni sekretar sovjetske partije Mihail Gorbačov bo prihodnje leto obiskal Združene države Amerike, ameriški predsednik Ronald Regan pa bo vrnil obisk leta 1987.
Marsikaj je seveda ostalo nedorečeno, toda vsaj vtis je, da je obojestranska volja priti naprej.
V Ženevi je namreč po končanem srečanju na najvišji ravni ostal del ameriške in sovjetske delegacije, ki naj bi poskušala narediti korak naprej pri kontroli oboroževanja.
Več optimizma kot pesimizma vendarle je, pa naj se je komu zdel dim konklava takšen ali drugačen. S srečanjem je porušena formula nekajletne prakse in prepričanja obeh velikih, da je mogoče živeti samo »drug proti drugemu.«
Ob številnih komentarijih pomembnih ljudi o ženevskem srečanju omenimo oceno trenutka dolgoletnega ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ki trdi, da notranji položaj v Sovjet-
SPET UGRABITEV
ustregle zahtevi ugrabiteljev, da dobijo gorivo. Nekaj potnikov so. izpustili, nekaj so, jih ustrelili. Z dovoljenjem malteških oblasti je na letalo juri-šala posebna enota egiptovske
ski zvezi objektivno zahteva popuščanje mednarodne napetosti.
Po sedemdesetih letih režima, ki navdihuje z »znanstvenim socializmom«, je sovjetsko gospodarstvo pošast, ki se kaj lahko izmakne nadzoru. To je razbrati iz izjav samih sovjetskih voditeljev. Razvoj tehnologije v sistemu obveščanja bo postavil sovjetskemu vodstvu nove dileme, kajti video-terminali in računalniki lahko postanejo grožnja političnih oblasti in ne priložnost za tehnološki napredek.
Ko si Gorbačov prizadeva, da bi si zagotovil premor zunaj, mora hkrati upoštevati tudi zapleteni položaj znotraj Sovjetske zveze. Tiste sile, ki si v SZ prizadevajo za gospodarsko reformo — trdi Kissinger — niso nujno naklonjene tudi prožnosti v zunanji politiki. Če bo hotel Gorbačov zlomiti odpor v partiji, si bo moral zagotoviti podporo tistih institucij, ki jim je poglavitni smoter učinkovitost.
TOKIO - Na otoku Kyushu so odkrili izredno bogato nahajališče zlata. V toni rude ga je kar 162 gramov. Celotno zalogo cenijo na 120 ton.
Hugo Portisch, nekdanji komentator avstrijske televizije je temeljni odnos dveh velesil, ki je bil v Ženevi prisoten, ocenil kot sovjetski strah pred ameriškim (in svetovnim) kapitalom ter ameriškega pred sovjetsko ideologijo. Alberto Moravia pa je v milanskem L’Espresso zapisal, da ob srečanju v Ženevi človeka pravzaprav ne prevevata niti upanje niti obup, pač pa ogorčenje in bes. Kako! Že 40 let se vlečejo brez rezultatov pogajanja okrog bedastega vprašanja, ali naj svet umre ali ne, 40 let drug drugemu grozijo s koncem sveta, da bi preprečili konec sveta, sredstva obveščanja pa nas prepričujejo, da moramo biti hvaležni ZDA in SZ, ker danes počneta tisto, kar bi morali storiti že skoraj pred pol stoletja.
MOSKVA - V smernicah za gospodarski in socialni razvoj naj v Sovjetski zvezi do leta 2000 podvojili narodni dohodek in industrijsko proizvodnjo.
LA PAZ — V Boliviji je bila letna stopnja inflacije 20.000, ekonomisti pa trdijo, da bo do konca leta dosegla 50.000 odstotkov. Ker so prejšnja leta natisnili in dali v promet preveč denarja, so se odločili, da bodo 20 ton bankovcev zažgali. Za sežig so izdelali posebne peči.
BONN — Jedrsko elektrarno v zahodnonemškem Niederaichbachu, ki že od konca julija 1974 ne dela, bodo demontirali, kar je prvi podoben primer v svetu. Razstavljali jo bodo sedem let. Ljudje temu nasprotujejo, ker ne vedo kam z radioaktivnim materialom in radioaktivno opremo. Po podatkih EGS bodo morali v Evropi do leta 1990 porušiti 16, do leta 2000 pa 50 večjih nukleark, saj je povprečna življenjska doba nuklearne elektrarne 15 let.
BAGDAD — Sirija je predlagala Iraku, naj bi se obe državi združili. Združitev naj bi bila zasnovana na vodilni vlogi socialističnih strank Baas v obeh državah.
vojske. Tragičen konec drame: najmanj 50 mrtvih, med njimi tudi vsi teroristi. Večje število poškodovanih potnikov so morali prepeljati v bolnišnico.
E
MUNCHEN - Delegati bavarske stranke CSU so na nedavnem kongresu že štirinajstič zapovrstjo izvolili Franza Josefa Straussa za voditelja stranke.
RIM — Z mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu je papež Janez Pavel II. oznanil začetek izredne škofovske sinode, ki bo naslednja dva tedna obravnavala dosežke in napake rimokatoliške cerkve v minulih dvajsetih letih. Med gosti ni predstavnikov ruske pravoslavne cerkve in izraelske židovske skupnosti.
v žarišču dogodkov
ZAKAJ SO DOLARJI ZELENI
Načrti za namakanje
Na naslove največjih potrošniških centrov v turističnih predelih, zainteresiranim tovarnam za predelavo poljedelskih pridelkov ter industriji za proizvodnjo opreme za namakanje je centralni delavski svet Hidro-agroindu-strijskega sistema Donava—Ti-sa—Donava v Novem Sadu poslal pismeno pobudo naj sklenejo družbeni dogovor, ki bi spodbudil samoupravno združevanje sredstev za financiranje namakalnega sistema za 100 tisoč hek
Zaloge žita rastejo
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je v svoji novembrski napovedi ocenila žitno letino 1985 na 1.841 milijonov ton oziroma nekako 3 milijone ton manj kot v prejšnji oceni. Pa tudi po tej oceni naj bi znašala svetovna žetev kar 37 milijonov ton več kot lanska rekordna.
Dobre so bile letine v Severni in Južni Ameriki, v Sovjetski zvezi in v Afriki, s čimer so slabše žetve v zahodni in vzhodni Evropi, v Aziji in Oceaniji več kot zravnane. Svetovna trgovina z žitom se bo po teh napovedih zmanjšala za 14 odstotkov, kar pomeni, da se bodo svetovne zaloge žitaric močno povečale. Kot kaže, bodo z zmanjšanim izvozom najbolj predete ZDA, saj bodo izvozile za okoli 20 odstotkov manj kot la-
Srečno-traktorji
V Tovarni traktorjev Štore so se dokončno odločili, da bodo de-cerabra prenehali izdelovati traktorje, tovarno pa bodo likvidirali.
Tovarna traktorjev je zaposlovala 300 delavcev, ob zmanjševa-nju proizvodnje so med letom to število že zmanjšali na okoli 200. Po prenehanju izdelave'traktorjev bodo imeli delo le še za 110 delavce’. druge pa bodo postopoma vključili v druge obrate štorske železarne. ki daje delo okoli 3600 delavcem.
tarov v Bački, Baranji in Banatu.
Program namakanja najrodo-vitnejše zemlje ob kanalu Donava—Tisa—Donava naj bi dobil prednost v srednjeročnih planih razvoja Vojvodine, Srbije in Jugoslavije. Postal naj bi program skupnega interesa in to ne le zaradi najcenejše investicije v namakanje v naši državi, saj je že zgrajena osnovna mreža prekopov, temveč tudi zato, ker gre za najrodovitnejšo zemljo.
Pred tremi tedni smo v Globusu zapisali, da je zeleni barvi ameriških dolarjev dodana neka snov, ki je za človeka pri velikih količinah lahko nevarna. Tokrat se bomo nekoliko razpisali o ameriškem dolarju, in povedali tudi to, zakaj je zelene barve.
Čeprav se tačas zeleni kralj svetovnih valut, ameriški dolar, spušča nekoliko po lestvici v primerjavi z zahodnoevropskimi valutami, pa seveda nihče zaradi tega ne dvomi o njegovi nesporni vladavini. Dolar je navsezadnje nekaj vsakdanjega tudi pri nas, saj zelo radi navajamo svetovne cene in vrednosti izvoza in uvoza v ameriških dolarjih, tu in tam pa je nekaj teh bankovcev tudi »udomačenih« po starih nogavicah. Vsekakor torej dolar zasluži, da si ga pogledamo malo pobliže.
Najprej se zastavi vprašanje, od kod valuti ime. To vprašanje nas pelje nekaj stoletij nazaj, in sicer v srednjo Evropo, srce stare domovine, kjer so poznali tolarje, talerje. Tem denarjem so španski kolonizatorji rekli dolar. S takim imenom je denar obplul svet in se naselil tudi v novem svetu, se pravi na ameriški celini. V novem okolju se je kaj hitro udomačil. In ko so severnoameriško celino začeli osvajati Angleži, so se seznanili s španskim dolarjem in se nanj navadili.
V ta čas sodi tudi še vedno živa navada, da Američani dolar delijo na »kose«. Nekdanji španski dolar je bil ravno prav velik, da so ga lahko razdelili na osem enakih delov in tudi s temi deli plačevali blago. Za »bits« se je dalo dobiti kar precej blaga. Se danes Američani
govore o osminki dolarja, četr-tinki pa rečejo »two bits«, se pravi dva kosa.
Vendar je 'So uveljavitve dolarja kot ameriške nacionalne valute preteklo še precej časa. Ameriko so naseljevali z vseh koncev Evrope, zato je bil istočasno v novem svetu v obtoku raznovrsten denar, od guldnov do funtov. Vladala je prava zmeda denarja, ki se je še povečala, ko je izbruhnila vojna med Veliko Britanijo in tedanjimi ameriškimi kolonijami. Britanci so natisnili veliko papirnatega denarja, katerega vrednost pa je sproti padala. Sčasoma je povsem izgubil vrednost in zapravil zaupanje ljudi. Red je bil vzpostavljen leta 1789, ko je bilo z ustavo Združenih držav Amerike določeno, da sme samo kongres izdajati kovinski denar in določati njegovo vrednost. Leta 1792 so sprejeli tako imenovani Zakon o kovancih, s katerim so določili za nacionalno denarno enoto dolar, skovan v srebru oziroma v ustrezno manjši količini zlata. Razmerje je bilo 28 gramov zlata ali 449 gramov srebra. Na osnovi tega razmerja so določali tudi vrednost vseh, takrat še krožečih denarjev.
Državna tiskarna oziroma kovnica novorojenega dolarja je bila v Philadelphiji. Tu so kovali najrazličnejše kovance,
a največ slave je požel zlatnik za deset dolarjev, ki so mu rekli kar »orel« ker je imel na eni plati kovanca podobo orla.
Vendar kovani denar ni mogel pokriti vseh potreb po denarju. Zato so v denarnih društvih, ki so nekaj kasneje zrasla v prve velike banke novega sveta, zbirali denar, ga hranili, lastnikom pa izdajali potrdila in menice. Med poštenimi bankirji pa so se hitro znašli tudi taki, ki so videli v vsem tem lepo priložnost za sleparijo. In začelo se je goljufanje, ki je marsikoga obogatilo, še številnejšim pa pobralo večkrat trdo zaslužene dolarje.
Kongres je sklenil zatreti prevare in goljufije s potrdili in vrednostnimi papirji, zato je pooblastil Banko Združenih držav za nadzor nad vrednostnimi papirji. Poslej je vrednostne papirje izdajala le ta’ banka oziroma njene podružnice. No, tudi tako je hitro naraščalo število in raznovrstnost vrednostnih papirjev, saj je sčasoma te prve bankovce podpisovalo skoraj 1.500 bankirjev.
Tako je čas dozorel na temeljitejši poseg. Ko so se leta 1861 ameriške države zapletle v državljansko vojno, so severne države izdale prve »greenbacks« (bankovci z zelenim ozadjem). Papirnati denarji so bili različnih vrednosti, imeli pa so prvo stran sivo, drugo pa zeleno. Se pravi, da so bili v tem pogledu prav takšni kot današnji ameriški dolarji.
Teh prvih »očetov« današnjih dolarjev so natiskali v vrednosti skoraj pol milijarde, vendar jih za razliko od nekda
njih vrednostnih papirjev ni bilo mogoče zamenjati v zlato ali srebro. Toda to je bil državni denar in treba ga je bilo sprejeti.
Od takrat naprej je vrednost zelenega dolarja rasla in padala, kakor so se spreminjale razmere. Državljanska vojna je tako kot vsaka vojna zmanjšala vrednost takratnemu dolarju, in sicer na vsega tretjino današnje vrednosti. A ko se je sčasoma denar le okrepil in je zavladal mir, je nastopil čas, ko je dolar ponovno dobil zlato oziroma srebrno vrednost, se pravi, da je bilo mogoče papirnati denar menjati za zlato in srebro.
Leta 1900 je ameriška vlada postavila zlati dolar za monetarno enoto in poslej je srebro izginilo iz okrilja zelenih bankovcev. Po še nekaj denarnih zakonih in spremembah je končno prišlo do določitve, koliko zlata se da kupiti oziroma zamenjati za dolar. Določili so, naj unča zlata stane 19 dolarjev.
Leta 1934 je vlada ZDA določila novo zlato vrednost dolarja, ki velja še danes, in sicer stane unča zlata 35 dolarjev. Ta trdni odnos v razmerju do zlata je uveljavil vlogo ameriškega dolarja v mednarodnih kupčijah in obračunavanjih in mu pridobil veljavo, ki jo ima po vsem svetu.
Isto ime, kot ga ima ameriška nacionalna valuta, so dali svojemu denarju še v Etiopiji, Malajski federaciji, Hong Kongu, Liberiji, Britanski Zahodni Indiji in Kanadi.
STRAN 2
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
od tedna
SKUPŠČINSKO ZASEDANJE V MURSKI SOBOTI
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so osrednjo pozornost namenili obravnavi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti za obrambo pred točo za obdobje 1986—1990 in osnutka odloka o prispevnih stopnjah. V razpravi so sprejeli poročilo o delu in finančni načrt omenjene skupnosti, ki deluje v severovzhodni Sloveniji. Zanimivo je, da se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju znižale obveznosti podpisnikov samoupravnega sporazuma, ker je predviden višji republiški delež. Prispevek zavezancev davka iz kmetijske dejavnosti se bo znižal od 1,3 na 1 odstotek od katastrskega dohodka, manj pa bodo plačevali tudi ozdi primarne in sekundarne kmetijske proizvodnje, predelave in prometa s kmetijskimi pridelki.
MURSKA SOBOTA — Na seji koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim pri OK SZDL so ugotovili, da si brez pomoči strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij ne morejo obetati večjih uspehov. To, da v nobeni delovni organizaciji v soboški občini še niso ustanovili koordinacijskega odbora, terja tesnejše sodelovanje s sindikatom. Dogovorili so se, da bodo v OO ZSMS izvedli kviz Kaj veš o alkoholizmu, skupno z Zavodom za šolstvo pa literarni in likovni natečaj Alkoholne navade v mojem kraju. Člani odbora so sprejeli tudi pobudo za organiziranje problemske konference na republiški ravni.
CEZANJEVCI — 'Programsko-volilna seja KK SZDL Ceza-njevci je bila v marsičem podobna drugim (kritika delovanja delegatskega sistema, neodgovornost delegatov in podobno), razlikovala pa se je po oceni delovanja drugih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Mladinska organizacija je zelo delovna, oba vaška odbora, ki jih imajo, sta tudi opravičila svoj obstoj, delovno pa je tudi kulturno društvo. Na tej konferenci so sprejeli tudi pobudo predsedstva KK SZDL za spremembo osnutka referendumskega programa. Namesto ceste v Branoslavcih„ predlagajo ureditev ceste na Zgornjem Kamenščaku z isto predračunsko vrednostjo. Sicer pa so referendumski program podprli. Tudi v pripravah na volitve so delovni, saj so evidentirali približno 35 odstotkov več kandidatov, kot je potrebnih. Za predsednika KK SZDL Cezanjevci so izvolili Matijo Kavčiča.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za kmetijstvo pri predsedstvu občinske konference SZDL Murska Sobota (sestal se je skupaj s predsedstvom), so največ pozornosti namenili osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v letu 1986. Člani sveta so se najdlje zadržali pri vprašanjih kmetijstva, ki mora dobiti nekatere konkretnejše opredelitve v sami resoluciji.
MURSKA SOBOTA — Problematika Romov s poudarkom na področju otroškega varstva v soboški občini je bila osrednja točka skupne seje odbora za razvojne, splošne in druge naloge ter komisije za predšolsko vzgojo in varnost pri občinski skupnosti otroškega varstva pretekli torvk. Izpostavljene pa so bile ugotovitve o neprilagodljivosti in drugačnem — konkretnem — mišljenju ter potrebah po upoštevanju temperamentnih in drugih značajskih razlik že pri najmlajših in kasneje tudi pri izobraževanju in zaposlovanju starejših Romov. Prav tako pa so prisotni člani obravnavali osnutek resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota v tistem delu, ki se nanaša na otroško varstvo.
GORNJA RADGONA — Prizadevanja za reorganizacijo delovne organizacije Element so na zadnji seji člani izvršnega sveta pozitivno ocenili. Dosedanji rezultati, tako v organizacijskem pomenu — po novem letu ne bo več nobene temeljne organizacije, ampak kot delovna organizacija posebnega družbenega pomena le komunala, — kot tudi pri zaposlovanju, kažejo, da poteka akcija, kot je bilo dogovorjeno. Še zadnje odprto vprašanje — temeljne organizacije Gradbeništvo — pa bo dorečeno najkasneje do 5. decembra, ko bodo o tem poročali zborom občinske skupščine.
LOGAROVCI-BERKOVCI - V petek zvečer so opravili volilno programsko sejo KK SZDL Logarovci—Berkovci. V oceni dela te frontne organizacije so med drugim ugotovili, da krajani postopoma pridobivajo zaupanje v SZDL, krajevno skupnost in druge družbenopolitične organizacije. Ker je to območje pretežno kmetijsko, so v minulem obdobju na tem področju precej naredili, predvsem osuševanja, urejevanje struge potoka, pripravljajo pa se na zložbe zemljišč. Razen gasilskih društev drugi niso aktivni, šepa pa jim tudi pri delegatskem sistemu. Doslej so evidentirali že 128 kandidatov, v celoti pa podpirajo osnutek referendumskega programa občine Ljutomer. Za predsednika KK SZDL Logarovci—Berkovci so izvolili Marjana Kosija.
MURSKA SOBOTA — Minuli petek zvečer so se na posvetu zbrali predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin v mestu Murska Sobota. Ocenili so usposabljanje RVS drugega (jesenskega) sklica ter ob tem ugotovili, da se iz šestih KO ZRVS mesta tega izobraževanja ni udeležilo čez 150 članov. Zanje bo ponovitev usposabljanja organizirana v soboto, 7. decembra.
Enotna podpora usmeritvam referendumskega
Delegati vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti so uvodoma namenili precej časa obravnavi predloga programa tretjega občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990, ki je namenjen za sofinanciranje gradnje šolskih objektov in posodobitev (asfaltiranje) lokalnih cest. Soglašali so z razdelitvijo zbranih sredstev v razmerju 50:50, o čemer se bodo delovni ljudje in občani soboške občine odločali na referendumu, ki bo 15. decembra. Kot je poudaril uvodničar, podpredsednik izvršnega sveta Edvard Perhavec, niso mogli zadovoljiti vseh želja in potreb iz javne razprave, vendar bo z izglasovanim referendumom možno računati tudi na druge vire iz omenjenega programa. Zato je treba v vsakem prizadetem okolju še pretehtati vse iz
Zbori skupščine občine Murska Sobota obravnavali romsko problematiko
NAJBOLJŠI ROM—ASIMILIRANI ROM?
V teh dneh se na raznih ravneh in v okoljih razpravlja o problematiki Romov v občini Murska Sobota. Nazadnje so jo obravnavali tudi zbori skupščine na minuli seji, razprava pa se bo nadaljevala v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, organizacijah in organih, ki so odgovorni za rešitev problematike. Bojazen pa je, da bi bile te raz, prave in sklepi čez nekaj časa že pozabljeni, nanje pa bi. se spet spomnili čez nekaj let in vsa zadeva bi se ponovila: nekdo bi dal pobudo, pripravilo bi se obširno gradivo o romski problematiki, o njem bi se veliko govorilo, sami Romi pa od tega ne bi imeli veliko.
Vsi skupaj, ne le Center za socialno delo, bi morali sproti spremljati uresničevanje nalog. Vse se začne pri šolanju in nujnosti predšolske vzgoje za vse romske otroke, in konča pri zaposlovanju — zaposlitev, pa naj imajo izobrazbo ali ne. Peter Brunec je na minuli seji predsedstva Socialistične zveze dejal, da imamo o romski problematiki dvojno obnašanje: ko gre za načela in njihovo deklariranje, delamo to v duhu socializma, ko pa se znajdemo pred konkretnimi nalogami, pa se obnašamo diskriminacijsko oziroma jih hočemo asimilirati. Še vedno je živ odpor do »ciganov,« ljudje jih
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
do tedna
Obsežna predkongresna priprava soboških sindikatov Kot je znano, so v prilogi Delavske enotnosti objavljeni osnutki listin za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Gre za poročilo o delovanju slovenskih sindikatov med 10. in 11. kongresom, osnutek resolucije ter osnutek sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije. Javna razprava o teh pomembnih dokumentih bo trajala do konca letošnjega leta. V tej zvezi so v soboški občini začeli široke aktivnosti, s katerimi želijo čimbolj temeljito oceniti in razčleniti razmere v slehernem okolju delovanja sindikalne organizacije. Predlagajo, da v vsaki osnovni organizaciji zveze sindikatov v občini pripravijo lastne akcijske programe razprav o določeni problematiki, k čemur naj bi pritegnili tudi ustrezne strokovne službe. Spodbudno pa je, da se je občinsko sindikalno vodstvo odločilo za organiziranje številnih tematskih razprav v posameznih organizacijah združenega dela, kjer hodo sodelovali tudi predstavniki organov občinskega sindikalnega sveta.
Skupno gre kar za deset različnih področij. Nosilec tematske razprave o uresničevanju temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije, Predvsem gospodarjenja, ustvarjanja dohodka in načrtovanja razvoja, je delovna organizacija Mura, teme Uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja pa koordinacijski odbor sozda ABC Pomurka. O delitvi po delu in rezultatih dela naj bi razpravljali v tozdu Bel-tinka (pomagali bodo tudi člani sveta za planiranje in delitev dohodka pri OS ZSS), razpravo o zagotavljanju gmotne in socialne varnosti delavcev pa bo pripravil svet za življenjske in delovne razmere. Nič manjšega pomena ne bo tema z naslovom Humanizacija dela in kakovost življenja, kjer je nosilec delovna organizacija Pomurski tisk, razpravo o obveščanju v zvezi sindikatov (nosilec je Agromerkur) in uveljavljanju kadrovske politike in usposabljanju sindikalnih aktivistov Pa bo organiziral svet za družbenopolitično izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu.
Razen tega nameravajo organizirati tematske razprave o razvijanju in ohranjanju tradicij delavskega gibanja, splošni ljudski obrambi m družbeni samozaščiti ter mednarodni dejavnosti. To so nekatera najpomembnejša področja, pričakujejo pa, da se bodo podobnih raz-P(av lotili tudi v šolstvu in zdravstvu, razvojno-raziskovalni dejavnosti in drugje, kjer bi lahko pripomogli k hitrejšemu odpravljanju nakopičenih problemov.	Milan Jerše
Potem ko je pomočnik predsednika komiteja za družbeno planiranje skupščine občine Lendava Štefan Gjerkeš obširno predstavil osnutek resolucije oziroma družbeni plan SR Slovenije za leto 1986, naj bi stekla večja razprava, saj nakazane odločitve zadevajo posredno ali neposredno slehernega od nas. Pa ni bilo tako, vsaj v zboru združenega dela ne. Le-ta je potem potrdil stališča izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij.
V lendavski občini ugotavljajo, da prenašamo v novo srednjeročno obdobje vrsto nakopičenih gospodarskih problemov, ki omenujejo možnost dinamičnega gospodarskega razvoja. Republiška resolucija o razvojnih in drugih usmeritvah bi morala zato biti bolj mobilizacijsko naravnana.
To pa med drugim pomeni ustvarjanje večje akumulacije. Žal pa temu ni (in ne bo) tako, kajti v novem letu se bodo nekatere obveznosti gospodarstva še povečale. Resolucija tudi ne daje »recepta«, kaj storiti z izgubarji.
Tudi predlagani 4-odstotni prispevek od bruto osebnih dohodkov za solidarnostno združevanje v stanovanjski skupnosti je previsok, prav tako (ali pa še bolj!) pa tudi predvideno povečanje stanarin za 130 odstotkov.
V Lendavi se tudi ne strinjajo z možnostjo uvedbe davka od osebnih dohodkov, saj menijo, da je treba republiški proračun »polniti« z drugimi viri sredstev,
programa
minulih in dolgoročnih potreb, pri čemer je omenil tudi možnosti razvoja osuševanj, komunalnih ureditev in drugo. V razpravo se je vključil tudi predsednik OK SZDL Štefan Čahuk, ki je poudaril, da so delovni ljudje in občani podprli usmeritve referendumskega programa, do samega referenduma pa čaka družbenopolitične organizacije še veliko dela. Zanimivo je vsekakor, da je v razpravi s svojim dopolnilnim predlogom uspela delegatka krajevne skupnosti Teša-novci Olga Gutman, ki je predlagala, da bi ob morebitnem presežke sredstev iz samoprispevka vključili v program tudi cesto Te-šanovci—Fokovci, ki ni le lokalnega pomena.
V nadaljevanju skupnega zase
najraje označujejo kot lažnivce, kradljivce, umazance ... Zakaj so Romi danes takšni, kakršni so? Da bi to spoznali, moramo ugotoviti, kaj se je dogajalo z Romi desetletja in stoletja. Sami se svojih problemov zaenkrat še ne zavedajo (oziroma jih občutijo drugače:, še večji odpor do ostalih ljudi). Zato je naloga vseh odgovornih, da vključujejo
Na zasedanju zborov soboške skupščine je prišlo do neljubega dogodka, do katerega glede na poprej izgovorjene besede ne bi smelo priti. Pri točki o problematiki Romov je o njej govorilo kar pet ljudi, ko pa je na govorniški oder štopil delegat Bela Cener iz krajevne skupnosti Tišina, so bili delegati že celo nestrpni, zato je le ta dejal:
»Najprej mi dovolite, da izrečem pohvalne besede vsem tistim, ki so tako marljivo in natančno pripravili gradivo o problematiki Romov v občini Murska Sobota, ki je danes na dnevnem redu.
Pripombe na gradivo o problematiki nimam, vendar bi želel dodatno dopolniti objavljeno gradivo. Zaradi nemira delegatov nisem v celoti podal svoje razprave o problematiki, ki jo imam v večini napisano in sem jo pripravljal celo leto. S tem se opravičujem vsem strokovnim delavcem, ki so tako strokovno pripravili gradivo in predlagam, da se osvoji predlog, ki sta ga dala Socialistična zveza in izvršni svet občine Murska Sobota, da se celotna problematika obravnava skupaj z Romi. Tako bomo videli celotno problematiko in dobili rešitve posameznih problemov. Predlagam, da se problematika po sprejemu pošlje na republiške forume skupaj s strokovnim delavcem s tega področja in prisotnostjo romskega predstavnika.«
Ko je naslednji delegat Začel govoriti o nečistem življenju in hranjenju Romov, zaradi česar smo vsi ogroženi (izražal se je zelo nepravilno), je romski delegat zapustil prostor. Delegat KS Tišina je njegovo obnašanje opravičil, češ da je po obrazih sodeč spoznal, da ga ne poslušajo ali bi ga le s težavo poslušali. Čemu torej vse besede — pomagajmo jim, če se še vedno obnašamo nekorektno.
VRSTA PRIPOMB
med drugim tudi z doslednejšim izvajanjem davčne politike. Tudi višina sredstev za intervencije v kmetijstvo naj se ne bi zniževala.
V republiški resoluciji je sicer omenjeno nadaljevanje del pri odpiranju rudnika premoga v Benici, vendar bo hkrati s tem treba rešiti še vrsto drugih problemov, kot so izobraževanje, gradnja infrastrukturnega omrežja itd. Poudarimo naj, da tudi v Lendavi niso pozabili na kirurgijo in se zavzemajo za zagotovitev ustreznih sredstev, saj gre za pomembno naložbo v družbenih dejavnostih.
Te in še nekatere druge pripombe iz lendavske občine bodo posredovali predlagatelju republiške resolucije in upajo, da jih bo upošteval pri l^ončni verziji tega razvojnega dokumenta.
Druga pomembnejša točka četrtkovega zasedanja skupščine občine Lendava je bila razprava ob poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva.
Nekaj rezultatov je že vidnih: od leta 1983 do danes se je število obrtnikov povečalo od 185 na 208, prav tako je višje število pri obrtnikih zaposlenih delavcev; leta 1983 jih je delalo 193; zdaj pa že 285. Čeprav v lendavski občini ni ovir tudi za obrt kot dopolnilno dejavnost  (lahko jo opravljajo tako kmetje kot delavci), pa interes ni porasel; leta 1983 so imeli 81 takih obrtnikov, letos p 85. Ugotavljajo tudi, da obrt kot dopolnilno delo še zdaleč ni odskočna deska, kakor so prvotno mislili. Ob 208 nosilcih
danja so -delegati z nekaterimi pripombami sprejeli osnutka republiške in občinske resolucije za leto 1986. Rečeno je bilo, da bo izvršni svet uskladil vse pripombe in jih posredoval ustreznim republiškim organom, med tem ko bo javna razprava o občinski resoluciji trajala do začetka decembra.
Precej pozornosti pa je vzbudila razprava o problematiki Romov v soboški občini. Morda najbolje ponazarjajo stanje besede direktorja Centra za socialno delo Janeza Sreša, ki je dejal, da je bil v soboški občini v zadnjih dvajsetih letih storjen velik napredek na tem področju, kar so postavljali v ospredje tudi na republiški ravni. V zadnjih letih pa na tem področju zaostajajo, zla
in vabijo na sestanke tudi predstavnike Romov, in to ne le na občinski ravni ampak tudi (in predvsem) v krajevnih skupnostih ...
Problematika Romov se je doslej obravnavala v glavnem s socialnega vidika, pri tem pa nismo imeli razčiščenega osnovnega širšega družbenega odnosa do Romov, je povedal predsednik
obrtnih dovoljenj, 285 pri njih zaposlenih delavcih, 85 »popol-dancih« (vse zasebni sektor), so tu še podjetja Gidos, Viator in Gradbenik, ki opravljajo nekatere dejavnosti s področja obrti, vendar med njimi ni dogovorjene delitve dela, to pa je tudi vzrok, da je družbena obrtna dejavnost slabo razvita. S predvidenimi povezavami teh tozdov zaradi združevanja pa se utegne zgoditi, da bo družbena obrt še bolj capljala.
Na skupščini so delegati menili, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da bo drobno gospodarstvo hitreje napredovalo. Le-to naj bi bolj sodelovalo tudi z organizacijami združenega dela, vendar pa v teh, kot na primer v Varstroju, ugotavljajo, da domači obrtniki še niso sposobni izdelovati tehnološko zahtevnih izdelkov, resnica pa je tudi ta, da ozdi najprej »zaposlijo« svoje stroje in šele potem, če kaj ostane, dajo izdelovati pri obrtnikih.
Seveda pa vselej ni tako, zato so na skupščini podprli stališča izvršnega sveta, komiteja za družbeno planiranje in odbora za drobno gospodarstvo (vsi pred
sti še pri zaposlovanju, čeprav je nerešenih še mnogo drugih vprašanj. Podatek, da živi v soboški občini več kot polovica Romov v naši republiki in da je bilo leta 1981 zaposlenih celo več Romov kot danes, dovolj zgovorno priča o pereči problematiki. Brez širše solidarnostne pomoči pa seveda ne bo možno reševati romske problematike. V razpravi je prevladalo mnenje, da morajo to problematiko reševati vsi odgovorni dejavniki, zlasti še v krajevnih skupnostih, kjer živijo Romi. Predvsem pa je pomembno, da romske otroke že dve leti pred vstopom v šolo vključijo v otroško varstvo, saj je prav nepoznavanje jezika eden od osnovnih problemov za njihovo kasnejše slabše vključevanje v družbeno in delovno okolje.
Milan Jerše
skupščine občine Martin Horvat. Cas bi že bil, da bi se slovenska družba končno opredelila kakšen status naj bi imeli Romi v Sloveniji: ali jih želimo asimilirati (zadnji podatki kažejo v to smer), ali pa jih želimo kot etnično skupino ohraniti z vsemi njihovimi značilnostmi.
Glavni pogoj za to pa je, da se bomo te problematike pravilno zavedali — denarna sredstva nam vsega ne bodo rešila (čeprav bi bila problematika Romov brez njih še bolj kritična), včasih več pomeni pravilna beseda na pravilnem mestu. Tudi z izobraževanjem mladih Romov ne bomo veliko napredovali, če ne bomo prej poskrbeli za kadre, ki bodo govorili romski jezik. Nerešeno ostane, kako doseči, da bodo delovne organizacije zaposlovale tudi Rome, da bodo imeli celo prednost glede na socialne razmere. Za resnično rešitev problema bi morali v vseh okoljih (družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, delovne organizacije in drugi) vključiti v svoje programe tudi reševanje romske problematike, še več, določiti celo konkretne nosilce nalog. Zanimiv je tudi prediog, da naj bi razmišljali o možnosti slo-vensko-romskega slovarja, kajti znanje slovenskega jezika je Romom največja ovira za uveljavitev v širši družbi.
logi se nanašajo na pospeševanje obrti), hkrati pa so bile pozvane tudi krajevne skupnosti, da kaj več store za razvoj drobnega gospodarstva na svojem območju. Desetim krajevnim skupnostim od osemnajstih, se ni zdelo niti potrebno, da bi komiteju za družbeno planiranje posredovale poročila o stanju na njihovem območju.
Na četrtkovem zasedanju skupščine so sprejeli še predlog dogovora o namenski rabi turistične takse, poročilo o trošenju sredstev za uporabo stavbnega zemljišča in hkrati določili novo vrednost točke, ki tako v letošnjem letu znaša 0,015 dinarjev. Delegati so še potrdili družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike v letih 1986—1990 v Sloveniji, sprejeli so novi odlok o davku na promet nepremičnin, odlok o zazidalnem načrtu v Črenšovcih in odlok o prenehanju lastninske pravice na delu zazidalnega načrta v Turnišču. Na zasedanju zbora združenega dela, ki sem ga spremljal, tokrat ni bilo kakih bistvenih delegatskih vprašanj.
Š. SOBOČAN
vestnik 2a. novembra 1 ©85
STRAN 3
NAPREDEK TE BOGATI IN VLIVA SAMOZAUPANJE!
Čeprav vedno trdno in prepričljivo drži organizacijske niti v rokah, nikdar ne želi izrazito izstopati. Pa naj bo to v sodelovanju s političnimi in gospodarskimi predstavniki v soboški občini in Pomurju, z zadružniki in kmetovalci, med mlajšimi in starejšimi predstavniki krajevnih skupnosti. Vse, kar dela, vodi zavzeto in natančno. Beseda je o tovarišu Edvardu Perhavcu, diplomiranemu inženirju agronomije, zdajšnjemu podpredsedniku izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. V preteklih mesecih je bilo to med najbolj obremenjenimi delovnimi mesti, saj so na njegovih plečih dobesedno »izgorevala« posamezna kočljiva vprašanja razvoja občine in krajevnih skupnosti, pridružile pa so se še temeljite priprave na oblikovanje novega referendumskega programa.
Edi, kot ga kličejo prijatelji in znanci, je resnično mož z jekleno voljo, strogostjo in trmasto neuklonljivostjo, ki ni prenesla omahljivosti in mlačnosti. Tudi v povojnih časih ne, ko se je znašel na okraju, kjer so mu zaupali različna delovna področja, kot so ocenjevanje vojne škode, obrti, lokalne industrije in gospodarstva nasploh.
Pravzaprav je zanj značilno, da svojih zaslug ni nikoli obešal na veliki zvon. Ni maral hval na svoj račun, sovražil je slavospeve kar tako. Rekli bi, da se je svojih značajskih posebnosti navzel od rojakov v Cemelav-cih, kjer se je pred nekaj več kot 62 leti rodil. Bil edini otrok v družini, ki sta jo zasnovala mati — domačinka iz Ba-kovec — in oče, ki se je umaknil iz takrat zasedenega slovenskega Krasa. Prav zaradi očetovih službenih dolžnosti so se do vojne velikokrat selili. Zato je Edvard Perhavec obiskoval osnovno šolo v raznih krajih, zgodilo pa se je celo tako, da je kateri razred končal tudi na dveh šolah. »Večino otroških in mladeniških let sem prebil na vasi, kar je morebiti vplivalo, da sem se pozneje bolj navezal na terensko delo in se odločil za študij agronomije.
Tudi sicer mi je bilo naravoslovje vselej blizu. Tu moram omeniti, da je na mojo poklicno pot veliko vplival inž. Tibor Titan, ki mu je bil poklic agronoma tako rekoč v krvi, z drugimi maloštevilnimi strokovnjaki pa je takrat pomembno prispeval k razvoju živinoreje. Sicer pa pripadam generaciji, ki se je v težkih povojnih letih obnove po svojih močeh in sposobnostih prizadevala razviti ta ožji in gospodarsko zaostali del Slovenije,« se mu utrnejo misli na preteklost. Zavest, da si k temu napredovanju pripomogel sam, te bogati in ti vliva samozaupanje.
Gotovo mu letošnje priznanje občine Murska Sobota — zanimivo je, da je tokrat dobil to visoko družbeno priznanje aktivni funkcionar — veliko pomeni. Čeprav rad pravi, da so priznanja dveh vrst. Ena napisana na lep papir, druga pa se izražajo v zaupanju in stisku roke. In ta druga so mu vsekakor ljubša! Edvard Perhavec je čvrst, zlahka se smeje. Srečanje nadvladuje s tremi izrazitimi pripomočki: z očmi, rokami in glasom. V akcijo pošlje najprej oči. Med pogovorom se prilepijo na poslušalca in ga ne izpustijo, dokler ta ne da priznanja, pritrditve — ali pa umakne pogled. Tudi z rokami skuša marsikdaj pojasniti to in ono zadevo. Glas je nekaj posebnega, globok, in izraža nekakšno toplino.
POJASNILO IN ZAHVALA
K prispevku Juša Makovca z naslovom TUDI V VERŽEJU NEKOČ ZDRAVNIKI, objavljen v VESTNIKU 17. oktobra 1985 na 10. strani, dodajam naslednja pojasnila: Podatke o zdravniški družini dr. Jožefa LEBARJA mi je posredovala njegova hčerka Angela Salda, roj. Lebar, učiteljica v pokoju; tudi domneva o različici priimka Lebar-Hle-bar in podatek o krucih sta njena. Še pred tem je župnik Štefan ČER-GULJ v Križevcih pri Ljutomeru 5. XII. 1961 pisal: »Žal Vam (o kri-ževskih Lebarjih, zdravnikih, op. E. P.) ne morem z ničemer drugim ostreči kot z rojstnimi podatki in dnevi smrti. Kronika ne vsebuje o njih ničesar posebnega, pravzaprav ničesar razen datumov rojstva in smrti: Dr. LEBAR Jožef, rojen 12. XI. 1849 v Križevcih št. 15, umrl 20. II. 1920 (poročen 15. V. 1893 z Marijo, roj. Karba), dr. LEBAR Feliks, rojen 7.1.1881 v Križevcih št. 15, umrl 20. VIL 1947 (poročen 4. X. 1919 z Ljubo, roj. Marin). Žal nimam nobenih drugih podatkov o osebnostih ali zdravstvu, ki bi Vam lahko z njimi koristno postregel.«
.olikor ven., je priimek LE-B. ’. pogost v Prekmurju, n. pr. v Beltincih in Turnišču. Ranocelnika Goldnerja (Gollnerja) in Lauridona sem omenil z Najvažnejšimi podatki. (Primerjaj zbornik SVET MED MURO IN DRAVO, s. 564!)
Za Veržej nisem imel (leta 1961) o njegovem zdravstvu no-
Nekoč v povojnih letih je bil navdušen kulturnik. To so bili časi amaterske zagnanosti, ko so se nastopi v krajevnih središčih dobesedno vrstili. Spominja se tudi nekaterih gledaliških predstav in seveda nastopov na soboškem radiu, kjer še
PORTRET EDVARDA PERHAVCA
EDVARD PERHAVEC -Podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. Foto: Abraham.
danes pomnijo njegov žametni glas. Zanj ne pravijo zaman, da je človek iz ljudstva! Venomer je bil namreč zraven na terenu, saj je sodeloval na velikih akcijah, kot so elektrifikacija Prekmurja, gradnja sodobnih zbiralnic za mleko, oblikovanje krajevnih skupnosti, pomagal pa je tudi pri organiziranju kmetijske pospeševalne in veterinarske službe. »In ko sem si najbolj želel delati v poklicu, sem kot delegat republiške skupščine v zboru narodov zvezne skupščine preživel več časa na vlaku in postajah, kakor pa v poslanskih klopeh. Toda to je bila vseeno moja največja šola. Sicer pa mislim, da funkcije niso pomembne, ampak to, kar človek pusti za sabo. Ce bi me vprašali, kaj sem delal z največjim veseljem, potem ne bi niti za trenutek okleval in vam zaupal, da je bilo to delo v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, kjer sem med odličnimi delavci v delavskih in strokov--nih krogih preživel najplodnejša leta. To je bilo takrat, ko smo letno povečevali odkup mleka za 20 in več odstotkov, obnovili tovarno in organizirali teren tako, da mu še danes ni para!«
O Edvardu Perhavcu krožijo govorice, da nikoli ni odklonil nalog, ki so mu jih zaupali. In teh ni bilo malo. Od kod tak
benih podatkov, pa tudi F. KOVAČIČ (čeprav rojen v Veržeju!) v svoji publikaciji LJUTOMER (1926) ne navaja ničesar o morebitnih verženskih ranocelnikih. Ranocelnik (kirurg) GUGU se je bodisi iz stanovske kolegialnosti ali križevske prestižnosti raje preselil v Beltince, sicer pa so si bili Križevci in Veržej preblizu,
šna delovna zagnanost? »Delovna vnema je lahko prirojena, a tudi rezultat vzgoje. Imel sem srečo, da sem živel v okolju, ki je poštenost in delo vrednotilo kot osnovno človeško vrlino,« pojasnjuje. Njemu delovno mesto očitno ne pomeni le de-lov.ne obveznosti, ampak še veliko več! Z aktovko marsikdaj odnese svoje »delo« domov. »Prepričan sem, da je moje delo doma vedno nekako sestavni del delovnega dne. To čutim posebno sedaj, ko je prava poplava raznih gradiv in analiz, delovni ritem pa veliko bolj kompliciran kakor je bil včasih. Bilo je manj organov, več učinkovitosti, a tudi večja teža osebne odgovornosti. Najbrž bo potrebno še nekaj časa, da se bo vsa delegatska baza zavedala velikih odgovornosti, ki so ji dane, in se bo sama pričela boriti za uveljavljanje samoupravnih načel«
Za njim je skoraj štirideset let službovanja. »Nisem človek gesel ali parol, vseeno pa bi rekel, da se držim načela, po katerem ni nič narejeno tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. Kakovosti dela bi dal prednost pred količino. Sicer pa lahko dajo sodbo o zadovoljstvu nad delom javnega delavca samo ljudje. Zavedam se, da je moj delež v sedanjih pripravah srednjeročnega in dolgoročnega načrta družbenega in gospodarskega razvoja občine zadnja priložnost, da izpolnim nekatere svoje poglede na izkušnje, ki sem jih pridobil. Te so razumljivo obrnjene h kmetijstvu, ki je primerjalno naša-največja prednost. Prepričan sem, da bo usmeritve potrebno naravnati v nekatere strukturne spremembe, tako v proizvodnji kot posesti. Ob agrarni prenaseljenosti in majhni posesti kmečkih gospodarstev bomo morali znatno bolj intenzivirati rastlinsko pridelavo, da bi nadaljnji napredek živinoreje povezovali z večjo produktivnostjo in dohodkom. To bo tudi omogočilo razvoj živilskopre-delovalne industrije. Možnosti imamo tudi v nekaterih drugih vejah, kot so sadjarstvo in zele-njadarstvo. Prepričan sem, da nikjer ne raste okusnejše jabolko, kakor na Goričkem.«
Svoje človeške in organizacijske sposobnosti skuša tovariš J’erhavec sedaj razdajati razvoju mesta v njegovem turističnem smislu. V turističnem društvu bi radi pripravili osrednjo in tradicionalno turistično prireditev, iz pozabe bi radi povzdignili nekatere njene značilnosti iz preteklosti, na primer Mikloševo senje. Hkrati naj bi z manjšimi posegi prispevali k lepši podobi mesta, zato pripravljajo akcijo z naslovom »V tej prodajalni strežemo z nasmeškom!« In tako ostaja Edvardu Perhavcu bore malo prostega časa^ ki bi ga želel porabiti za počitek. »Na srečo živim v veliki družini. Ko se sestanemo, nas je petnajst. Živim v letih, ko imajo prednost vnuki !« Mar že to, da svoje bogate življenjske in delovne izkušnje lahko prenaša na mladi rod, ne pomeni ogromno?
Milan JERŠE
Križevci povrh pa že utrjena zdravstvena postojanka. Kirurg PERUŠIČ je bil verjetno iz bližnjih Beltincev; nemara seje kdaj pa kdaj mudil (več ali manj občasno?) tudi v Veržeju. Priimek Perušič da slutiti, da gre morda za potomca prebeglega Prekmurca, kot tod isto izpričujejo razmeroma pogosti srbski priimki, n. pr. Dužič, Marič, Nežič, Ružič, Sukič itd.
Piscu sem hvaležen za opozorilo o ranocelniku Johannu HORDINU iz Ormoža in GU-GUJU v Veržeju. Kajpak so zanimivi tudi podrobnejši podatki o križevskih oziroma vučjevaških Lebarjih, vendar meni ni šlo toliko za, denimo, rodovnik Lebarjev, marveč za zdravstvene delavce Lebarje.
Eman Pertl
OBMOČNI POSVET O USTAVNEM POLOŽAJU OBČINE
Odprta samoupravna skupnost omogoča v« v sirse povezovanje
V dogovoru s CK ZKS je medobčinski svet zveze komunistov za Pomurje v Murski Soboti organiziral območni posvet o uveljavljanju ustavne zasnove občine. Navzoči so bili sekretarji predsedstev občinskih komitejev ZKS in predstavniki vseh štirih pomurskih občin, v razpravi pa je sodeloval tudi član predsedstva CK ZKS dr. Ciril Ribičič. Omenili so vrsto aktualnih vprašanj o položaju občine oziroma komune v našem družbenopolitičnem sistemu, ki bi se morala uveljaviti zlasti kot odprta samoupravna skupnost. V tej zvezi so ocenili stopnjo povezanosti združenega dela prek občinskih meja tako po oblikah samoupravnega organiziranja kot dohodkovnega povezovanja. Kljub premajhnemu združevanju dela in sredstev, je bilo opozorjeno, za skupne programe na enotnem jugoslovanskem trgu bo v prihodnje nujno večje odpiranje občin in združenega dela navzven — zu-•naj občinskih in območnih meja.
Kot je poudaril dr. Ciril Ribičič, so v razpravi prevladovali enotni pogledi na gospodarski razvoj Pomurja, ki se je zaradi gospodarske krize znašlo še v težavnejšem položaju kot druga območja. Zato mora biti po njegovem mnenju občina kot odprta skupnost povezovati v širšem prostoru. Razpravljale! so izpostavili problem odnosa združenega dela z razvitejših območij Slovenije do Pomurja, ki je bil doslej še premalo učinkovit, saj so pogrešali kakovostnejši prenos dela in sredstev. Tudi sedanji sistem pospeševanja proizvodnje hrane je neustrezen, ker spodbuja proizvodnjo po občinah, kar pa je odvisno od njihove ekonomske moči. Opozorili so tudi na premajhno povezanost družbenih dejavnosti v širšem republiškem okviru. Očitno bo potrebna večja racionalizacija na vseh ravneh, pri čemer naj bi tudi v občinah uveljavili učinkovitejše financiranje medobčinskih ustanov, kot so pravosodni organi, inšpekcijske in davčne službe. Pomurske občine pa ravno pesti omejevanje skupne porabe, zato ne morejo razmišljati o kakem večjem povezovanju medobčinskih organizacij, za kar se sicer zavzemajo. Pri tem so izpostavili tudi vlogo in položaj občinske organizacije ZK pri pospeševanju prej omenjenih procesov in njenih idejnopolitičnih opredelitvah.
Nič manjšega pomena niso, smo slišali na posvetu, delovanje krajevnih skupnosti, problematika zadovoljevanja skupnih družbenih potreb ter družbeno in prostorsko načrtovanje. Prav tu se mora zrcaliti vloga organov družbenopolitične skupnosti. Še posebej pa so izpostavili vpliv pri sprejemanju najpomembnejših odločitev družbenoekonomskega sistema in ekonomske politike prek zborov skupščine občine, zlasti zbora združenega dela. Kot je poudaril tovariš Ribičič, morajo ravno zbori združenega dela imeti večjo vlogo pri oblikovanju republiške in zvezne politike. S tem bi namreč zagotovili sistemske poti vpliva prek zbora združenega dela pri sprejemanju odločitev v republiki in federaciji.
Govor je bil tudi o kmetijstvu, ki se je znašlo v nezavidljivem gmotnem položaju, in drugih aktualnih problemih iz vsakdanje prakse. Med drugim je tekla beseda tudi o delovanju družbenopolitičnih organizacij, ki je znotraj političnega in delegatskega sistema oteženo. Dotaknili so se tudi ekologije, predvsem v zvezi s predvideno gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. Zavzeli so se za takšne rešitve, ki bodo slonele na dobro in pravočasno pripravljenih analizah, ki bodo z ekonomskega in ekološkega vidika dolgoročno pomembne za tukajšnje območje.
Milan Jerše
Sodelavčeva 60-letnica
Te dni je praznoval 60-letni-co življenja tudi član našega kolektiva Sandor Varga, ki sicer živi in dela v Lendavi. Z 18-mesečnim presledkom je že od leta 1967 odgovorni urednik tednika v madžarskem jeziku Nepujsag in madžaftkega radijskega programa pri Radiu Murska Sobota. Takoj ob prevzemu te naloge si je zavzeto prizadeval, da bi informiranje za pripadnike madžarske narodnosti dvignili na višjo raven. Takrat je imel Nepujsag le nekaj nad 500 naročnikov, danes pa jih ima že okrog 2 tisoč. Pred letom 1967 je časopis izhajal tedensko samo na štirih straneh, v poletnih mesecih pa je izhajal dvotedensko. Sedaj izhaja redno na osmih straneh.
S kadrovskimi okrepitvami pa se je izboljšala tudi vsebina informacijske dejavnosti za pripadnike madžarske narodnosti. Na njegovo pobudo je začela skupščina občine Lendava objavljati skrajšan skupščinski material v Nepujsagu v madžarskem jeziku, s čimer je bila dana tudi možnost za vključevanje oziroma sodelovanje večjega števila ljudi pri delovanju skupščinskega sistema.
SAandor pa je ves čas aktivno deloval tudi na drugih področjih. Če se povrnemo nekoliko dlje, potem je treba omeniti, da so mu že leta 1946 zaupali funkcijo predsednika mladinske organizacije, da se je v prvih letih po osvoboditvi udeleževal mladinskih delovnih akcij, tudi na Pohorju in Kočevskem Rogu, leta 1951 pa so ga v Mostju izvolili za predsednika krajevne organizacije OF. Za vse druge zadolžitve, ki jih je opravljal do danes, bi pora-
Če je nekdo po srcu mlad...
»Ko sem pred 34 leti prišla z možem v Mursko Soboto, nisem slutila, da se bodo korenine tako trdno zarasle v to prekmursko zemljo. Prišla sem s sinom v naročju, tu pa se je rodila še hčerka in tako sem prvi dve leti ostala doma. Potem sem se zaposlila pri takratnem občinskem ljudskem odboru kot referentka za varstvo matere in otroka. Tako sem spet navezala stike z mladimi. V moje področje dela je med drugim spadala tudi skrb za otroke padlih borcev. Njim je družba tedaj namenila še posebno skrb, saj. so bili brez enega ali obeh roditeljev. Na našem območju jih je bilo
okrog 180. Vsi so se šolali in usposabljali za življenje. Za te otroke sem organizirala in vodila tudi samostojno izmeno taboijenja. Kmalu je postala moja skrb tudi letovanje drugih otrok. Spominjam se, kako smo mnogokrat iskali in iskali primerna mesta in leta 1955 končno kupili razpadajoč hotel v Baški in ga z velikimi težavami obnovili ter usposobili za letovanje otrok...«
Kdo naj bi bil to? Nekateri ste jo po tem odlomku iz njene pripovedi najbrž že prepoznali. Beseda je o HELI SREŠEVI, udeleženki narodnoosvobodilnega boja in zdaj že upokojenki iz Murske Sobote, kamor je prišla iz Litije.
Obiskali smo jo, potem ko je prejela priznanje in nagrado ob letošnjem
bil preveč prostora, če bi jih omenjali. Med drugim je bil v letih 1972—74 predsednik SO Lendava, ves čas pa aktivno sodeluje v tej ali oni komisiji za narodnosti. Za njegova prizadevanja je prejel tudi več odlikovanj, med katerimi tudi priznanje OF SR Slovenije (1. 1983).
Nazadnje je treba zapisati, da se Sandor zadnja leta uveljavlja tudi kot avtor ali soavtor nekaterih knjižnih (publicističnih) izdaj ali v materinščini ali v madžarskem in slovenskem jeziku.
Ob njegovem jubileju pa smo ga povprašali, kako pravzaprav ocenjuje prehojeno pot v narodnostni politiki.
»Če bi želel oceniti prehojeno pot v narodnostni politiki, potem bi vsekakor moral reči to, da letos slavimo 40-letnico nove Jugoslavije, ki je že na začetku postavila nove temelje za narodnostno enakopravnost v naši družbi. Naslednji mejnik pa je leto 1959, ko je najvišji jugoslovanski partijski organ sprejel še naprednejša stališča in sklepe o uresničevanju narodnostnih pravic pri nas — tako na področju izobraževanja, vzgoji, kulture, tiska in sploh v vsakdanjem življenju. Nadaljnji pomembni korak pa smo storili pred desetimi leti, ko smo ustanovili samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov narodnosti — madžarske oziroma italijanske v Sloveniji. Narodnost je tako postala subjekt svojega lastnega razvoja in s tem je morala prevzeti nase tudi večjo politično odgovornost in lastno angažiranost za uresničevanje narodnostnih pravic. Če so pred terp v raznih komisijah in odborih delovali le nekateri predstavniki narodnosti, smo z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti tudi močno razširili krog ljudi, ki se vključujejo v delovanje in odločanje na tem področju.«
— Katere korake pa bi bilo treba še storiti?
»Po mojem bi si morali predvsem še nadalje prizadevati, da dobi izobraževanje madžarskega jezika v srednjem in višjem oziroma visokem šolstvu večjo veljavo. To je tudi prvi pogoj za uresničevanje načela enakopravnosti uporabe maternega jezika v združenem delu in sploh v javnem življenj««	JOŽE GRAJ
prazniku občine Murska Sobota — predvsem za dolgoletno aktivno delo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
»Da, v Zvezo prijateljev mladine sem se vključila na začetku. Mislim, da je bilo okrog leta 1955, ko smo začeli ustanavljati društva prijateljev mladine. Leta 1963 so me izvolili za sekretarko občinske zveze DPM, in to funkcijo sem opravljala 21 let. Tako sem organizirala ali sodelovala pri raznih akcijah pionirjev. Leta 1967 smo začeli organizirati tekmovanje za bralno značko Miška Kranjca in organizirali smo 1. folklorni festival. Potem smo organizirali Srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije in srečanja mladih prometnikov, tehnikov, zgodovinarjev itd. Še posebej odgovorno nalogo smo imeli leta 1978, ko je bil v Murski Soboti Žbor pionirjev Jugoslavije. Naši pionirji pa so se udeleževali tudi akcij drugdd — na taborih Sutjeska in raznih srečanjih v Sloveniji ter drugih republikah. Pred leti so naši pionitji sodelovali tudi na mednarodnem taboru Mir in prijateljstvo na Madžarskem. Tako širijo in poglabljajo prijateljstvo.«
— Kaj pa prenašanje tradicij NOB na mladi rod?
»To je zelo pomembno delo z mladimi. Lahko rečem, da sem mu namenjala še posebno skrb. Kot udeleženka narodnoosvobodilnega boja sem tudi čustveno navezana na to; menim, da morajo prav pionirji spoznavati boj in zgodovino naših narodov, mi, še živi borci, pa smo poklicani in dolžni, da jim pripovedujemo o dogodkih med NOB in sodelujemo na raznih pohodih in prireditvah.«
— Veliko ste si prizadevali tudi za to, da bi bila novoletna obdarovanja otrok za vse enako prijetno doživetje.
»Pred leti se je dogajalo, da so pripravljali obdaritve otrok tudi po posameznih delovnih kolektivih. Tako so nekateri otroci prejeli po dve ali tri darila, nekateri pa nobenega. Pri Zvezi prijateljev mladine smo bili mnenja, da je treba to akcijo poenotiti. Bilo je težko, vendar smo uspeli. Letos pripravljamo enoten dogovor za vse pomurske občine. Mislim, da je prav tako.«
Hela Sreš pa že okrog 10 let aktivno dela tudi v Pomurskem društvu za boj proti raku.
J. Graj
STRAN 4
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
kulturna obzorja
Gledališče Ml
PRVA PETLETKA
V sezoni 1980/81 seje skupina mladih ljudi v Murski Soboti začela predstavljati pod imenom Gledališče MI in nastopati po prekmurskih odrih.
Vse skupaj se je začelo v bistvu dve leti prej. Gledališka skupina Kluba mladih je doživela lepe uspehe s komedijo B. Nušiča Žalujoči ostali v režiji Rajka Stuparja. Iz te garniture mladih zagnancev so se trije, štirje odločili začeti na svojo pest in rodila se je gledališka skupina Gledališče MI.
Začetki so bili kar se da naivni. Prvi »projekt« je bil kabaret Grenki tv bombončki, kjer je šlo predvsem za to, da smo se vsi skupaj zabavali. Bombone so jedli v glavnem srednješolci, delčke pa publika ob priložnostnih prireditvah. Zares pa se je začelo dva meseca po kabaretu, na premieri Življenje podeželskih playboyev ali drugo hočemo, svojega ne damo. V tej komediji se je že začel javljati stil igre in oblikovanje predstav Gledališča MI ter gonilnih sil takratne zasedbe Dušana Novaka,. Zdravka Pravdiča in Nataše Matjašec, ki je svoj vrhunec doživela čez dobra tri leta v Učni uri. S to predstavo je Mijevce spoznalo tudi občinstvo izven regije. Med drugim so sodelovali na območnem srečanju Naša bseda 82 v Slovenj Gradcu. Playboyi so skakali čez plot preko leta v približno petindvajsetih predstavah in mladi so našli svojo mlado publiko. Še iste sezone je sledil projekt Svetovna kloaka Milivoja Roša, uprizorjena v koritu bivšega ribnika pri soboškem gradu.
V sezoni 1982/83 se je repertoar bistveno spremenil. Start se je začel z Brechtovimi Bobni v noči. Ponovno blestita Dušan in Nataša. Sama predstava pa pod velikim vprašajem: je ali ni. Premieri sledi igranje po domačih odrih in kup gostovanj. Sledila je predstava Pogreb prof. Smeja v režiji Dušana Novaka, ki se je prvič spoprijel s to-nalogo v skupini. Vse predstave je sicer režiral Milivoj Roš. Pogreb je bil prvič uprizorjen na Filozofski fakulteti v Ljubljani na vsakoletnem kulturnem maratonu, v Murski Soboti je bil uprizorjen v soboškem parku, prav posebno zadovoljstvo pa je bilo Mijevcem to predstavo igrati v Domu oskrbovancev Rakičan in s tem omogočiti svojim nastopajočim prijateljem, da so se pokazali osebju in ostalim oskrbovancem doma.
Sezona 1983/84 je’bila najrevnejša, a najuspešnejša sezona. Učna ura Eugena Ionesca je začela septembra 1983 rasti in rasla je ter navduševala skoraj dve leti občinstvo po Sloveniji in izven njenih meja. Po sodelovanju na srečanju gledaliških skupin Slovenije 84 v Radovljici so sledili: 28. susret amaterskih pozorišta Trebinje (Nataša dobi zlato masko za vlogo učenke, Emil diplomo sveta festival# za vlogo profesorja, Milivoj prav tako za režijo), Peto srečanje slovenskih igralcev — monodrame in komornega gledališča v Domžalah, 29. susreti Abraševič v Valjevu, 10. dani teatra mladih v Mostarju, 25. SKAH v Sisku. Koliko radosti je prinesla ta predstava gledalcem in igralcem pove primer iz Siska, ko je bila Učna ura odigrana na željo publike dvakrat. Tu je predstava doživela svoj vrhunec in s tem je tudi umrla, kot pravijo gledališčniki predstavi, ki se več ne uprizarja.
Sezona 1984/85 je sezona brez nove predstave, pa s polno gostovanj Učne ure po že naštetih mestih in po Sloveniji. Gledališče MI je tudi sicer zašlo v ustvarjalno in kadrovsko krizo, kot se za vsako petletno obdobje pač spodobi. Prva generacija se je porazgubila po Ljubljani in Mariboru. Bilo je nekaj poskusov narediti novo predstavo, vendar je očiti o, daje bila Učna ura premočna za kakršno koli vzporedno delo.
Letošnjo gledališko sezono v Murski Soboti smo že odprli z gostovanjem Mariborčanov, od domačih skupin pa se že po tradiciji prvo predstavlja Gledališče MI, tokrat s predstavo Oče naš ..., ki jo je pripravil in režiral (če je temu sploh mogoče tako reči) Milivoj Roš. Ml nadaljuje tradicijo svobodnih.oblikovanj predstav celotne skupine. Kdor si je ogledal včerajšnjo premiero in Svetovno kloako, bo na-Sel marsikakšno stično točko med njima, predvsem idejno in delno tudi v stilu uprizoritve.	M. R.
Samointervju Jožeta Kološe
Novitete Pomurske založbe
V okviru knjižnega sejma je bila pretekli četrtek v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani tiskovna konferenca Pomurske založbe. Na njej so predstavniki domače založbe z vabljenimi gosti in avtorji nekaterih del predstavili naslednje knjižne novitete: Iz leposlovne proze Miška Kranjca delo Med nebom in zemljo, ki ga je zbral in uredil dr. Franc Zadravec, knjigo Pavla Zidarja Oljčnik juda Tadeja in Ferda Godine roman Žaklenjeni dom. Med poljudoznanstvena dela pa sodi Slovar beltinskega (prekmurskega) narečja avtorja Vilka Novaka in že dalj časa napovedano Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju, o katerem piše zdravnik Jože Zadravec. Nekaj naštetih del smo na Kulturnih obzorjih že predstavili, ostalim novostim pa bomo namenili prostor v naslednji številki Vestnika, bb
KOLOŠ, KAJ VAM POMENI FOTOGRAFIJA ?
Delo. Poklic. Prisotnost. Potrjevanje. Igro. Zabavo. Avanturo. Večno iskanje. Jemanje in dajanje.
Fotografija je moje življenje. Živim s fotografijo, za fotografijo.
Bil sem idealist, sanjač, roman-•tik.
Po streznitvah postajam pesimist:
Tako kot pravi prijatelj Branko šomen:
Te pesmi to nisem več jaz te pesmi to nekdo je drug nekoč v poljani nežen klas  danes grenek kruh.
Po naravi sem silno občutljiv, radoveden, skeptik. Nemir me razganja.
Radovednost in skepsa sta me vodila in obvarovala uhojenih poti, splošno priznanih, znanih, cenjenih in predvsem donosnih smeri.
Postal in ostal sem iskalec, ne ponavljalec, imitator.
ZAKAJ STE, KOT ŽE ZNAN IN USPEŠEN FOTOGRAF, ZAPUSTILI PREKMURJE, SVOJ DRAGI KRAJ DOMAČI?
Nikoli nisem zapustil Prekmurja, le prešel:! sem se. Nemogoče je zapustiti rojstni kraj, kraj otroštva, mladosti, kraj kjer si preživel najlepša leta (38) svojega življenja. Drage prijatelje, znance. Grobove prednikov. Prekmurci se selimo, kadar smo prisiljeni. Nikoli ne zapustimo Prekmurja. Naša telesa odhajajo, srce in korenine ostanejo ob Muri.
KAJ JE VAS PRISILILO NA SELITEV,
Če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo. (Naslov dveh mojih slik.) Ali pa: »Kar si človek preveč želi, tega nikoli ne dobi.« Mogoče velike želje malega človeka ?
V glavnempremalo razumevanja za moje delovanje, želje, hotenja. Pristojni niso mogli, niso hoteli dojeti, da ima lahko tudi skromen fotograf velike želje in visoke cilje.
Doma sem organiziral fotokro-niko (dokumentarno gradivo od prvega dneva osvoboditve), fotoga-lerijo (prvo v Jugoslaviji): pogodbeno sodeloval z lokalnim časopisom ........
(Ob priložnosti bom pripravil razstavo najzanimivejših posnetkov prvih povojnih let Murske Sobote).
Prazne obljube, indolenca, male razmere, mali ljudje, frustrirani ... Spoznanje, da mi je v Soboti usojeno in določeno, da ostanem obrtnik, Jcvečjemu trebušni vrtičkar s kosilnico in angleško travico, vikendom. To me je pretreslo, to me je prisililo.
Na pot v neznano.
Sicer pa nisem edini Prekmurec, ki ni našel razumevanja doma. Sploh pa je z razumevanjem nekam čudno pri nas. Dokler trobiš v en rog, dokler mukaš s čredo, delaš ali ne delaš, in sploh ni važno, kaj delaš, kopičiš napako na napako (na napakah se vendar učimo nekam predolgo in slabo, ker se nismo naučili), si naš. Priden in zaupanja vreden. Čim začenjaš postavljati neprimerna vprašanja, izgubiš zaupanje in razumevanje. Tudi sam se učim na napakah. Učim pa se na svoje stroške in za svoj denar.Zato želim, da vsakdo sam plača za svoje napake.
Z namenom, da se zoperstavi novoletnemu kiču in popestri ponud-1)0 voščilnic, se je književna mladina v Murski Soboti lotila projekta vi-zu»lizacije in konkretizacije poezije v obliki literarnih razglednic. Pri Pripravi za tisk sta sodelovala akademska slikarja Sandi Červek in *8nac Meden, literarne razglednice — tudi novoletne voščilnice — so v ul k™* P° izvodov natisnili v Solidarnosti, sestavili pa so ''"•Franc Laišček-Feri (dve), Lajoš Bence (v madžarščini), Milan Vin-^“^.Drago Kuhar in Jožef Rituper-Dodo. Svojevrstno poezijo je moč »upiti kot zbirko ali posamezno po 150 dinarjev za voščilnico, bb
JOŽE KOLOŠA—KOLOS: MATERINE MAKOVE POGAČE, umetniška fotografija, 1960.
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti bo nocoj (v četrtek, 28. novembra) ob 17. uri otvoritev pregledne razstave umetniških fotografij Jožeta Kološe — Kološa ob 50-Ietnici njegovega ustvarjanja. Razstava, ki bo na ogled do 4. januarja, je posvečena pokojni materi Katarini, ki je vzgojila vrsto uglednih fotografov (Jože Hochtetter, Zoltan Gerenčer, Sergej Abakumov in Terezija Slichthu-ber) med vojno pa dajala zavetje Miranu Šumenjaku in Franju Bukovcu, bb
NI VAM ŽAL?
Svojih dejanj ne obžalujem.
Ne pričakujem nobenih privilegijev. Želim si le pravilno vrednotenje dela.
Kdo pa bo pri nas, v naših razmerah, vrednotil delo, ko je naše gospodarstvo na ravni tretjerazrednega nogometa, kultura pa na ravni Lepe Brene. Mi nismo več država v razvoju, mi smo zaostala država. Ne glede na nemogoče razmere sem v šestindvajsetih letih, kar sem na slovenski Obali, dal naši fotografiji Humanizem železa, mednarodno kolonijo Ko-štabona, mednarodno gibanje in bienalne prireditve Kombinirana fotografija, potujoče razstave po vaseh Slovenske Istre, nove cikle, Umiranje vasi, Kolaži, Hodoljub-je. Kultura nekega mesta, Privid, Istri z ljubeznijo in Svetlobni zapisi. Ob tem priredil okrog 70 samostojnih razstav, organiziral nad 100 razstav od Pirana, prek Ljubljane do Murske Sobote. Vse to ob svojem rednem delu, udejstvovanju v komercialni fotografiji.
KAKO TO ZMORETE?
»Sve se može, kad se hoče.«
Delam za dva. Hranim se s polovičnimi obroki. Obroke si deliva
Jože Kološa-Kološ v objektivu fotografa Jeraša.
z ženo, ki zna čarati z eno pokojnino, ki ne dosega mesečnega povprečja. Zato ne razumem tistih, ki po tekočem traku jadikujejo, »kukajo«, jamrajo, stokajo, vzdihujejo, tožijo ... Nakladajo, nakladajo .. .
Se malo pa se bomo zasmilili sami sebi, začeli jokati kot zapuščeni otroci.
Res je, da smo iz naroda hlapcev postali narod herojev, ni pa nujno, da se spremenimo v narod nebogljenih, pomoč pričakujočih otročičkov. Postajam bolan od zastraševanja s 'težavami. V osvobojenem Mariboru sem, mislim, da še pred kapitulacijo Nemčije, organiziral prvo razstavo pod geslom:
Ne kar mora, kar more, to mož storiti je dolžan.
Te in take misli me vodijo in zato zmorem.
VAŠE MNENJE O SLOVENSKI FOTOGRAFIJI? KJE SMO DANES?
Fotografijo delim na komercialno in umetniško.
Kot vsak poklic terja tudi fotografija prirojeno nadarjenost, strokovno izobrazbo z določeno prakso. Umetniška (vrhunska) fotografija pa popolno obvladanje stroke, neprestano izpopolnjeva
nje, eksperimentiranje, veliko odrekanja in žrtev.
Naši fotografi nimajo dovolj strokovne izobrazbe, ne za komer-'cialno, še manj pa za umetniško fotografijo.
Pretežno večina naših fotografov se ne uči, ne študira fotografije. Oni se začnejo UKVARJATI S FOTOGRAFIJO. Špekulirati. Sodelujejo na diletantskih razstavah, dobivajo diletantska priznanja, objavijo sliko v časopisu. Na tak-način po skrajšanem postopku pretečejo pot od diletanta do šu-šmatja. V tem je vsa tragika naše fotografije.
Kje smo danes?
Nikjer. Vrtimo se v krogu. Polovičarstvo. Je in ni. Nered, zmeda, negotovost. Odraz splošnih razmer. Velike besede, malo haska. Takim fotografom botrujejo fotografsko polpismeni recenzenti, redaktorji.
Boleče občutim pomanjkanje avtoritativnih, kompetentnih stro-kovnjakov-kritikov.’ Nimamo nobenega fotoesteta, nimamo kritikov, specializiranih za fotografijo. Nimamo, nimamo ... Vse je nekako improvizirano, > polovičarsko, nedorečeno.
Ob vsem tem pa imamo kup zaslužkarjev, lažnih veličin, bleferjev in šarlatanov.
Ker nimamo dovolj izučenih fotografov, ker se naši fotografi en ostavno in mimogrede začnejo ukvarjati s fotografijo, zato je naša fotografija na ravni napredne amaterske fotografije.
V svetovnem merilu ne pomenimo nič. Smo na ničli. Ni mi bilo dano, da bi se za devizne dnevnice potepal po belem svetu, zato lahko primerjam našo fotografijo le z Madžarsko. Presenetljivo je, koliko velikih imen je dal svetovni fotografiji naš sosed. Od Ferencza Aszmana, Andreja Kertesza, Mo-holy i Nagy a, Roberta Capa (madžarski Žid Endre Friedman), prav zdaj mu prirejajo razstave po svetu, Brassaia Yuana Gyenesa. Pa še in še bi našteval.
Da niti ne govorim o sedanji generaciji izven Madžarske živečih fotografov. Kako je to mogoče?
Kot sem že omenil: skromna, lastna sredstva mi ne omogočajo velikih izletov. Kvečjemu do najbližjih sosedov.
Kadarkoli sem se pogovarjal z madžarskimi strokovnjaki, kritiki, umetniki, nikoli nisem slišal slabe besede, ne besedice o njihovih priznanih avtorjih in umetnikih. Samo spoštovanje in ponos jih je.
Kaj pa pri nas?
Ne samo da smo nekje pri vrhu s svojimi dolgovi, mi smo enkratni, najbrž svetovni prvaki v obrekovanju, zavisti in nevoščljivosti. 50 let dela je za menoj. Nikoli nisem slišal pohvalne besede o katerem izmed naših fotografov. Slovenski fotograf bi si raje odgriznil jezik kot, da javno prizna ali pohvali kolego.
Da bi se kdo navdušil nad delom kolega, tudi tega nisem doživel. To naj bi bil realizem, objekti-vizem avantgardnih generacij? Ali slabo zaigrana malomarnost nevrotične generacije? Ali izpričeva-nje praznine in duševnega primitivizma ? Pri vsem tem pa je vsak zaverovan v svojo enkratnost, genialnost. Jadransko morje mu je komaj do kolen.
Kaj bi nam še povedali?
Nisem pretirano navdušen, ker se moram danes prav tako dokazovati kot pred 50 leti. Moledovati za razstavne termine. Publikacij praktično nimam. Ne zbornika, ne zbranih del, kaj šele monografije. Domača založba je popolnoma indiferentna do mojega dela, tako da se včasih sprašujem o smislu svojih prizadevanj.
VAŠE SPOROČILO MLADIM FOTOGRAFOM?
Moji odgovori niso jubilejno, niti optimistično krajevnim običajem primerno intonirani.
Rad bi obvaroval mlade fotografe pred zapeljivimi vijugami, vabljivimi avanturami in navidezno sladkimi plodovi umetniške fotografije. Če že čutite klic, izziv, odločite se za reportažo ali za donosno komercialno fotografijo, še rajši pa za kaj takega, kjer se veliko govori, pa malo stori.
Kulturni koledar
ČETRTEK, 28. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 17. uri bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev pregledne razstave umetniških fotografij Jožeta Kološe-Kološa ob 50-letnici njegovega ustvarjanja.
Otvoritev bo popestril nastop mešanega pevskega zbora Radenske pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja.
Po otvoritvi bo srečanje pomurskih likovnih umetnikov.
Ob 18. uri bo v dvorani kina Park srečanje pihalnih orkestrov, ki ga v počastitev dneva republike v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi mesta organizira Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota. Nastopili bodo: pihalni orkester kulturnoumetni-škega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote, pihalni orkester kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera, pihalni orkester kulturnoumetniškega društva Bakovci in kot gost pihalni orkester iz Kormenda na Madžarskem.
LENDAVA — Ob 18. uri bo v kinu Lendava proslava ob dnevu republike. Ob tej priložnosti bo v okviru festivala Revolucija in glasba zapel moški pevski zbor Partizan iz Maribora.
PETEK, 29. NOVEMBRA
BAKOVCI — V dvorani vaškega doma bo ob 14. uri koncert gostujočega pihalnega orkestra iz Kormenda in domačega pihalnega orkestra.
SOBOTA, 30. NOVEMBRA
LENDAVA — V dvorani Ina Nafte bo ob 18. uri uprizoritev sentimentalnega kabareta, v katerem nastopata Rajko Stupar in Franci Toth.
Razstave
LENDAVA - V Galeriji Lendava je odprta pregledna razstava del akademskega slikarja Franca Mesariča iz Murske Sobote. Pred hotelom Lipa pa je bila po tradiciji pred dnevom republike otvoritev razstave oziroma otvoritveni ogled del, ki so nastala na letošnji, 13. mednarodni likovni (tokrat kiparski) koloniji.
RADENCI — V Razstavnem paviljonu hotela Radin so razstavljena dela akademskega slikarja Vlada Potočnika in Toneta Cimpermana ter Silva Preloga iz Ljutomera.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so — Rudi Čačinovič: POSLANSTVA IN POSLANIŠTVA (Založba Obzorja in Pomurska založba), M. L. Fischer: BEG IZ ZAKONA (roman v dveh knjigah založbe Lipa iz Kopra) in Neža Maurer: KADAR VANČI RIŠE (založba Borec).
ZA LEPŠI
VIDEZ
V naslovu je strnjen namen modne in frizerske revije, ki je označevala pretekli sobotni in zaradi izjemnega zanimanja obiskovalcev tudi nedeljski večer v hotelu Jeruzalem. V organizaciji obrtnega združenja Ljutomer so bili na ogled izvirni izdelki Modnega ateljeja Kolenko in pričeske sekcije frizerjev, v katero se združujejo Anica Rudolf, Irena Feuš, -Sonja Mlinarič in Stanko Marinič, kot gost pa je nastopil tudi frizerski klub Maribor.
Poudarek je bil na oblačilih, med katerimi so poleg domiselne oblikovalke pomembni tudi spretni prsti izdelovalke pletenih puloverjev in poleg modnosti tudi vidne težnje po barvni skladnosti predstavljenega. To je bila že druga revija Modnega ateljeja Kolenko, manekeni na njej so bili tudi tokrat naturščiki, izkušnja vseh pa taka, da kaže nadaljevati.
bb
cestnik 28. novembra i»as
STRAN 5
KOGA NADZOROVATI: KUPCE ALI TRGOVCE
V prejšnji številki Vestnika smo napovedali obširnejši zapis o »leteči akciji« pomurskih inšpektorjev v trgovinah. Pobudnik je bil načelnik Uprave za inšpekcijske službe v Murski Soboti, priprave so potekale tajno, trgovine pa so bile izbrane naključno. K sodelovanju so povabili predstavnike sredstev javnega obveščanja, kajti po mnenju inšpektorjev javna razgrnitev nepravilnosti bolj zaleže kakor pa še tako visoka kazen. Inšpektorji, ki so v soboto zjutraj, 16. novembra, odprli zapečatene kuverte, so bili razdeljeni v tri skupine. V dveh skupinah za pregled trgovin so bili sanitarni in tržni inšpektorji v skupini za pregled mesnic pa s anitarni, tržni in veterinarski inšpektor. Kakor deset inšpektorjev prej ni vedelo, kje in kaj bodo delali, jih tudi trgovci niso pričakovali, še po-jbno v soboto, ko je v trgovinah največ ljudi in je praktično že konec Plovnega tedna, ne.
NAJSLABŠE V RADGONSKI IN LENDAVSKI OBČINI
Hkrati s poslabšanjem življenjskega standarda ljudi in vse višjih cen je tudi vse več prekrškov in s tem vse več (pa vendar ne dovolj) pritožb. Inšpektorji so ugotovili, da je vse slabša tudi kakovost živil v trgovinah in mesnicah. Nepravilnosti, ki so jih zabeležili sanitarni, tržni in veterinarski inšpektorji 16. in 20. novembra (v murskosoboških trgovinah so opravili preglede v sredo), bi lahko razdelili v dve skupini: prve nastanejo zaradi malomarnosti (nečistoča, sanitarna neustreznost), druge pa so posledica »šlamparije in pr«, var«. Potrdilo se je že pričakovano, da je manj prekrškov v poslovalnicah tistih delovnih organizacij, ki imajo organizirano interno kontrolo (inšpekcijsko službo). Od pregledanih 15 trgovinah v Pomurju in 6 mesnic so bile brez hujših nepravilnosti le’štiri, brez pripomb pa nobena.
MANJŠA JE KOLIČINA V VREČKI - VEČJI JE DOBIČEK
Trgovina Maja v Radencih je stara šele eno leto, tako da večjih nepravilnosti ni bilo in jih ne bi smelo biti (čeprav so v tem enem
(.. .»Njihova vloge bo potrebna vse do takrat, dokler proizvodne in trgovske organizacije združenega dela ne bodo, razen zakonske odgovornosti, čutile tudi moralne odgovornosti za probleme potrošnikov, ki jih povzroča slaba kakovost blaga in storitev, oziroma dokler organizacije potrošnikov ne bodo dovolj močne, da bi vse probleme s proizvajalci in trgovino reševale odgovorno po načelih samozaščite«...
.. .»Tržna inšpekciji opravlja nadzor nad spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, s katerimi se urejajo promet blaga in opravljanje trgovskih, obrtnih, turističnih in podobnih storitev«...
. . .»Trdimo lahko, da mnogokrat sami potrošniki ali pa drugi subjekti (napr. službe,»organi, organizacije) sploh ne zvejo za kršitve pravic potrošnikov, ali pa zvejo, pa ne znajo (ali celo ne želijo) ukrepati. Na ta način tudi ne pride do izvajanja ustreznih sankcij zoper kršitelje (F. P.: Ali so inšpekcijski in pravosodni organi vedno dovolj učinkoviti za varstvo potrošnikov?
^Občan, št. 23, 14. november 1985)
letu že imeli pokvarjene hladilnike, tokrat pa tehtnica ni bila najbolj natančna). Sanitarni inšpektor se je ustavil ob »črnih bananah«, ki kljub nižji ceni niso ustrezale kriterijem kakovosti, ter ob vitrini s svežim mesom — na polici nad mesom sdbile konzerve, Vegeta, tube ... kar nikakor ne bi smelo biti nad mesom. Tudi v tej trgovini je tehtanje rezanega kruha, kakor je rekel poslovodja, prišlo iz mode.
Tržnega inšpektorja pa je zbodla v oči nepravilna cena hrena: ne le da sta bila napačna tehtanje in cena, ampak so tej ceni prišteli tudi ceno vrečke, v kateri je bil pakiran (trgovine lahko zaračunajo kupcu vrečko, v kateri je predpakirano živilo, po nabavni ceni, ne pa po prodajni).
Podobno je bilo tudi v Kolo-nialah v Radencih, le da so bili tukaj namesto hrena predpakira-ni orehi, bilo pa je še veliko drugih nepravilnosti. Orehe so imeli stehtane in spakirane v vrečke tudi po 10 in 25 dekagramov — pri slednji je bil potrošnik oškodovan za 4,40 din, poleg tega pa je bila nepravilna tudi cena vrečke.
Živila v zamrzovalnikih niso bila sortirana, več kot polovica sadja in zelenjave ni ustrezala
kakovosti, tekstilni izdelki so bili brez deklaracij, splošno slabo higiensko stanje sanitarnih in skladiščnih prostorov — zaradi vseh teh nepravilnosti so inšpektorji odtrgali mandatne listke v vrednosti 3500 din.
Tudi v Koloniaiah oziroma v trgovini Klas v Gornji Radgoni so bile podobne nepravilnosti: tekstilni izdelki brez deklaracij, zaposleni na delikatesnem oddelku so bili brez pokrival, manjkal je pribor za umivanje, nekakovostna zelenjava — zaslužili so si kazen 2500 din.
PRI LITRU JANŽEVCA ZASLUŽILI 150 DIN
Zaradi zadnje podražitve vin je bilo največ »špekulacij« na ta ra-
Od kod presežek denarja v blagajni?
čun. Čisto preprosto — starim zalogam vina nalepijo nove cene. Tako so inšpektorji odkrili 10 steklenic Janževca (ne vedo, koliko jih je bilo prodanih) z novo ceno 575,60 (prej 425,60) din v trgovini Prehrana v Bučečovcih, kar 112 steklenic vina pa so našli v samopostrežbi Dom na Lendavski ulici v Murski Soboti. Ker je trgovina v Bučečovcih že stara in sta v njej zaposleni le dve prodajalki, je nekako še razumljivo, da ne morejo imeti prav vsega po sanitarnih predpisih — n’ pa zaradi tega razumljivo, da je bilo ob zaključku blagajne v njej 559 din presežka, na izpisanem računu (tik preden so vstopili inšpektorji), pa je bilo 173 din več kot je bila vrednost kupljenih živil.
Pravo olajšanje je bilo stopiti v
novo trgovino na Cvenu. Letos je bil poslovodja te trgovine že trikrat kaznovan, zato so se odločili za ponovni pregled — očitno pa so poprejšnje kazni zalegle.
STROŠKE REKLAME ZARAČUNAVALI KUPCU
Tudi Lotmeržanka v Ljutomeru je nova trgovina, poslovodja je redoljuben in skrben — že malo preveč. Krompir so stehtali, spakirali v polivinilaste vrečke in ga označili z reklamno etiketo, na kateri je bila tudi cena in označena kakovost. Krompir, kupljen v Lotmeržanki, je kupce stal kar precej več kot drugod — poleg redne cene Krompirja so morali plačati še 14,40 dinarja za
vrečko in 40 par za etiketo. V zadnji trgovini v Ljutomeru, Ko-loniale, prod. 89, so bile spet stare napake: nečistoča, cene mesnih izdelkov niso napisane dovolj vidno. Zaradi kršenja osnovnih pravil za delo z živili in zaradi nečistoče je 'bila kaznjena tudi poslovalnica Park v Murski Soboti.
V Blagovnici pa so se ustavili pri marluarinah — označene so bile z najvišjo ceno, nimajo pa označene kakovosti in dobavitelja. Slabo je bilo tudi s čistočo, naprave za tehtanje sendvičev v skladišču pa so bile netočne. Nepravilno delovanje merilnih naprav so odkrili tudi v poslovalnici v Turopolju, ter (seveda) nečistočo.
»Številni problemi potrošnikov na sodobnem nepopolnem trgu kažejo na to, da bo zaščita potrošnikov še precej časa pomembna funkcija državnih organov. Da bi se povečala njena učinkovitost, je potrebno zagotoviti popolno uskladitev dela organov tržne, veterinarske, kmetijske in sanitarne inšpekcije, uskladitev dela med njimi in pravosodnimi organi, pa tudi sodelovanje s potrošniki in njihovimi organizacijami ter dosledno vključevanje vseh dejavnikov za preprečevanje družbeno škodljivih pojavov pri porabi. Poleg reševanja konfliktov med proizvajalci oziroma trgovci in potrošniki morajo inšpekcijski in pravosodni organi zasledovati in proučevati probleme v praksi in dajati predloge za utrditev zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale pri zadovoljevanju potreb potrošnikov.«
(F. P.: Ali so inšpekcijski...?, Občan, št. 23. 14. november 1985)
ROK TRAJANJA POTEKEL
Največ takih »cvetk« s pretečenim rokom trajanja so inšpektorji odkrili v samopostrežnici v Dobrovniku (27 kosov čokoladnega mleka, konzerve z mesnim narezkom in fižolom) ter v trgovini Preskrba v Lendavi (jogurti, tri leta stara vložena solata, poškodovane pločevinke), slabo pa je bilo tudi s čistočo. Našli pa so tudi zamrznjene ali na pol zamrznjene piščance brez deklaracije (ker jih niso mogli prodati do določenega roka, so jih »preventivno« zamrznili).
V Lendavi, pa tudi v tako imenovanem šopingu v Murski Soboti, so odkrili vrsto nedeklarira-nega blaga (v Lendavi je bilo takega blaga kar 37 odstotkov).
Na podlagi 16. in 17. člena zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS, št. 7/74) in sklepa Skupščine občine Murska Sobota o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990 z dne 21. 11. 1985 objavljamo
RAZGLAS
S KATERIM OBVEŠČAMO OBČANE OBČINE MURSKA SOBOTA, DA PREGLEDAJO SPLOŠNI VOLILNI IMENIK IN ZAHTEVAJO POPRAVKE NAJPOZNEJE DO 10. DECEMBRA 1985
Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva občan ustno ali pisno, če on ali kdo drug ni pravilno vpisan na območju volišča, kjer ima stalno prebivališče, če je nepravilno vpisan v volilni imenik, ali zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Splošni volilni imenik je razgrnjen na Sekretariatu za notranje zadeve občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2, in na krajevnih uradih občine Murska Sobota.
Občane, ki so spremenili naslov svojega stalnega bivališča, pa tega niso prijavili na prijavno-odjavni službi Sekretariata za notranje zadeve, Alija Kardoša 2, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu prosimo, da to store takoj in s tem omogočijo nemoteno izvedbo občinskega referenduma, ki bo v nedeljo 15. decembra 1985.
OBČINA MURSKA SOBOTA SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
Tudi tukaj so se poskusili okoristiti na račun povišanja cen — prodajalna je dvignila ceno 8 steklenicam vinjaka napoleon z 856 na 1.045 din, čeprav za to niso imeli ustreznih dokumentov.
To so bile torej nepravilnosti v naključno izbranih trgovinah, tudi v drugih bi bilo jih verjetno veliko. S tem pa ne mislimo prav vseh trgovcev označiti za malo-mameže in prevarante. Lahko tudi, da je bilo stanje takšno po naključju — prizadevati pa -si moramo, da bi bilo teh naključnosti čim manj. Dokler ne bo povsod vsaj tako, kakor v štirih pregledanih trgovinah, bodo inšpektorji morali pogosteje opravljati terensko delo in odmerjati še višje kazni.	b. p.
STRAN 6
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
kmetijska panorama
It^ —
SOOČENJE Z MILANOM KORENOM O POMURJU ZDAJ IN TU (IN LETA 2001)
Od škodljivega idealizma do lahkovernega nasedanja
»Morate prebrati Agrarno vprašanje v Jugoslaviji dr. Dragana Veselinova,« nas je opomnil avtor razprave Pomursko kmetijstvo v letu 2001 in zaposlenost (in številnih drugih razprav, strokovnih člankov in komentarjev), ki jo je objavil v letošnji 9. septembrski številki revije Sodobno kmetijstvo. Očitno nam ni po naključju predlagal seznaniti se z za nekatere »bogokletnimi« presojami docenta z beograjske fakultete političnih ved, enim redkih teoretikov pri nas, ki se ukvarjajo z vprašanji agrarne politike. Ena njegovih tez — povzemamo jo po Mladini — se glasi: »Kmetijstvo potrebuje najmanj dvojni znesek sedanjih investicij, potrebuje rast cen nad rastjo cen reprodukcijskega materiala. Potrebuje tudi kredite za dokončanje namakalnih sistemov in ureditev zemljiško-lastninskih odnosov. Potrebuje tudi veliko kreditov za centralizacijo in koncentracijo
vasi, ki jo bodo spremenile v kulturno sprejemljivo, kar pa bi omililo razloge za deagrarizacijo. Interes za krepitev razvoja kmetijstva obstaja, saj s tem slabi pritisk zaposlovanja v industriji, zmanjšujejo se potrebe po uvozu hrane in slabi inflacijski pritisk kmetijstva.«
zemljišč znotraj kmečkih posestev, kot tudi za podporo vi- " juje, da bomo pričakovano ka-talnim kmečkim posestvom ter za takšne spremembe na
ZMOTNA ZAVEST IN PREPRIČANJE
Inženir kmetijstva, ekonomist Milan Koren, pomočnik direktorja delovne organizacije Mesna industrija v okviru poslovnega sistema sozda ABC Pomurka pa je v že omenjeni razpravi med drugim zapisal: »Zgodovina agrarne politike dokazuje, da je kmetijstvo z vidika zaposlenosti dvorezen meč, še zlasti v deželah, ki doživljajo hitro industrializacijo in deagrarizacijo. Sorazmerno ugodne možnosti zaposlovanja v prvi fazi industrializacije povzročajo hitro in nenačrtno razseljevanje kmetijskih območij. Ta proces se pri »odseljenih« preoblikuje v zavest, da je delo na zemlji nepomembno in neproduktivno, pri »načrtovalcih« pa v prepričanje, da je z enako dinamiko in v istem obsegu mogoč tudi nasproten proces, tj. vračanje zaposlenih v kmetijstvo. Tako zavest prvih kot prepričanje drugih sta zmotna. Kljub temu-pa določene strukture v Pomurju lahkoverno mislijo, da bomo težave brezposelnosti v naslednjih dvajsetih letih lahko reševa-
Ti
ŽITNA SEJALNICA
IMP LJUBLJANA, DO PANONIJA, industrija kmetijske mehanizacije in montaže, p. o. Murska Sobota, Bjedičeva 1 — 3
IMP PANONIJA je za vas razvila novo nošeno mehanično sejalnico za SETEV 22 RAZLIČNIH KULTUR (vse vrste žitaric, trave, repe, korenja, koruze...). Sejalnica je srednje težka in kot taka primerna za kombiniranje z različnimi stroji za predsetveno pripravo tal. Značilnosti nove sejalnice

Za novo sejalnico je značilna enostavna konstrukcija, težišče stroja je pomaknjeno naprej. Sejalnica ima različne vlagalce semen, ki se z lahkoto zamenjajo. Tako ima sejalnica standardni tip vlagalcev, ki so pritrjeni na eni ali na dveh ceveh. Drugi *ip vlagalcev semen je diskast in je prav tako pritrjen na eni ali dveh ceveh.
Menjalnik, gnan preko koles sejalnice, omogoča brezstopenj-sko spreminjanje števila obratov setvenih aparatov. Menjalnik lahko poganja eno ali pa obe kolesi, kar je dobro ob drsenju. Sejalni aparat v obliki ozoblje-nega valja skrbi za stalno količino semena pri enem obratu.
Poleg tega je sejalnica opremljena z nekaterimi napra-
II z zaustavitvijo deagrarizacije , oziroma s ponovnim vračanjem ljudi na kmetije. Tak idealizem pa je škodljiv za kakršno koli resnejše načrtovanje. »Na osnovi demografskih podatkov, razčlembe brezposelnosti in njenih oblik ter komentiranjem statističnih kazalcev, primerjav in teženj (kratkoročnih in dolgoročnih) v slovenskem in jugoslovanskem kmetijstvu, je njegova misel, oblikovana v projekcijo zaposlovanja, naslednja: »Razvojni strateški pomen pridelave hrane, tehniško-tehnolo-ški razvoj v kmetijstvu, ki je dokazan v svetu, agrarna politika v Jugoslaviji in Sloveniji, prirodne danosti Pomurja in njegova navezanost na tehniško-tehnolo-ške rešitve v kmetijstvu Zahodne Evrope in teza, da v kmetijstvu ohranimo le produktivno zaposlene aktivne prebivalce, dovoljujejo zaključek, da bo v Pomurju leta 2001 v kmetijstvu zaposlenih 8,2 odstotka aktivnih prebivalcev. »Sprašuje se, kaj to pomeni. Koliko pridelkov bo moralo pridelati 6200 Po-murcev? Ali za tako pridelavo so oziroma ali bodo objektivne
vami, in sicer priborom za preizkus količine setve, kazalcem količine semena v zaboju, avtomatskim mehaničnim označevalcem in čistilcem koles.
Poleg opreme, ki je na sejalnici že vgrajena, je mogoče vgraditi še dodatno opremo, ki jo prav tako izdelujejo v Panoniji. To so: mehanski števec hektarjev, diskasti hidravlični označevalec, naprava za transiranje poti, ki služi kasneje za škropljenje, zadnji diskasti označevalec za označevanje poti pri škropljenju, preden je seme vzklilo, brana za prekrivanje semena, brisalec sledi traktorja, dozator za insekticide, oprema za setev drobnih semen in okvir za povezavo dveh sejalnic tipa 3,00 —
možnosti? Kakšna bosta vrednost te proizvodnje in dohodek za delo v kmetijstvu? Po tem, ko ovrednoti kmetijsko proizvodnjo leta 1980 in skuša ob pomoči določenih predpostavk izračunati njen obseg leta 2001, ponudi v sklepnem delu razmišljanja še nekaj dilem, ki jih povzroča več dejstev in spoznanj. Izpostavlja tezo o polni zaposlenosti aktivnih Pomuroev, ki naj bi zahtevala delovna mesta  in prekvalifikacijo za okrog 80
tisoč prebivalcev Pomurja. Zatr-
kovost življenja dosegli le, če bo ob koncu tisočletja zaposlenih 92 odstotkov aktivnih prebivalcev; od tega jih bo lahko 8,2 odstotka delalo v primarnem sektorju (kmetijstvo), 45 odstotkov v terciarnem ter 46,8 odstotkov v sekundarnem in kvartarnem sektorju. So tako pričakovanja stvarna? Niso ambicije prevelike, izziv pretiran? Ne gre morda zgolj za umetno, nekritično presajanje (in presojanje) vzorcev iz Zahodne Evrope in Amerike na pomurska tla?
POMURJE MORA BITI ODPRTA REGIJA
Milan Koren odgovarja: »Sploh ne gre za neobjektivno ali nekritično presajanje tujih vzorcev. Moja ideja je naslednja: cilj slehernega pridobivanja, zlasti pa zaposlovanja, je produktivno zaposlovanje, saj le-to zagotavlja ustrezno kakovost življenja. Tisti, ki delajo na zemlji, morajo biti produktivno zaposleni, kar pomeni, da morajo gospodariti s takim obsegom zemlje, da bo produktivnost tako vloženega kapitala kot njihovega živega dela in tudi produktivnost izkoriščena oziroma dosežena v taki, višini, da jim bo omogočala ustrezen dohodek. Bistvo vseh primerjav je izključno v tem, da zagotovimo take možnosti dela bodočim generacijam na kmetijah, da
32/25, tako da dobimo sejalnico širine 6 m.
Žitna sejalnica je razvita v-kooperaciji s Pegorarom, čeprav so jo razvili v lastnem razvojnem oddeiLu. Po zagotovilih strokovnjakov bo nova sejalnica, ki je sicer tretja na jugoslovanskem tržišču, zadovoljila evropske standarde. Večino sejalnic bodo izvozili na evropsko in ameriško tržišče. Na domačem tržišču bodo predvidoma prodali 80 sejalnic.
Cene se gibljejo od 240.000 do 360.000 dinarjev. V Panoniji m izd*i»H tri tipe sejalnic, in sicer z delovno širino 2 m, 2,50 m in 3 m. Cena za prvi tip je 240.000 dinarjev, za 2,5-metrsko 300.000 in za 3-metrsko 360.000 dinarjev.
bodo na njih dosegli tako produktivnost, ki jim bo zares zagotavljala primeren dohodek, ki
jim bo zadoščal za zamišljeno, zaželjeno '	...
Zanimalo
kakovost življenja.« nas je, kako v regiji

»Kar imamo danes — to je toliko teh mešanih kmetij — je pravzaprav z družbenega vidika izgubljena priložnost,« je v pogovoru poudaril Milan Koren.
razvijati nekaj, kar je sicer že preskušano v svetu, pri čemer smo imeli v mislih manjše dopolnilne tehnologije oz. obrate in zlasti dislocirane proizvodne 'celice, to so mešane, polprole-tarske kmetije.
»Mislim, da mora biti pomur-ka regija odprta regija. Z vsemi možnimi vezmi mora biti povezana s slovenskim in jugoslovanskim prostorom. To je v njenem interesu in ne samo v interesu njenega okolja. Če gledamo na stvar tako, potem moramo zagotoviti kakovostne pridobitve iz okolja, se pravi vse tiste obrate in proizvodnje — tudi v manjšem obsegu —- ki so propulzivne (gonilne), ki so tržno zanimive in zagotavljajo ustrezen dohodek. Kar se tiče mešanih kmetij, je moje mnenje naslednje: kmetija in kmetijstvo sta proizvodno delo kot vsako drugo proizvodno delo. Če hočemo iz zemlje in kmetijstva iztisniti čim več, moramo imeti temu primerne kmetijske obrate. Osnova sodobne agrarne politi-
ZAHube PL' Pia Čh ju aa p PA ZAPACKAJ A 8^%, f, nam* PA Ml? Ko Zite-iošZ-FŠ&o s s kopanj
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 21. novembra, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 46 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so le 26 pujskov, cena pa se je gibala med 15.000 in 17.000 dinarji ža par. Vzrok za slabo kupčijo je slabo vreme, saj je sicer povpraševanje po pujskih še vedno veliko. Pred dvema tednoma so namreč rejci prodali vseh 43 pujskov, za par pa so že takrat zahtevali od 14.000 do 18.000 dinarjev.
Težave v Mesni industriji se zaostrujejo
Položaj v kmetijstvu, ki se še naprej zaostruje na vseh področjih, se neugodno odraža tudi v mesni industriji To potrjujejo tudi rezultati poslovanja soboške Mesne industrije v letošnjih devetih mesecih. Ta industrija se sicer že vrsto let ubada z izgubami, ki se je po treh ali štirih letih letos ponovno zelo povečala. Ta je v devetih mesecih znašala dobrih 216 milijonov dinarjev in je skoraj dvainpolkrat večja kot v enakem lanskem obdobju. Da stroški v Mesni industriji močno naraščajo, potrjuje tudi podatek, da je celotni prihodek, ki je znašal v devetih mesecih že 24 milijard dinarjev, porasel za 53 odstotkov, porabljena sredstva pa kar za 54 odstotkov, temu primeren pa je bil tudi dohodek, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bil višji le za 12 odstotkov.
Takšen rezultat je odraz stanja v jugoslovanskem kmetijstvu, večina težav pa se v končni fazi nakopiči v obliki izgub v mesni industriji. Med osnovnimi razlogi za izgubo v soboški Mesni industriji navajajo nesorazmerja med odkupnimi cenami živine in prodajnimi cenami mesa in mesnih izdelkov, zmanjšan obseg klanja, pa tudi manjše povpraševanje po njihovih proizvodih. V soboški
ke pa tudi agrarne tehnologije so ustrezno veliki kmetijski obrati; ni toliko pomembno, ali so družbeni ali zasebni. Taki, ki bodo omogočali ustrezno organizacijo dela, ustrezno agrotehniko in delo z vidika polne zaposlenosti. Kar imamo danes, to je toliko teh mešanih kmetij, je pravzaprav z družbenega vidika izgubljena »šansa«. »Hoteli smo tudi slišati Korenov komentar k njegovi — prej povzeti — tezi o razseljevanju kmetijskih območij oziroma vračanju zaposlenih v kmetijstvo, kar naj bi povzročalo vsakovrstne nesporazume in zmote. »Ostanem pri svoji trditvi. Pri zadnjem popisu prebivalstva je bilo sicer ugotovljeno, da se v Pomurju s kmetijstvom ukvarja približno 37 tisoč Po-murcev. V projekciji razvoja do leta 2000 v Sloveniji je zapisano, da bi se lahko s primarnim sektorjem, to se pravi kmetijstvom in rudarstvom, ukvarjalo 8,2 odstotka vseh aktivnih prebivalcev. Če upoštevamo to stališče, ki je edino normalno — mislim, da bo leta 2000 v primarnem sektorju celo manj prostora, da ne bomo mogli zaposliti 8,2 odstotka aktivnih prebivalcev — potem je več kot očitno, da v letu 2000 v pomurskem kmetijstvu aktivno ne bo moglo biti zaposlenih več kot približno 7 tisoč prebivalcev; če seveda držijo napovedi iz demografskih študij. To pa hkrati pomeni, da je potrebno polno zaposlenost pomurskih ljudi iskati drugje in ne v kmetijstvu. Ponovno poudarjam: polno zaposlenost. Vračanje ljudi iz industrije v kmetijstvo ni rešitev niti za kmetijstvo niti za industrijo pa tudi za regijo ne,« je bil kategoričen Milan Koren, s katerim smo se v nadaljevanju dotaknili še nekaterih drugih razvojnih vprašanj, ki tarejo skrajni del severovzhodne Slovenije.
Branko ŽUNEC
mesni industriji so v letošnjih devetih mesecih zaklali 29.900 goved ali 22 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, zakol prašičev pa je bil manjši za 20 odstotkov in so jih zaklali le 122.000. Ti podatki že resno opozarjajo, da se tudi primarna proizvodnja srečuje s težavami, vse to pa neugodno vpliva na poslovanje v predelovalni industriji. K slabim poslovnim rezultatom v Mesni industriji pa so še več prispevala neurejena cenovna razmerja. Če so se lani od januarja do septembra odkupne cene pitanih prašičev povečale le za 6,6 odstotka, pitanega goveda pa za 8,9 odstotka, so se v letošnjih devetih mesecih odkupne cene prašičev povečale za 53,7 odstotka, mladega pitanega goveda pa kar za 54,2 odstotka. V Mesni industriji sicer ne trdijo, da so te cene za živinorejce previsoke, saj je znano, da se tudi oni srečujejo z izgubami, pač pa pravijo, da se temu primerno niso povečale prodajne cene mesa in mesnih iz-delkov.’Naj zapišemo, da so se te pri mladem pitanem govedu v obdobju januar—september povečale le za 50,7 odstotka, pri tem pa je treba upoštevati, da se cene mesa in mesnih izdelkov povbčajo kakšen mesec za odkupnimi cenami živine, kar tudi
Pomurska govedoreja v zagatah
Pomurska živinoreja, ki jo že dve leti pesti precejšnja kriza, je tudi letos doživljala hude pretre,-se. To še zlasti velja za prvo polovico letošnjega leta, ko so te cenovna nesorazmerja tako povečala, da rejci in poznavalci niso zaman napovedovali, da se bo to neugodno odražalo predvsem pri prodaji pitanega goveda, pa tudi pri staležu. V prvih letošnjih mesecih se je namreč privez telet za nadaljnjo rejo močno zmanjšal in v obdobju februar—april smo imeli prvič presežek telet, kar za pomursko govedorejo nikoli ni bilo značilno. Čeprav nam je v Pomurju precej časa uspelo ohranjati stalež živine, poznavalci zdaj le priznavajo, da nam to v celoti ni uspelo in p-sledice se bodo čutile predvs v prihodnjem letu. Zmanjša o zanimanje za privezovanje te ' se bo namreč že odražalo prodaji pitanega goveda v dr polovici prihodnjega leta.
Pred meseci se je položaj v vedoreji sicer izboljšal, pover. so se tudi odkupne cene in murski živinorejci pričakuj-da se bodo razmere počasi ure le. Pri tem pa moramo pouda da so bile ves čas dokaj ugoo razmere pri pridobivanju mleL saj se v Pomurju stalež krav molznic ni zmanjševal. V zadnjem času, ko se je odkupna ce na mleka ponovno povečala, s zanimanje za pridobivanje mlek: celo povečuje, zlasti na hribov tih območjih. To potrjujejo tuc podatki o odkupu mleka, ki ; bil v prvi polovici leta v močne: porastu, in na nekaterih obmot jih so odkupili tudi 15 in več od stotkov več mleka kot v enaker lanskem obdobju. Položaj se j: nekoliko poslabšal v drugi polo vici leta, vseeno pa računajo, da bosta pomurski mlekarni letos odkupili od 8 do 9 odstotkov več mleka kot lani.
V zadnjih letih so v Pomurju razvijali tudi tako imenovano naročeno prirejo pitanega goveda za italijansko tržišče, ker so stroški pitanja za to večji, pa so temu primerno tudi višje odkupne cene. Čeprav so se cene v zadnjem času precej popravile, pa so pomurski živinorejci še vedno v negotovosti. Če bodo namreč cene še naprej tako rasle, se bo lahko resno zaostril položaj na tržišču, saj že zdaj ugotavljajo, da povpraševanje po mesu in mesnih izdelkih na domačem tržišču pada, cene na svetovnem tržišču pa že nekaj let padajo.
Pomurska govedoreja in rejci so torej v tem trenutku pred težko preizkušnjo; kljub temu pa upajo, da bodo krizo uspeli prebroditi. Če jim je stalež bolj ali manj uspelo obdržati do zdaj, bi bilo nesmiselno, da bi se za zmanjševanje odločali zdaj, ko kaže, da se bo položaj izboljševal. Brez posledic pa vseeno ne bo ostalo in na to moramo biti pripravljeni.
L. Kovač
neugodno vpliva na finančni rezultat. Povprečna lastna cena ju-netine znaša v Mesni industriji 657 dinarjev za kilogram, medtem ko je povprečna prodajna cena znašala le 482 dinarjev, razlika v škodo Mesne industrije pa je 192 dinarjev pri kilogramu. Podobno je tudi pri svinjskem mesu, kjer je znašala lastna cena 616 dinarjev, prodajna cena pa le 446 dinarjev za kilogram. To so sicer podatki za devet mesecev, vendar razlike ostajajo, čeprav so se cene mesa in mesnih izdelkov dvignile. Tako je bila v oktobru razlika med lastno in prodajno ceno junetine 218 dinarjev, pri svinjskem mesu pa je ta razlika znašala 111 dinarjev pri kilogramu.
V Mesni industriji zato iščejo vse poti, da bi te razlike odpravili, določene možnosti za to pa vidijo v večji predelavi v kakovostne izdelke, pa tudi v prodornejšem nastopu tako na domačem kot tujem tržišču. Delež svežega mesa v sestavi prodaje je namreč še vedno prevelik, saj so v Mesni industriji v devetih mesecih pripravili 15.200 ton svežega mesa in izdelali 9.600 ton mesnih izdelkov, kar 53 odstotkov vsega mesa pa prodajo svežega.
L. Kovač
vestnik 2a. novembra 1985
STRAN 7
SREČANJE Z EVALDOM FLISARJEM
Kdo in kaj je pravzaprav Evald Flisar? V 4. številki Sodobnosti leta 1982 je Marijan Zlobec pri oceni njegovega potopisa Južno od severa zapisal: »Flisar ne hodi po svetu zato, da bi ga spreminjal,.popravljal s svojo logiko in predispozicijami, s svojo »večvredno« evropskostjo, civiliziranostjo, vnašal vanj svoje (za)čudenje spričo drugačnosti dežel, če-ptav ne cenzurira svojih kriznih občutij, spopadov, dialogov, vizij, s čimer ohranja v reportaži hkrati distanco (v različnosti) in približevanje (v enakosti).« Avtor Mrgolenja prahu, Umiranja v ogledalu, Tisoč in ene poti, Južno od severa, Lova na lovca, Čarovnikovega vajenca in seveda svojih radijskih iger ter še česa »ostaja nekaj neulovljivega, z vsakim svojim delom drugačna oseba, doma vsepovsod in nikjer.« (Tako Helena Grandovec v Večerovih Književnih razgledih 22. avgusta letos.)
Vsiljuje se nam vprašanje: kdo in kaj je pravzaprav Evald Flisar?
Proces; predvsem to. Začasen sistem organskih molekularnih delcev, označen z neprimerno, statično besedo »oseba«, zlivajoč se po strugi časa proti izlivu v večnost. Tako kot vsi drugi. Res pa‘je, da se tega močneje zavedam kot drugi, zato svojega toka proti izteku ne oviram z jezovi, ne borim se za neko »ribniško« stalnost v svojem značaju in na-ziranju, ampak se — nasprotno — odpiram spremembam, jih celo izvabljam, izsiljujem življenju, in če bom čez leto dni še mislil o sebi in svetu tako kot zdaj, bo to zanesljiv dokaz, da sem doživel eksistencialni karambol ter pre-ležal leto dni v duhovnem mavcu. Oziroma, če malo pomešam metafore, podoben sem potapljaču, ki se spušča do zaklada na dnu oceana in se vrača na površino s kosi, od katerih je vsak drugačen od prejšnjega, tako da po njih ni mogoče presoditi niti oblike niti vrednosti zaklada. Šele takrat, ko se potapljač vme iz globin z zadnjim kosom, bo zaklad pred nami in bodo posamezni deli ustvarili celoto, ki bo pomen, oblika in barva življenja. Šele takrat bom lahko rekel: to sem bil, to sem storil, to sem jaz. Zaenkrat pa je odločno prezgodaj, zaenkrat je Flisar le to, kar postaja.
Postajati ste začeli v sredini 60-ih let, ko ste se slovenskemu bralstvu predstavili kot nadarjen mlad pesnik (Symphonia poetica), pripovednik (Mrgolenje prahu, Umiranje v ogledalu) in dramatik (Kostanjeva krona). Bilo je to obdobje (samo)ra-ziskovanja, iskanja?
MED SLOVENCI V RADGONSKEM KOTU
GALERIJA KERAMIKE IN DRAGOCENIH STARIN
V Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem smo tokrat (že pred nekaj tedni) obiskali družino Gomboc v Potmi. Želeli smo se srečati z domačim sinom Wolfgangom, doktorjem filozofije, docentom na filozofski fakulteti v Gradcu, ki se je pred dvema ali tremi leti povezal z nekaterimi našimi znanstveniki in strokovnjaki. Med njimi naj omenimo dr.’Antona Trstenjaka in dr. Vilka Novaka. Žal nam sreča ni bila mila, kljub temu pa nismo odšli praznih rok.
Pritegnila nas je slikovita domačija in zadržala domačnost Gombočevih, ki imajo korenine v Prekmurju. Starši gospodarja Ferdinanda, krepkega 65-letnika, so iz Korovec (oče) oziroma Iva-njec (mati). Rade volje nam je razkazal, česa vsega je vešč sin Wilfried, sicer kuhar in slaščičar, ki ga je že kot kratkohlačnika zanimala keramika. Zagotavljamo vam: prava paša za oči. Ni zaman zapisano nad ploščadjo, pravzaprav balkonom domačije sredi vasi: Kunst Keramik Gale-rie. Skratka, galerija keramike z vsem, kar sodi zraven: delavnica, prostori, kjer so izdelki na ogled, in kajpada podjetnež, ki je v dobrem desetletju iz skromnih začetkov »pricopral biznis«, ki mu ga lahko zavidajo tudi radgonski, dolgovaški in nekdanji pu-
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNOIZOBRAŽEVALnI' ZAVOD, MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 73, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja, razpisuje prosta dela in naloge
učitelja glasbene vzgoje
za nedoločen čas in s polnim delovnim (Jusom POGOJ P ali PRU glasbene vzgoje V , . Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v. 8 dneh po objavi na tajništvo Zavoda, Trstenjakova 73.
KOT BIKOBORBA:
MED IZZIVI IN
IZMIKANJI
Seveda. Tako kot vsako. Moja začetna dela so sicer naletela na prijazne, celo spodbudne ocene, vendar z njimi očitno nisem naredil prevrata v slovenski literaturi. Bilo mi je dvajset, enaindvajset let! Imel sem čopič, ne pa še platna, zato sem slikal po zraku. In zato me je po precej hudi krizi — privoščim jo vsakemu, ki ne želi po prvem padcu obsedeti na riti — odneslo v »šolo življenja«, če naj si dovolim majhno izvirnost. Ta šola je bila ravno dovolj trda, da me je marsikaj naučila, hkrati pa dovolj prizanesljiva, da mi ni vzela poguma. Prodajal sem knjige, pomival posodo, vozil podzemni električni vlak, poziral v slikarskih ateljejih (za denar, seveda), zapeljeval sem premožne ženske, prevajal, pisal igre in skeče, se privajal samemu sebi, svoji protislovani naravi, se učil živeti z njo, odkrival v sebi tudi dobre lastnosti in jih razvijal; skratka, učil sem se. In seveda potoval skozi tuje dežele k sebi, če naj si dovolim še eno izvirnost. V tem ni nič posebnega. To je storil že marsikdo, pa še kaj zanimivejšega. Zakaj potem ljudi zanima, kdo in kaj sem? V resnici nisem kakšna velika skrivnost. Razlika med mano in drugimi potepuhi je samo ta, da mi potepanje ni dovolj, da moram o njem še pisati, in da hkrati pišem o sebi, in da med pisanjem o sebi po naključju pišem tudi o vidikih življenja, ki niso le moji, ampak splošni, človeški, in prav to je okoliščina, ki ji pripisujem popularnost svojih potpisnih del.
Svoj doslej najuspešnejši potopis Tisoč in ena pot, ki je izšel v nakladi deset tisoč izvodov, ste izdali pred peti-
conski opekarji in keramičarji na naši strani. Nima kdo ve kakšnih ambicij —. za zdaj ostaja sam svoj mojster, pomočnik in vajenec — toda kaže, da vse, kar izdela, menda gre za 500 različnih vrst izdelkov iz keramike, tudi proda.
FRIDOLIN SE PREDSTAVI
Zatrjuje, da vse to počne iz veselja in s tem gotovo ne bo obogatel. Morda res, toda že zdaj je vse izdelano — samo tisto, kar ostaja doma, v hiši, saj tekoče proizvodnje ne moremo šteti zraven — in zbrano,' pri čemer imamo v mislih zlasti najrazličnejše starine, vredno čeden kupček ne dinarjev, marveč deviz, šilingov sev,e. Prodajno mrežo ima mož, ki si je nadel umetniško ime Fri-dolin, razpredeno po ZR Nemčiji — tja gre okrog 70 odstotkov izdelkov — Švici, Nizozemski in kajpak Avstriji. Celo v Ameriko (na Florido) proda »nekaj malega«, izkupiček pa je le v zadnjem letu znašal par tisoč dolarjev.
Komajda kaj razume v slovenščini ali srbohrvaščini in s tem potrjuje dejstvo, da zlasti mlajše in delno srednje generacije na tem obmejnem, narodnostno mešanem območju druge avstrijske republike, vse manj uporabljajo slovenski jezik. Morda le toliko, da se za silo sporazumejo, pač
mi leti. Ob skrbni pa hkrati zmerni etnografski in družbeno kulturni faktografiji ste dodobra premislili doživeto. Zunanji opis dogajanja vam je le povod, da greste vase in obračunate s svetom ...
Mislim, da ne gre za obračunavanje s svetom, ampak za vzpostavljanje plodnega sožitja z resničnostjo. Zame je svet grozljiv prostor, eksistenca pa čudovita priložnost, da odkrijem, kaj so moje dolžnosti in pravice v tem prostoru. Ne mine dan, da me ne bi vsaj enkrat zalila osuplost ob zavesti, da živim, da se lahko oblikujem. Ker poznam svojo naravo in vem, kako ranljivi smo ljudje, se mi svet — z vsem, kar ponuja in terja — zdi zelo nevaren, življenje pa je zame nekakšna bikoborba, pri kateri najprej izzovem rogato žival, potem pa se ji spretno izmikam; seveda v želji, da bi jo na koncu obvladal. V trenutku, ko se mi zazdi, da sem jo in mi več ne more do živega, me ponavadi prebode z rogovi. Meja med samozavestjo in oholostjo, ki užali bogove, je tako ozka, da je skoraj nevidna in — vselej, ko si blizu vrha, si že zrel za padec. Vsak padec me malo potolče, a zmeraj si opomoreiri in si takoj poiščem novo nevarnost.
S tem ne mislim na fizične nevarnosti, čeprav se pogosto tudi takim ne morem odreči. Najhujše nevarnosti v tej čudovito grozljivi življenjski areni so, se mi zdi, psihološke, povezane z moralnimi vprašanji (biti pošten ali ne, zvest ali ne, resnicoljuben ali ne, sebičen ali ne, pogumen ali ne), kajti za vsako odločitev, pa naj bo takšna ali drugačna, jno-raš prej ali slej plačati kazen, se čemu odpovedati, kaj izgubiti, in s tem se ponavadi ne moreš sprijazniti, zmeraj si prepričan, da ti usoda dela krivico. Najlepšo vrsto take nevarnosti nam — kot je vsakomur jasno — ponuja ljubezen, pri kateri so zmage najslajše, porazi pa najbolj boleči, in s tem ne mislim samo na spolno ljubezen, ampak tudi na odnose med otroci in starši, brati in sestrami, prijatelji, kolegi, sodelav-
zavoljo »biznisa«. Oče Ferdinand je v tem pogledu korenina, ki ostaja zvesta rodovnemu poreklu. Wilfried, ki je ostal doma, mu je očitno najbolj prirasel k srcu, pogosto pa prihajajo domov tudi drugi otroci: Wolfgafig iz Gradca, Barbara, ki je medicinska sestra in poročena nekje v ZR Nemčiji, ter Mihael, ki je zobozdravnik. Ponosen je n.a svojo firma K und K (Kunst-Keramik) in kot že zapisano izhaja pri izdelavi ročk, kriglov, krožnikov, kropilnikov, modelov za pogače in kruh iz tradicionalne ljudske umetnosti. »Kot so včasih delali, skušam še sam delati,« je njegovo vodilo. Svojčas se je pri dobavi surovin povezoval z našimi lončarji iz Tešanovec, Filovec, Pečarovec, Martjanec, s hrvaškimi iz Varaždina in Čakovca in iz drugih krajev, zdaj se je povsem osamosvojil. Rad se udeležuje vsakovrstnih sejmov in sejemskih prireditev. Ob obisku je še posebej omenil proslavljanje. 137. obletnice rojstva cesarja Franca Jožefa sredi avgusta letos v kraju Jaših pri Krminu, nedaleč od Nove Gorice na italijanski strani — za to priložnost je izdelal sto reklamnih keramičnih src in jih podarjal obiskovalcem — ter pomladno-jesenski sejem v avstrijski Radgoni, kamor prihajajo tudi obrtniki iz Jugoslavije. Domiselnost je pokazal tudi pri zbiranju dragocenih starih predmetov — orožje, medalje in podobno — predvsem iz obdobja avstro-ogrske monarhije. »Že s 6 ali 7 leti je začel to vlačiti domov, jaz pa sem bil >čemeren<, »se je spominjal oče Ferdinand, ki danes ne skriva ponosa nad cvetenjem sinove obrti. Nesporno ima Gombočeva galerija keramike in dragocenih starin sredi vasi Potrna v Radgonskem kotu prihodnost, so nam zagotavljali ob odhodu.
Branko Žunec
Evald Flisar se je rodil leta 1945 v Gerlincih na Goričkem. Po študiju svetovne književnosti na ljubljanski univerzi in po krajšem obdobju na Dunaju je odšel pp svetu in je doslej prepotoval blizu 40 dežel, na petih celinah. V začetnem obdobju literarnega ustvarjanja je izdal pesniško zbirko Symphonia poetica ter romana Mrgolenje prahu in Umiranje v ogledalu, napisal pa je tudi dramo kostanjeva krona, kije doživela krstno izvedbo v SNG Maribor, kasneje pa še v gledališču Nimrod v Sydneyu v Av-staliji. V Sloveniji je zaslovel s potopisno uspešnico Tisoč in ena pot, po kateri je izdal enako uspešen opis potovanja po Afriki Južno od severa, ki ga bo v nakladi 41 tisoč izvodov prihodnje leto izdala tudi založba Gondolat v Budimpešti. Letos je izdal zbirko krajše proze Lov na lovca, po novem letu pa izide pri Pomurski založbi njegov Čarovnikov vajenec. Flisar, ki živi kot svobodni umetnik v Londonu, piše tudi za film in televizijo in je avtor radijskih iger — od teh so tri bile nagrajene — ki so jih doslej predvajale postaje v Jugoslaviji, Italiji, na Češkem, v Veliki Britaniji, na Irskem, v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki.
»Moj koncept življenja kot igre je postal resničnost: igra je resna: z vsako potezo se preskusim, da bi videl, kdo in kaj sem, »izpoveduje naš uveljavljeni književnik Evlad Flisar, mož, ki živi in ustvarja v Londonu, si ureja trening za amaterskega bikoborca v Španiji in se kani odpraviti s čolničem po reki Ganees.
ci; med narodi, med človekom in njegovim okoljem, med človekom in svetom. Moj odnos do sveta (in življenja) je ljubezenski. Ambivalenten. To mi je po naključju razkril Aleksander Zorn, ko je v Naših razgledih zapisal, da je »polarizacija med vdajo in zavojevanjem sveta osnovna dinamika mojega potopisa in hkrati razpon vseh mojih literarnih dimenzij«. In mojega življenja, sem takrat pomislil. Gre za nekakšen obredni ples, ki ga spet lahko najlepše izrazim z bikobor-sko metaforo: po eni strani želim plesati z bikom, po drugi si želim, da bi on plesal z mano. Eros-Thanatos? Mogoče. Želim si, da bi bil hkrati vsemogočen in nebogljen, bog in otrok. To je seveda osnovni prihološki konflikt, doma v vsaki duši, moja posebnost je samo ta, da ga brez zadrega razrešujem na straneh svojih knjig.
Svoj drugi, afriški potopis Južno od severa ste takole označili: »Če je Odisej v Tisoč in eni poti dosegel Itako, kjer ga je čakala zvesta Penelopa, je v knjigi o Afriki dosegel le otok, kjer je sprevidel, da je bila večina tega, kar je iskal, samo plod njegove sle po eksistenčni tolažbi.. .«
Kaj človek išče? V knjigi o Afriki sem skušal odgovoriti na to vprašanje z zgodbo o podgani in kosu sira. Če postaviš podgano pred deset lukenj in veni teh skriješ kos sira, ga bo podgana iskala od luknje do luknje. Ce ga položiš vsakič v sedmo luknjo, si bo podgana to zapomnila in se bo vsakič napotila naravnost k sedmi luknji. Če sir nato umakneš iz sedme luknje in ga položiš . v peto, tretjo ali deveto, ga bo podgana še zmeraj hodila iskat v sedmo luknjo. Tukaj se nam razkrije razlika med človekom in . podgano. Podgana bo naposled sprevidela, da sira ni več v sedmi luknji in ga bo začela iskati drugod. Človek pa ga bo hodil iskat v sedmo luknjo do konca življenja. Podgano zanima sir. Človeka zaninia to, v katero luknjo ga hodi iskat. Človek se bo prepričal, da je sedma luknja prava in edina, v kateri bi moral biti sir, čeprav ga ne more najti. Izkušnja
• bo otrdela v dogmo. •
Kaj sem torej počenjal v Afriki? Iskal 'celino, ki še mi je porodila v glavi, ko sem kot mladostnik prebiral knjige o njej? Sem iskal resnico, ustrezajočo stvarnosti, ki ni bila stvarnost sedanjosti, ampak domišljija preteklosti? Afrika mi je razkrila, da sem se dolga leta trmasto vračal k sedmi luknji in iskal sir, ki ga ni bilo, skušal sem najti svobodo, premirje s svetom, svoj prostor pbd soncem, namen svoje navzočnosti. Skušal najti, našel pa ne. Našel in kopičil sem samo simbole svobode, premirja, življenja. Iskal sem zagotovilo, da je vse prav, vendar pa je ta odrešujoči občutek ostajal v prihodnosti, nekje za obzorjem, za robom sedanjosti, v kateri se ves čas slepimo (in lažno hrabrimo),-da je to, kar se dogaja, samo začasno, samo priprava na resnično življenje, ki Se bo začelo jutri ali pojutrišnjem, ko dosežemo tisti nevidni cilj za obzorjem, prihodnost. Afrika mi je razkrila, da je »prihodnost«, proti kateri me vleče, samo projekcija moje sle po begu od sebe, od priznanja, da za obzorjem ni ničesar razen senc, ki jih prinašam s seboj.
Za potopisca pravite, da je kot fotograf, ki bi bil raje slikar...
To je res, saj se ukvarja z resničnostjo, ki si je ni mogoče izmisliti, je shematično skombini-rati v privlačen vzorec, kot to lahko stori romanopisec, ki lahko ustvari poseben svet z določenimi pravili in zakonitostmi, ki niso naravne, ampak sistemske. Potopiscu preostane le to, da skuša svet razumeti, in raven njegove umetnosti ni odvisna samo od njegove pisateljske spretnosti (brez katere bo ostal reporter, pa četudi prepotuje ves svet), ampak od globine njegovih vpogledov, od narave razmerja, ki mu ga je uspelo ustvariti med distanco in približevanjem, med objektivnim presojanjem.
Ali to pomeni, da potopisca kdaj zamika, da bi stvarnost in doživljanje stvarnosti ponarejal, samo da bi bilo fabulativno privlačnejše? Ste se nemara kdaj zalotili pri takih skušnjavah?
Zalotil sem se pri želji, da bi namesto potopisa napisal roman, saj je dogodke lažje ustvarjati, kot pa se jim podrejati, čeprav, vsaj moja, izkušnja kaže, da lahko dovolj pogumen spopad z resničnostjo izzove zanimivejše dogodke, kot si jih je mogoče izmisliti. Čeprav je roman nekaj drugega in gre za dve različni obliki ustvarjanja, se tudi pri potopisu ne moreš izogniti fabu-liranju, izbiri dogodkov, poudarku, ki ga dodeliš temu in onemu, tematski niti, s katerimi jih povežeš v celoto. Dogodki sami so pomensko prazni, pomen jim dodeliš, in ko začneš pisati, če pišeš o spominih na vtise, ki jih je čas dogradil in osvetlil z dodatno lučjo kasnejših dogodkov, tako da v resnici (in drugače ne moreš) poustvarjaš vse tisto, kar se ti skozi prizmo časa prikazuje kot doživetje. Do vprašanj, ali se je kaj »resnično« zgodilo tako, kot je opisano, pa sem ponavadi zelo nestrpen. Ko sem napisal roman Mrgolenje prahu, so me na videz inteligentni ljudje spraševali, ali sem jaz Janez Hudoro-vec. Pri potopisih pa so mi isti in podobni ljudje zagotavljali, da so nekateri opisani dogodki preveč neverjetni, da bi se lahko »resnično« zgodili. Seveda, preveč neverjetni, da bi se lahko zgodili takim, kot so oni. Če napišeš roman, v njem takoj najde-jo"tebe; če pišeš o sebi, te takoj obtožijo, da si napisal romam Sicer pa moram reči, da mi recimo pri Čarovnikovem vajencu kar laska, če me kak ’ nejeverni Tomaž vpraša’ ali je vse to »resnica«^ V-tem vidim velik, zelo velik kompliment svoji domišljiji.
Čarovnikov vajene bo izšel pri Pomurski založbi po novem letu. Odlomke smo lahko prebirali v reviji 7D. Gre za še enega vaših izvirnih potopisov, ki bo najverjetneje še bolj odmeven med bralstvom kot so bili prejšnji. Po čem se razlikuje od njih?
Po tem, da ni potopis, ampak nekaj docela drugega, nekaj hibridnega, vendar enotnega, čeprav ga bo skoraj nemogoče uvrstiti v to ali ono literarno zvrst. Gre za opis doživetij, ki se po intenzivnosti, šokantnosti in nenavadnosti, da, lahko bi rekel ko-maj-verjetnosti, razlikujejo od vsega, kar me je kdaj doletelo.
Gre za opis poskusa, da bi se potegnil kvišku za v»zalke na lastnih Čevljih; poskusa, da bi se za vselej uravnovesil, našel dokončne odgovore na vprašanje o sreči, o namenu in pomenu bivanja (ali nisem skromen?); da bi postal »čarovnik«, ki bi si znal vsak trenutek »pričarati« smisel in srečo v svoje življenje. Čeprav je delo mogoče brati kot pustolovski roman ali kot priročnik psihične terapije (in mestoma kot sek-sološki priročnik), je Čarovnikov vajenec predvsem zgodba o nenavadni ljubezni med človekoma, ki ju razdvaja dva tisoč let zgodovine; o ljubezni, ki je ožar-jala vse plasti njunih odnosov: med očetom in sinom, starcem in (še) mladeničem,mojstrom in vajencem, učiteljem in učencem, modrecem in (samo)izobražen-cem. Predvsem pa je knjiga opis ljubezni, ki je rodila to, kar rodi vsaka prava ljubezen: novega, pogumnajšega, lepšega človeka.
So se po teh nenavadnih dogodkih spremenili tudi vaši načrti?
Ne bi rekel, da so se spremenili načrti, saj so bili zmeraj le kratkoročni in provizorni, bolj negotove ideje kot pa načrti. Lahko pa rečem, da se je spremenilo nekaj osrednjega v mojem življenju. Sla po življenju je postala življenski pogum. In občutek je blažen, odrešujoč. »Hudičeva kopel« me je očistila starih zmot in slepih naporov. Zdaj vem, kah hočem. Ne obotavljam se več. Zdaj vem, česa sem zfno-žen in česa ne. Znam se odreči tistemu, česar ne potebujem. V razmerah, v katerih bi prej iskal zmago, se znam umakniti in prepustiti zmago tistim, ki bi jih poraz še poškodoval. Ždaj znam biti čustveno radodaren, ne da bi pričakoval takšno naklonjenost tudi od drugih. Obenem pa se znam brez slabe vesti odreči ljudem, ki me dolgočasijo in z menoj igrajo sebične igre. Zdaj upam priznati napake in se Opravičiti zanje, znam pa tudi preprečiti, da bi ljudje to izkoristili. Zdaj mi je lažje živeti. Mnogo lažje. In življenje je naenkrat postalo zelo zanimivo. Stvari se dogajajo: Skoraj vsak dan odkrijem na pragu kaj novega. Seveda pa zdaj tudi vem, da mi ni treba pograbiti vsega in da ne bom izgubil nič usodnega, če kdaj vrata zaprem in pustim priložnost na pragu. Prej sem ustvarjal, iskal priložnosti. Zdaj izbiram med njimi. Sam ne vem, kako se je to zgodilo. Zgodilo se je. V poklicnem ustvarjanju stojim pred preobratom, ki me bo verjetno pokopal, če se mu ne bom znal bliskovito prilagoditi. Vem, da se mu bom. Po obisku v Španiji se znova odpravljam tja, da bi si uredil trening za amaterskega bikoborca. Marsikdo bo rekel, da sem znorel. Jaz pa dobro vem, zakaj me mika, da bi se srečal s smrtjo iz oči v oči. Moj koncept življenja kot igre je postal resničnost. Igra je resna. Z vsako potezo se preskusim, da bi videl, kdo in kaj sem. Iz podobnih razlogov se bom ob prvi priložnosti odpravil s čolnom (s čolničem!) po reki Ganges — od pod-' nožja Himalaje do izliva v Bengalski zaliv. Tudi to bo marsikoga privedlo do izjave, da nisem normalen, ali da še nisem odrasel. Nič hudega, vsak po svoje, jaz pa tako kot hočem.
BRANKO ŽUNEC
STRAN 8
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
V iskanju projekta Pomurje 2000 (lil)
ZOPER VLADAVINO NESPOSOBNOSTI
Usodno uro čuti, kadar bije, ni umetnost, slutiti jo prej, to je umetnost«.
Vabilu za sodelovanje pri drugi iz serije okroglih miz z rdečo nitjo: pomurska razvojna strategija zdaj in ob vstopu v tretje tisočletje, so se tokrat — dali smo ji tehnološko-organizacijski okvir — odzvali: Štefan Ošlaj, inženir konfekcijske tehnologije, direktor Murinega tozda Perilo, Ivo Vuk, ekonomist, vodja sektorja informatike in organizacije v Gorenju Elrad, mag. Andrej Kralj, strokovni sodelavec za tehnologijo v sozdu ABC Pomurka, Ivo Bošnjakovič, arhitekt, vodja službe za prostorsko načrtovanje na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem, Franc Žižek, ekonomist, direktor AOP v Muri, in mag. Štefan Špilak, direktor centra za ekonomiko in razvoj v sozdu ABC Pomurka.
USODA OBRATOV KMETIJ
DOPOLNILNIH
IN MEŠANIH
Preden se lotimo zapisa z druge okrogle mize, smo dolžni držati obljubo in strniti nekatere sodbe sogovornikov za prvo okroglo mizo o razvijanju manjših dopolnilnih tehnologij in mešanih kmetij, samozaposlovanju in »prekletstvu bega možganov« kot svetovnega pojava. V Ravnah na Koroškem, kjer je železarna z okrog 6 tisoč zaposlenimi, med njimi je veliko polprole-tarcev, so že raziskali možnosti za vpeljevanje dislociranih proizvodnih celic, ki bi jih lahko uredili na številnih kmetijah, kjer so doma industrijski delavci. Omogočile bi namreč, da ljudje ne bi odhajali v večje centre, pač pa imeli doma ob kmetiji še industrijsko proizvodnjo. Obdelovalni stroj v opuščenem mlinu, v delu gospodarskega poslopja ali v za to zgrajeni stavbi, bi znali omogočiti, da bi del kovinskopredelovalne industrije iz ravenske železarne prenesli na podeželje, kar bi utegnilo dolgoročno zelo ugodno vplivati na poseljenost prostora v oddaljenejših — v Pomurju zlasti v obmejnih — krajih. Žal v regiji ljudje, ki imajo moč in vpliv, niso najbolj naklonjeni »podjetjem z roji kooperantov« oz. manjšim obra
E. MILAN PINTAR O PREDSODKIH DO (SAMO)ZAPOSLO-VANJA
»Pri samozaposlovanju smo povsem na začetku. Osnovni problem je slaba strukturiranost ekonomskega prostora, ki izjemno težko sprejema majhne serije. Danes podjetja še niso v tisti fazi prisile za uspešno gospodarjenje kot bodo prav gotovo v naslednjih letih. Obstaja vrsta predsodkov, vse tja do ideoloških, ki se običajno najbolj kažejo na ravni občine, saj ta s svojo obdavčitveno politiko, izdajanjem raznih dovoljenj in podobnim blokira razvoj malega gospodarstva. Pri tem ne mislim samo na obrt, ampak vse oblike samozaposlovanja. Pri dislociranih proizvodnih celicah bi vas opozoril na nekaj, na kar večkrat opozarjam. Sam izraz dislocirane, majhne celice prihaja iz družb, v katerih obstaja množična proizvodnja, iz katere stojijo veliki proizvodni centri, kjer so koncentrirani kapital, delavci, proizvodnje in tam prihaja do dislociranja. Pri nas je eno samo podjetje tako majhno kot so tam tako imenovane dislocirane celice. Previdni moramo biti pri tem, kaj mislimo. Nedvomno pa je res in to nekatere raziskave potrjujejo — recimo to, s čimer se ukvarja dr. Peklenik — da nove informacijske tehnologije prinašajo možnosti, da celo vrsto proizvodnih obratov zasnujemo tam, kjer je delovna sila in transportiramo izdelek oziroma surovino in ne delavca na delo, oziroma da njega silimo, da se koncentrira ob delovnem mestu. Tu je zdaj obraten koncept: ne več imeti velikih mest in ob velikih industrijskih centrih tako imenovanih spalnih centrov — kot je bila prisiljena storiti Nemčija, ko je selila stanovanje iz produkcijskega centra — ampak dislocirati proizvodnjo. Tu se kažejo določene možnosti, vendar ne za pravo industrijo, ampak za moderne industrije, s katerimi se lahko ukvarja posameznik,« smo med drugim zvedeli v pogovoru z direktorjem projekta Slovenije 2000 in urbanističnega inštituta v Ljubljani, Emilom Milanom Pintarjem.
tom v smislu dopolnjevanja proizvodnje, in tudi kar zadeva mešane kmetije ni poštene raziskave ali vsaj okvirnih podatkov, kako in kaj je z njimi. (V slovenskem merilu nekaj tovrstnih raziskav že premoremo. Kot najpogosteje navajana avtorja omenimo dr. Staneta Krašovca in Ano Barbičevo!) »Agrarni ekonomisti ugotavljajo, da je tesna zveza med krizo v agraru in drobljenjem kmetijskega zemljišča . . . \e je to res, se sprašujem, ali ne bi bila agrarna ekonomika tista temeljna disciplina, ki bi v Po-
(Ivan Cankar: Martin Kačur) murju morala živeti,« je menil Alojz Kavaš, da imajo na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem že dve leti prijavljeno raziskovalno nalogo o mešanih kmetijah, vendar dlje ne pridejo. »V kriznih razmerah, kakršne so zdajšnje, te kmetije gotovo imajo prihodnost,« je sodila Ivanka Klopčič. Kaj pa v razmerah gospodarske rasti in razcveta? »Seveda moramo upoštevati ozko starostno sestavo našega kmečkega prebivalstva. Že v prihod
mag. Štefan Špilak
Štefan Ošlaj
Franc Žižek
Ivo Vuk
njih nekaj desetletjih bo treba ukrepati, saj se bodo kmetije spraznile in je vprašanje, kdo bo vskočil: družbeni sektor, ali pa se bo kaj spremenilo z vidika maksimuma, ki predstavlja omejitev. Seveda pa je to le delna pot za zadržanje odliva prebivalstva z obmejnih območij, kakršno je i pri nas Goričko,« smo se strinjali. Vse to pa je le eden od vidikov samozaposlovanja, drugi se skriva pod krilatico: znajdi se, kakor veš in znaš, ki jo sicer najbolj poznamo na področju, od katerega živi takorekoč vsa Jugoslavija, vključno z armado brezposelnih,' in je znana kot »siva ekonomija« na tak ali drugačen, bolj ali manj sprejemljiv oz. prilagodljiv način. Vsekakor organiziranega spodbujevanja samozaposlovanja na našem območju ni, prej je veliko potuhe, tudi s strani inšpekcijskih služb, ki pri »črnih zaposlitvah« raje zamižijo. »Eno
od možnih področij za samozaposlovanje bi lahko bila domača obrt v okviru razvoja turizma,« je navrgel Geza Sočič, hkrati s pojasnilom, da prav zdaj pripravljajo na Zavodu za ekonomiko in urbanizem raziskovalno nalogo o možnostih razvoja domače obrti. Postregel je s primerom z Notranjske, kjer v eni zadrugi kmetje z domačo obrtjo ustvarijo čez zimo za 40 starih milijonov dinarjev dohodka. Gre skratka za dopolnilne, storitvene in podobne dejavnosti, na katerih je lahko zasnovana nova, dopolnil
na tehnologija, ki bi jih veljalo spodbujati, ne pa prepovedovati ali celo preganjati.
LOGIKA DOBREGA GOSPODARJA
Prav tehnologija pa je bila tema naše druge okrogle mize, in sicer v smislu izziva: še zdaj se ne ve, ali je tehnologija vzrok ali posledica družbenih in gospodarskih sprememb, to pa otežuje uravnavanje družbenih procesov, zlasti še dolgoročnih družbenih tokov. Povezali smo jo z organizacijo dela in se vprašali: sta ustanovitev tozdov in organizacija gospodarstva po zakonu o
združenem delu razdrobili gospodarstvo, povečali administracijo, pripeljali do zapiranja in podobno? Najprej se je oglasil Stefan Ošlaj.
»Nekega pravila ni. Pri nas imamo šest proizvodnih tozdov, ki pomenijo s svojo poslovno politiko zaokroženo celoto. Bistveno je, da smo si v Muri razdelili program in delamo celotna oblačila, vendar so tozdi specializirani po določenih vrstah izdelkov. Temu primemo so usposobljeni
LETO 1945: ZMAGALI SMO - OHRANITI REVOLUCIJO!
IVO OREŠNIK
Narodnoosvobodilni boj je imel tudi značaj nacionalne in socialne revolucije, z oboroženim bojem je rušil okupatorjevo in hkrati gradil novo revolucionarno oblast. V aprilu 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta (OF) slovenskega naroda kot vseljudska politična organizacija na Slovenskem. Izvršni odbor Osvobodilne fronte je že leta 1942 izdal odlok, ki je določal, da na vsem osvobojenem ozemlju prevzema oblast OF slovenskega naroda. Tako OF ni priznavala okupatorjevih oblasti, niti nobenih predvojnih organov oblasti, marveč le terenske odbore OF, ki so postali začasni organi oblasti, ljudstvo pa jih je priznavalo kot svojo oblast. Ena od pomembnih nalog OF je bila, da izvedejo volitve v narodnoosvobodilne odbore (NOO) kot prave organe ljudske oblasti. Že 22. maja 1941 je bil ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko, pozneje pa še okrožni odbori OF. V Prekmurju je bil ustanovljen okrožni odbor na konferenci aktivistov OF v Tmjarskem gozdu pri Črenšovcih 30. 8. 1941. Seveda so tako okrožni kot pokrajinski odbori OF med vojno doživljali razne spremembe. Tako smo imeli nekaj časa dvojno upravno-politično oblastno organiziranost: okupatorjeve občine in okraje ter vaške ali krajevne, rajonske, okrajne in okrožne odbore OF. Revolucionarna oblast je pomenila državo v državi, ki je vse bolj omejevala okupacijske organe, in njihov vpliv na čisto policijsko prisilo.
Graditev slovenske državnosti in slovenske ljudske oblasti se začne leta 1943, ko je okrog 300.000 slovenskih volilcev — moških in žensk — izvolilo na javnih volitvah konec septembra 1943 okrog 570 odposlancev, ki so na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 izvolili izmed se-
strokovni kadri. Ustanovili smo skupne službe, ki opravljajo storitve za vse tozde, ki so povezane z avtomatsko obdelavo podatkov, dovolj kakovostne in poceni. Pri skoraj 6 tisoč zaposlenih imamo v skupnih službah kakih 200 delavcev, kar je za organizacijo kot je Mura zelo racionalno.
Naš model je torej racionalen in kadri so strokovno prilagojeni potrebam tozdov in mislim, da so od tega v veliki meri odvisni naši rezultati. Je pa čisti nesmisel, če imajo ponekod v konfekcijski industriji tozde organizirane na ravni prikrojevalnice, šivalnice, likalnice; najprej zaradi
povečane režije, administracije, zlasti pa ni mogoče ustrezno oceniti, kakšen delež v ustvarjenem dohodku ima ta posamezna proizvodna enota.«
Franc Žižek: »Tam, kjer so tozde umetno ustanavljali, se je gospodarstvo gotovo razdrobilo, če pa so jih po naravni zakonitosti — zaokrožen tehnološki proces, prodaja in podobno — to ni drobljenje.«
Ivo Vuk se je vprašanja lotil teoretsko, primerjalno. »Značil-
GRADITEV SLOVENSKE IN JUGOSLOVANSKE DRŽAVNOSTI TER LJUDSKE OBLASTI
be 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Pozneje se je preimenoval kot vrhovni slovenski ljudski predstavniški organ v SNOS — to je najvišji slovenski oblastveni organ, ki je postal ogrodje za nadaljnjo graditev slovenske državnosti oz. slovenske skupščine. Na Kočevskem zboru je bila izvoljena tudi 42-članska slovenska delegacija za II. zasedanje Avnoja (29. 11. 1943) v Jajcu, ki je od ta
krat dalje predstavljal jugoslovansko skupščino vse do volitev v novembru 1945. II. zasedanje Avnoja pomeni vrhunec razvoja ljudske oblasti med vojno, ko se politični organ NOB konstituira tudi v vrhovni zakonodajni organ. Po II. zasedanju Avnoja se je izvoljeni SNOS (slovenski parlament) sestal v Črnomlju od 19. do 20. februarja 1944 na svojem prvem zasedanju. Na tem zasedanju slovenskega parlamenta — Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta so potrdili delo slovenske delegacije na II. zasedanju Avnoja in potrdili tudi sklepe tega zasedanja v Jajcu. Na tem črnomaljskem zasedanju so poleg gospodarskih, prosvetnih in drugih vprašanj, ki so bila aktualna za poznejše življenje v svobodi, največjo pozornost namenili ljudski oblasti v Sloveniji med vojno in po njej.
Predsedstvo SNOS je razpisalo volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore (KNOO), ki so bili organi ljudske oblasti, in v okrajne narodnoosvobodilne odbore oz. njihove skupščine. Volitve so se začele na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in so bile tudi drugod po Sloveniji. Kjer še ni bilo osvobojenega ozemlja, so volitve v KNOO potekale vse leto 1944. Ker v Pomurju osvobojenega ozemlja vse do aprila 1945 ni bilo, tudi volitev v
nosti podjetja so: premoženjska avtonomija, proizvodnja za trg in nošenje rizika. Tudi za naše temeljne organizacije je značilna premoženjska avtonomija — sredstva so sicer družbena, ampak v okviru tozda, prav tako proizvaja za trg (interni ali zunanji), zalomi pa se pri odgovornosti za riziko poslovanja. Vsaj do zdaj je bilo tako, da se sorazmerno z velikostjo tega rizika ta riziko podružblja. Iz tega razloga so ti konstitutivni elementi tozda — čeprav je razglašen za tisto osnovno celico, ki je nujno obsojena na povezovanje — vprašljivi, saj se temeljna organizacija po logiki dobrega gospodarja zapira. Ce imam svojo lastnino, proizvajam, prodajam, tveganja pa ne nosim v celoti, potem se obnašam tako, da dosegam čim večje dobičke, in tudi to lahko gre na škodo drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji, posebno tam, kjer so reprodukcijsko povezane. Poznamo interne cene, skupni prihodek in podobno in se lahko znotraj delovne organizacije zasluži. Mislim, da so temeljne organizacije usmerjene v to, da se osamosvajajo kot poslovni subjekt. Tudi v Elradu in si-Sternu Gorenje. Čeprav niso ustanovljeni Murini tozdi čisto v duhu zakona o združenem delu — saj tovariš Ošlaj pravi, da so po programih ne po tehnologiji oz. zaključenih celotah — je to mnogo boljša rešitev.« Takoj za tem smo z zanimanjem prisluhnili razmišljanju mag. Štefana Špi-laka o tozdu kot poskusu približevanja upravljanja in gospodarjenja delavcem, vendar prostorska stiska ne omogoča obsežnejšega povzetka. Vezal ga je na vprašanje razporeditve moči in vpliva, ki se mu prevečkrat izogibamo. »Nesporno je, da je ravno po oblikovanju tčmeljnih organizacij Jugoslavija vstopila v naj-
KNOO nihče ni razpisoval, tu so več ali manj delovale le politične organizacije OF. Z osvoboditvijo aprila oz. maja 1945 se je razvoj ljudske oblasti pospešil. Odrejene so bile volitve v KNOO povsod tam, kjer jih med NOB ni bilo. Tako so poleti 1945 širom po Sloveniji potekale volitve v NOO na vseh ravneh, od krajevnih do okrožnih. Te volitve v NOO je pripravila in vodila OF, ki smo jo seveda predhodno ustanavljali povsod tam, kjer odborov OF med vojno ni bilo. Kjer pa so bili odbori OF usta-novljeni že med vojno, so po osvoboditvi nadaljevali svoje politično delo. Volitve v KNOO kot osnovne upravnopolitične in samoupravne enote nove ljudske oblasti so v naši pokrajini potekale od junija do avgusta 1945. Slovenija je bila takrat razdeljena na štiri okrožja, in sicer na ljubljansko, celjsko, novomeško in mariborsko. Mariborsko okrožje je pokrivalo tako imenovano severovzhodno Slovenijo in je bilo razdeljeno na devet okrajev. V Pomurju so bili štirje okraji, v teh pa so bili krajevni narodnoosvobodilni odbori: v dolnjelen-davskem 35, radgonskem 52, ljutomerskem 38 in murskosoboškem 114 KNOO. Leta 1946 je
. republiška skupščina izdala nov zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije, krajevni narodnoosvobodilni odbori pa so bili preimenovani v krajevne ljudske odbore (KLO).
Posamezne manjše KNOO so že tedaj združevali v večje, do leta 1949 je bilo v severovzhodni Sloveniji 92 sprememb območij KLO. Okrožja so bila ukinjena in ozemlje LR Slovenije je bilo razdeljeno na: Glavno mesto Ljubljana, Goriška oblast, Ljubljanska oblast in Mariborska oblast z 8 okraji, od tega so bili v
večjo gospodarsko krizo, ki jo zdaj že lahko primerjamo s tisto iz 30-ih let, in zdaj iščemo metode, kako bi tisto, kar smo prej razdelili, povezali. Tačas pa sta se ustvarila moč in vpliv, ki živita. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da še vedno vladajo ljudje, ki so po vseh raziskavah že prešli mejo svoje največje sposobnosti, tako v državi kot v tozdih, delovnih in sestavljenih organizacijah. V sozdu ABC Pomurka, kjer sem šele dobro leto, je čez 110 tozdov in 37 delovnih organizacij, najti pa je mogoče vse primere, ki sem jih naštel. Kot dober primer kolektiva, kjer delitev na tozde ni bistveno vplivala na poslovni proces, bi omenil Agromerkur, ki ima skupen prihodek in kjer to živi. Slab primer je delovna organizacija Gorenjka, hotelsko-turistična organizacija, kjer ne vidim potrebe, da imajo tri tozde, od katerih se eden imenuje tozd Hoteli eden pa tozd Gostinstvo, oba pa se ukvarjata z gostinsko-turistično dejavnostjo in je bil ravno princip razporeditve moči v preteklosti osnova za oblikovanje temeljnih organizacij.« Pa še tole osupljivo spoznanje je dodal mag. Spilak: »O nastanku temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij niso odločali delavci — dejansko niso odločali — ker mislim, da so to tako zapletene in zahtevne zadeve, da je nemogoče, da bi se lahko vsakdo spuščal vanje. Pobude so prihajale od drugod, delavci pa so verjeli in se strinjali.«
Prihodnjič: Ponudili bomo merila za razvoj ustreznih tehnologij, odgovorili na vprašanje, kako bo uvajanje novih tehnologij vplivalo na zaposlitvene tokove in skušali razčleniti vpliv tehnologije na organizacijo proizvodnje in poslovanja, seve v našem pomurskem prostoru. BRANKO ŽUNEC
Pomurju štirje, in to: Lendava, Ljutomer, Radgona in M. Sobota. Pomembna sprememba upravne razdelitve je bila leta 1952, in sice: ukinjene so bile oblasti, poleg treh avtonomnih mest Ljubljana, Maribor in Celje smo imeli v Sloveniji 19 okrajev, od tega s severovzhodni Sloveniji 5, in to: Ljutomer, Maribor okolica, M. Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec. Odpravljeni so bili majhni KLO in organizirane večje občine. V takratnih dveh pomurskih okrajih je bilo v ljutomerskem okraju 13, v murskosoboškem okraju, ki je zajemal celotno Prekmurje, pa 22 občin. Ponovno preoblikovanje upravne razdelitve je bilo leta 1955.
Število okrajev se je še zmanjšalo, v severovzhodni Sloveniji so bili le trije, in to: M. Sobota, Maribor in Ptuj. Ponovno se je zmanjšalo število občin, ki so jih nekaj časa imenovali tudi komune, in sicer v okraju M. Sobota, ki je obsegal celotno Pomurje z 10 večjimi občinami. Leta 1957 je bil ukinjen še okraj Ptuj in ostaneta le še okraja Maribor in M. Sobota, slednji s 6 občinami.
Leta 1962 je bil odpravljen tudi okraj M. Sobota in ostal za celotno severovzhodno Slovenijo le okraj Maribor s 15 občinami, od tega v Pomurju 4, in sicer: Lendava, Ljutomer, Radgona in M. Sobota. Leta 1965 so v Sloveniji okraji odpravljeni, število občin pa se še nekoliko zmanjša, v Pomurju je ostalo število občin vse do danes nespremenjeno. Pač pa so se v letih od 1964 do 1966 v občinah organizirale osnovne samoupravne skupnosti — imenovane krajevne skupnosti (KS), in to v občini Lendava 8, Ljutomer 9, Radgona 10 in M. Sobota 36 krajevnih skupnosti.
OD 6. DO KONCA NOVEMBRA
1»
KRIŽEVSKE OPEKARNE^
KRIŽEVCI	LJUTOMERU
BOREČI 36	69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
IZREDNA UGODNOST IZ
KRIŽEVSKIH OPEKARN
— Prihranili boste do 85.000 din, če boste kupili modularni blok 6/1 in polnila za gradnjo vaše stanovanjske hiše.
tel.: 82-517 ali 82-552
—• Za oba izdelka dobite 10 odstotkov popusta. Kupite ju lahko v opekarni ali v vseh trgovinah z gradbenim materialom. ♦ če pa hkrati razmišljate o nadaljnji gradnji, vam Križevske opekarne ponujajo opečno kritino, za lepši in prijetnejši videz vaših bivalnih prostorov pa opečni tlakovec.
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
STRAN 9
mr* Filovski »lager«, republika brezvladja, skupni
FILOVSKI »LAGER«, REPUBLIKA BREZVLADJA, SKUPNI KOTLI. O deležu rdečearmejcev pri osvoboditvi Prekmurja, kazenskem taborišču v Filovcih, tako imenovanih republikah — govori se o bogo-janski, bakovski in melinski, ni pa izključena še kakšna — agrarni reformi na lendavskem območju in volitvah v konstituanto leta 1945 (v lendavskem in radgonskem okraju smo jih izgubili!) in nekaterih drugih, do nedavna tabu temah, govori član prekmurske čete, povojni organizacijski sekretar partije v Lendavi, župan lendavske občine in dolgoletni direktor Nafte Jože Varga-Jurček.
Sam pravi, da že dobra štiri desetletja zganja aktivizem in skusil je vse mogoče. Vojne spomine je v našem časniku že objavil — menda že leta 1954 — dogodkov po osvoboditvi leta 1945 pa doslej javno še ni obujal. Tokrat je bil voljan, seve ob vsem spoštovanju časovne distance, razkriti nekaj drobcev o bolj kočljivih pojavih, procesih in dogodkih v prvem letu osvoboditve na območju današnje lendavske občine.V pripravah na pogovor z njim nam ni hotelo iz glave zapisano v Slovencu (to je bil političen list, ki je izhajal od 1873 do 1945 v Ljubljani) 21. januarja 1945. Objavil je izpoved Slovenca iz Premurja o tem, kaj misli prekmursko ljudstvo o komunizmu: »Rajši v begunstvo in pustiti zemljo in dom, kakor le en dan živeti pod kladivom in srpom.« Povzeto namreč dovolj zgovorno potrjuje, kako sovražna agitpropovska mašinerija ni izbirala sredstev in — kot se bomo lahko prepričali — pri nekaterih in ponekod žal tudi dosegla svoj namen.
Kako je tbrej z deležem pripadnikov Rdeče armade pri osvoboditvi Premurja?
Moramo povedati, da je bilo Prekmurje osvobojeno s strani Rdeče armade. Pomemben delež pri osvoboditvi pa je imela tudi prekmurska četa, ki je pri tem neposredno sodelovala. Od prvega trenutka so nas upoštevali kot partizanske enote, komande mesta in se za vsako zadevo posvetovali z nami. Nobene mobilizacije ali rekvizicije niso izvedli mimo nas, ampak se dogovarjali z nami in mi smo jih napotili na predsednike narodnoosvobodilnih odborov. Od tam so lahko dibili delovne skupine ali za delo pri strelskih jarkih ali v bolnici, za prehrano in drugo. Vse to so spoštovali.
Pa vendarle ne moremo zanikati nekaterih neprijetnih dejstev kot so določena nečastna dejanja, ki so jih izvajali pripadniki Rdeče armade, kot so posilstva in podobno.
Veste kaj! Povsod, kjer je Vojna, se to dogaja. Biti moramo ne tendenciozno kritični, ampak samokritični do tega. Kjer smo mi konkretno zalotili — nekaj takih primerov je bilo — smo zahtevali od komande GPU, njihove vojne policije in komande operativnih enot, da so dejansko tudi streljali svoje ljudi. V Dobrovniku so vrgli granato v neko stanovanjsko hišo. Tu smo uspeli imeti meša
no partizansko in rusko patruljo. Prek komandanta brigade sem to uspel izposlovati. Naša enota je dobro opravljala naloge. Rusi so ukrepali in ustrelili vojaka, ki je vrgel granato v hišo. K sreči žen ske ni ubil, ampak je granata eksplodirala v hodniku. V nobenem primeru se ni čutilo, da bi bili rdečearmejci v dominantnem položaju. Od prvega trenutka, ko so prišli, so upoštevali, da je tu partizanstvo in bili prav veseli, ko so se srečali s Titovim partizanom. Spomnim se recimo 4. aprila 1945, ko sem bil s svojo skupino sedmih oboroženih fantov v Dobrovniku.Tu sem se srečal z rusko tankovsko enoto, ki je imela nalogo, da gre iz Dobrovnika — prišla je iz smeri Kobilje — v Lendavo, kjer so se, v gradu, še zadrževali Nemci. Mlad ruski oficir me je objel in poljubil ter po radijski zvezi takoj sporočil, da se je srečal s partizani. Dejal mi je, naj sedem na tank ob levi strani cevi, on bo ob desno, pa »pojehali« na Lendavo, da potolčemo sovražnika. Odvrnil sem mu, da imam svojo skupino in svoje naloge. No, no, saj se bomo še dobili in srečali, je dejal in s tankovsko četo odrinil naprej proti Lendavi.
Manj znana ali sploh neznana epizoda iz povojnega obodja v Prekmurju je »lager« v Filovcih. Koliko časa je obstajal, kdo vse je
bil v njem, zakaj in kakšna je bila vaša vloga?
»Lager« je bil formiran po nalogu komande mesta oziroma komande vojnega področja Murska Sobota. Kolikor se spomnim Josipa Berkopca in drugih. Seveda je bil glavni vodja general Ambrožič, vendar je Berkopec vodil operativne zadeve. Šlo je za območje Prekmurja z obema Oznama, v Murski Soboti in Lendavi. Zelenko je bil postavljen za komandanta, jaz za komisarja. Bilo je proti koncu aprila 1945 leta. »Lager« v Filovcih je obstajal do 15. ali 18. junija, ko ga je KNOJ prevzel od naše posebne enote, ki je vodila »lager«. V njem je bilo 288 ljudi, v glavnem so bili njilaši, kultur-bundovci, nekateri nemški vojaki, ki smo jih zajeli na terenu, kakšen esesovec, ki se je kje skrival ali taval in podobno. Manj »obremenjene« — in teh je bila večina — smo spustili, nekaj pa jih je odšlo v zapore nekje pri Mariboru. Med njilaši je bilo nekaj »strupenih«, večina pa nam je pri zaslišanjih dajala izjave kot na primer: podpisal sem zato, da ne bi šel v vojsko, zato, ker sem dobil par podplatov, zato, ker sem dobil nekaznice za cigarete in sladkor in tako naprej. Spomnim se enega iz Žitkovec, ki sem ga po temeljitem preverjanju postavil za sekretarja odbora Osvobodilne fronte; predsednik je bil Viitek, on pa sekretar.
Kakšen je bil režim v tem filov-skem kazenskem taborišču? Kaj so zaporniki počeli?
To niti ni bil kazenski »lager« ali taborišče, ampak je bilo prevzgojno, demokratično.Ti ljudje so vsi hodili ven na dela.Sekali so v gozdovih na območju Vučje gomile, Sela in nad Bogojino. Hodili so odstranjevati opeko v Turnišče, kjer je bila zminirana šola, pomagali pri kopanju vino-gradivo in drugih opravilih. Kratkomalo vsi sposobni za delo so delali. En stražar ali dva sta vodila skupino po 20, 50 in več ljudi. Ni bilo večjih problemov. Ne bi mogli reči, da bi bili zaporniki v taborišču prizadeti, kajti imeli smo oblike, ki so bde koristne. Če bi pa imeli drugačen, oster režim, bi bilo še bolj negativno kot je dejansko bilo.
Kako pa je bilo poskrbljeno za taborišče? Mislimo na prehrano za zapornike, obleko, obutev in drugo?
Obleko so imeli svojo, hrano pa isto kot naša enota. Ko so bili zunaj na delu pri kmetih, so dobili hrano pri njih, recimo v goricah, ko so skopali, so jih kar pogostili. Imeli smo posebno četo s komandantom taborišča, komisarjem, četnega starešino, skratka »regularno« oboroženo eno-
»Stopnja nacionalne pripadnosti je bila med vojno in po njej visoka, načet pa je bil razredni interes,« se spominja Jože Varga-Jurček.
to, ki je stražila, za spremstvo in podobno.
Vsekakor pa so imeli zaporniki v Filovcih omejeno gibanje. Je morda kdo kdaj pobegnil? Ste koga likvidirali? Nasilne metode, da ali ne?
Lahko so šli samo na delo in se vrnili v »lager« ter bili zastraženi. Ne morem se spomniti, če je bil kakšen pobeg. Mislim, da enkrat eden, ki je poskušal. Ni govora, da bi koga likvidirali. Nekoč je bila nesreča, ko je vojak enega od zapornikov po nerodnosti obstrelil, med čiščenjem
orožja. Takoj smo ga odpeljali v Mursko Soboto, kjer so ga takoj operirali in rešili, vojak pa je disciplinsko odgovarjal za dejanje, ki gaje storil. Nasilnih metod nismo uporabljali. Pravzaprav smo imeli samo zavarovanje, ker.so zasliševanja opravljali delavci Udbe, delali zapisnike, tako da ni bilo razloga niti ni bilo povoda, da bi bilo potrebno izvajati nasilne ukrepe.
So morda koga od tukaj zaprtih kasneje odpeljali na Goli otok ali pripravili zoper posamezne zapornike sodne procese?
Ni mi znano. Mislim, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi tja moral priti.
Kaj lahko oziroma smete povedati o tako imenovani bogojanski republiki? Ne vemo, če ste morda slišali tudi za bakovsko in melin-sko republiko! Baje je šlo za popolno brezvladje?
Podrobnosti ne vem. Ko sem februarja 1946 prišel iz Maribo-rana okraj v Lendavo, sem dejansko doživel bogojansko republiko. Frater je bil v tej republiki komisar. Kolikor poznam te zadeve je šlo za to, da so ljudje nasedali raznim negativnim tendencam, ki so se širili zlasti iz vrst klera. Tako niso hoteli podpisati za odbomiške funkcije, češ da bodo potem podpisali za skupni kotel. To je tisto, kar se je na žalost pojavilo. V bistvu je bilo to brezvladje za določeno obdobje. Niso hoteli sodelovati, oblast pa seveda tudi ni hotela z njimi sodelovati na demokratičen način, pač pa z obliko komisariata. Kasneje je seveda prišlo do sodelovanja. Sicer pa je bilo v ‘ Bogojini tudi nekaj napredno usmerjenih možakarjev, ki so takoj sprejeli funkcije in s svojim delom v bistvu oprali tisti madež, saj Bogojina je bila nacionalno zavedna. Žal je bil zelo močno prisoten negativen voliv.
Kako daleč segajo njegove korenine, je težko razčistiti, saj je veliko tistih, ki bi nam lahko pri tem pomagali, umrlo, pa tudi pisnih dokumentov ni veliko. Danes v Bogojini lepo delujejo.
Kako pa je bilo na lendvaskem območju z agrarno reformo?
kotli
Na našem terenu je bilo razdeljene nekaj cerkvene zemlje. Dobro se spomnim, da je prišlo do nekih konfliktov med ljudmi. Strehovčarji in Filovčarji so zemljo sprejeli, Bogojančani pa je niso hoteli. Vemo, zakaj ne in od kod vpliv.
Več ali manj je znano, da smo volitve leta 1945 v lendavskem in radgonskem okraju izgubili. Janko Liška vzroke takole presoja: »Delno zavoljo nezmožnosti ta-mošnjih aktivistov, gluhih ušes nekaterih, ki so bili opozorjeni na možnosti kontrarevolucionarnega rovarjenja belih emigrantov iz Avstrije, ki so skupaj s Klek I ovira delom katoliškega klera širili gesla o nevarnosti za vero, o skupnih kotlih in podobno.« Kakšno je vaše mnenje?
Ob volitvah sem bil v Maribo-ru in kot skojevec sodeloval v določenih konkretnih nalogah. Ko sem se vrnil in smo volitve analizirali, bi dejal, da ni bil toliko problem nesposobnost aktivistov, kolikor je bila kriva sovražna propaganda, torej ta drugi del Liškove ocene. Med ljudmi je bilo res veliko tega, češ skupni kotli bodo, za ruski komunizem vemo, kakšen je, da je krvav. Pa napovedovanje nekaterih blaznežev o kontrarevoluciji, o ofenzivi oziroma napadu na Jugoslavijo in to z Zahoda. Stopnja nacionalne pripadnosti pa je vendarle bila med vojno visoka in je taka ostala, načet pa je bil razredni interes, kar je sovražna propaganda med ljudmi samo še podpihovala. .
Bi lahko govorili tudi o bojazni in predsodkih ljudi do »rdeče nevarnosti«, do komunizma?
Pri nekaterih morda, ampak pri večini ne bi rekel. Samo tisti nekateri, ki so bili vplivni, so znali narediti škodo. Na primer pri volitvah, kjer so se posledice očitno pokazale.
Branko ŽUNEC
DELOVNI KOLEKTIV RADENSKA IZ RADENEC S SVOJimi
TOZD IN DSSS
— tozd Mineralna voda
— tozd Naravno zdravilišče
— tozd Turizem in gostinstvo Grozd, G. Radgona
— tozd Turizem in gostinstvo Jeruzalem, Ljutomer
— tozd Tovarna polnilne opreme
— tozd Turizem in gostinstvo Diana, Murska Sobota
— tozd Turizem in gostinstvo Zvezda, Murska Sobota
— tozd Moravske Toplice, Moravske Toplice — delovna skupnost skupnih služb
ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE!
STRAN 1O
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
NOVA NALOŽBA
VEČ IZDELKOV
Kritično o osnutku
ŠE BOLJŠE GOSPODARJENJE
Delovna organizacija Križevske opekarne je ena redkih organizacij združenega dela občine Ljutomer, ki izstopa s svojimi rezultati gospodarjenja. Pa ne v negativnem pomenu besede, pohvalijo se lahko namreč kot dobri gospodarji. To je toliko pomembnejše, če se zavedamo, v kakšni krizi je opekarstvo danes. V Jugoslaviji so letos zaprli 40 opekarn, v Sloveniji 5 — od tega dve v Pomurju. Po devetih mesecih gospodarjenja ugotavljajo dokaj dobre rezultate. Celotni prihodek so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 77 odstotkov, dohodek za 100 odstotkov, čisti dohodek pa za 112 odstotkov. Sredstva, namenjena za sklade oz. razširjeno reprodukcijo, pa so porasla za 170 odstotkov. Tz-voz je v letošnjem letu nekoliko manjši, vendar pa nameravajo svoja prizadevanja na tujih trgih tudi v prihodnje usmeriti v povečanje prodaje na tuje.
To kratko pojasnilo je bilo izhodišče za pogovor z direktorjem te delovne organizacije — Brankom Zidarjem.
Opekarska industrija je že dalj časa v težavah. Le-te se odražajo tudi v vaši delovni organizaciji, vendar pa niso tako hude kot drugod. Kje je pravzaprav vzrok za težave v vaši panogi?
»Jasno je, da je opekarska industrija pri nas v tem trenutku v izjemno težkem položaju. O tem priča število zaprtih opekam. Vzrok za nastale razmere so cenovna nesorazmerja, ki se trenutno pojavljajo v naši branži. V ilustracijo : 1 kilogram mazuta stane nekaj manj kot 95 dinaijev, v ceni izdelka pa predstavlja strošek energije 60 ali več odstotkov. Če
Dolžino odeje naj odmerjajo možnosti združenega dela!
V radgonski občini v naslednjih petih letih v splošni in skupni porabi ne bo bistvenih novosti. Tako je vsaj nakazala razprava na seji občinskega izvršnega sveta ob obravnavi osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov, sisov družbenih dejavnosti in izvlečkov iz teh sporazumov sisov materialne proizvodnje.
Ker bo o tem še veliko razprav, najprej v skupščinah sisov (nekatere že potekajo, druge se bodo zvrstile v naslednjih dnevih), pa tudi še v okviru drugih organov, iz razprave izvršnega sveta le nekaj ugotovitev. Osnovni zaključek je, da se bodo morale vse družbene dejavnosti prilagajati potrebam združenega dela, nekoliko odstopanj, in še to le v prihodnjem letu (z izjemo financiranja Vestnika), pa bo v kulturi in telesni kulturi zaradi organiziranja festivala jugoslovanske mladine Bratstvo in enotnost, ko bo leta 1987 Gornja Radgona gostila okoli tisoč mladih iz 12 jugoslovanskih mest. Vendar v tem letu zvišani prispevni stopnji, z njima naj bi zbrali
SZDL ZA POMURJE O ZČRD IN CESTAH
BREZ DENARJA NE BO RAZVOJA
Na seji medobčinskega sveta socialistične zveze za Pomurje, bila je v Gornji Radgoni, so najprej obravnavali in sprejeli stališča do smernic za srednjeročni razvoj Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost za obdobje 1986—1990. S tem so v bistvu strnili vsebino številnih razprav, ki ,so v minulem obdobju potekale v vseh štirih pomurskih občinah. Takrat 'so se tudi opredelili o materialnem položaju in sofinanciranju ZČRD v letu 1986. O tej problematiki bodo govorili tudi na sejah izvršnih svetov skupščin občin, kajti, kot so poudarili na seji PMS SZDL, gre za zelo pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja informativno-politične dejavnosti v pokrajini ob Muri.
V razpravi so podprli predložene smernice srednjeročnega razvoja ZČRD in soglašali z njenimi vsebinskimi usmeritvami. Pri tem so izpostavili prizadevanja za kakovost sredstev javnega obveščanja, nadaljnjo kadrovsko krepitev in specializacijo novinarjev, ki naj bi tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost posebnemu položaju Pomurja, kot so manjrazvitost, obmejnost, narodnostna politika in druga aktualna vprašanja. Posebna pozornost bo namenjena tudi povezovanju z glasili združenega dela, ureditvi prostorov Vestnika-Radia, njegovi tehnični opremljenosti in statusu Radia *Murska Sobota, ki mora dobiti ustreznejše mesto v okviru slovenske radiodifuzije. Glede težavnega finančnega stanja pa je bilo rečeno, da bodo skušali v vseh občinah zagotoviti enoten način financiranja, da ne bi po nepotrebnem drobili gmotnih sredstev. V prihodnjem letu se bo delež sofinanciranja v celotnem prihodku Zavoda zvišal od 20 na 30 odstotkov.
to primerjamo s ceno klasičnega modularnega bloka, ki stane od 65 do 69 dinarjev, menim, da ni težko ugotoviti, zakaj so razmere v opečni industriji takšne, kot s,o. Drugi vzrok, ki ga moram poudariti, je neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem. Vzrok moramo iskati v zmanjšanju naložb v objekte in padcu kupne moči prebivalstva. Tudi posojilna politika ne ustreza naši panogi. Eden od vzrokov je tudi pojav nadomestnih gradbenih materialov na tržišču, ki pa so kakovostno dosti slabši od žgane opeke. Slovenskim opekarjem škodi tudi nelojalna konkurenca hrvaških opekarjev. To konkurenčnost opekarji ne ustvarjajo z višjo produktivnostjo, ekonomi-
14 od potrebnih 24 milijonov dinarjev za to veliko prireditev, gresta na račun manj denarja v ostalih družbenih sisih. Odločno so člani izvršnega sveta zavrnili predlog zdravstvene skupnosti (verjetno izhaja iz izvajalskega dela), da bi bil delež za modernizacijo in posodobitev medicinske opreme zaračunan v ceni zdravstvenih storitev; uskladitev osebnih dohodkov kot tudi amortizacije (novi zakon, ki bo ukinil vse naložbe iz prispevnih stopenj, pritiska), vendar prvo selektivno, saj so ponekod to z gospodarstvom že uskladili.
Ob razmišljanjih strokovnih delavcev v sisih materialnih dejavnostih (vsi razen sisa za ceste in komunalnega, ki sta ostala pri smernicah, so osnutke že posredovali združenemu delu pa so imeli nekaj konkretnih pripomb. Gre predvsem za predvideni program posodabljanja krajevnih cest in javnih poti s programa cestne skupnosti in skisa. Te bi morali v svojih programih uskladiti z osnutkom občinskega referendumskega programa.
V. Paveo
V nadaljevanju seje so obravnavali problematiko cestne dejavnosti v Pomurju, ki se je znašla v težavnem gmotnem položaju. Na tem območju je 992 kilometrov regionalnih in lokalnih cest, kar je v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami najgostejše cestno omrežje; od tega jih je kar 46 odstotkov neasfaltira-nih. Osnovni problem, s katerim se ubadajo v tozdu za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti, je pomanjkanje mehanizacije in opremljenosti. Z zbranim denarjem namreč zagotavljajo le 60-odstotno predvideno vzdrževanje pomurskih cest, zato so se morali ob letošnjih prvih snežnih razmerah odreči soljenju cest in dežurstvu zimske službe. Opozorili so tudi na neustrezen položaj soboškega tozda v okviru Cestnega podjetja Maribor in sozda skupnosti za ceste Slovenije. Ob tem so se zavzeli za agresivnejši nastop delegatov v republiški skupnosti za ceste, kjer naj bi hitreje reševali posamezne probleme pri urejanju cest in mostov.
Milan Jerše
čnostjo oz. kakovostno proizvodnjo, marveč zaradi cenovnih razlik pri energiji.« Mar to pomeni, da na hrvaškem uporabljajo druge vrste energije kot v Sloveniji?
»Tudi na Hrvaškem in povsod drugod uporabljajo isto energijo — plin, mazut in premog, ugotavljamo pa, da so cene teh energetskih goriv od republike do republike drugačne, ponekod tudi do 100 odstotkov. In prav tu moramo iskati vzroke za takšno stanje.« Ti vzroki so objektivni, vsekakor pa je tudi nekaj takšnih, ki bi jih lahko imenovali notranji,, lastni oz. subjektivni.
»Dolgoletne ugodne okoliščine pri prodaji opeke v zadnjih petnajstih letih so pustile tudi negativne posledice pri slovenskih opekarjih. Niso dovolj vlagali v posodobitev tehnološkega procesa, glas trgovcev oz. potrošnikov je marsikje pri izdelovalcih ''peke naletel na gluha ušesa, opekarji so masovno opuščali tehnološko zahtevnejše izdelke, ki v današnjih kriznih časih predstavljajo določen vir akumulacije, naložbe v zadnjih letih pri opekarjih niso bile tako obsežne in nasploh lahko ugotavljamo, da se opekarji niso znali prilagajati nastalim razmeram.«
Vse to pa nikakor ne velja za Križevsko opekamo, ki je kljub temu ves čas posodabljala proizvodnjo in iskala cenejšo energijo.
»Res je, v naši delovni organizaciji smo si za to ves čas prizadevali in to nas je pripeljalo v razmere, o katerih smo govorili že na začetku. Ti krizni časi so nas sicer prizadeli, vendar pa nas niso presenetili. Zato tu# nadaljujemo z naložbami.«
Pravkar ste začeli z eno večjih naložb v občini Ljutomer.
»V naši opekami smo pred 15 leti izdelovali komaj 15 milijonov opečnih enot — bili smo torej zelo majhna opekama. Težnja po posodabljanju in povečanju proizvodnje nas je pripeljala v relativno veliko delovno organizacijo, ki izdeluje trenutno čez 50 milijonov opečnih enot letno. Tudi naložba — vrednost je 170 milijonov dinarjev — bo pripomogla k sodobnejši in večji proizvodnji tehnološko zahtevnejših opečnih izdelkov — strešnikov. Pri tem bi rad poudaril, da je po tehnični sestavi financiranje naslednje: čez 90 odstotkov gre za posodobitev tehnološkega procesa proizvodnje in samo 10 odstotkov za gradbena dela oz. povečanje skladiščnih prostorov. Posledica te naložbe bo povečana • proizvodnja strešnega programa — se pravi izdelkov, ki jih primanjkuje — za 60 odstotkov. Vsekakor moram našteti tudi vire financiranja: polegf lastnih in bančnih sredstev so denar prispevale tudi trgovske organizacije in gradbene operative.«
Dušan Loparnik
republiškega načrta
Na seji soboškega izvršnega sveta so sicer podprli osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986, vendar so imeli tudi nekatere konkretne pripombe. Tako so v poglavju o splošni porai soglašali z večjim območnim povezovanjem in osredotočenjem medobčinskih organizacij, čeprav bo to morda dražje, vendar bi moralo prispevati k racionalizaciji in kakovosti dela Prav sofinanciranje medobčinskih organizacij naj bi uredilfna republiški ravni. V razpravi so se zavzeli za ponovno združevanje denarja za vzdrževanje območnih cest. Glede predvideneo gradnje hidroelektrarne Hrastje-Mota na reki Muri že prihodnje leto, kot je zapisano v osnutku republiške resolucije, pa so kritično pripomnili, da bi o tem pomembnem objektu lahko pisali šele takrat, ko bodo znane analize o vseh pozitivnih in negativnih posledicah. V omenjeni dokument bi kazalo vnesti tudi besedilo o izkoriščanju geotermalne energije in poudarili, da bi morali bolj konkretno in obvezujoče opredeliti možnosti skladnejšega območnega razvoja v naši republiki.
Še posebej pa so v razpravi vztrajali, da je potrebno dokončati gradnjo »kirurškega bloka soboške bolnišnice, ker je to obveznost širše slovenske skupnosti. To se mora, kot so dejali, zrcaliti tudi v republiški resoluciji. V njej bo treba opredeliti tudi celovito proizvodnjo hrane in se zavzemati za regresiranje izdelave umetnih gnojil, ne pa za selektiven pristop. Ob veliki porabi zaščitnih sredstev, gradnji hidroelektrarn na Muri in oskrbi z vodo bi po mnenju članov soboškega izvršnega sveta morali v republiškem dokumentu zapisati tudi o obsežnem namakalnem območju podtalnice v Pomurju. Ne glede na namen naj bi opredelili sofinanciranje čistilnih naprav, izdelali metodologijo za izračunavanje cen za ogrevanje družbenih stanovanj in bolj konkretno spregovorili o turizmu, zlasti še o posteljnih zmogljivostih.
V nadaljevanju seje soboškega izvršnega sveta so podprli predlog za izdajo zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu Slovenije, čeprav so pripomnili, da je nesprejemljivo sprejemanje takega dokumenta v času, ko prehajamo iz enega v drugo plansko obdobje. Potrdili so tudi program dela Uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin v letu 1986 in dali pobudo za še tesnejše sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi, združenim delom in drugimi dejavniki, ki lahko prispevajo k sprotnemu reševanju problemov.
Zvezna akcija na Goričkem upravičila pričakovanja
KOMUNALNA SKUPNOST LENDAVA
Kljub nekaterim' pomanjkljivostim, kot so premajhno število brigadirjev, slabo pripravljene brigade in delovišča, je tudi letošnja delovna akcija na Goričkem, ki je imela letos prvič zvezni značaj, uspela. V dveh izmenah je sodelovalo okrog 370 brigadirk in brigadirjev iz raznih krajev Jugoslavije, ki so opravili dela v vrednosti čez 15,7 milijona dinarjev. Glavno delovišče je bilo na cesti Andrejci—Ivanov-ci—Pano vci—Križevci—Do-manjševci, kjer so mladi izkopali številne kanale in uredili brežine.
Po izračunih bi potrebovali le še dva delovna dneva, da bi opravili vsa načrtovana dela, kar je spričo nepopolnih brigad vsekakor uspeh. To velja tudi za sodelovanje med brigadami in domačini, zlasti na udarniških akcijah.
Delegati so sprejeli tudi osnutek programa del na zvezni mladinski delovni akciji Goričko 86. Ker je v soboški občini še vedno čez 70 odstotkov neasfaltiranih lokalnih cest, bo osrednja pozornost namenjena ureditvi cestnega omrežja. V prvi vrsti naj bi dokončali dela na 2,5 kilometra dolgem cestnem odseku Križevci— Domanjševci, nato pa obnovili cesto Andrejci—Kančevci— Ratkovci (4,1 kilometra). Če bo čas, načrtujejo tudi ureditev 5 kilometrov ceste G. Črnci—Fikšin-ci—Rogašovci. Hkrati so potrdili sklep o proučitvi možnosti preselitve naselja zvezne MDA Goričko na drugo območje.
Milan Jerše
DENAR KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
Komunalna skupnost občine Lendava je za letošnje leto predvidela 4 milijone dinarjev, ki jih bo razdelila krajevnim skupnostim. Polovico teh sredstev so že razdelili na temelju kriterijev, kot so: število prebivalcev, število zaposlenih, razvitost komunalnih naprav itd. Na tej podlagi bodo dobile posamezne krajevne skupnosti tele zneske: Bistrica 141.400 dinarjev, Čentiba 101.000, Črenšpvci 141.400, Dobrovnik 131.400, Gaberje 65.600, Hotiza 129.000, Genterovci 86.000, Kobilje 65.600, Lakoš 65.600, Lendava 227.800, Gorice 113.800, Orešje—Dolina 108.800, Dolga vas 73.400, Mostje 81.000, Odranci 76.000, Petišovci 83.600, Polana 146.800 in Turnišče 161.800 dinarjev. Skupaj torej 2 milijona dinarjev. Prav tolikšen znesek pa bodo razdelili še na temelju programov naložb oziroma vzdrževalnih del. Te zahtevke naj bi krajevne skupnosti čim prej predložile komunalni skupnosti.
Š. S.
To so med drugim povedali na skupščini MDA Goričko 85, ki je bila v ponedeljek popoldne v Murski Soboti. Zaradi sldbega vremena pa je bila ogrožena njena sklepčnost, ker je večina podpisnikov samoupravnega sporazuma iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije. Pogrešali so zlasti udeležbo predstavnikov posameznih delovnih brigad oziroma njihovih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine. V razpravi so delegati opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki bi se jim dalo izogniti. Tako so omenili nepripravljenost delovišč v prvi izmeni, občasno pomanjkanje vode in elektrike, pa tudi sodelovanje z izvajalci družbenih dejavnosti bi moralo biti boljše. V drugi izmeni so bile bolj razgibane družbene dejavnosti. Izstopala je brigada 20. oktober iz Bačke Palanke, ki so jo kot najboljšo na letošnji akciji predlagali za zvezno plaketo Veljka Vlahoviča. Spodbudno je, da letos niso imeli gmotnih težav, s čimer so se ubadali prejšnja leta.
cestno podjetje moribor n. sub. o.
MURSKA SOBOTA
TOZD ZA VZDRŽEVANJE CEST
VZDRŽUJE IN UPRAVLJA VSE KATEGORIZIRALE CESTE V POMURJU
IZDELUJE IN POLAGA ASFALT TER OPRAVLJA DRUGA DELA NA NEKATEGORIZIRANIH CESTAH
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE!
nn| OPEKARNA MARIBOR I RADVANJE
MO Maribor, Streliška 16 a
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI
Tslsfon (062) 39-911
Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota.

VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Z balonom okoli sveta
Nekdanji ameriški bojni pilot Joe Kittinger se je proslavil kot človek, ki je prvi preletel Atlantski ocean z balonom. Odločil pa se je, da bo postavil še en rekord, in sicer namerava kot prvi z balonom obleteti svet, ne da bi kje pristal. Kot hraber mož predvideva, bo za rekordni podvig potreboval samo 12 dni.
Posebej za načrtovani rekordni podvig gradi balon, katerega konstrukcija je takšna, da njegove letalne sposobnosti ne bosta okrnila mraz in nizek zračni pritisk. Na oboje bo namreč naletel med poletom, ker namerava leteti okoli sveta na veliki višini, okrog 15.000 metrov. V teh visokih zračnih plasteh namreč v zimskih mesecih piha stalen veter, ki dosega pogosto tudi precejšnje hitrosti. Če mu bo sreča mila in bo z balonom zaplul v visokozračni tok, potem 40.000 kilometrov dolga pot ne bo nemogoča.
Med poletom preko Atlantika si je Kittinger nabral dovolj izkušenj, zato tudi dobro ve, kako mora opremiti svojo 7 ton težko gondolo, da se mu med spektakularnim, a življenjsko nevarnim podvigom ne bi pripetilo kaj nenadejanega.
Ščurki v bolnišnicah
Marsikoga je močno presenetilo poročilo britanskega urada za higieno, ki je pregledal več kot 1.000 zdravstvenih domov in bolnišnic v Veliki Britaniji. Presenetilo je predvsem žalostno dejstvo, da ' zdravstvene ustanove v tej razviti državi niso zgled čistoče, marveč ravno obratno. Pregie-i di so pokazali, da v bolnišni-! čnih kuhinjah ne manjka ščur-' kov, najrazličnejših žuželk in ; druge golazni, ki se je razplo-dila zaradi očitnega zanemar-: janja najosnovnejših higienskih pravil.
Zaradi poraznih higienskih razmer so takoj veleli zapreti kuhinje v 97 bolnišnicah, medtem ko so morali temeljito ukrepati v 157 kuhinjah, kjer so odkrili cele roje marčesa in celo podgan.
Da je v bolnišničnih kuhinjah nekaj narobe, so pred leti začele opozarjati epidemije. Našteli so jih kar 40, predvsem zastrupitev i hrano. 19 bolnikov je umrlo zaradi zastrupitve s hrano, ki so jo uživali v bolnišnici. V bolnišnici Royal Free Hospital v Londonu so bolniki v kuhanih piščancih našli ščurke, v bolnišnici St. Mary pa so bolnikom postregli z »mesnim dodatkom«, z muhami in s ščurki.
—VISKI
Otok Islay v otočju Hebridi slovi po dveh rečeh: pa svojem viskiju in kot zimovališče grenlandskih belih gosi. Tako viski kot gosi so redkost.
Po mnenju poznavalcev žlahtne kapljice je temni, močni in z okusom bogati islayski viski nekaj posebnega med škotskimi vi-
IZ MOJEGA DNEVNIKA
(jf000)3^^0.0^^ omeJLČ tzco e/VL (1)
' E
s
Dobremu opazovalcu človekovega telesa in obnašanja je mogoče .liko zvedeti o ljudeh, saj je prikrita govorica telesa zelo pomenljiva in razkriva globoke resnice. Takšno opazovanje je lahko dokaj zanesljiv vodnik k spoznavanju človeške vrste. Tako razmišlja Desmond Morris, britanski etolog, se pravi strokovnjak za proučevanje nravi posameznikov in tudi obnašanja živali.
I

re» opti-
Si
miat. Vsaj še eno prgišče
ALI GOSI
V Bostonu je pred nedavnim divjalo neurje. Nekemu fotoreporterju se je posrečil tale posnetek, ki kaže možakarja, oprijemajočega se debla, da ga ne bi odpihnilo.
OPTIMIST S KOVANCI — Kaj pa počenjat s tem kupom kovancev?
— Golaž, žemljico in sok bi rad plačal.
Ne samo pri nas, tudi v ZDA se tu in tam najde buča velikanka. Tale na sliki je tehtala 250 kilogramov, pokazali pa so jo na letošnji razstavi buč v ameriškem Topsfieldu.
t
FZAKAJ ŽENSKE PRSI IN ČEMU . MOŠKA BRADA?
Pred leti je Morris pošteno zagrel znanstveno in laično javnost, ko je izdal dandanes že zelo slavno knjigo Gola opica. V nji je razgrnil svojevrstno teorijo, po kateri naj bi velik del človekovega obnašanja, od spolnosti do vojskovanja, vodi-li preobraženi pradavni nagoni, ki smo jih ljudje ohranili od svojih živalskih prednikov? Knjiga je že hitro po izidu doživela zavrnitev precejšnjega dela znanstvenikov, hkrati pa
Ije prava uspešnica. Do danes so jo prevedli že v 23 jezikov, skupna naklada pa se giblje okoli 8 milijonov izvodov.
Podobno burjo bo najbrž izzvala tudi Morrisova nova knjiga »Opazovanje telesa: učbenik o človeški vrsti«, ki jo tačas tiskajo.
Tudi v tej bogato ilustrirani knjigi je avtor razgrnil sporno, a zanimivo teorijo o razvojnih razlogih za najrazličnejše človekove zunanje lastnosti. Tako naj bi na primer moški nosili brado kot znamenje moči, kajti brada naj bi predstavljala poudarjeno spodnjo čeljust, nekdaj v živalskem svetu in v družbi človečnjakov zunanje znamenje posameznikove moči, ženske prsi pa naj bi se razvile v polnost okroglin kot spolno znamenje, ki oponaša okrogline zadnjice, v pradavnih časih edini spolno vznemirljivi del telesa samice.
MALO ZGODNJE RAZOČARANJE
— Bila sem na praksi.
— In kako je bilo?
— Malo mi je tesno pri srcu. Če bom morala toliko delati, ko bom redno zaposlena, potem je bolje, da že v tretjem letniku končam s šolanjem ...
skiji. Izrazit in neponovljiv okus mu daje slad, temu pa po mnenju prebivalcev Islaya domača šota, s katero suše ječmen. Islay-ska šota je pogosto vlaknata in pri gorenju daje gost, dišeč dim. Te naravne danosti s pridom izkorišča kar 6 žganjarn viskija. To je vsekakor veliko za takšen maj-
Na ta način avtor skozi očala razvojnega nauka in teorije o borbi za preživetje vidi tudi druge dele človekovega telesa.
Spolni signali so vsepovsod po človekovem telesu, od rok, dlani do las, da, tudi pleša je eno od takih znamenj, ki naj bi po Morrisu govorilo o starejšem, a spolno močnem človeku, ki ima drugačen položaj kot mladenič, ki je neizkušen in še premalo utrjen v življenju. Brada, že prej omenjena kot znamenje moči, je tudi močan spolni signal moškega. A čemu si dandanes večina moških brije to starodavno znamenje možatosti in moči? Morris razlaga, da zaradi tega, ker razvita družba za razliko od najbolj primitivne zahteva posameznika, ki sodeluje in spoštuje sprejete okvire delovanja, torej je zunanje znamenje grobe moči odveč. Da pa bi moški ohranili kosmat spolni signal, so se zatekli h kompromisu: brado brijejo, nosijo pa brke.
Ženske na drugačen način signalizirajo svojo spolnost. Poleg že omenjenih poudarjenih prsi, ki so za Morrisa le »zadnjica na napačnem koncu«, so pomemben zunanji signal ustnice. Rdečenje ustnic in njihova polnost naj bi samca — moškega opozarjala oziroma spomnila na spolni organ in ga tako vabile.
hen otok in po pravici mu pravijo kar otok viskija.
Druge znamenitosti otoka so grenlandske bele gosi. Te živali spadajo med tri najbolj ogrožene in redke živalske vrste na svetu. Zimo preživljajo v islayskih barjih in na Škotskem, pri tem pa je barje Duich Moss največje zimo-vališče saj daje čez zimo zavetje 600 grenlandskim gosem.
Dolga desetletja so Islayčani in gosi živeli v miru in sožitju, ne da bi bili eden drugemu v napoto ali nadlego. Zdaj pa se je začel boj med njimi. Islayske žganjar-ne namreč potrebujejo šoto in-žganjama SMD je vrgla oko na deviški košček barja Duich Moss, kjer je veliko odlične šote — žal pa je to tudi zimsko prebivališče . gosi. In tako je nastal spor med privrženci narave in viskija, v katerega se je vpletla tudi organizacija za varstvo narave. Žganjami so nazadnje dovolili izkopavanje šote, vendar le na omejenem pasu in ne pozimi.
Ponosni lslayčani se za grenlandske gosi ne zmenijo kaj dosti in menijo, da jim od zunaj vsiljujejo, kaj naj počnejo, zato so razgnali shod varstvenikov narave. Po svoji pameti takole modrujejo: »Smo na strani viskija. Vemo, kakšen okus ima, grenlandske gosi pa nismo še nikoli okusili.«
Sploh je vse človekovo telo kot nekakšna univerzalna govorica, ki so jo oblikovala tisočletja s skrbnim izborom tistega genskega gradiva, ki je posamezniku nudilo več možnosti za uspešno preživetje. Od tod izvira značilna razlika med moškim in ženskim telesom, ki pa se vse bolj zmanjšuje, ker pač ni več nujno potrebna. Tu temelji marsikatera tudi drobna navada, način obnašanja, le videti ga je treba in si ga prav razložiti.
Tako podaja razlago o tem, zakaj se je spremenil ženski lepotni ideal. Namesto de-beloritih Rubensovih žensk z močnimi kolki so dandanes lepe vitke ženske z ožjimi boki. Zakaj? Odgovor je preprost. Široki kolki so znamenje široke medenice, ki je pomembna za rojevanje potomstva
Dokler je bila ena poglavitnih nalog ženske rojevanje, so bili široka medenica in močni boki pomembno ženstveno zunanje znamenje, odkar pa se rodilne funkcije ženske umika zgolj spolni in ženska postaja na neki način bolj stvar užitka in manj pomembna kot mati, široki boki niso več pomembni. Lepi so postali ožji boki, znamenje materinstva, znamenje UŽitkarstva.
Takšna razlaga seveda ni več biološka. V nekaj desetletjih se namreč ne dogode pomembnejše biološke spremembe, res pa se lahko spremene okusi in gledanja.
Morrisova knjiga je polna takšnih in podobnih razlag, kar vse obljublja zanimivo branje, ki pa ga res ne gre jemati najbolj zares.

NEUMESTNO VPRAŠANJE
— Vidim, da lepite nove cene. Kaj vse se je spet podražilo?
Raje vprašajte, kaj
KNJIGA DESETLETJA JE ŽE MED NAMI
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
GEODETSKI ZAVOD SRS
NAŠI KRAJI KOT NA DLANI
Očitno bo le redka slovenska družina ostala brez tega nezmotljivega kažipota po rodni deželkOb izjemnem številu 48.000 prednaročnikov bo le še manjši del naklade ostal na voljo rednim kupcem, zato opozarjamo vse, da si pravočasno zagotovijo knjigo desetletja!
ATLAS SLOVENIJE bo neomejeno uporaben doma, v šoli in naravi. Na 336 straneh formata 20,5 x 30 cm prinaša ta trajno zanimiva knjiga 109 dvostranskih kart v merilu 1:50.000, 180 barvnih fotografij, 18 letalskih posnetkov, satelitski posnetek Slovenije in spremna besedila, vezana pa je v po-lusnje.
SPOROČILO PREDNAROČNIKOM ATLASA SLOVENIJE
Vsi prednaročniki s poravnanimi obveznostmi in naročniki po povzetju boste knjigo prejeli takole:
— takoj lahko prevzamete ATLAS SLOVENIJE v knjigarni, kjer ste ga naročili;
— ATLAS SLOVENIJE, ki ste ga naročili pri založniškem poverjeniku založbe Mladinska knjiga, po pošti ali povzetju, boste prejeli po pošti;
— knjige, naročene v šoli, bo za vas prejel šolski poverjenik.
RAZPOŠILJANJE ATLASA SLOVENIJE SE JE ŽE ZAČELO. ZARADI IZJEMNO VISOKEGA ŠTEVILA PREDNAROČNIKOV RAČUNAMO, DA BO MOGOČE DOSTAVITI VSE NAROČENE KNJIGE V NEKAJ DNEH. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE, ČE KNJIGE NE BOSTE PREJELI MED PRVIMI.
ČE STE ZAMUDILI PREDNAROČNIŠKI ROK, NE ZAMUDITE NAKUPA ATLASA SLOVENIJE, DOKLER JE ŠE NA VOLJO!

I
Po krivem obsojeni
V tem stoletju so v ZDA po nedolžnem obsodili 343 ljudi, od teh so jih 25 usmrtili. V Los Angelesu so objavili raziskavo, ki trdi, da prihaja do krivičnih obsodb zaradi krivih priseg, dobrega alibija pravih storilcev in napak tožilcev samih. Največ krivic so storili v Arkansasu (52), New Yorku (29) in v Kaliforniji (24). Po uradnih podatkih je v ameriških celicah smrti trenutno 1600 ljudi.

STRAN 12
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
za vsakogar nekaj
LES, KERAMIKA, PORCELAN...
Leseni, porcelanski in keramični krožniki so tudi okrasna stenska dekoracija v dnevni sobi, jedilnem kotičku, predsobi in kuhinji. Ozadje, podlaga zanje mora biti enobarvna, da bi se vzorci okrasne posode kar najbolj uveljavili. Razvrstitev teh okraskov je popolnoma prosta, vendar mora biti usklajena s celotno ploskvijo.
Uporaben, funkcionalen okras so tudi stenske svetilke in svečniki iz kovanega železa, oziroma iz keramike z barvnimi svečami. Vse okrasje je treba postavljati asimetrično v razmerju do predmetov in pohištva ob njih.
ZAVAROVALSTVO
ZAVAROVANJE ŽIVINE
Živinoreja je izpostavljena mnogim nevarnostim in boleznim, ki stalno pretijo, večkrat pa povzročajo veliko škode.
Zavarovanje živali z zdravljenjem je postalo pomemben element za očuvanje staleža živali in za večjo produkcijsko sposobnost. Zavarovanci so z vključitvijo tveganja zdravljenja v zavarovanje dobili varnejši občutek, saj je s tem zagotovljena nemotena živinoreja.
Mnogi živinorejci v Pomurju so spoznali, daje zavarovanje plemenske živine gospodarska potreba in oblika zaščite živinoreje. Rezultati tega spoznanja so vidni v tem, da je v Pomurju od 1967. leta vključeno v zdravstveno varstvo okrog 50 % plemenske živine, sposobne za zavarovanje. Vendar do tega spoznanja še niso prišli vsi kmetovalci, saj omenjeno zavarovanje še ni prodrlo v vsako kmečko gospodarstvo, kljub do sedaj najnižjemu premijskemu stavku (ceni zavarovanja) v Sloveniji za zavarovanje živali z zdravljenjem.
V zadnjih letih seje občutno povečalo pridobivanje mleka. V teh hudih fizioloških obremenitvah molznic pa se že ob najmanjši tehnološki napaki, zlasti v prehrani, pojavlja vrsta zdravstvenih in rejskih problemov, ki velikokrat povzročajo resne težave — zmanjšala se je naravna odpornost živali.
Pomanjkanje in slaba preskrba pri prehrani živali z rudninskimi snovmi in drugimi potrebnimi komponenti povzroča na našem območju veliko škode.
Razvoj v Pomurju je šel v večjo in tudi intenzivnejšo proizvodnjo. Prej so v našem zavarovanju prevladovala mala kmečka gospodarstva z dvema ali tremi kravami, ki jih je kmet zelo čuval in zelo negoval. Krave so redno hodile na pašo, so delale — torej so se redno gibale. Sedaj se je ta živinoreja preusmerila v intenzivno rejo, živali stojijo v hlevu, se ne gibljejo — proizvodnja je pa mnogo večja. Torej intenzivna proizvodnja, zmanjšuje naravno odpornost.
O tem govorijo tudi rezultati zadnjih let:
Nič nas ne sme presenetiti
Carinska služba in družbena samozaščita
Carinska služba ima razvejeno dejavnost, ki ima pomembno vlogo tudi pri družbeni samozaščiti. O vlogi in nalogah carinske službe v našem samoupravnem sistemu smo se pogovarjali z upravnikom Carinarnice Gornja Radgona, v njej praznujejo letos 30-letničo delovanja, Janezom Severjem.
— Marsikdo ne pozna dejavnosti carinske službe, ki pa je zelo zahtevno. Kakšen je obseg vašega dela?
MLADA ZALJUBLJENCA
— Kaj bi rekel tvoj očka, če bi naju ob tej uri zagledal v baru?
— Verjetno bi me prosil, naj o tem srečanju doma ne govorim...
RECEPT ZA VAS
Leto	Odškodnine	Stroški	Škodni
zdravljenja	rezultat
do premije %
1980	2,331.000,-din	4,532.000,- din	80 %
1981	2,853.800,- din	5,280.700,-din'	82 %
1982	5,671.700,- din	6,413.860,-din	92 %
1983	6,569.000,- din	9,038.100,-din	95 %
1984	15,098.800,- din	12,899.600,- din	110 %
1985 približno	20,106.200,- din	20,946.000,- din	119 %
Jogurtovi prepognjene!
Sestavine: 50 dag moke, 15 dag margarine, 1 jogurt, ščepec soli, 3 žlice sladkorja, 3 žlice kisle smetane.
Omesimo gladko testo, razvaljamo in izrežemo z okroglim modelom. Na sredo damo žličko slivove marmelade (najboljša je domača) in prepognemo. Nastali polmesec okrasimo z vilico ob robu, ki smo ga že prej nekoliko stisnili. Spečemo pri 220 stopinjah (15 minut) in še vroče potresemo s sladkorno moko.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
To so rezultati, ki zgovorno govorijo o stanju pri zavarovanju živali z zdravljenjem zadnjih nekaj let. Stroški zdravljenja in tudi odškodnine naraščajo iz leta v leto. Za leto 1985 kažejo predvidevanja na zelo slab rezultat pri zavarovanju živali z zdravljenjem zasebnega sektorja.
Zaradi stalnega naraščanja stroškov zdravljenja, po dolgih letih pozitivnega poslovanja v zavarovanju živali zasebnega sektorja, bo Zavarovalnica Triglav, POS M. Sobota v letošnjem letu beležila velik negativen rezultat, tako pri zdravljenju živali kot pri škodah. Torej so potrebne tudi v Pomurju spremembe, to zahtevajo izgube, ki nastajajo v letu 1985 in o katerih bo razpravljal Zbor Temeljne rizične skupnosti za kmetijstvo pri Pomurski območni skupnosti v začetku decembra. V teh dneh pa bodo razgovori z veterinarskimi organizacijami, ki morajo zagotoviti učinkovito zdravstveno varstvo živali.
Da bi zavarovanje kljub neugodnim rezultatom postalo, zanimivo za živinorejce, je nujno, da se začne misliti o drugačnem načinu zaščite živinoreje. Pridelava hrane živalskega izvora mora biti zavarovana zaradi velikega tveganja, ki lahko nastane.
Tudi na našem pomurskem območju zavarovanje živali z zdravljenjem zasebnega sektorja predstavlja del pospeševanja kmetijstva konkretno živinoreje, zato bi morali biti vsi zainteresirani za nemoten potek te strateško pomembne proizvodnje.
Tibor Bagari, kmet. inž.
»V naše delovno področje spada carinski nadzor, carinjenje blaga, kontrole blaga, katerega uvoz in izvoz sta posebej urejena, devizna kontrola v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino, preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov, vodenje upravnega postopka in postopka za prekrške, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov v carinskem postopku, preprečevanje in odkrivanje deviznih prekrškov v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino, nedovoljenega prinašanja in iznašania blaga, orožja, streliva, eksplozivnih in kemičnih snovi, ki so nevarni za zdravje ljudi, umetnin, starin in podobno. Poleg tega pa na me-
ji pobiramo tudi dajatve od tujih kamionov in avtobusov za uporabo naših cest. Po obsegu zahteva največ dela carinski nadzor in carinjenje blaga. V carinsko nadzorstvo pa spada hramba blaga, pregled, spremljanje in zaznamovanje carinskega blaga s carinskimi znaki, jemanje vzorcev, risb, prospektov, fotografij ali drugih predmetov, s katerimi se zavaruje istovetnost blaga. Na to področje dela pa tudi spada preiskava prevoznih in prenosnih sredstev, voznega osebja, pregled prtljage in potnikov. Carinjenje blaga pa obsega sprejem carinske deklaracije, pregled blaga in razvrščanje po tarifi, ugotavljanje carinske osnove za carino in druge uvozne davščine ter zaračunavanje carine in davščin.«
— Kakšna pa je družbenoza-ščitna vloga carinske službe?
»Carinski sistem zaščite je sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, ki temelji na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi. Pri izvajanju svojih nalog carinska služba tesno sodeluje z gospodarskimi organizacijami, ki pa bi morale kazati več zanimanja za carinske predpise, dobro pa je sodelovanje z organi uprave za notranje zadeve in JLA. Z njimi imamo veliko skupnega in je takšno sodelovanje tudi potrebno pri raziskovanju kaznivih dejanj, zlasti pa zaradi prinašanja so-vražnopropagandnega materiala, radijskih postaj, streliva, orožja in drugega škodljivega materiala. Prav na tem področju so že bili doseženi pomembni uspehi v korist naše družbe.
Feri Maučec
ODDAJA 21 232
Lahko si jih želite:
1.	Woodie Boogie — Baltimora
2.	Viena Calling — Falco
3.	Blue night shadow — Two of us
4.	Dress you up — Madona
5.	Part-time lover — Stevie Wonder
6.	Holiday — Madona
7.	On of the living — Tina Turner
8.	Saving all my love for you — Whitney Houston
9.	Tarzan boy — Baltimora
10.	Tako on me — A-ha
11.	Like a foot — Robin Gibb
12.	Madona's eyes — Jayne Collins
13.	That's what friends are for — Diohne in prijatelji
14.	Zvečer v mestu — Pankrti
15.	Zgodba za tri letne čase — Doroja
16.	Bolje biti pijan nego star — Piavi orkestar
17.	Vsaj eno noč — Kri
18.	Vsak dan ob istem šanku — Janez Bončina Benč
19.	Pazi, da me ne zmotiš — Kri
20.	Navali narod na gostilne — Janez Bončina Benč
Oddaja bo na sporedu Radia Murska Sobota, v sredo, 4. decembra 1985.
KORISTNI
NASVETI
— Če imate v omari vonj po plesnobi, najprej odstranite vzrok, potem pa pustite v njej dva, tri dni v terpentin namočeno krpo. Za tem prezračite omaro in neprijeten vonj bo izginil.
— Drugi način za odstranitev vonja po plesni je ta, da za dva dni postavite v omaro posodico z gašenim apnom. Apno bo vpilo vonj in vlago- .
— Če morate premeščati težke kose pohištva, jih podložite z debelo krpo. Tako boste ohranili parket, pohištvo pa bo lažje drselo po tleh.
— Ogledala nikoli ne nameščamo tako, da bi nanj sijalo sonce. V spalnici ga zaščitimo proti vlagi s hrbtne strani. Da se ne bo rosilo, ga operemo z gobo, namočeno v detergentu za pranje posode, nato pa zdrgnemo do suhega.
— Pri vselitvi v novo zgradbo zaščitite zadnjo stran pohištva z voščenim papirjem. Enako storite tudi, če imate vlažno stanovanje. V obeh primerih je pomembno, da za pohištvom pustite steni, da »diha«.
— Lesnega črva boste uničili, če v luknjice nalijete bencin in jih zaprete z voskom ali steklarskim kitom.
— Usnjene fotelje čistite z beljakom. Usnje zdrgnite z dobro stepenim beljakom, nato s suho krpo in na koncu še z malo nevtralne kreme za lepši lesk.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k današnji risbi pošljite do četrtka, 5. decembra, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Kdor visoko leta, med vejami opleta. (Milan Sernek)
— Tudi ta list bo odpadel, če ne bo z zakonom drugače določeno. (Štefan Potočnik)
— Za drevesom Štef in Bara, v dišečem listju iščeta »šanda-ra«. (Martin Mertuk)
— Nekateri funkcionarji se pa trdno držijo. (Franc Potočnik)
— Teorija zgoraj, praksa spodaj. (Pavla P.)
SESTAVIL MARKO NAPAST	PISARNIŠKI REKVIZIT	INDIGO	ČETRTI ŽIDOVSKI MESEC	PLOHA BESED	FR. FILM. IGRALKA (MARIE-JOSE)	NEDELAVNOST, LENOST	PUSTNI ČAS
TOVARNA IGRALNIH KART NA DUNAJU							
DRŽAVA V ZDA							
AVTOMOBILSKI ZAGANJALNIK							
GLAVNO MESTO GANE					RADON		
					UČVRSTITEV		
LANTAN			MUSSOLINI				
			SREDNJE- ŠOLCI				
DUŠIK		DAJALNIK					
		TEKMECI					
REKA NA PELOPONEZU				UNIČEVALKA ŽELEZA			
MOČNA SVETLOBA, ŽAR				ŠVEDSKA REKA			
				MEVŽA			
SNOVI, TVARINE						AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD	INDIJSKI ZUNANJI MINISTER
IZDELO- VALEC RAKET							
IGRALKA IN PEVKA KATARINA							
ZAPOREDNI ČRKI V ABECEDI			MODERNO VOZILO				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: škropeč, erotika, nagovor, TV, oni, jal, von, Atacama, Naser, ž, trska, ete, tra, val, vat, Kratovo, Anna, ar.
VESTNIK 28. NOVEMBRA 198S
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
MOJA DOMOVINA
Živim v domovini, ki jo ljubim in v kateri lahko preživljam srečno otroštvo, v domovini kjer ni vojn, kjer vladata mir in svoboda. Moja domovina je Jugoslavija. Nastala je sredi vojne vihre v bosanskem mestecu Jajcu.
Lepa, s svojimi gorami in dvigajočim se Triglavom na severu, do žitnih polj na vzhodu in čudovitim Jadranskim morjem na zahodu — takšna je Jugoslavija. Rodila se je 29. novembra 1943. na II. zasedanju AVNOJ. Sestavlja jo šest republik in dve avtonomni pokrajini. Jugoslavija je socialistična republika, kjer odločajo delovni ljudje. Svobodna je od 1945 leta.
Naravne lepote privabljajo številne turiste, ki se z velikim zadovoljstvom vračajo spet v svoje države. Kdor obišče našo državo, mu ni nikdar žal, saj tu lahko doživi najsrečnejše trenutke v svojem življenju, vidi veliko novega, zanimivega, okusi naše specialitete in se sreča z gostoljubnimi, dobrimi in prizadevnimi Jugoslovani.
Zato si želim, da bi vsem ostala Jugoslavija v spominu kot čudovit delček sveta, kjer živijo dobri, prizadevni, gostoljubni ljudje, ki cenijo svojo domovino in želijo mir med vsemi narodi sveta.
Sandra Javemik, 8. a
OŠ 12 talcev. Videm ob Ščavnici
Naši dedje in pradedje so se borili, da mi sedaj živimo v svobodni domovini. Mnogi so darovali za to svoja življenja. Tisti, ki so Ostali živi, so se borili do zadnjih moči. Zmagali so zato, ker jih je gnala misel: »Tujega nočemo, svojega ne damo.«
Beseda domovina mi pomeni dom, kjer lahko svobodno in mirno živim. Pomeni mi vse najlepje, kar mi lahko sploh v življenju pomeni.
Joži Tropenauer, 3. a OŠ Karel D. Kajuh, Apače
Živim v prelepi Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. To je moja domovina. Tukaj sem se rodila, tu spoznavam prijatelje, hodim v šolo, kjer spoznavam resnost življenja in svojo domovino. Koliko otrok je v tujini, ki komaj čakajo, da gredo v svojo domovino, da obiščejo sorodnike, prijatelje, da lahko rečejo domovini: »Spet sem pri tebi, domovina!« Kako neradi gredo nazaj v tuje kraje, kjer so si njihovi starši poiskali službe in morajo služiti vsakdanji kruh.
Zelo sem vesela, da sem lahko vsak dan v objemu moje domovine.
VSAK MOJ DAN JE SVOBODA
Ko sem bil majhen, sem večkrat razmišljal o svobodi. »Kaj je to svoboda?« sem se večkrat vprašal. Moji dedje so mi pripovedovali o vojni. Slišal sem, da je vojna grozna, da so ljudje mnogo pretrpeli, da je mnogo ljudi izgubilo življenje. Veliko jih ni dočakalo svobode. Grozote vojne so nepopisne. Letos praznujejo jugoslovanski narodi 40 let svobode. Veliko jih je sanjalo o svobodi, vsi je niso dočakali. Svobodna je prostost, ki se je ne da opisati. Sedaj, ko odraščam, počasi razumevam pomen svobode. Ko se zjutraj zbudim, mi svobodno sonce posije na posteljo. Vem, da bom šel v šolo, kjer se bom veliko naučil, kjer se bom lahko pogovarjal v svojem jeziku. Svoboda je zame velik cvetoč travnik, kjer se s prijatelji igram, kjer mimo lahko nabiram
cvetllte in se mi ni treba bati, da bo priletelo sovražnikovo letalo. Želim si, da na svetu nikoli več ne bi ropotali mitraljezi in brnela sovražna letala. Želim si, da bi ves svet živel pod svobodnim soncem. Vendar ni tako. Vsak dan poslušamo vesti z bojišč. Irak in Iran se bojujeta že več let. Vedno manj je ljudi v tistih dveh deželah. Jaz pa se mimo lahko ob večerih sprehajam po ulicah, po gozdu, kjer listje na drevesih mimo šelesti. Nekoč so ta drevesa nudila zavetje borcem za svobodo in nedolžnim ljudem.
Sedaj, ko uživam to lepo svobodo, me pretrese misel na vojno. »Zakaj so vojne?« se sprašujem jaz in še veliko otrok. Otroci si želimo svobodo, saj je življenje v svobodi velika sreča.
Boštjan ŠUNKO, 8. r. OŠ VERŽEJ
Zdaj živimo v svobodni državi. Tudi jaz sem svobodna. Lahko delam kar hočem.
Zjutraj dolgo spim. Potem delam nalogo. Učim se. Ko vse naredim, sem prosta. Če me babica pokliče, grem v trgovino po kruh. Ko prinesem svež kruh, se najem. Koliko je po svetu lačnih otrok, ki nimajo ne svobode in ne kruha! Opoldne grem v šolo.
Tam se učimo. Vmes se smejemo, igramo, pojemo, telovadimo. Pri malici smo tudi zbirčni. Zvečer gledamo risanke. V sobi je toplo.
Kako smo srečni, da imamo svobodo!
Alenka Novak, 2. a OŠ Bakovci
Svoboda! Kako lepa in zveneča beseda. Kadar jo izgovorim, mi srce začne biti hitreje, saj se zavedam, kaj mi pomeni. Vsak dan me prebuja svobodno jutro in vsak večer mi svoboden zaspanec zapre oči.
Živim v državi, ki je zgrajena iz Šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Združuje nas bratstvo in enakopravnost med narodi in narodnostmi. To trdno zvezo pa so nam izbojevali naši dedje in pradedje v težki in dolgi borbi. Prelite je bilo mnogo krvi za to, da danes mi živimo lepši, boljši in srečnejši jutri. Mnogo borcev je dalo svoja življenja, da danes tujec več ne gospodari po naši zemlji in med našimi ljudmi. Dolga štiriletna vojna je bila huda preizkušnja za ves jugoslovanski narod, vendar pa so za mračnimi dnevi le napočili svetli trenutki. Vojna je bila končana, toda pričel se je drugačen boj. Porušeno domovino je bilo treba obnoviti. Iz ruševin so zrasla nova mesta, vasi, mostovi, železnice in ceste. Vsepovsod so
pridne roke vihtele krampe in lopate. Zgradili smo novo in lepšo Jugoslavijo. In danes lahko s ponosom trdimo, da sledov vojne ni več. Boriti se moramo, da nam naše svobode zopet kdo ne ukrade. Mi, mladi, za nobeno ceno ne smemo dovoliti, da bi se ponovile grozote izpred štirideset let.
Živim v prelepi Pauonski nižini, ki jo je nekoč pokrivalo morje. Sedaj pa so tu lepa rodovitna polja, ki jih obdelujejo pridne roke. Po naši zemlji se razprostirajo tudi hribi in visoke gore, ki se ponosno dvigajo proti nebu. Jmamo pa tudi sinje Jadransko morje, na katerega smo zelo ponosni, saj je to naše okno v svet. Po njem plovejo majhne in velike ladje, ki prevažajo ljudi in tovor. Morje je bogato različnih rib, ki jih spretni ribiči lovijo. Vsak dan se vedno znova zavedam, da sem tudi sam svoboden, saj brez strahu grem kamor koli hočem, delam, kar se mi zdi prav in se svobodno izražam.
Dominik KAVAŠ, 5. r.
OŠ VERŽEJ
'	— Domovina mi pomeni moj dom. (Klavdija) '
— Domovina mi pomeni življenje. (Kristina)
— Domovina mi pomeni dom, hrano, veliko lepih stvari, predstave in to, da imam svojo mater. (Tamara)
,	— Domovina mi pomeni dom, šolo, gozdove, polja in
travnik, kjer se igram. (Gabi)
— Domovina so moji starši in moj rojstni kraj. (Gorazd)
— Domovina je pogum, prijateljstvo, pridnost. (Stanko)
— Domovina je moje največje bogastvo. (Andrej)
— Domovina mi pomeni mir v svetu. (Klavdija)
Zapisali učenci 3. raz.
O§ Karel D. Kajuh, Apače^
Člani novinarskega krožka smo obiskali sredi novembra 4. d razred OŠ Drago Lugarič v Lendavi in jih povprašali,' kaj je domovina. DOMOVINA JE:
—	kraj, kjer živim;
—	to, kar imam rad;
—	nekaj dobrega;
—	najlepši kraj na svetu;
—	lepota in topel dom, v katerem živim;
—	svoboda in mir;
—	nekaj naj dragocenejšega in najlepšega;
—	kraj, kjer sem se rodila, se naučila hoditi in govoriti;
—	naš svet;
—	ljubezen do ljudi;
—	želja po fhiru in prijateljstvu med narodi.
Člani novinarskega krožka
OŠ Drago Lugarič Lendava
Zver Nataša, 6. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Zakaj ne joče več otrok, ne pozna več solza? Že zdavnaj izjokal je vse iz srca. Ne želi si igrač, , kaj je življenje, vredno človeka. Ne ve, kaj je sitost, sen je obleka.
Ko bi spoznal vsaj, kaj pomeni ljubiti! Ne ve, kaj je ljubezen. Le sovraštvo pozna, krivico in lakoto zazna. Poglejte, ljudje!
Poglejte daleč, čim dlje in spoznajte, kakšen je svet! Je to pravica, kar se godi, da narod zasužnji peščica ljudi? Mar niso ljudje, če so črne polti? Mar ne čutijo kakor mi?
Naj tudi njim svobodno srce žari kot meni, kot tebi, kot vsem, ki ne vemo, kaj je lakota, vojna, ki ne poznamo krivic in nasilja, ki poznamo le mir, varnost, srečo in ljubezen.
... Hura! Dajmo! Gol, gol! Zmagali smo!... Adijo, fantje, do jutri! Uh, končno sem ušel vrvežu razposajenih zmagovalcev. Danes je res srečen dan, kar uživali smo v toplem jesenskem popoldnevu in sredi gozda igrali nogomet. Na poti domov me je spremljalo žvrgole-nje ptic, ki uživajo zarije žarke toplega jesenskega sonca. Premišljeval sem o naši zmagi, nakar me prešine misel, ki mi je dala premišljati o našem brezskrbnem življenju, ki ga živimo v svobodni domovini. Mislim, da bi o svobodi morali več vedeti, čeprav bi jo lahko izrazili kar z vsem našim početjem, kajti svoboda je vsak naš dih, je bitje srca. Naše življenje ne bi smelo potekati brezskrbno in razposajeno. Ne bi smeli misliti, da ko ni vojne, je pač svoboda. Te besede pomenijo veliko več. Besede »Vsak moj dan je svoboda« ne pomenijo le človekovo življenje, vendar zaobjamejo majhne živalice vse do lepe narave. To prekrasno svobodo, ki jo vsi brezskrbno uživamo, so nam priborili vestni Titovi borci, ki so bili velikokrat lačni, prezebli in utrujeni. Vendar to niso bile ovire, da ne bi hrepeneli po trdno zastavljenem cilju: premagati in uničiti kruto sovražnikovo nogo, ki je teptala sveto zemljo. Kar občutil sem neko dolžnost, da moram iskreno čuvati vse te zaklade, ki so z mnogimi žrtvami bili priborjeni, da lahko iz njih pijemo srečo, svobodo in zadovoljstvo. Z nasičenimi trebuhi pa ne pomislimo, niti nočemo pomisliti na tiste otroke, ki še dandanes živijo v bedi in si iščejo drobtino kruha. Z mojo drobno roko, na kateri bi držal vse dobrote, ki jih imam na pretek, bi segel vse do Afrike, da bi mi roka dosegla enega od gledajočih otrok. Šel bi v njegovo domovino. Tokrat bi še bolj cenil svoj dan svobode. Takrat, ko bi uvidel vse tisto trpljenje nedolžnih ljudi, bi še bolj vzljubil moj svoboden vsakdan. Uvidel bi, da niti za nekaj trenutkov ne morem prevzeti na svoja pleča tistega trdnega vakdana, ki ga živi moj črni prijatelj, ampak sem le razvajen in prezahteven pobalin, ki še dodobra ni spoznal življenja, saj ga med slaščicami in zelenimi igrišči tudi ne more spoznati.
Martin PETERNELI, 8. r. OŠ VERŽEJ
Jugoslovani živimo v svobodi in miru. Vsak dan hodim s prijatelji po cesti, ki ji rečem svoboda. V šolo hodim v miru in brez strahu. Nekateri ljudje v tujini ne živijo v miru kakor mi. Želim si samo to, da bi bil po vsem svetu mir, svoboda, sreča in zadovoljstvo. Branko Kreslin 3. b OŠ Črenšovci
Dnevi se bližajo 29. novembru. »Dan enak drugim,« bi dejal tujec. Ampak za nas to ni navaden dan, saj se je na ta dan pred 42. leti rodila Jugoslavija — moja in tvoja domovina, prijatelj. Tebi, prvošolec je še posebej lepo. Postal boš pionir, dobil boš svoje naloge, katere boš opravljal vestno ali pa tudi ne. Vendar pri tem pomeni: »Vse, kar delaš, delaš za vse, ki živimo v Jugoslaviji, domovini poplačani s krvjo tvojih in mojih dedov.« Toda pionir ne boš le ti, ampak sem tudi jaz. Pri tem se sprašujem: »Kakšna pionirka sem bila jaz teh nekaj let?«
Da, že pred leti sem dobila rdečo ruto, modro kapo z zvezdo ter člansko izkaznico. Dala sem zaobljubo, da se bom pridno učila. Ali to izpolnjujem? V neki meri da, saj sem skozi vsa ta leta bila odlična učenka, potrudila pa bi se lahko še bolj, vendar me včasih premami knjiga, televizija ...
Kaj pa odnosi s prijatelji? Dobri so. Toda pravih, iskrenih, tistih, ki bi jim lahko vse zaupala, je le malo. Pomagam sošolcem pri razvozlanju težke matematične naloge pa še kaj. Razložim pa jim tudi tisto, kar jih zanima. Sodelujem tudi pri oblikovanju kulturnega življenja. Rada rišem, recitiram, pišem ... Skratka, trudim se, da bi nekaj ustvarila.
Se borim tudi za mir? Da, toda ne s puško, ampak z besedami, ki prihajajo iz srca. Kar zgrožena sem nad Ameriko, ki se tako oborožuje, namesto da bi dala ta denar za miroljubne namene. Mir pa ni le zame svoboda, ampak tudi tišina, lepo vedenje všoli, na cesti.. . Tudi za to skrbim. Večkrat opozorim sošolca:
»Tiše tudi gre, a ne?« Na cesti pozdravljam ljudi, starejšim pomagam čez cesto, jim naredim kakšno uslugo ... Še več bi lahko povedala, taodh kliče me pionirska dolžnost — UČENJE.
Ste zvedeli, kakšna sem? Toda kmalu bom dobila pset nove naloge. Tokrat mladinske. Vendar bo naloga skorajda ista: skrb za lepši, boljši jutri.
OŠ Štefan Kovač, Turnišče	Cigut Nežka, 7. b
Naši cicibani bodo ob 29. novembru, rojstnem dnevu naše domovine, postali pionirji. Kakšna so njihova pričakovanja, so nam takole opisali:
Veselim se, ker bom postal pionir.
Dobila bom rutico in kapo.
Dobil bom nove modre hlače.
Pridno se bom učila.
Lepo se bom obnašala.
Pionirji se bomo borili proti vojni.
Kot pionirka bom mamici pomagala pri delu.
Za 29.nov. bodo visele zastave, to je zelo lepo.
Vsakemu bom pokazala pionirsko izkaznico.
Zelo bomo čuvali šolske potrebščine.
Vsi se bomo enako oblekli. To bo lepo.
Veselim se tudi sladkarij, ki jih bomo dobili.
Pomagali bomo starejšim.
CICIBANI 1. a, b, c razreda OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Lani sem postala pionirka. Dan republike je bil za nas še posebno lep. V šolo smo prišli praznično oblečeni. Gledali smo film. Prišli so naši starši in gostje. Starejši pionirji so nam pripravili proslavo. Dobili smo pionirsko ruto, titovko, značko, izkaznico in slikanico. Pred zastavo smo obljubili, da bomo dobri. Čestitali so nam. Zunaj smo se slikali. Potem smo jedli torto in pili sok. Peli smo in plesali.
Pionirske znake imam shranjene. Pomagam starejšim. Hodim v trgovino in po mleko.	Melita Bencak, 2. a
OŠ Bakovci
v
POSTAL BOWPIONFR V NOVEHBKU PRAZNU JE REPUBLIKA IN JAZ. IHEL BONI ROJSTNI DAN. PO STAL BOM PIO’ ML
ROVŠNIK VASJA 1.A
OŠ APAČE
STRAN 14
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
— TOZD BELTINKA BELTINCI
----LJUTOMER
USPEŠNO DELO SINDIKATA
V tovarni Beltinka iz Beltinec, ki je temeljna organizacija združenega dela delovne organizacije Rašica in sedaj zaposluje 410 delavcev, večino žensk, se je sindikat uveljavil kot pomemben dejavnik pri odpravljanju problematike zaposlenih in pomembnejših odločitvah gospodarjenja.
Z novo organizacijo dela, ki so jo uvedli v novih proizvodnih prostorih, so ustanovili sedem sindikalnih skupin, ki so nosilke dela sindikata. To so ugotovili na volilnoprogramski konferenci osnovne organizacije sindikata, katere so se poleg delegatov udeležili tudi predstavniki Rašice in drugi gostje. Že iz skrbno pripravljenih poročil, ki so zajela celotno dejavnost v temeljni organizaciji in zunaj nje, je bilo moč ugotoviti, da je v tem delovnem kolektivu delo sindikata uspešno, v vsebinsko bogati razpravi pa so tudi opozorili na številne probleme, s katerimi se srečujejo v sedanjih težkih razmerah gospo-datjenja. Posebej moramo ome
POLNILNA LINIJA TPO RADENSKA BO POSODOBILA PIVOVARNO LAŠKO
Zmogljivost sto tisoč steklenic na uro
ŠE DO KONCA LETA BO TOZD IZ BORACEVE OPREMIL PIVOVARNO SKOPJE
V Tovarni polnilne opreme Radenske se obeta nov velik posel za domače tržišče. Pivovarna Laško, ena največjih jugoslovanskih pivovarn, namreč načrtuje, da bo čez dve leti obnovila svoje polnilne in proizvodne zmogljivosti. Pri tem so se v Laškem odločili za sodelovanje s Tovarno polnilne opreme Radenske, kjer bodo zanje izdelali eno doslej največjih polnilnih linij z zmogljivostjo od 80 do 100 tisoč steklenic na uro. Pivovarni Laško jo bodo izdelali do leta 1987.
Dogovor o tem je gotovo nova potrditev kakovosti izdelkov Tovarne polnilne opreme, ki je s svojo polnilno opremo doslej posodobila proizvodnjo že vrsti jugoslovanskih pivovarn, med drugim Beograjski industriji piva, Talisu, pivovarnam v Banjaluki, Otočcu in Zagrebu, do konca leta pa bo opremila tudi Pivovarno Skopje.
V Tovarni polnilne opreme dosegajo zadnje čase pomembne uspehe, tudi pri izvozu polnilnih linij, posebno uspešno pa se uveljavljajo na tržiščih tretjega sveta. Njihovi strokovnjaki v Harbinu v LR Kitajski pravkar nameščajo polnilno linijo za pivo z zmogljivostjo 25 tisoč steklenic na uro in vredno milijon in pol ameriških dolarjev. Poznavalci razmer na tem velikem trgu pa menijo, da po tej drugi liniji obstajajo realne možnosti za še večjo uveljavitev izdelkov Tovarne polnilne opreme Radenske na Kitajskem.
V. Paveo
lip
bled
lesna industrija 64260 bled
ljubljanska c. 32
poslovalnica MURSKA SOBOTA
Cvetkova 7 a
Telefon (069) 22-941 m 22-942
Proizvodni program: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opažne plošče — notranje pohištvo iz masivnega lesa
VSEm DELOVNim UUDEITI ČESTITfifflO ZA DAN REPUBLIKE!
niti prizadevanja za uveljavitev inventivne dejavnosti in ustanavljanje krožkov za izboljšanje proizvodnih dosežkov. V zadnjem obdobju je bilo danih 13 predlogov inovacij, ki so že sestavni del proizvodnje,vendar komisija doslej o njih še ni razpravljala in gradila inovatorjev. Na konferenci so sprejel' smemi-
GIDOS LENDAVA
Vodovod se potaplja
V devetih mesecih letos so gospodinjstva in organizacije združenega dela, ki so priključene na lendavski vodovod, porabile 58 tisoč kubičnih metrov manj vode kot v enakem lanskem obdobju. To naj bi odločilno vplivalo na
ce za nadaljnje delo in opredelili naloge sindikata ter si izvolili novo vodstvo. Za predsednico osnovne organizacije sindikata je bila ponovno izbrana Teja Šaru-ga, ki je s svojo dosedanjo aktivnostjo in zavzetostjo to zaupanje tudi upravičila.
F. Maučec
gospodarjenje delovne enote Vodovod Lendavskega Gidosa, ki je imela ob tričetrtletiiem obračunu 5.898.051 dinarjev izgube.
Ce ne bi ukrepali, bi do konca leta izguba narasla še za 3.600.000 dinarjev. K temu kaže dodati, da se lendavski vodovod ne »potaplja« samo zaradi manjše porabe vode, ampak tudi zaradi visokea-mortizacije, potem pa so tu še poraba elektrike, ki je v devetih mesecih stala kar 5.392.153 dinarjev, obresti na kredite za obratna sredstva (1.971.766 dinarjev!) itd. Še najmanj pa vplivajo na stroške osebni dohodki, ki znašajo v poprečju borih 27 tisoč 874 dinarjev.
Ko so predzadnjo sredo na izvršnem svetu skupščine občine Lendava obravnavali razmere v Gidosovi delovni enoti Vodovod, niso uspeli najti druge rešitve kot poračun vodarine za nazaj, odslej pa naj se razmere izboljšajo z novo, seveda višjo, ceno kubičnega metra vode, ki je doslej stala 51,40 dinarja. Izvršni svet je še predlagal, naj ustrezna ustanova čimprej naredi študijo o lendavskem vodovodu in o morebitnih pomanjkljivostih (precej energije se porabi zaradi prečrpavanja vode iz nižinskih v višje rezervoarje), vse to pa zato, da že zdaj draga voda ne bi bila še dražja.
Š. Sobočan
O TEHNOSTROJU ŠE VEDNO NIČ NOVEGA — URADNO
Na dnevnem redu na hitro sklicanega zasedanj? zbora združenega dela SO Ljutomer sta bili samo dve vsebinski točki: analiza izvajanja resolucije v letu 1985 za prvih devet mesecev in valorizacija programov sisov. A kaj kmalu se je prva točka dnevnega reda spremenila v temeljito, odkrito razpravo o Tehnostroje-vem tozdu Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije. Da bo razprava šla v to smer, bi lahko slutili že po delegatskem vprašanju delegatke iz Tehnostrojeve DSSS, ko je vprašala, zakaj je predsednik ZKPO Jože Vidovič tako hitro in tako tiho zapustil to delovno organizacijo. Ob tem moramo za trenutek poseči nekoliko nazaj, ko so delegati občinske skupščine lansko leto (ob približno istem času) s sklepom uvedli delen, začasen ukrep družbenega varstva v DO Tehno-stroj in za predsednika ZKPO izvolili Jožeta Vidoviča. Vse to za dobo enega leta!
Predednik ZZD je napovedal, da bo delegatka dobila odgovor na to vprašanje med sejo. Po uvodni informaciji o rezultatih gospodarjenja naj bi delegati pričeli razpravljati o slabem gospodarjenju v občini Ljutomer. Naj bi, kajti razen Milana Rožmana, predsednika ZZD, ki je zaposlen v Marlesovem tozdu Tovarna pohištva, ki je pojasnil izgubo in prizadevanja tega tozda za boljše gospodarjenje, in izzvanega delegata Lesniniga tozda Mizarstvo, ki je prebral poročilo o izvajanju in rezultatih ukrepa družbenega varstva, se v razpravo ni vključil noben drug delegat, pač pa je za besedo prosil Jože Vidovič. V svoji razpravi je delegatom poskušal pojasniti trenutni položaj v tej delovni organizaciji in tozdu. Naj naštejemo nekaj poudarkov:
»Problem Tehnostroja je v tem, da si določeni ljudje na funkcijah predstavljajo, da je problem Tehnostroja rešljiv po načelu enostavnega razdeljevanja problemov v dva dela, in sicer: če vam prikolice ne grejo, potem jih delajte v takšnih količinah, ki bodo šle, ostalo pa delajte drugje ... Takšno razmišljanje je zelo poenostavljeno in tako razmišljajo tisti, ki nimajo pojma o proizvodni problematiki. Problem Tehnostroja je v tem, da je padel program, ki so ga delali vrsto let... Problem je v tem, da bo padel tudi drugi del programa, ki je doslej šel... Tehnostroj je povezan le s proizvajalci kmetijske mehanizacije ... Problem je v tem, ker so se nekatere razvojne smeri narobe razvijale iz republike . .. Dokažemo lahko, da smo se v vodstvu Tehnostroja zelo zgodaj zavedali te problematike ... Že na začetku leta smo imeli razgovore s predstavniki vodstev železarne Ravne, TAM, Metalne, Hidro-montaže ... Spoznali smo, da Tehnotroj ni zanimiv partner za naštete... O vseh pogovorih smo sproti obveščali predsednika IS in vodstvo občine ... Navezali smo stike s predsednikom republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ... Ugotavljajo, da se kriza v kovinsko predelovalni industriji poglablja, ustanovili • so komisijo, ki nam poskuša iskati programe ...«
Še je bilo ugotovitev o težavah tozda, nekatere smo že slišali,
druge se pojavljajo na novo. Pa vendar srž problema ni bil v tem, kakšne so težave Tehnostroja, srž je v tem, da delegati doslej niso bili dovolj podrobno seznanjeni z načini reševanja problemov, oz. sploh niso bili seznanjeni (op. avtorja). Zanimivo je tudi to, da niti predsedstvo niti delegati niso uradno izvedeli, da je tov. Vidovič že od 1. novembra ponovno zaposlen v DO MTT, tozd Bombažna tkalnica! Poleg neinformiranosti o dogajanjih v Tehno-stroju je verjetno ta poteza predsednika ZKPO najbolj negativno vplivala na razpoloženje in mnenje na tej seji. Žaradi dveh razlogov: prvič, Jože Vidovič je odšel iz Tehnostroja dva meseca prezgodaj, saj mu šele konec decembra poteče mandat, ki so mu ga poverili delegati pred desetimi meseci, in drugič, Jože Vidovič je bil pred to svojo funkcijo v Teh-nostroju sekretar OK ZKS Ljutomer. Med mandatom v Tehno-stroju je večkrat obsojal strokovne in vodilne delavce, ki so zapuščali »potapljajočo se barko«, in kako naj delegati razumejo to njegovo potezo, povezujoč to z njegovo prejšnjo funkcijo!?
Po pojasnjevanju Jožeta Vidoviča o položaju v Tehnostroju je besedo prevzel Milan Rožman in prebral predlog sklepov predsedstva, v katerem ostro obsojajo dejanje Jožeta Vidoviča, neinformiranost o reševanju problemov
DOBRA ZNANKA PAVLIHOVA PRATIKA 86 VAS ŽE ČAKA!
v Tehnostroju in neaktivnost in neodgovornost samih delegatov pri sprejemanju in izvajanju sklepov skupščine. V predlogu sklepov je zahtevano tudi iskanje odgovornosti za nastalo stanje v Tehnostroju, saj se je izguba od uvedbe ukrepa družbenega varstva le povečala.
Razpravljali so še: predsednik IS SO Ljutomer, podpredsednica SO Ljutomer, predsednik SO Ljutomer, predsednik OS ZSS Ljutomer ... Vsi so pojasnjevali svoja stališča in mnenja do omenjene problematike. Predsednik IS SO Ljutomer, Anton Kosi, je delegate podrobneje seznanil tudi z načini in poskusi reševanja Tehnostrojeve problematike, naštel vse razgovore, ki so jih v občini Ljutomer in izven nje imeli z najrazličnejšimi predstavniki, povedal pa je tudi, da je IS SO Ljutomer dobil poročilo iz Teh-nostroja šele dan pred sejo ZZD in da o tem poročilu niso mogle razpravljati družbenopolitične organizacije, zato na omenjeno-sejo niso uvrstili te točke dnevnega reda. Razprava je nakazala nekatere odločitve: predlog sklepov predsedstva SO Ljutomer sicer niso potrdili niti zavrnili, marveč so odločanje preložili na začetek decembra, ko bo podano poročilo. Delegati pa so v celoti potrdili predlog sklepov IS SO Ljutomer.
Dušan Lopamik
enifi
NAFTA LENDAVA
- RAZISKAVE IN ČRPANJE NAFTE IN PLINA
- PROIZVODNJA BENCINOV, PLINSKIH OLJ, TOPIL, METANOLA, FORMALINA
- PROIZVODNJA UMETNIH SMOL,
— PROIZVODNJA IZOLACIJSKEGA MATERIALA, — PROIZVODNJA OPREME ZA NAFTNO INDUSTRIJO.
Prisrčne čestitike vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem ob prazniku republike, 29. novembru!
VESTNIM 28. R EMBRA 1985
STRAN 15
Sis za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota razpisuje na podlagi prvega odstavka 46. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 19. in 24. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave št. 31/78)
JAVNI NATEČAJ
m oddajo delno komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo Individualnih družinskih stanovanjskih hiš v k. o. Moravske Toplice In komunalno urejene parcele v k. o. Beltinci.
K. o. Moravske Toplice
Pare. M.	Izmera v m1	Odškodnina za zemljišče	Stroški komunalne ureditve
3064/1, 3065/3	708	63.720	755.305
3065/1, 3066/1	738	66.420	755.305
3072/1	740	66.600	755.305
3072/3	734	66.060	755.305
3072/4	732	65.Š80	755.305
3072/6	724	65.160	755.305
3072/7	711	63.990	755.305
3071/10	971	87.390	755.305
3071/11	966	86.940	755.305
V stroških delne komunalne ureditve so zajeti stroški ureditve z vodovodom, električnim omrežjem In cesto v makadamski izvedbi. Poleg tega so zajeti tudi stroški izdelane lokacijske dokumentacije, ki jo prejme investitor ob podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
K. o. Beltinci _	Izmera	Odškodnina za	Stroški komu-
narc. st.	y	zemljišče	nalne ureditve
2378/1	930	83.700	1.288.920
V stroških komunalne ureditve je poleg stroškov opreme z vodovodom, kanalizacijo, električnim omrežjem in asfaltiranimi ulicami zajeta tudi odškodnina spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
POGOJI ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA:
1.	interesenti morajo pisne prijave z dokazili vložiti na naslov Sis za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4, Murska Sobota, najpozneje v 15 dneh od dneva objave.
2.	Prijavi je potrebno priložiti potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10.000 din. Varščino je potrebno vplačati na rač. št. 51900—662—29551 — za cestno in komunalno dejavnost občine M. Sobota.
Uspelim ponudnikom se vplačana varščina poračuna z odškodnino za zemljišče, neuspelim pa se vrne.
Če uspeli ponudnik enostransko odstopi od pogodbe, se varščina ne vrne.
3.	Rok za pričetek gradnje na pridobljenem zemljišču je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča in dokončanje v petih letih od sklenitve pogodbe.
Če investitor ne prične oz. ne dokonča gradnje v prej navedenem roku, izgubi pravico uporabe za gradnjo.
4	Uspeli ponudnik je dolžan v 15 dneh od prejema sklepa komisije o oddaji zemljišča skleniti pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da je enostransko odstopil.
5.	Odškodnino za pridobljeno zemljišče je dolžan plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe, stroške komunalnega urejanja pa v 60 dneh od sklenitve pogodbe.
6.	Stroški priključitve objekta na komunalne naprave bremenijo investitorja.
7.	Stavbno zemljišče pridobi ponudnik, ki zbere največ točk v skladu z merili in kriteriji za oddajo stavbnih zemljišč (objavljeni v Ur. objavah št. 10/84).
8.	Pisni prijavi iz 1. točke je potrebno priložiti naslednje podatke:
— stanovanjske razmere (velikost stanovanja, opis stanovanja, lastništvo stanovanja),
— kraj zaposlitve in višina osebnih dohodkov,
— čas zaposlitve v občini M. Sobota,
— število družinskih članov,
— mlade družine še rojstne podatke,
— zdravstvene razmere ob invalidnosti družinskega člana ali druge težje zdravstvene'primere, — morebitno sodelovanje udeleženca natečaja v NOB, — potrdilo o namenskem stanovanjskem varčevanju.
Murska Sobota
KABINA VARUJE TRAKTORISTA OB NESREČI IN V SLABEM VREMENU KABINE ZA RAZLIČNE VRSTE TRAKTORJEV Sl LAHKO OGLEDATE
-	v prodajnem centru AGROSA, ABC POMURKA, na radgonskem sejemskem prostoru v Gornji Radgoni in
-	v centralnem skladišču AGROOPREME v Murski Soboti, ul. Iva Lole Ribarja.
Vplačate lahko v vaši zadružni prodajalni.
Na voljo so vam predvsem kabine za vse tipe traktorjev:
IMT, TORPEDO DEUTZ, FIAT ŠTORE, ZETOR in URSUS.
Za druge tipe traktorjev dajemo informacije in sprejemamo posebna naročila.
TOZD VELEPRODAJA
25 LET DELAVSKE UNIVERZE V LENDAVI
RAZVEJANO IZOBRAŽEVANJE
»Delavska univerza v Lendavi je v 25 letih svojega delovanja dosegla pomembne rezultate pri izobraževanju odraslih. Z izobraževalnimi programi s področja strokovnega, družbenopolitičnega in splošnega izobraževanja je omogočila številnim delovnim ljudem in občanom, da so hitreje in uspešneje reševali probleme na delovnem mestu, v družbenopolitičnem, samoupravnem in osebnem življenju,« so zapisali delavci Delavske univerze Lendava v svojem programu za novo izobraževalno sezono.
Delavska univerza v Lendavi je našla svoje mesto in brez nje si ni mogoče predstavljati (kaj šele izvajati) raznih oblik izobraževanja. Lani, na primer, se je usposabljalo kar 5493 kandidatov! Ker ta izobraževalna ustanova seveda nima dovolj lastnega kadra, si pomaga z zunanjimi sodelavci. Lani so jih pritegnili kar 140. Dobro je tudi, da so v Lendavi naposled dojeli vlogo in pomen Delavske univerze, saj po-
slej ni več težav s financiranjem, saj so za to pokazali polno razumevanje pri ustanovitelju — skupščini občine — in pri občinski izobraževalni skupnosti. Delavska univerza ima sicer samo eno učilnico, vendar zaradi razumevanja osnovne šole Drago Lugarič in lendavske srednje šole, ki nudita za razne oblike izobraževanja svoje prostore, ni težav.
Nova izobraževalna sezona se je začela s šolskim letom 1985/86. Doslej so že imeli osno-v»;i računalniški tečaj, ki ga je obiskovalo 29 učiteljev računalništva in ravnateljev osnovnih šol. Seminar za računalniški jezik fortran pa je obiskovalo 23 kandidatov iz organizacij združenega dela. Uspešno je bilo tudi usposabljanje delavcev, ki so se včlanjali v Zvezo sindikatov. Ta seminar je imel 150 obiskovalcev. Nedolgo se je začela šola za poklicnega voznika motornih vozil, ki jo obiskuje 33 kandidatov. V tečaj za voznike viličarjev pa se je vključilo 13 oseb. V krat-
kem se bo v sodelovanju z lendavsko šolo kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve začelo izobraževanje za obratnega strojnega tehnika (bivša delovod-ska šola). Tečaj šivanja in krojenja pa obiskuje 15 žensk.
To pa še ni vse! Tudi letos bodo tečaji tujih jezikov. Pa ne le v Lendavi, ampak tudi v nekaterih organizacijah združenega dela (npr. Planika, Primat, Nafta). Predviden je nadalje seminar za vodilne delavce, potem seminar za izvajalce proizvodnega dela in mentorje, pa za člane samoupravnih delavskih kontrol in disciplinskih komisij, posvet za kulturne animatorje in drugo. Delavska univerza bo posvetila posebno skrb tudi družbenopolitičnemu izobraževanju. Tako bo organizirala seminar za kandidate za sprejem v ZK, seminar za novosprejete člane ZK, potem občinsko politično šolo ZK in zss.
Š. SOBOČAN
projektivni biro,PO. “v murska sobota PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV IN DRUGO PROJEKTIRANJE TER INŽENIRING, IZDELAVA INVESTICIJSKE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, PROJEKTI ZA POSAMEZNE STANOVANJSKE IN KMETIJSKE ZGRADBE.
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE!
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska cesta b. b.
Telefon: h. c. (069) 75 271
PROJEKTIRAMO -IZDELUJEMO -MONTIRAMO
— transformatorji za varjenje VAREX od 120 do 400 A
— usmerniki za varjenje VARUS od 200 do 600 A
— polavtomati za varjenje VARMIG, od 200 do 600 A
— točkalniki za varjenje od 10 do 25 KVA
— stroji za sočelno obžigalno varjenje 40 KVA
— rezalna tehnika
— naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varčevanje (inženiring)
— vse vrste termoizolacij in strojnih inštalacij
— vse vrste ventilacije—klimatizacije in CEVI VARVENT
— predizolacirane cevi PURLEN A, od 0 33 do 0 500 mm
— izolacijske plašče PURLEN ALU, od 3/8« do 4«
—	raztezne posode VARFLEX od 25 do 600 litrov
—	sanitarne kabine VARIS za stanovanjske in hotelske objekte
Priporočamo se s svojimi kakovostnimi izdelki in uslugami ter vam čestitamo ob dnevu republike!
STRAN 16
VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
šport
AKTUALNO V TELESNI KULTURI———;----
Planski dokumenti v javni razpravi
Že nekaj ča:a so v javni razpravi planski dokumenti prihodnjega razvoja telesnokulturne aejavnosti v soboški občini. Gre za analizo razvojnih možnosti telesnokulturne dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje, kije bila izdelana na osnovi ocene uresničevanja sedanjega srednjeročnega programa in dosežkov v telesni kulturi. Osnovna usmeritev bo v naslednjem srednjeročnem obdobju namenjena nadaljnjemu razvoju rekreativne dejavnosti, tekmovalnemu športu, izobraževanju strokovnih delavcev, ki bodo pozneje ostali v tej dejavnosti, mednarodnemu sodelovanju, športnim objektom in zdravstvenemu varstvu športnikov ter še nekaterim drugim dejavnostim.
V rekreativni dejavnosti, kjer je osnovni poudarek na množičnosti, si bodo prizadevali zagotavljati takšne programe, ki bodo dostopni vsem občanom. Gre za različne množične akcije kot so hoja, teki, kolesarjenje, smučanje, plavanje, trimske akcije, tekmovanja za športno značko L, II. in III. skupine. Posebna skrb bo namenjena vključevanju predšolskih otrok v tekmovanja za športno značko L skupine. Dosedanje izkušnje na tem področju so pokazale, da so bili v soboški občini doseženi vidni rezultati in da gre za vzorno sode-^lovanje med ZTKO in WZ. V
tekmovalnem športu bodo zagotavljali možnosti doseganja vrhunskih rezultatov ne glede na izbor med prednostne programe ali v nacionalni program, o katerem v zadnjem času v Sloveniji veliko govorimo, seveda v skladu z razvojnimi projekti tekmovalnega športa. V soboški občini bodo le strokovno utemeljene projekte športnih panog izbrali med prednostne programe, ki jih bo pripravil strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO Murska Sobota, upoštevajoč že izbrane prednostne programe v Sloveniji in razvitost posameznih športnih panog. Zadnjo besedo pa bodo seveda imeli delegati na seji skupščine TKS. V okviru zmožnosti bodo posebne pozornosti deležni tudi kategorizirani in obetavni športniki.
V soboški občini so se opredelili tudi do prireditev, ki jih bodo sofinancirali iz združenih sredstev. To so: Poulični tek 17. oktober v Murski Soboti, Odprto namiznoteniško prvenstvo Sobote, Kolesarska dirka po Pomurju, Mednarodno tekmovanje za memorial Štefana Kovača v judu, tradicionalna kajakaška prireditev na reki Muri in tradicionalni turnir bratstva in enotnosti v hokeju na travi. Zaradi skromnih sredstev telesna kultura v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo sposobna za nove naložbe, temveč bo zagotavljala sredstva le za najnujnejša vzdr-
ževalna dela v krajevnih skupnostih. Mednarodno sodelovanje bo potekalo po že uveljavljenih oblikah s športniki iz sosednje Madžarske in Avstrije ter z zamejskimi Slovenci ter slovenskimi društvi v Avstriji in ZR Nemčiji. Posebno skrb pa bodo v soboški občini v naslednjem srednjeročnem obdobju namenjali izobraževanju strokovnih kadrov in njihovemu nagrajevanju, kajti brez strokovnjakov ne bo mogoče dosegati vrhunskih rezultatov. Telesnokultuma skupnost bo skupaj z Občinsko zdravstveno skupnostjo uresničevala zdravstveno varstvo športnikov, hkrati pa si bodo prizadevali, da se to vprašanje sistemsko reši. Teles-nokulturna skupnost občine Murska Sobota se bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju sporazumevala z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri reševanju problematike, ki je skupnega pomena. V planskih dokumentih, ki so v javni razpravi, pa je dan poseben poudarek tudi nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov, vzgoje in idejnopolitičnega dela v telesni kulturi. Ker bo javna razprava trajala do konca leta, je še dovolj časa, da o teh pomembnih dokumentih spregovorijo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Z dosedanjim odzivom javne razprave namreč ne moremo biti zadovoljni,
Feri Maučec
SKL - ŽENSKE
ČETRTA ZMAGA SOBOČANK
V petem kolu tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je Metalservis Pomurje premagal Jesenice s 66:64. Sobočanke so bile v prvem polčasu precej boljše in so vodile za 19 točk, vendar so v nadaljevanju popustile in zmagale z minimalnim izidom. Koše so dosegle: Koren 23, Bore 21, Govorčin 17, Kardoš 3 in Šiško 2. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje s Cimosom.
Ilirija	5 5 0 396:277 10
POMURJE	5 4 1 334:304 9
Slovan	5 3 2 274:280 8
Kladivar	4 3 1 356:268 7
N. mesto	4 3 1 252:212 7
Cimos	5 2 3 333:337 7
Maribor	5 2 3 341:370 7
Jesenice	5 1 4 340:340 6
Metka	5 1 4 263:371 6
Salonit	5 0 5 237:367 5
Slovenska nogometna liga
NAMIZNI TENIS
Tesen poraz v derbiju
V drugem kolu tekmovanja prve A republiške lige za moške je bil v Zalogu na sporedu derbi dveh kandidatov za prvo mesto med domačo Vesno in Soboto, ki je popolnoma opravičil ta naziv, po tri ure trajajoči kakovostni predstavi, polni dramatičnih preobratov, pa se je končal z zmago srečnejše domače ekipe. Kako so Sobočani v tem dvoboju izgubili dve dobljeni partiji, je res težko razumeti, saj je najboljši igralec Sobočanov Kuzma vodil v tretjem setu proti Zajtlu že s 17:10 in 20:17, pa vendar je izgubil na razliko. Tudi Benkovič, ki je igral dobro, je pri rezultatu dvoboja 3:2 vodil v tretjem setu proti Smrekarju z 18:13 in tudi on izgubil na razliko; spet pa je slabo zaigral Benko. V drugem srečanju proti neizkušeni ekipi Novega mesta so Sobočani slavili maksimalno zmago. Tako imajo Sobočani zdaj lepo priložnost, da — če ne doživijo kakšnega neprijetnega presenečenja — v drugem delu premagajo Vesno z višjim rezultatom in tako pristanejo na najvišjem mestu.
Ekipa Radgone je izgubila z Vesno, ki je nastopila brez Smrekarja, vendar sta bila Žajtl in Rak premočna. V drugem srečanju z Novim mestom pa so slavili pomembno zmago; spet je zablestel najmlajši Mirko Unger s tremi zmagami. Ženska ekipa Sobote je nastopila brez najboljše igralke Tanje Sinic in dvakrat maksimalno izgubila proti favoritoma za prvo mesto, saj je treba upoštevati, da so vse tri igralke še pionirke. V pomurskem derbiju B republiške lige je mlada ekipa Sobote presenetljivo premagala Mladost, predvsem po zaslugi Aleša Fri-driha s tremi zmagami, pomembni pa sta prispevala Ori in Gerendaj.
Rezultati: VESNA - SOBOTA 5:4 (Zajtl-Kuzma 2:1, Rak-Benkovič 2:0, Smrekar—Benko 2:0, Rak—Kuzma 1:2, Zajtl—Benko 1:2, Smrekar—Benkovič 2:1, Rak—Benko 2:0, Smrekar—Kuzma 0:2, Zajtl—Benkovič 1:2); NOVO MESTO - SOBOTA 0:9 (Kuzma 3:0, Benkovič 3:0, Benko 3:0); VESNA - RADGONA 6:3 (M. Unger 1:2, Vinčec 1:2, Žitek 1:2); NOVO MESTO - RADGONA 3:6 (M. Unger 3:0, Vinčec 2:1, Žitek 1:2); ženske: ILIRIJA - SOBOTA 9:0 (Korošec 0:3, Breznik 0:3, Maučec 0:3); VESNA - SOBOTA 9:0 (Korošec 0:3, Breznik 0:3, Maučec 0:3); B moški: SOBOTA - MLADOST 5:4 (A. Fridrih 3:0, Gerendaj 1:1, Ori 1:2, Smodiš 0:1 in za Mladost J. Fridrih 2:1, Golenko 1:2, S. Unger 1:2).
M. U.
----STRELSTVO ------:-------------------------------
ZMAGI LJUTOMERA IN NORŠINEC
V drugem kolu tekmovanja v prvi slovenski strelski ligi je ekipa Ljutomera zmagala v Slovenj Gradcu s 1435:1431 krogov. Najuspešnejši v ekipi Ljutomera je bil Franc Rubin s 366 krogi pred Ljubom Špindlerjem 359, Rajkom Kapunom 356 in Dušanom Špindlerjem 354 krogov.
V tekmovanju druge slovenske strelske lige, vzhodna skupina, so Noršinci premagali Partizan Leskovec s 1455:1410 krogov. Najboljši pri Noršincih je bil Karel Turner s 369 krogi pred Štefanom Balaškom 365, Brankom Bukovcem 361 in Alenko Balšak 360 krogov. Ekipa Boris Kidrič Stavbar iz Maribora pa je premala Muro s 1462:1434 krogov. V ekipi Mure je bil najuspešnejši Janez Horvat s 374 krogi pred Mirkom Horvatom 363, Vladom Horvatom 350 in Andrejem Šiftarjem 347 krogov.
---KARATE--------------------------------------------
GABOR IN PJEVIČ PETA
V Rušah je bilo izbirno tekmovanje karatejistov severovzhodne Slovenije v konkurenci mlajših in starejših pionirjev in pionirk. Največ uspeha so imeli predstavniki karate klubov iz Maribora in Ruš. Med pomurskimi pionirji sta bila najuspešnejša člana Karate Kluba Štefan Kovač iz Beltince Robert Gabor in Milan Pjevič, ki sta v disciplini kate med 37 starejšimi pionirji zasedla peti mesti.
R. Horvat !
Čestita
POL — moški
Pomurje brez poraza
V nadaljevanju prvenstva v pomurski moški odbojkarski ligi so bili doseženi tile rezultati: Radenci II—Radgona 2:0, Radenci II—Apače 2:0, Radgona—Apače 2:0, Ljutomer II—Cven 2:1, Cven—Pomurje II 2:0, Ljutomer II—Pomurje II 2:0, Pomurje L—Cven 2:0, Cven—Apače 2:0, Pomurje I—Apače 2:0, Radenci II—Puconci 2:0, Pomurje II— Radenci II 0:2 in Pomurje II— Puconci 2:1.
Pomurje I	8 8	0	16:2	16
Radenci II	8 6	2	13:4	12
Radgona	6 4	2	8:5	8
Veterani	6 4 2		8:5	8
Ljutomer II	4 3	1	7:4	6
Cven	8 3	5	9:10	6
Pomurje II	8 2	6	5:13	4
Puconci	6 0	6	1:12	0
Apače	6' 0	6	0:12	0
HOKEJ NA TRAVI
L zvezna liga—zahod
Jesenski del
Marathon 7	5	2	0 27:6	12«
Jedinstvo (Zg.) 6	4	1	1 21:6	9
Mladost 6	4	1	1 17:9	9
P.Zelina 7 3 13 15:12 7 ABC POMURKA
7 3 0 4 11:22 6
Jedjnstvo (Zč.)
7 1 3 3 7:13 5
Concordija 7 1 2 4 10:23 4
Trešnjevka	7 0 2 5 4:21 2
DVORANSKI HOKEJ
Cepinci v Avstriji
V Wiener Neudorfu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v dvoranskem hokeju, na katerem je sodelovalo 6 ekip, med njimi tudi ŠD Cepinci. Hokejisti Čepinec so Izgubili z Miinchnom, Modlinge-nom in Obermenzingenom, v borbi za peto mesto pa še z ekipo Epitoka iz Budimpešte ter tako zasedli šesto mesto.
Jesenski del				
Maribor	12	10	1 1 26:8	21
Rudar (Tr)	12	7	2 3 26:14	16
Slovan	12	5	5 2 21:7	15
Rudar (TV)	12	5	6 1 19:15	15
Triglav	12	7	1 4 21:24	15
MURA	12	6	1 5 -22:19	13
Domžale	12	4	5 3 11:11	13
Vozila	12	4	4 4 17:14	12
Kovinar	12	3	6 3 12:11	12
Olimpija	12	4	2 6 15:17	10
Železničar	12	3	4 5 15:18	10
Ilirija	12	2	2 8 13:25	6
Kladivar	12	. 1	4 7 13:26	6
Aluminij	12	0	4 8 7:27	4
OČL -	VZHOD
Jesenski del	
Elkroj	11	8 I 2 37:15 17
Partizan	10	7 1 2 18:7 15
Dravinja	10	7 1 2 24:15 15
Šmartno	11	6 1 4 25:17 13
NAFTA	11	6 1 4 22:19 13
Pekre	10	5 1 4 19:16 11
Proletarec 11	3 3 5 12:17 9
Fužinar	11	4 0 7 23:25 8
Steklar	11	4 0 7 20:27 .8
Ojstrica	11	3 0 8 11:26 6
Brežice	10	3 0 7 8:23 6
Drava	9	1 3 5 11:23 5
1. MNL MLADINCI	
Radgona	9	8 1 0 45:13 17
Tišina	9	7 1 1 51:13 15
Ljutomer	9	6 0 3 43:25 12
Tromejnik 9	5 1 3 32:17 11
Ižakovci	9	5 1 3 34:23 11
Dokležovje 9	4 1 4 36:29 9
Pušča	9	3 0 6 18:37 6
Apače	9	2 0 7 11:43 4
Filovci	9	2 0 7 16:51 4
Tešanovci 9	01 8 6:41 1
Športne novice iz Lendave
— Veterani NK Nafte bodo v počastitev dneva republike pripravili tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo v petek, 29. novembra. Prijavnina je 1.500 dinarjev, vplačati pa jo je potrebno v bifeju Horvat.
— V Zalaegerszegu na Madžarskem je bilo povratno srečanje v malem nogometu med Lendavo in SC Csarnokom. Končalo se je neodločeno 6:6. Strelci za Lendavo: Dominko 3, Kosi, Do-večar in Banotai po enega. Tako so se gostitelji oddolžili za poraz v Lendavi 2:6. F. Bobovec
POL—ženske
Mladost I—Mladost II 3:0 Puconci—Ljutomer preloženo
rKEGLJANJEHM MBB BH MM MB Rekord Smodiša	
| v Čateških Toplicah	|
IV Prijedorju je bil tradicionalni kegljaški turnir republik  in pokrajin, posvečen praznovanju dneva republike. V.repre- 
' zentanci Slovenije je nastopil član KK Radenska Čarda, Ste- g fan Smodiš. Slovenija je zasedla drugo mesto.
IV Čateških Toplicah pa je bilo odprto prvenstvo v keglja- _ nju, kjer je sodelovalo 40 kegljačev. Zmagal je Štefan Smodiš z I 957 podrtimi keglji, kar je nov rekord kegljišča. Kaže, da je S Smodiš v dobri formi pred novo sezono. Kegljači Radenske
LČarde bodo v okviru priprav za novo sezono ob koncu tedna  sodelovali v Varaždinu in Slovenj Gradcu.	tg B
B BBB MB BBM BB BBS BHB
KAJAKAŠTVO
DVE PRVI MESTI KROŽANOV
Na reki Savi v Zagrebu je bilo v počastitev dneva republike tekmovanje v spustu na 6 km dolgi progi. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Med njimi so tekmovali tudi člani BD Mura iz Kroga je dosegli lep uspeh, saj so zasedli dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. Med mladinci je v kategoriji K-l zmagal Miran Vereš, v kategoriji C-2 med člani pa Horvat-Marič. V kategoriji K-l je med člani Milan Karas zasedel drugo, Štefan Varga pa tretje mesto.
--ROKOBORBA-------------------------------
Fajs in Dimkov druga v Tuzli
V Tuzli je bilo tradicionalno mladinsko tekmovanje rokoborcev Hunski rudar. Udeležili so se ga tudi trije pomurski rokoborci in dosegli lep uspeh. Fajs in Dimkov sta v svojih kategorijah osvojila drugi mesti, Vogrinec pa je bil četrti. Za Dimkova je to prvi večji uspeh na zvezni ravni. Dosegel je pet zmag in enkrat izgubil. Fajs pa je s svojo uvrstitvijo še enkrat potrdil, da se s tekmovanj ne vrača brez kolajn in da je letos v izredno dobri formi. Trenutno je eden najuspešnejših pomurskih tekmovalcev. Šestkrat je zmagal in enkrat izgubil. Uspeh predstavlja tudi četrto mesto Vugrinca, saj je nastopil v višji kategoriji.	C. D.
---ODBOJKA --------------------------------
ZMAGALI LE RADENCI
V predzadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi so Radenci premagali Stronjsko reko s 3:2, Ljutomer pa je izgubil v Vuzenici z 2:3. Zaradi slabega sojenja so se Ljutomerčani pritožili. V ženski konkurenci pa je Kamnica premagala Pomurje s
V zadnjem jesenskem kolu se bosta v Križevcih pri Ljutomeru pomerili pomurski ekipi Ljutomer in Radenci.
--SKL-VZHOD--------------------------------
ZMAGA RADGONE IN POMURJA
V sedmem kolu tekmovanje območne slovenske košarkarske lige za moške — vzhod sta oba pomurska ligaša zmagala. Radgona je v gosteh prepričljivo premagala Koroško s 95:62. Strelci za Radgo-no:Fridau 24, Lah 23, Kumer in Horvat po 12, Nekrep 8, Roškar in Glavnik po 6 ter Senekovič 4. Pomurje pa je v Murski Soboti premagalo Ruše s 87:82. Strelci za Pomurje: Merklin 28, Juteršnik 17, Štihec 14, Sakovič 12, Roškar 10 in Titan 6,
—BADMINTON---------------------------------
Mladost zmagala v Avstriji
V Gleisdorfu v Avstriji je bilo 7. mednarodno tekmovanje v badmintonu. Sodelovalo je 8 ekip, med njimi tudi člani ŠŠD Mladost iz Lendave. Dosegli so lep uspeh, kar še posebej velja za prvo ekipo Mladosti, ki je v postavi Šendlinger, Sekereš, Vugrinec in Koren zasedla prvo mesto. Lendavčani so v finalu premagali ekipo Gleisdorfa 3:3 (8:7). Druga ekipa Mladosti je zasedla sedmo mesto.
REKREACIJA V LENDAVSKEM PRIMATU
V letošnjem letu v lendavskem Primatu športna rekreacija ni bila tako bogata kot prejšnje leto, ko je delovna organizacija slavila 35-letnico obstoja, tozd v Lendavi pa 20-letnico. Predvsem je izostalo sodelovanje med tozdi v delovni organizaciji Primat, ki je bilo prejšnja leta tradicionalno. To pomanjkljivost bi kazalo čim prej odpraviti, saj športnorekreacijska srečanja veliko prispevajo k medsebojnem spoznavanju delavcev in izmenjavi izkušenj. V lendavskem tozdu Primata nimajo večjih možnosti za rekreacijo, vendar zaposleni s pridom izkoristijo čas, odmerjen za malico, ža igranje odbojke na igrišču, ki so si ga sami zgradili. V zimskem času pa imajo možnost vključitve v rekreacijo, ki je organizirana v telovadnici osnovne šole Draga Lugariča v Lendavi, za kar skrbi komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Najmnožičneje se zaposleni Primata vključujejo v športnorekreacijska tekmovanja, ki so jih letos organizirali že enajstič v lendavski občini, sami pa so sodelovali v enajstih panogah. V šestih so zasedli tretja mesta, dve četrti, eno peto in eno sedmo mesto. Letos pa so se za sodelovanje v sindikalnih športnih igrah prijavili v vseh 12 športnih panogah. Letos so se tudi udeležili turnirja v malem nogometu v Murskem Središču ob 20-letnici Modeksa in zasedli tretje mesto. Tokrat pa so zanemarili sodelovanje z osnovno šolo Miško Kranjec v Veliki Polani, katere so pokrovitelj, Upajo pa, da bodo to sodelovanje ponovno oživili.	Franc Bobovec
TOZD Proizvodnja bivalnih enot
TOZD Proizvodnja nadgradenj —— TOZD Avtoradgona - Servisi Hi TOZD Transport	WMiM
vsem občanom občine Gornja Radgona ob dnevu republike!
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
STRAN 17
TO JE ODPRTINA, KIJO IMA VSAKO OKNO!
DOBRE LASTNOSTI OKEN IN VRAT INLES,
OMOGOČAJO PRIJETNEJŠE BIVANJE V VAŠEM DOMU.
KOMBIVAK
industrija stavbnega pohištva
61310 ribnica partizanska 3
Jugoslavija
STRAN 18
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
K Radencih se pripravljajo na drugo zadružno stanovanjsko gradnjo
Ima »vrelec« premalo pritiska?
Izkušnje prve stanovanjske zadruge Slatina — v njej je pred nekaj leti prišlo z vrstno gradnjo hitro in relativno poceni do stanovanjskih hiš okoli 50 članov — in vse težje razmere v stanovanjskem gospodarstvu (v radgonski občini še posebno), so v Radencih spodbudile nastanek nove stanovanjske zadruge Vrelec. Po velikem začetnem zanimanju (145 interesentov) so materialne možnosti sicer močno skrčile članstvo, vendarle pa 45 članov upa, da bodo postavili hiše do tretje faze že prihodnje leto. Prvih 7 naj bi pričelo z gradnjo — če bo vreme dopuščalo, pri Čemer na zaenkrat ne kaže najboljše — še letos.
Kaže pa, da bodočim zadružnim .graditeljem ni tokrat postlano z rožicami. Prvi zapleti so se pričeli s pridobivanjem potrebnih zemljišč. Po velikih mukah so slednjič le uspeli zagotoviti deset parcel za internatom Srednje šole za gostinstvo in turizem ob Boračevskem potoku, kjer naj bi Marlesovi delavci kmalu pričeli z gradbenimi deli za sedem montažnih hišic. Sedem le zato, ker je ena parcela zaradi daljnovoda še vedno pogojna, za dve pa se z lastniki še niso uspeli dogovoriti in bo bržkone potrebna razlastitev, ki se bo lahko zavle
DO SOBOTA
TOZD KOMUNALA
Kopališka 2, Murski Sobota
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge:
1.	TEHNIČNI VODJA tozda
2.	VODJE DE VZDRŽEVANJE STANOVANJ
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
k 1.
— višja strokovna izobrazba gradbene smeri, dve leti delovnih izkušenj,
k 2.	<
— višja strokovna izobrazba gradbene smeri, eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: SOBOTA, tozd KOMUNALA, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
Mb . USHECSnAL G
NARAVNO ZDRAVILIŠČE
LENDAVA
DNEVI LOVSKE KUHINJE
V HOTELU LIPA
OD 28. NOVEMBRA DO 1. DECEMBRA
Ponudili vam bodo lovske specialitete, pripravljene iz divjega prašiča, fazana, srne in jelena.
V četrtek,'28. novembra, in nedeljo, 1. decembra, boste uživali gurmanske specialitete ob prijetni klavirski glasbi.
V petek in soboto, 29. in 30. novembra, pa vas bo zabavala skupina Moby Dick.
Za dan republike, 29. novembra, priporočajo rezervacije z večerjo po 1850 dinarjev.
Vse informacije dobite v hotelu Lipa, Terme, Lendava, ali po telefonu 75 721 in 75 722.
kla. Vendarle je tod — v kratkem bo izdano še lokacijsko in na tej osnovi gradbeno dovoljenje — tako daleč, da se bo lahko pričelo graditi.
„ Večje težave pa so že bile in jih zadrugarji še pričakujejo s pridobitvijo ostalih parcel v predelu Radenci-jug. Ker po obstoječem zazidalnem načrtu za to ni bilo dovolj prostora, bo potrebno doseči spremembo zazidalnega načrta. Se sreča, da jim je bila javna razprava naklonjena in pričakujejo, da bodo to sprejeli v kratkem tudi pristojni zbori skupščine občine. S tem pa bo
seveda potrebno zagotoviti nadomestna zemljišča oziroma gradbene parcele lastnikom. To ne bo enostavno, saj je na dlani, da bodo z zadružno gradnjo možnosti stanovanjske gradnje v Radencih za deset do petnajst let praktično izčrpane.
Zadružni graditelji so se pri izvajalskih delih odločili za mariborski Marles. Ne le zaradi kakovosti objektov tega delovnega kolektiva, ampak tudi zaradi cene in pripravljenosti izvajalcev do 30-odstotnega posojila za vsa opravljena dela (gradbena in montažni del z montažo) do tretje etape. Gre za 7-letno posojilo graditeljem z 18-odstotno obrestno mero. Ce bomo lahko pričeli z deli še letos, za sedem vrtsnih hiš (potem bi bile do tretje faze gotove do aprila) tudi zagotavljajo ceno — za objekt 6,7 milijona dinarjev (3,3 za gradbeni in 3,4 za montažni del). Vse preostale zadružne hiše, ki jih bodo prav tako gradili Marlesovci, bodo posamezne in se bodp lahko lastniki odločali med tremi tipi.
Čeprav vodstvo »Vrelca« v primerjavi z drugimi stanovanjskimi zadrugami, na primer čer-nelavsko, ni profesionalno, ampak to bolj ali manj sodi med njihova dela v Radenski, pravijo, da bodo zastavili vse sile, da bi do spomladi uredili tudi vso potrebno dokumentacijo za pričetek del pri posameznih gradnjah zadružnikov. V tem primeru bi bile pod streho že naslednje leto.
Čeprav se zadružniki zavedajo, da so pogoji bistveno drugačni in mnogo manj ugodni kot v času prve zadružne gradnje v Radencih, niso pričakovali toliko težav pri svojih prizadevanjih, da si ustvarijo lastno ognjišče. Kot so hvaležni Radenski za rezume-vajočo stanovanjskokreditno politiko in pomoč pri zagotovitvi kadrov za nemoteno in uspešno delo stanovanjske zadruge Vrelec, pa zamerijo predvsem vodilnim v tem delovnem kolektivu, da jim doslej, predvsem pri prizadevanjih za pridobitev premostitvenih kreditov banke, niso stali dovolj ob strani. In sprašujejo se, ali je takšen odnos posledica tega, da so tokrat člani zadruge -zares v večini delavci Radenske in ne tudi vodilni in vodstveni kot v prvi stanovanjski za-srugi Slatina v tem zdraviliškem središču.
Zato pa so bolj ali manj nemočni pri iskanju denarja. Kljub nespornemu interesu Radenske — izmed 45 članov zadruge je 35 njenih delavcev, ki bodo sprostili 17 stanovanj za potrebe delovne organizacije; v vrstni gradnji kreditira enega zaposlenega z 800 tisočaki, zakonca pa z 1,3 milijona dinarjev pod ugodnimi pogoji (14 let z 9-odstotno obrestno mero) — ki tudi na ta način rešuje stanovanjske probleme svojih delavcev, se zatika pri načrtovanih premostitvenih posojilih Temeljne pomurske banke, Ljubljanske banke. In za veliko večino zadružnikov, ti morajo sami zagotoviti polovico denaija, bo pot do lastne strehe nad glavo še trnova.
Vlado Paveo
V IŽAKOVCIH USPEŠNO REŠUJEJO KRAJEVNE PROBLEME
Krajevna skupnost Ižakovci sodi med tiste, kjer so v zadnjem obdobju veliko postorili za razvoj kraja, smelo pa načrtujejo tudi za naprej. Letošnja največja pridobitev za krajane tega cb-murskega kraja je vsekakor nova trgovina, ki so jo z roko v roki gradili Trgovsko podjetje Potrošnik Murska Sobota, ki je prispevalo potreben material in opremo, ter krajani, ki so fizična dela opravili prostovoljno. Z zgraditvijo tega objekta, ki obsega okrog 160 kvadratnih metrov, vreden pa je okrog pet milijonov dinarjev, so rešili večletni problem trgovine in preskrbe krajanov z najnujnejšimi gospodinjskimi potrebščinami. Nova trgovina pa je tudi zgleden primer, da se da kljub težkim gospodarskim razmeram z razumevanjem in pripravljenostjo marsikaj narediti. V Ižakovcih so tudi uspešno razširili telefonijo. S samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisali s PTT podjetjem v Murski Soboti, so združili sredstva za 15 novih priključkov, s čimer bi se število telefonov v kraju povečalo na 47. Žal pa se je zataknilo zaradi kasnitve pri namestitvi nove telefonske centrale v Beltincih. Sicer pa morajo na priključke telefonov čakati tudi naročniki v sosednjih krajih.
Upajo pa, da ne bodo predolgo čakali na novo telefonsko centralo na pošti v Beltincih.
V krajevni skupnosti Ižakovci pa se ne zadovoljujejo s tem, kar so dosegli, temveč si prizadevajo — v okviru možnosti — reševati tudi drugo problematiko iz vsakdanjega življenja. Krajevna skupnost je že sklenila pogodbo s Tovarno mlečnega prahu Murska Sobota za gradnjo zbiralnice mleka v Ižakovcih. To naložbo naj bi uresničili v začetku prihodnjega leta, s tem da bodo krajani objekt spravili pod streho, inštalacijska in druga dela ter hladilne naprave pa bo financirala Tovarna mlečnega prahu
Tovarna kovinske opreme
62000 MARIBOR
LENDAVA
SKLADIŠČNA OPREMA
Razvoj sodobne skladiščne tehnike je pri nas spremljalo podjetje PRIMAT, ki s svojo specializirano proizvodnjo uspešno rešuje najbolj zahtevne naloge.
Modernizirana tovarna v Lendavi izdeluje skladiščno opremo po najnovejšem tehnološkem postopku in viličarje na baterijski pogon za potrebe notranjega transporta.
Prijetno praznovanje
29. novembra — DNEVA
' w REPUBLIKE
Murska Sobota. Sedaj je namreč zbiralnica mleka v prostorih stare osnovne šole, ki so neprimerni in predvideni za rušenje, ker dajejo slab videz ob novi trgovini. Poleg tega pa bo krajevna skupnost namenila nekaj sredstev za gradnjo prostorov nogometnega kluba, kjer pa naj bi poleg nogometašev dobili svoj prostor tudi mladi, ki bodo z rušitvijo zgradbe stare osnovne šole ostali brez svojega prostora. Skupaj z drugimi obmurskimi krajevnimi skupnostmi pa bo krajevna skupnost
Nova trgovina v Ižakovcih — zadovoljstvo domačinov. Foto: F. M.
Ižakovci združila tudi del sredstev za modernizacijo cestne povezave Bakovci—Dokležovje— Ižakovci—Melinci v dolžini 6,3 kilometra. V naslednjem srednje
--MAČKOVCI-----------—— --------
RABIJO SAMOPOSTREŽBO
Krajani Mačkovec že precej časa pogrešajo dobro oskrbo, predvsem z zelenjavo in delikatesnimi izdelki v tamkajšnji trgovini. Le-ta dela v neprimernih prostorih, kar povzroča še dodatne težave. Kupna moč v središču KS je takšna, da v Mačkovcih razmišljajo o samopostrežni trgovini, še posebej zato, ker so sem vezani tudi prebivalci Otovec, Prosečke vasi, Kuštanovec in delno Dankovec. V ta namen so pripravljeni prispevati tudi del sredstev, ki jih bodo zbirali s krajevnim samoprispevkom.	_jk.

ročnem programu pa imajo tudi obnovo vaškega doma, kjer je mala šola in so prostori pretesni, potrebno pa bi bilo tudi urediti okolico in otroška igrišča. Sredstva za obnovo vaškega doma bodo v glavnem zbrali krajani sami, računajo pa tudi na pomoč samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in samoupravne interesne skupnosti za varstvo preč požari. Prav tako nameravajo urediti pokopališče in mrliško vežo ter razširiti vodovodno črpališče. Če pa bo ostalo
še kaj denarja, pa bi radi asfaltirali preostale makadamske ceste v naselju in s finim asfaltom zaščitili cesto Ižakovci—Beltinci.
Feri Maučec
MERCATORJEVE
DOBRE NOVICE

Zahtevajte informacije v najbližji prodajalni Mercator-Sloge. Obe ugodnosti dobrega nakupa lahko izkoristite v vseh večjih prodajalnah Mercator-Sloga v Gornji Radgoni in bližnji okolici.
Po uvedbi ugodnega nakupa s potrošniškimi karticami s 3 % popustom, spet novost, ki prihaja iz trgovskega podjetja MERCATOR-SLOGA iz Gornje Radgone.

VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
STRAN 19
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA — NARAVNO ZDRAVILO še v zalogi!
Spet se oglašam v VESTNIKU, kakor vsako pomlad, poletje, jesen in zimo. Že 21 let predelujem zdravilno zeiišče — hermeliko (Sedum maximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, otekline nog, .čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in Jeter, opekline, posle--dice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi krčne žile — odprte, stare po več deset let in sveže — trombozo, arteriosklerozo, glavobol, sinuse, ekceme; vrne vam tek — suhi bolniki se zredijo, uravnava želodčno kislino na normalo, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici. beli tok. ctrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in po ostali Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Ce se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ pišite in na kratko opišite svojo bolezen.
HERMELIKO (tinkturo) BOM .DOSTAVIL V CELJE, MARIBOR IN MURSKO SOBOTO po 20. decembru 1985. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravočasno pisno obvestil. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA IN STIPE PfVČEVIČ, Glinškova ploščad 8, 61113 LJUBLJANA BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermeliko lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu (prvo nadstropje, stanovanje 10). Moj telefon je: (061) 348 170.
TERME ČATEŽ
V prejšnji številki Vestnika smo objavili na 14. strani, gospodarskopropagandno sporočilo za Terme Čatež. Zagodel nam je tiskarski škrat, in sicer pri telefonski številki. Pravilna telefonska številka Term Čatež je (068) 62 110.
INTEGRAL, DO TP VIATOR Ljubljana tozd	>
Promet in delavnice
objavlja
prosta dela in naloge	iMTBSRAL
vodje skladiščno-nabavne službe
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Končana delovodska strojna šola in končana šola za KV avtomehanika,
2.	3 leta delovnih izkušenj,
3.	Izpit B kategorije,
4.	Smisel za komuniciranje z ljudmi in za komercialo.
Na podlagi 1 odstavka 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) in 15. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 20/78) Samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost občine Ljutomer razpisuje JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
pare. št. 2664/9 in 6262/23 k. o. Ljutomer, velikega 1529 kv. m za gradnjo obrtne delavnice.
Izklicna višina odškodnine za zemljišče je 150 din za kvadratni meter, stroški delne komunalne ureditve pa so 582.000 din. Pogoji natečaja:
1.	Natečaja se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem v SFRJ in državljani SFRJ osebno ali njihov zastopnik s pisnim pooblastilom.
2.	Natečaj je usten in bo v torek, 3. decembra 1985, ob 8. uri v sejni sobi sisov gospodarskih dejavnosti občine Ljutomer, Ormoška 3/II, soba 1.
Interesenti morajo pisno prijaviti udeležbo na natečaju najpozneje v ponedeljek, 2. decembra 1985, do 12. ure v pisarni Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ljutomer, Ljutomer, Ormoška 3/II, soba 4.
K prijavi je potrebno priložiti potrdilo o plačani varščini, ki znaša 10 odstotkov od cene komunalno urejenega stavbnega zemljišča. Varščina se vplača na žiro račun skupnosti štev. 51930-662-29567.
3.	Šteje se, da je-natečaj uspel, če se za posamezno zemljišče prijavi vsaj en ponudnik.
4.	Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo odškodnino za kvadratni meter stavbnega zemljišča. Najugodnejši ponudnik je dolžan plačati odškodnino za komunalno opremljeno stavbno zemljišče v 10 dneh po podpisu pogodbe, s katero pridobi pravico uporabe zemljišča. Ce odškodnina ni plačana v tem roku, se šteje, da ponudnik odstopa od pridobljenega zemljišča.
5.	Varščina najugodnejšega ponudnika se poračuna s stroški priprave in izvedbe javnega natečaja ter stroški zazidalnega načrta, ostanek varščine pa se upošteva kot predplačilo odškodnine za pridobljeno stavbno zemljišče.
Varščina zapade v korist žiroračuna Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ljutomer, ko je že uspel na javnem natečaju. Ponudnikom, ki na natečaju ne bi uspeli, se varščina vrne.
6.	Rok za začetek gradnje na zemljišču, pridobljenem na tem natečaju, je najpozneje v 5 letih od pridobitve pravice uporabe. Če ni gradnja začeta v enem letu od pridobitve pravice uporabe, se šteje, da ponudnik odstopa od pridobljenega zemljišča.
7.	Stroški priprave stavbnega zemljišča za gradnjo, stroški priključitve objektov na komunalne naprave in objekte bremenijo investitorja.
8.	Vsa pojasnila v zvezi z razpisom javnega natečaja so na voljo vsem interesentom v pisarni Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ljutomer, Ormoška 3/ll,-soba 4, vsak dan od 7. do 15. ure.
Delavski svet tozd.a EURECO, proizvodnja reklamnih blokov ZGEP POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
RAZPISUJE
na podlagi 73. člena Statuta in po sklepu DS dela in naloge
DIREKTORJA TOZDA EURECO
za dobo 4 let.
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka strokovna izobrazba in 3 leta prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali
— višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— imeti morajo organizacijske sposobnosti in izkušnje pri utrjevanju samoupravljanja.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba, ZGEP Pomurski tisk, Murska Soboa, Lendavska 1, z oznako na ovojnici: za razpisno komisijo tozda Eureco.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa in imenovanja obveščeni v roku, določenim v samoupravnem splošnem aktu.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA RADENCI
TOZD JERUZALEM LJUTOMER n. sol. o po sklepu delavskega sveta proda na JAVNI DRAŽBI
osnovno sredstvo avtomobil Zastava 616 dizel, letnik 1877, reg. št. MS 279-36, v voznem stanju, za izklicno ceno 250.000 din najugodnejšemu ponudniku, z omejitvijo, da posamični ponudek lahko znaša 10.000 din.
Dražba bo 4. 12. 1985 z začetkom ob 10. uri v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru.
Dražile! so lahko vse pravne ali fizične psebe.
Eno uro pred začetkom dražbe mora vsak dražilec položiti 10 odstotkov od izklicne cene na blagajni tozda, s tem da se ta znesek kupcu vračuna v kupnino, drugim pa se vrne po končani dražbi.
Ogled vozila je mogoč 4. decembra od 9. ure na parkirnem pre štoru hotela Jeruzalem Ljutomer.
Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek.
Kupna pogodba se sklene in realizira obojestransko.
POGREŠANA!
Že dva tedna je minilo, odkar je odšla v neznano z doma ANA KUČKO iz Nedelice 108. Vse, ki bi pogrešano kjerkoli videli ali kaj vedeli o njej, prosimo, naj javijo na tel. 70 391 ali na postajo milice.
DEŽURNE TRGOVINE MED
PRAZNIKI
28. novembra bodo vse trgovine odprte po veljavnem odpiralnem času. Za praznike, 29. in 30. novembra, bodo vse prodajalne zaprte. Prvega decembra bodo od 7. do 11. ure odprte prodajalne Šoping in Dom v Murski soboti, na podeželju pa blagovnica Ravenka v Beltincih, market na Cankovi, market v Moravskih Toplicah, market Kuzma, samopostrežbe Rogašovci, Grad 11 in Prosenjakovci. Prvega decembra je odprta od 12. do 15. ure še prodajalna Rakičan 62 (pri bolnišnici). Dežurna prodajalna v decembru je v Murski Soboti samopostrežbir Šoping. Odprta je ob sobotah popoldne do 17. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure.
ABC POMURKA
Veletrgovina Potrošnik
TOZD IZBIRA
Murska Sob.ota
ponovno razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
STANOVANJSKE HIŠE
pri Juriju št. 14 — hiša in dvorišče v skupni izmeri 4,74 ara, vl. štev. 20 k. o. Jurij,
ki bo 27.12. 1985 ob 10. uri na kraju samem.
Izklicna cena je 2,500,000, din
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne.
Prometni davek plača kupec.
DELAVSKI SVET
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
ZGEP POMURSKI TISK
Murska Sobota, Lendavska 1
RAZPISUJE
na podlagi določil Statuta in po svojem sklepu dela in naloge:
1.	Vodja plansko-analitske službe
2.	Vodja računovodstva (reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	— visoka strokovna izobrazbe ekonomske smeri in 3 leta prakse v plansko-analitski službi ali
— višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse v plansko-analitski službi;
2.	— visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse ali
— višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse v računovodstvu.
Dela in naloge z izbranima kandidatoma se združijo za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa splošno-kadrovski službi ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1.
Prijavljene bomo o izbiri obvestili v roku, določenem v samou- ’ pravnem splošnem aktu.
TEUlIflCTDII I UUTOMER n. sol. o.
I Eli 11 Ulil II Ud 69240 LJUTOMER,PREŠERNOVA C.40
TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b.o.
TEL.: (069)81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX:35263 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER
OBVESTILO KMETOVALCEM!
tEHNOSTBOJ IZ LJUTOMERA sporoča svsjh kupcem SPREMEMBO POPUSTOV ZA SVOJE IZDELKE, ki veljajo od 15.11.1985
1.	Za prikolico FARMER 04, FARMER 05 in FARMER 06 velja na sedaj znižano ceno za 20 %
še dodatni izvensezonski popust 10 %.
2.	Za prikolico ETK 410 z gumo dim. 8,25 x 15”, brez vzmeti, velja znižana cena 385.000,- din brez prometnega davka (prejšnja cena 424.500.- din).
3.	Za prikolico ETK 410 z gumo dim. 7,50 x 16”,. brez vzmeti, velja znižana cena 314.925.- din brez prometnega davka (prejšnja cena 730.500.- din). .
Za druge izdelke popusta ni več.
Količine navedenih izdelkov so omejene, zato pohitite ,z nakupom. Popusti veljajo do prodaje teh količin. ,
Informacije o nakupu dobite po telefonu (069) 81 635
TEHNOSTROJ UUTOMER
Prešernova 40
— združuje obrtnike različnih strok	y yalnfo-
— zastopa drobno gospodarstvo pri prodaji resirane izdelkov doma in na tujem	vabimo
— išče nove ideje in pomaga pri njihovem k sodelo-razvoju	vanju!
Ob dnevu republike, 29. novembru, vam iskreno čestitamo!
STRAN 20
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
Radijski in televizijski spored od 29. novembra do 5. decembra
1
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	| RADIO
MURSKA SOBOTA । MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA!
TV LJUBLJANA i TV LJUBLJANA
8.20 Poročila, 8.25 Praznični zvoki z rudarsko godbo iz Titovega Velenja, 8.55 Živ žav: Risanke, Smrkci II, 9.55 Bjelašnica: Svetovna serija v Alpskem smučanju — slalom, (m), prenos L teka (do 11.00/15) Spored za otroke: 11.25 Sokoli, 5. del angleške lutkovne nadaljevanke, 11.55 Bjelašnica: Svetovna serija v Alpskem smučanju slalom (m), prenos 2. teka (do 12.40), 12.40 Lucija Strah in trepet ulice, 1. del češkoslovaškega mladinskega filma, 13.55 Poročila (do 14.00), 14.00 Iz sporeda dnevov JRT-85, 15.30 Nastanek človeške vrste: Nova doba, 3. del, 16.20 Poročila, 16.25 Gala koncert ob kulturnem forumu v Budimpešti, 17.25 Posladkana vodica, jugoslovanski film, 20.00 S. Pavič: Odhod vojaka, 1. del drame TV Beograd, 21.35 Ne prezrite, 21.50 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, 8. del avstralske nadaljevanke, 22.45 Petrijin venec, jugoslovanski film, 00.20 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
10.00 Glasbena oddaja, 10.30 Republiki od srca, 11.00 Film, 12.30 Zlati slavček, 13.30 Pravljice, 14.00 Glasbena oddaja, 14.30 Film, 16.10 Dok. film, 16.40 Zabavna oddaja, 17.10 Rez-barka, 18.00 Oddaja ob Dnevu republike, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dok. rama, 21.40 Bilečan-ka, 22.10 Politika je delo delavcev, 23.10 Dnevnik, 23.30 Koncert Lale Kovačeviča.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.15 Modna revija, 21.20 Zabavna oddaja, 22.05 Umetnine.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve. 14.20 Šolska TV. 15.30 100 mojstrovin. 15.45 Ritmična športna gimnastika. 17.15 Spored za 3 dni. 17.20 Ob prazniku SFR Jugoslavije. 18.00 Okno, notranja politika. 19.10 Berite vsak dan! 19.30 TV dnevnik. 20.00 Primer za dva, kriminalka. 21.00 Mexiko ’86. 21.30 Pota v Utahu, 3. del. 22.00 Solze, sovjetski film. 23.24 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Humoreske. 15.00 Film — Mali Cezar. 16.30 Risanke. 17.30 Delfini — Dokumentarec. 18.00 Rdečelasa Zora — Tf. 18.30 Pacific international airport — Tf.18.55 Tv — novice. 19.00 Odprta meja: Inf. oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Marco Visconti — tv nanizanka. 21.40 Tito na Visu — dokumentarna oddaja. 22.10 TVD - Vse danes. 22.20 Film — Imam dva očka in dve mami. Igrajo: Mila Oremovič, Fabjan Sovagočje. Režija: Krešo Go-hk.
PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA.
8.00 Poročila, 8.05 Otroška matineja — ponovitve oddaj, 13.40 Iz sporeda dnevov JRT 85, 14.05 Superman, ameriški film, 16.25 Zgodbe iz življenja rastlin: Sporazumevanje med cvetovi in žuželkami, 16.55 Poročila, 17.00 Beograd: PJ v rokometu (ž)—Radnički :Budučnost
prenos, 18.25 40 let Jugoslavije, dok. odd., 19.30 TV dnevnik, 20.00 S. Pavič: Prihod maršala, 2. del drame TV Beograd, 21.35 Zrcalo tedna, 22.00 Se spominjaš Dolly Bell, jugoslovanski film, 23.45 Porčila.
Oddajniki II. TV mreže:
15.45 Dnevi AVNOJ-a, 3. del dokumentameserije, 16.40 Prekinjene igre. 17.10 Trgatev, dokumentarna oddaja, 17.55 Henrik VIII, 2. del angleške nadaljevanke, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Baletna oddaja, 21.15 Poročila, 21.20 Prijatelji, dokumentarna oddaja, 22.05 Koncert skupine Bijelo Dugme, 23.20 Če zrastemo do zvezd, glasbena oddaja. Opomba:
14.30 Vaterpolo — Partizan :Kotor, 15.30 Rokomet (ž)—Radnički :Budučnost,
17.00 Košarka sna:Partizan.
Bo-
TV ZAGREB
Prvi program
9.10	Poročila, 9.20 Tv koledar, 9.30 Spored za otroke in mladino, 14.15 Vaterpolo, 15.30 Rokomet, 17.00 Košarka, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dok. drama, 21.40 Dnevnik, 22.05 Zlomljeno ogledalo, 23.45 Glasbena oddaja.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.10 Poročila, 14.30 Intermezzo (film), 15.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija Danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija Danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.05 Še enkrat (musical), 23.30 Solidno zlato.
TV MADŽARSKA
8.00 Ponovitve. 9.20 Najdeni predmeti, 1. del. 9.40 Mladi pred poklicem. 10.00 Pravljična igra. 11.55 Človek, ki je prišel od daleč, pon. 13.45 Glej! 14.10 Pul-zus. 15.00 Vikingi. 15.30 Mivioni. 16.25 Plesi. 16.40 Knjižnica Dunaj. 18.20 Razgovor z Betancourom. 20.00 Iz Silvestrovega programa. 20.15 Nezreli, franc, film. 21.50 Literarni spored. 23.00 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Sonce vzhaja na vzhodu, Tf. 14.45 Zanimivost sveta. 15.00 Film: Imam dva očka in dve mami. 16.15 Film: Gusar iz zelenega otoka. 17.00 Velike nesreče — dokumentarna oddaja. 18.55 Tv novice. 19.00 Sonce vzhaja na vzhodu, Tf. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Po sledeh prednikov. 20.30 Balet: Pulcinella — George Balanchine, Igor Stravinsky. 21.15 Koncert Salvatora Accan-da. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Tihi don — tv nadaljevanka. 23.15 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo opoldne (Minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključi- l tev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.50 Poročila, 8.10 Živ žav: Risanke, Smrkci II, 9.05 Sokoli, ponovitev 5. dela angleške lutkovne nadaljevanke, 9.30 M. de Cervantes: Cervantes, 5. del španske nadaljevanke, 10.25 Courmayeur: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka, 11.30 625, oddaja za stik z gledalci, 11.55 Courmayeur: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka, '13.00/30 Poročila (do 13.05/35), 13.45 C. McCullough/ Pesem ptic Trnovk, ponovitev 7. dela avstralske nadaljevanke, 14.35 Formula 1, zabavnoglasbena oddaja Tv Beograd, 15.25 Mozaik kratkega filma: Mikronezija — Vetrovi spremembe, ameriški film, 16.10 Poročila, 16.15 Labod, ameriški film, 18.05 Tv kviz — 5. oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 J. Vipotnik — J. Drozg: Rodna letina, 2. del Tv nadalj., 21.00 Slovenci v zamejstvu, 21.30. Športni pregled, 22.20 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Spored za otroke in mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Tudi letos, 14.00 Mali koncert, 14.15 Obale, 15.20 Včasih v nedeljo, 17.15 Slamnata ženska (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Čuvai plaže v zimi (film), 21.35 Športni pregled, 22.25 Reportaža, 22.55 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.00 Orgle igrajo, 15.10 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Georg Friedrich Haendel, 21.50 Ko pride komet, 22.35 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
8.30	Spored za otroke.
11.10 Razgovor s pesnikom.
11.45 Ciklus Bethoven.
14.35 Pot šolarjev, francoski film. 16.00 Spored za prihodnji teden. 16.30 Kviz.
17.35 Ob prazniku LDR Laosa. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže.
20.00 Poročila. 20.05 Pogo-spodeni meščan, komedija.
22.15 Pota v Utahu, 4. (zadnji) del. 22.45 Poročila, himna.
TV KOPER
12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 14.15 Smučanje — Svetovni pokal. 15.00 Velike izdaje — Tf. 16.30 Risanke. 17.30 Pleme vran — T.f. 18.00 Rdečelasa Zora — Tf. 18.30 Velike nesreče. 19.00 Ne-pokorjeno mesto — tv nanizanka. 20.30 Kitajec v Scotland Yardu — Tf. 21.30 Tihi Don — tv nadaljevanka. 22.00 Tatort — Tf. 23.30 Pogled na svet — aktualna oddaja.
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 2. decembra (šport, Priporočajo vam ...), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA ' TV LJUBLJANA^
8.50 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 17.30 Poročila, 17.45 Vsak petek nov začetek, 2. del zabavnega niza Tv Sarajevo, 18.10 Jelka — pravljični portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Slovenska ljudska pesem, 19.30 Tv dnevnik I, 20.10 P. Andreo-ta: Neuničljiva Marija, 4. del francoske nanizanke, 21.05 Aktualno, 21.45 Naši baletni umetniki: Iko Otrin, 22.20 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.30 Beograjski Tv program, 18.55 Premor, 19.00 Telesport, 19.30 Tv dnevnik, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Dinastija, 75. del ameriške nadaljevanke, 22.05 Zabavnoglasbena oddaja — [lonovitev.
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Naloga (drama), 21.05 Svet danes, 21-35 Izbrani trenutek, 21.40 Dnevnik.
/© (ub^anska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrije v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.05 Policijska postaja Hill Street, 22.05 Zaton nekega carstva.
Drugi program
17.15 Svet sanj, 18.00 Svet živali, 18.30 Hardcastle in McCormick; 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzvald-ska klinika, 21.15 Čas v sliki, 22.05 Film.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TVMADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Roberto Vecchio-ni — glasbena oddaja. 16.30 Risanke. 17.30 Zadnja oaza — dokumentarna oddaja. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Namizni tenis. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Razseljena oseba - L del. 22.00 TVD - Vsedanes. 22.10 Film: Razseljena oseba - 2. del. 22.50 33. festival filmov o gorah!
TV KOPER :	1		n--
14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Film: Baron Miinchhausen — f. 16.30 Risanke. 17.30 Pleme vran — Tf. 18.00 Nasvidenje štorklja — Tf. 18.30 Pacific internacional airport — Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovensščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 V precepu — Tf. 21.40 Veliki raziskovalci — dokumentarna oddaja. 22.50 Richelieu — tv nadaljevanka. 23.45 Odbojka.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 3. decembra (gospodarska tema, Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 16.30 Šolska Tv, 17.30 Poročila, 17.35 Republiška revija MPZ — Zagorje ’84 11. oddaja, 18.05 Miti in legende — Biblijski miti: David — kralj, nanizanka Tv Beograd, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Periskop, 19.30 Tv dnevnik I, 20.05 Tone Peršak: Podnajemniki, izvirna Tv igra, 20.55 Integrali, 22.1^ Tv dnevnik II.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Dokumentarna oddaja za otroke, 18.15 Odprta knjiga, 18.45 Rock festival Montreux ’85, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žrebanje Lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Liki revolucije, dokumentarna oddaja, 21.50 Ciril in Metod, izobraževalna oddaja.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.10 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Otroški spored, 18.45 Rock festi$®I, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 20.55 Golmanov strah pred enajstmetrovko (film), 22.35 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
! TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v
šoli, 10.30 red, 13.00 Otroški in red, 18.00
Družinski spo-Poročila, 16.30 mladinski spo-Avstrija v sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Dok. oddaja.
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Bill Cosby, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v 'sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žur-nal, 21.45 Klub 2.
TVMADŽARSKA
9.45 Šolska TV. 10.00 Golgota, sovj. serija. 15.20 Šolska Tv. 16.30 TV univerza, pon. 17.15 Spored za 3 dni. 17.20 Ogledalo, pakistanski film. 18.05 100 mojstrovin. 18.25 Diagnoza, reportaže. 19.00 Mini studio ’85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Človek, ki je prišel od daleč, 5. del. 20.55 Studio ’85, kulturni Tv tednik. 21.55 Ponujam gospodarstvu. 22.35 TV dnevnik, himna.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sfedo, 4. decembra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.05 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 17.35 Poročila, 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic: Ostržek, 2. del: lutkovna nanizanka, 17.55 L. Suhodolčan: Nao-čnik in Očalnik — Polonca, 6. del Tv nadaljevanke, 18.25 Severnoprimorski obzornik, 18.40 Ščepec širnega sveta: Curry po svetu, 8. del angleškega niza, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.05 Dokumentarec meseca: Hiša, 20.40 Film tedna: Kruta romanca, sovjetski film, 23.00 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Flipper, otroška serija, 18.15 Pred pisanim svetom poklicev, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 A. Dvorak: Koncert za violino in orkester v A-molu, 20.40 Včeraj, danes, jutri, 20.55 Feljton, 21.40 Jazz—folklora Lale Kova-čeva.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv v šoli, 17.45 Flipper, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, 22.30 Dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Film, 22.00 Šport.
Drugi program
15.45 Iz parlamenta, 17.00 Dežela in ljudje. 18.00 Kviz, 18.30 Hadrcast-le in McCormick, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Trg senzacij, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Film.
TV MADŽARSKA
9.30 Šolska TV. 9.45 Ponovitve. 16.10 Šolska TV. 17.00 Poročila. 17.05 Večer sovjetske TV; Daljne pokrajine, kratki filmi. 18.25 Šport in osebnost; Sanjati bodočnost. 19.10 Berite vsak dan! 19.30 TV dnevnik. 20.00 Večer Sovjetske TV, nadaljevanje; Ti loviš, sovjetski TV film. 21.15 Anjuta, baletni film. 22.20 Svetovno mladinsko srečanje, gala. 23.20 TV dnevnik, himna.
/© ijubganska banka
Pomurska banka/
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Film: Jesse in Lester. Igrajo: Richard Harrison, Anna Zinneman, rež. J. London. 16.50 Risanke. 17.30 Zadnja oaza — II. del — dok. oddaja. 18.00 Nasvidenje štorklja — Tf. 18.30 Pacific international airport -» Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD vsedanes. 19.50 Rugby time. 20.30 Film: Čmobradi gusar, igrajo: R. Newton, Linda Darnell; režija R. Welch ali košarka: Cibona—Macaby.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 5. decembra (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja. Prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.00 Poročila, 16.20 Šolska Tv, 17.20 Poročila, 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Obramba in samozaščita, 19.30 Tv dnevnik I, 20.10 Tednik, 21.15 C. P. Snow: Tujci in bratje, 6. del angleške nadaljevanke, 22.15 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Lutkomanija, otroška serija, 8.15 Hrvaško prirodoslovno društvo, 18.,45 Jazz v Beogradu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tass lahko objavi. 7. del sovjetske nadaljevanke, 21.00 Poročila, 21.05 Umetniški večer — W. Sha-kerspeare: Ukročena trmoglavka, posnetek predstave HNK iz Splita (do 23.20).
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Lutkome-dija, 18.15 Znanost, 18.45 Jazz v Beogradu, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Pot v središče znanja, 22.10 Dnevnik.
Prvi program
9XX) Poročila, 9.05 Tv v šoli,* 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dal-li, 21.50 Tv film.
Drugi program
15.45 Iz parlamenta, 17.00 Šport, 17.30 Računalniški tečaj, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Ponovitve. 15.10 Šolska TV. 16.15 Poročila. 16.20 Miklavževo, narodni običaji. 16.35 Za najstnike. 17.30 TV borza. 17.40 Darilo dedka Mraza. 18.20 Dedek Mraz po svetu, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pri sosedih, skupni program madžarske in avstrijske TV. 21.35 Ozadje vesti, notranja politika. 22.25 Umetnina tedna. 22.30 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Film: Čmobradi gusar. 16.40 Risanke. 17.30 Greben - Tf. 18.00 Nasvidenje štorklja. 18.30 Pacific international airport — Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovensščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.30 Film: Sinbad pomorščak — igrajo: Maureen O’Hara, Antony Quinn; režija: R. Wallace. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Ta non šport. 22.40 Al paradise — variete.
VESTNIK 21. NOVEMBRA 1985
STRAN 2<
Tedenski koledar ;W-
PETEK, 29. november — dan republike
SOBOTA, 30. november — Andrej
NEDELJA, 1. december —
Natalija
PONEDELJEK, 2. december — Blanka
TOREK, 3. december — Franc
SREDA, 4. december — Barbara
ČETRTEK, 5. december — Stojan
kino’
»PARK« MURSKA SOBOTA
29.	novembra ob 17. uri jugoslovanski film: SPUK in ob 19. uri nemški film: ŠAMPIONI POSTELJE;
1. decembra ob 15. uri Jugoslovanki film: SPUK ter ob 17. in 19. uri nemški film: ŠAMPIONI POSTELJE.
GORNJA RADGONA
29.	novembra ob 17. uri ameriški film: ZAJČEK LARIFARI in ob 18.30 domači film: DAVITELJ PROTI DAVITELJU ter ob 20.30 ameriški film: SAHARA;
30.	novembra ob 17. in 19. uri ameriški film: BRILJANTINA n.
LJUTOMER
30.	novembra ob 19.30 ter 1. decembra ob 17.15 in 19.30 ameriški film: SUPERMAN II;
4.	decembra ob 17.15 in 19.30 ameriški film: SKRIVNOSTNA MOČ.
ČRENŠOVCI
29.	novembra ob 19. uri .film: BLAGO V IZGUBLJENEM LETALU
30.	novembra ob 19. uri in 1. decembra ob 15. uri film/ BES SHAOLINA;
5.	decembra ob 19. uri film: PLANET PREKLETIH.
Prodam'
TELICO, kontrola A, brejo osem mesecev, prodam. Šalamenci 69. M-5129
VW 1200, letnjk 1976, prodam. Murska Sobota, Mojstrska 2, telefon: 23 704. M-5130
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE IN PLUGE FERGUSON, v dobrem stanju, prodam. Kup-šinci‘69, p. M. Sobota.^I-5131 KADET KARAVAN, letnik 1977, prevoženih 65.000 km, prodam. Rankovci 8 a, telefon: 76 445. M-5132
KORUZO NA STORŽIH prodam. Lončarovci 27. M-5135 TRABANT KARAVAN, na novo registriran in urejen, prodam. Vrtarič, Murska Sobota, Lendavska 17 C. M-5136
GOZD, i ha, prodam ali zamenjam za traktor. Moščanci 33. M-5137
ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, registrirano do novembra 1986, prodam. Smej, Kobilje 75. M-5139
ELEKTRIČNI KLAVIR FENDER RHODES 88 MARK I IN VOLUMEN PEDAL KORG FK-03 prodam. Vučkič, Murska Sobota, Talajijeva 4, telefon: 21 964. M-5140
STEYR, 18 KS, s koso prodam. Berkovci 18, p. Prosenjakovci. M-5141
avtokleparstvo ; .lončarstvo ravnale,a miza-komora zaščita vozil vlečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lcyjarnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec,-Endre Gdnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije 4.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-60^-^0005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-001 12-5049512. Cena posamezne številke je 60 din. Tiska ČGF Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
TRAKTOR FERGUSON 533, s koso in brano, prodam.Beznovci 7, p. Bodonci. M-5142 OLEANDRA IN SODA ZA NAFTO PRODAM. Telefon od 11. do 12. ure: 23 311. M-5147 TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Žitkovci 21, p. Dobrovnik. m-51500
TRISOBNO STANOVANJE, velikost 78 kv. m, v tretji etaži lendavskega kompleksa v Murski Soboti prodam. Informacije: odvetniška pisarna Danila Hari-ja, telefon: 23 122. M-5151 PRIKOLICO ZA AVTO, 350 kg, rabljeno, ugodno prodam. Telefon: 21 198 ali 21 678. M-5153, OPEL COMMODORE, 2,5 S, avtomatik, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon: 24 545. M-5154
ELEKTRIČNI RADIATOR, 2000 W, prodam za 10.000 din. Telefon: 76 004. M-5155 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 18, plug, obračalnik in frezo prodam. Jože Ferko, Vidonci 32, p. Grad. M-5156
HARMONIKO WELTMEL STER, 120-basno, nerabljeno, prodam. Telefon: 24 844. M-5157
POBIMO SE V... CAFE BARU
TRI J	‘
Lendavska '19/bj
Murska ' Sobota
ELEKTRIČNI RADIATOR prodam. Telefon od 16. do 18. ure: 24 931. M-5159 KOMBAJN ZMAJ 132, letnik 1980, .z zabojem za zrnje, s trired-nim adapterjem za koruzo, prodam. Resmik, Moste 76, 61218 Komenda. M-5160
ZASTAVO 101, obnovljeno, športno opremljeno, prodam. Vadarci 27, p. Bodonci. M-5161 SMUČE s sm. čevlji in palicami, 120 cm, prodam. Dokležovje 140. M-5162
RENAULT 4, letnik 1977, v voznem stanju, prodam. Strehovci 48, p. Dobrovnik. Ogled po 15. uri. M-5163
ŽITNI KOMBAJN FERGUSON 630 z več rezervnimi deli in več rezervnih delov za tovorni avto MB LP 337, prodam. Naslov v upravi lista. M-5164 PSARNA MELODIČNA proda mladiče, nemške ovčarje, stare osem tednov, poznanih svetovnih staršev, očeta MEICO VON DER KAHLER HAIDE, odličen, in matere ELME PODPO-HORSKE, odlična, prodam. Ivan Baranja, Vanča vas 57 a, p. Tišina.
HIŠO IN ZEMLJO (bivša gostilna Šalamon) v Rogašovcih v Prekmurju (vodovod in elektrika v hiši), ob avtobusni postaji, 100 m od mednarodnega prehoda za Avstrijo, prodam. Telefon: 061 448 103. M-OP TRAKTOR PORSCHE s koso in hidravliko prodam. Jože Bohinec, Zasadi 8, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-654 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA PRODAMO. Andreja Babič. Krapje 14, p. Veržej. IN-658
PLEMENSKO TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Kamovci 22. Le-471 VINOGRAD (20 arov) s kletjo v Lendavskih goricah, prodam. Magda Bohnec, Gaberje 112. Le-468
TRDO POSREBREN JEDILNI PRIBOR za šest oseb, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-5165
• ČE VAŠA SKRINJA ZA GLOBOKO ZAMRZOVANJE PREPUŠČA VODO, LEDENI Z ZUNANJE STRANI ALI NEPREKINJENO DELUJE IN ŽELITE KAKOVOSTNO POPRAVILO Z JAMSTVOM NA VAŠEM DOMU, SPOROČITE PO TELEFONU: 062 31 354 ali 069 24 296.
PRIPOROČA SE: SERVIS ZA IZOLACIJE ZAMRZOVALNIH OMAR - Feliks Klobasa, Okoslavci 47, p. Videm ob Ščavnici
ZASTAVO 101, po delih, in dva blatnika prodam. Gančani 182. M-5167
TRAKTOR ZETOR 42 PRODAM. Evgen Skledar, Dolnji Slaveči 151. M-5168
KOMBI VW 1500, zaprt, registriran do oktobra 1986, prodam. Milan Vrbančič, Dragotinci 15 a. M-5169
TRAKTOR ŠTORE 402 prodam. Avgust Ficko, Gornji Črnci 13, p. Cankova. M-5170 PIŠTOLO za barvanje, znamke SATA, z nastavkom za poševno barvanje, prodam. Telefon: 77 136. M-5171
CIMOS GS 1,3, letnik 1979, prevoženih 80.000 km, garažiran, odlično ohranjen, vgrajena plinska naprava, avtoradio, gume mischelin, prodam za 800.000 din. Informacije: 066 33 497 po 20. uri. Ogled: 30. novembra 1985 v Murski Soboti, Mikloša Kuzmiča 20. M-5172
VODOVODNO ČRPALKO, 3-fazno, 2,2 KW, prodam. Celec, Gornji Slaveči 42. M-5173
VRT V VERŽEJU, primeren za vrtičkarje, KATRCO, novo, registrirano, pralni stroj in plinski štedilnik prodam. Naslov v upravi lista. M-5174
MALE PUJSKE in jesenove deske za ladijski pod prodam. Viljem Kumin, Šalamenci 59. M-5175
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 17, p. Tišina. M-5177 ZIMSKE GUME MISCHELIN ZA DIANO, s platišči, 4 kose, ugodno prodam. Informacije: telefon 74 131. M-5178
MOPED 15 SLC, zelo ohranjen, ugodno prodam. Dobre Krstev-ski Kuzma 22. M-5179
HIŠO V BELTINCIH (KLEP-ČEVO), takoj vseljivo, prodam. Danilo Maglica, Beltinci, Mladinska 6, telefon popoldne: 71 309, M-5180
URSUS C 335 prodam. Gone, Motvarjevi 20, p. Prosenjakovci. M-5181
NADSTROPNO HIŠO s prizidkom in dvema garažama (telefon) prodamo ali zamenjamo za manjšo hišo z doplačilom. Telefon: 069 22 583. M-5182 ZIMSKE GUME, velikost 13 X 185, prodam. Telefon: 26 128. M-5183
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 18. M-5184 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Murska Sobota, Mojstrska 2, stanovanje 9. M-5185 ZIMSKE GUME, nove, 155 x 15, radialne 1-85 x 13, 135 x 15, rabljen motor diane in 125 PZ, letnik 1977, prodam po delih. Telefon zvečer; 76 447. M-5186
KOSILNICO ROTAX, 7,5 KS, prodam. Fartek, Kuzma 14. M-5190
MOTORNO ŽAGO HOMELI-TA, staro dve leti, prodam. Murski Petrovci 2, p. Tišina. M-5191
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND, 3,5, staro eno leto, prodam za 30.000 din. Osterc, Veržej 77. M-5192 HARMONIKO MELODIJA, 120-basno, prodam. Turnišče, Mlinska 22. M-5193
TRAKTOR HOLDER 15 s priključki prodam. Naslov v upravi lista. M-5203
KOMPLET NEMŠKIH NOVIH REZIL ZA REZANJE NAVOJEV OD M 3 do M 12, prodam. Cena 20.000 din. Rakičan, Panonska 29. M-5201
STAVBNO ZEMLJIŠČE V BLIŽINI MURSKE SOBOTE prodam. Naslov v upravi lista. M-5206
BARVNI TELEVIZOR GORENJE TIPOMATIK prodam. Fras, Murska Sobota, Titova 16 — nad blagovnico. M-5196 OSEBNI AVTO PRINC, neregistriran, vozen, naprodaj. Ižakovci 72, p. Beltinci. M-5197 DIANO, letnik 1977, prodam. Telefon: 77-805. M-5198
AUDI 100 LS, letnik 1975, odlično ohranjen, prodam. Murska Sobota, M. Kuzmiča 7, telefon: 22-507. M-5199
ZASTAVO 101. registrirano do novembra 1986, prodam. Ivan Kurnik, Črešnjevci 149, p. Gornja Radgona. M-5219 MOTORNO ŽAGO PRODAM. Franc Hari, Murska Sobota, Titova 37. M-5200
PRIKOLICO Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Gerlinci 61, p. Cankova. M-5202
NOV RADIATOR JUGO-TERM, 900 x 1600 prodam. Murska Sobota, Finžgarjeva 27. M-5207
VOLGO GAZ 24, letnik 1974, dobro ohranjeno, stalno garaži-rano, prodam. Murska Sobota, Razlagova 56, telefon 22-612. M-5208
SALONITNE PLOŠČE, rdeče barve,. 100 kosov, 7,5-rebme, prodam. Telefon: 22-957. M-5209
TRAKTOR IMT 539 s koso prodam. Naslov v upravi lista. M-5210
ŠKODO 110 prodam za 100.000 din. Zadravec, Murska Sobota, Lendavska 25. M-5211 OTROŠKO ZIBELKO prodam. Kuhar, Lendavska 23 b. M-5213 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, letnik 1984, prodam. Radenci, Finžgarjeva 16, telefon: 73-515. M-5214
TRAKTOR ŠTORE 502, letnik 1983, in voz z gumijastimi kolesi prodam. Sinic, Apače 33. M-5216
POHIŠTVO KATARINA ZA DNEVNO SOBO, sedežno garnituro in termoakomulacijsko peč ugodno prodam. Ogled popoldne. Drago Kuhar, Puconci 89. M-5218
GOBELIN (GRŠKA AKROPOLA) prodam. Ogled po 14. uri. Kološa, Lendavska 4, telefon 23-614. M-5220 MOTOKULTIVATOR GOLDONI s priključki prodam. Telefon: 22-995. M-5222 KLAVIRSKO HARMONIKO 'PRODAM. Peter Kosalec, Klju-čarovci 22. IN-660
ZSTAVO 850 AK (KOMBI) S SEDEŽI, prevoženih 15.000 km, prodam. Marjan Zadravec, Vuč-ja vas 29, p. Križevci. IN-659 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam. Ogled: Branko Šavoren, Fikšinci 6, p. Roga-šovci. M-5223
POHIŠTVO Z VITRINO ZA SPALNICO prodam. Telefon: 25-270. M-5224
ZASTAVO 128 CL, staro 13 mesecev, prodam. Telefon: 24-546. M-5225
TRAKTOR STEYR, 15 KS, s priključki, prodam. Volf, Vidonci 33, p. Grad. M-MM
AVTO TAM 2001, registriran za B kategorijo, prodam. Gider, Petanjci 68. M-5226
MERCEDES 200 D, letnik 1975, in traktor steyr, 18 KS, s priključki, prodam. Kovač, Bodonci 56. M-5227
MONTAŽNO GARAŽO IN TELEVIZOR PANORAMA prodam. Anton Rozman, Murska Sobota, Štefana Kovača 3, ali telefon: 22-171. M-5228 GUME ZA PRIKOLICO (750 x 16), prodam. Pečarovci 48. M-5229
F 126 P, letnik 1982, prodam. Krog, Plečnikova 51. M-5230 HRASTOVE PLOHE prodam. Naslov v upravi lista. M-5231 ORGLE ELKA X 50, LESLI ELKA, 200 W, prodam. Sečko, Vaneča 33. M-5232
TRAKTOR IMT, 35 KS, prodam. Podlesek, Vaneča 58 d. M-5233
TRAKTOR STEYR 28 s koso prodam. Filovci 144, p. Bogojina. M-5234
NOVO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE UGODNO PRODAM. Petanjci 28. M-5237 HIŠO in nekaj zemlje na Goričkem prodam. Možnost odplačevanja. Naslov v upravi lista. M-5238 AVTOMOBILSKE GUME 6,40 x 13 — 175, 4 kose, nove, in ženrko krzneno jakno št. 44 ugodno prodam. Telefon popoldne: 81-855. M-5239
Razno
PREKLIC!
 Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni šoli, izdanega na OŠ Bakovci, za šolsko leto 1981/1982. Brigita Kuronja, Bakovci 84, p. M. Sobota. ! M-5148
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, o. sol. o.	j
ABC POMURKA — KZ PANONKA
TOZD SEMENA
Murska Sobota
razpisuje
prosta dela oz. naloge
DIREKTORJA TOZDA
Kandidat, ki želi opravljati navedena dela oz. naloge, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— visoka izobrazba agronomske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
— imeti mora sposobnost vodenja tozda ter sposobnost razvijanja socialističnih, samoupravnih in ekonomskih odnosov.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: ABC POMURKA — KZ PANONKA, TOZD SEMENA, Markišav-ska 3, Murska Sobota, v zaprti ovojnici z oznako: za razpisno komisijo.
DRAŽBA!
Pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enota Murska Sobota bo v ponedeljek, 30. 12. 1985, ob 8. uri v sobi 14 prodaja hiše z gospodarskim poslopjem v Beltincih, Kmečka ulica 40 s pare. št. 2401, veliko 10,99 a za izklicno ceno 2,538.890 din ob predplačilu 10-odstotne varščine. Domačija je pripravljena za prevzem. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo kupci pred prodajo pri sodišču v Murski Soboti, soba 102 ali 203.
Predujem za stroške oglasa je vplačan pri sodišču in se ob izstavitvi računa sklicujte na opravilno številko te zadeve.
VSE, ki imate težave zaradi kurjih oči, pričakuje. PEDIKERSKI SALON, Gregorčičeva 5. M-5174
GOSTILNA VIDOVIČ-VO-GLAR, Cankova, vas vabi 29. in 30. novembra ter 1. decembra na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. Za obisk se priporočajo! M-5143
KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO V LJUTOMERU, 70 kv. m, dam v najem ali sprejmem sodelavca z obetavnim izdelkom. Ponudbe pod šifro: »UGODNO«. M-5145 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni Šoli, izdanega na OŠ Bakovci, za šolsko leto 1982/1983. Jože Kuronja, Bakovci 84, p. M. Sobota. M-5149
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Gornja Radgona za šolsko leto 1977/1978. Marjeta Weingerl, Segovci 49, p. Apače. M-5187 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni šoli, izdanega za šolsko leto 1983/1984 na OS Puconci. Drago Fartek, Moščanci 16. M-5195
V SPOMIN
25. novembra je minilo pet let, odkar smo izgubili našega dragega moža, očeta in sina
Zoltana Rituperja
iz Markišavec
Z bolečino v srcu se ga spominjamo. Velika je bila njegova dobrosrčnost, ki smo je bili vsi deležni.
Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami še spominjate, obiskujete njegov grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
14. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Vladimir
Kranjec
iz Lončarovoc
Še vedno ne moremo dojeti, da si odšel od nas. Tvoj dom, ki si ga imel najrajši, je ostal pust in prazen. Spomin na tvoj dragi lik pa bo ostal v naših srcih do konca dni.
Žalujoči: VSI TVOJI
PREKLIC!
Preklicujem izrečene besede o Mariji Vukan in Ludviku Vukanu iz Doline 38. Jolanka Bedok, Dolina 36. M-5204
Kupim
TROSILEC ZA HLEVSKI GNOJ KUPIM. Marjan Potrč, Zasadi 14, p. Križevci pri Ljutomeru. In-655
Zaposlitve
NATAKARICO IN ČISTILKO TAKOJ ZAPOSLIMO. Telefon: 70-010. M-5183
sobe
OGREVANO SOBO S KOPALNICO V MURSKI SOBOTI IŠČEM od januarja 1986 dalje. Telefon: (062) 701-272. IN-656 STANOVANJE V GORNJI RADGONI ALI RADENCIH IŠČEM. Tel. 74-365 ali 73-413. M-5235
STRAN 22
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1985
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, zet, brat in stric
Andrej Horvat zidar iz Bratonec
Iskrena hvala vsem soro’&nikom, sosedom in znancem, ki ste dragega pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in prekrili njegov poslednji dom s cvetjem, nam pa izrekli besede tolažbe in upanja.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem ter govornikoma SGP Pomurje in KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, tašča in drugo sorodstvo
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Po kratkotrajni bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek ih pradedek
Štefan Flisar
iz M. Črnec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji_poti ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala dr. Horvatu in ostalemu medicinskemu osebju internega oddelka sobe za intenzivno nego. Prisrčna zahvala g. seniorju L. Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Kosednarju za poslovilne besede, ter kolektivom INTES, Agroservis, OZD Mura, SGP Pomurje in Jeklotehna Murska Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Irma, sinovi Štefan, Karči, in Stanko ter hčerka Jolanka z družinami, vnuki in pravnuki
7---------------------------------------------------
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
Ana Zver
iz Lipe 42
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Posebna hvala g. župniku Alojzu Ratniku, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS tov. Štefanu Zadravcu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvaft!
Žalujoči: sin Jože in vnuk Jože z družinama in vnuk Stanko z ženo Miro
OSMRTNICA
V žalosti sporočamo, da je v 37. letu starosti tragično preminil
Ivan Košir
voznik avtobusa iz Beltinec
Od njega smo se poslovili v petek, 15. novembra 1985. Ohranili ga bomo v spominu!
Sodelavci in družbenopolitične organizacije CERTUSA TOZD AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota
ZAHVALA
13. novembra nas je v 68. letu starosti nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ‘
Štefan Horvat
iz Nedelice 64
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, botrini, prijateljem, znancem in sorodnikom, vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Nedelica, 15. novembra 1985
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z možem Jožetom, hčerka Verona z možem Jožetom, vnuka Simon in Valentina, vnukinji Tončka z možem Alojzom in Sonja z možem Viktorjem ter pravnukinje Brigita, Sandra, Blanka in Mateja
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE - ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8 DO 12. URE.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega dragega
Tončka Horvata gostilničarja iz Ljutomera
se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje.
Posebna hvala dr. M. Borbvšaku, dr. Š. Kousu, dr. N. Sepešiju dr. M. Kranjčevi ter vsem medicinskim sestram in tehnikom intenzivne terapije kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ki so storili vse, da bi ga ohranili pri življenju.
Zahvala pr. g. župniku za lep pogrebni obred, govorniku, godbi na pihala in pevskemu zboru Društva upokojencev Ljutomer.
Ljutomer, novembra 1985.
Žalujoči: žena Angela, sin Dušan in hčerka Helena z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, s	spomnite se, kako trpel sem,
šopek rož mi prinesite, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni nas je 14. novembra 1985, komaj v 63. letu starosti, za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
Bela Požonec
iz Kobilja 204
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrazili globoko sožalje in vsestransko pomagali.
Najlepše se zahvaljujemo medicinskemu osebju ambulante v Dobrovniku, dr. Vil-mošu Vašu, višjemu medicinskemu tehniku Beli Laciju ter potronažnima sestrama. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marjeta, hčerka Katarina z možem Jožetom, sin Štefan z Metko, vnukinji Renata in Marija, brata Jeni in Štefan ter sestra Sidonija z družinami
ZAHVALA
8. novembra 1985 nas je v 83. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga mama, teta in sorodnica
Vilma Gorčan
roj. Bencik gostilničarka v pokoju iz Martjanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, gasilskemu društvu v Martjancih in predstavniku KS Martjanci tov. Vladimirju Ullnu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo osebju kurirškega oddelka v Murski Soboti in osebju zdravstvene postaje Martjanci za vso oskrbo med boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Martjanci, Szombathely, Amerika, Lendava, Moravske Toplice, M. Sobota Žalujoči: hčerka Vera z možem Jožetom in drdgo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Štefan Mesarič
zidar v pokoju iz Lipovec št. 6
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene ter dragega pokojnika tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. Škrabanu in g. Vorbšu za pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke, godbi iz M. Sobote, dr. Horvatu za lajšanje bolečin in predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna hvala kolektivoma ZGEP Pomurski tisk, tozd Kartonaža in Komune Beltinci ter hokejskemu klubu Pomurje iz M. Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Miran z družino, sin Štefan, brat Franc ter sestre Marija, Katarina in Kristina z družinami
28. NOVEMBRA 1985
STRAN 23
V BESEDI IN SLIKI
Preveč neznank
Ali je resolucijski načrt zgolj zbir želja?
Na vseh desetih programsko-volilnih sejah — v šestih so v celoti izvolili nova vodstva — so aktivisti fronte izpostavili vprašanja, ki so ta čas na terenu v ospredju, od zavor pri delovanju delegatskega sistema, premajhne aktivnosti drugih družbenopolitičnih organizacij, težav krajevne samouprave in povsem konkretnih dilem, na katere odgovor zaradi šibke informiranosti ne poznajo (denimo načrte za predvideno gradnjo hidroelektrarn na Muri, prihodnje odlagališče smeti in odpadkov v občini). Povsod so posebej izpostavili nesistematično financiranje delovanja krajevnih skupnosti.
Vsebinske razprave s terena bodo, kot so se dogovorili člani predsedstva OK SZDL Gornja Radgona na svoji zadnji seji, sestavni del poročila o enoletnem delu fronte v občini na program-sko-volilni seji občinske organizacije 5. decembra. Takrat bodo tudi izvolili novo vodstvo oziroma potrdili staro, saj je predlog možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije ostal pri starih imenih.
Veliko dilem je bilo o načrtu razvoja občine v naslednjem srednjeročnem obdobju, še posebej ob predvidenih resolucijskih ciljih, ki bi jih morali v ta namen doseči v prihodnjem letu. Razpravljale! so se spraševali, ali bo ofenzivne cilje, ki jih predlaga izvršni svet, mogoče doseči — devetmesečni rezultati gospodarjenja so za to slaba osnova — in ali je osnutek odraz realnosti načrtovanja ali zgolj skupek želja.
V. Paveo
STROČJA VAS
CIVILNA ZAŠČITA
Podpora referendumskemu programu
Zbori krajanov, ki so jih v krajevni skupnosti Stročja vas izvedli v poletnem času, so zaradi pomanjkljivih informacij o šolski mreži in naložbah_v šolstvu med krajane vnesli dokajšnje razočaranje, saj o obnovi njihove osno-
vne šole ni bilo nikjer zapisano niti besede. Tudi nov referendumski program, ki ga v občini Ljutomer pripravljajo, ni zajel obnove te stare zgradbe. Na zadnji programsko-volilni seji KK SZDL pa so stvari postale bolj jasne. Poleg referendumskega programa, kjer sta zajeti dve osnovni šoli (Cezanjevci in Ljuto-
mer) in v katerem so načrtovali polovico združene amortizacije (ki se zbira pri Izobraževalni skupnosti Ljutomer), bodo po programu izobraževalne skupnosti iz druge polovice amortizacijskih sredstev namenili denar za
obnovo stročjevaške šole.
S to razlago so bili člani KK SZDL Stročja vas zadovoljni in so dali vso podporo osnutku občinskega referendumskega programa, o katerem bodo pripravili tudi široko javno razpravo.
Na tej seji so ocenili tudi priprave na volitve in delo te frontne organizacije v minulih dveh
letih. Obe oceni sta dokaj ugodni, saj so v tej krajevni skupnosti evidentirali čez 100 kandidatov za najrazličnejše delegacije, skupščine sisov in pomembnejše funkcije. Delo KK SZDL Stročja vas pa se je kazalo tudi pri druž-beno-gospodarskem razvoju tega območja. Razprava je nakazala še nekatere pomanjklivosti, ki jih bodo v prihodnjem obdobju poskušali odpraviti. Predsednik KK SZDL bo v prihodnje Dušan Kosi, na seji pa so sprejeli tudi smernice za delo v prihodnjem obdobju.
D. L.
USPEL 33. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR V PORTOROŽU
ZLATO IN SREBRO
15. in 16. novembra je potekal v Portorožu tradicionalni gostin-sko-turistični zbor, na katerem so gostinci Radenske (Diane, Moravskih Toplic in Naravnega zdravilišča) ponovno osvojili več zlatih in srebrnih kolajn.
Namen vseh dosedanjih zborov in srečanj je bil spodbujati kakovostno gostinsko-turistično ponudbo. Letošnji zbor in njegova celotna organizacija pomenita korak naprej v tej stroki, zato si je organizacijski odbor tudi pri-služil televizijski turistični nagelj. Že lani so na zboru v Rogaški Slatini prikazali kulinariko Z manj mesa in več zelenjave ter drugih prilog in razne kuharske koktajle. Velik pomen imajo tudi predstavitve narodnih jedi in domačih posebnosti iz posameznih
pokrajin. Tako so letos tekmovali v pripravi ribje juhe v kotličku. Še vedno premalo poznamo vlogo dišav in začimb, šele pred kratkim pa so se začele uveljavljati veščine v mešanju pijač, pripravi dietne prehrane in podobno.
Tudi tokrat so na gostinsko-tu-rističnem zboru sodelovali gostinci Radenske, največje pomurske delovne organizacije, ki se ukvarja s turizmom. Tudi to pot so se vrnili s kolajnami in plaketami. Gregor Grein je prejel zlato kolajno z diplomo za pripravo mesnih izdelkov, Zinka Gergorič in Frančiška Kranjec sta prejeli zlato za narodne slaščice, Jožica Gabor je prejela za slaščice srebrno kolajno, tudi Ivan Šantl je
prejel srebrno za flambiranje in pogrinjek, Stanko Lipaj za omizje, Koloman Serec pa za pripravo kolin. Ne smemo pa pozabiti gostincev iz hotela Grozd v Gornji Radgoni: Ludvik Trplan je prejel zlato medaljo za flambiranje in pogrinjek, Jože Kovač in Marjan Vinčec srebrno za kulinariko, tako da so tudi kot skupina prejeli srebrno plaketo.
B. Peček
POMOČ POMURCEV GORIČANOM
Letošnja dolgotrajna suša je prizadela tudi marsikatero območje v Sloveniji, da je ostalo brez pitne vode. Zato je republiški štab civilne zaščite pozval občinske štabe civilne zaščite, ki teh težav niso imeli, da pomagajo prebivalstvu pri preskrbi s pitno vodo. Tako so se v soboški občini odločili in poslali v občino Nova Gorica šest cistern gasilskih društev Murska Sobota, Zenkovci, Puconci, Križevci, Bakovci in Čemelavci. Poleg tega pa so vpoklicali tudi šest pripadnikov občinskega štaba civilne zaščite Murska Sobota, ki so s cisternami upravljali. Z njimi so do 31. oktobra 1985 dovažali pitno vodo prizadetim kmetijam v odročnih krajih goriške občine in prepeljali okrog 300.000 litrov vode. V tem času so imeli namreč v občini Nova Gorica le pet cistern tamkajšnjih gasilskih društev in eno cisterno JLA, tako da je bila pomoč iz soboške občine več kot potrebna. Po prvem deževju pa so cisterne vrnili gasilskim društvom. V letošnjem sušnem obdobju je primanjkovalo vode tudi v nekaterih krajih soboške občine, predvsem v krajevnih skupnostih Grad, Mačkovci, Puconci in Križevci, vendar stanje še ni bilo kritično, tako da so gasilci, ki so dovažali vodo nekaterim kmetijam z usmerjeno živinorejo, obvladali stanje. V občini Murska Sobota pa je še vedno ostalo večje število cistern za morebitne potrebe, tako da neodgovorno obnašanje nekaterih gasilskih funkcionarjev ni bilo na mestu. Po pripovedovanju pripadnikov občinskega štaba civilne zaščite Murska Sobota, ki so dovažali vodo prizadetim kmetijam v novogoriški občini, so bili kmetje izkazane solidarnosti Pomurcev izredno veseli, kajti gre za kmetije, ki sploh nimajo studencev ter zbirajo deževnico v rezervoarje oziroma jim vodo s cisternami dovažajo. Tako smo Pomurci, ki znamo biti solidarni, to potrdili tudi tokrat, za kar so bili kmetje v goriških Brdih zelo hvaležni.	Feri Maučec
Okrogla miza o alkoholizmu
IZ LENDAVSKE OBČINE--------------------------------------
POSEGI V KMETIJSTVO
Delovni ljudje lendavske občine plačujejo v sklad za pospeševanje in intervencije v kmetijstvu 0,5 odstotka sredstev od osebnih dohodkov. Zbrana sredstva razporejajo v tako imenovana A in B program. Do konca oktobra so iz zbranih sredstev dali premije za privez 27 krav, za privez telet in 30 klavnih prvesnic ter premije za 5 milijonov litrov odkupljenega mleka, regresirano je bilo seme koruze (1.410.000 dinar-
jev), sofinancirana pospeševalna služba pri KZ (1.250.000 dinarjev ...) Sklad za pospeševanje kmetijstva je zagotovil še sredstva za setev sladkorne pese, regresiral je gradnjo silosov, nakup plemenskih merjascev, prispeval del sredstev za zatiranje mastitisa (600.000 din), za poskusno setev soje, med tem ko sredstva za setev oljne repice niso izkoriščena.
Enotni obcestni znaki
Poleg mnogih kritik na račun nečistoče in neprijaznosti, ki so jih bili deležni gostinski in turistični delavci, so bile najpogosteje deležne kritike neprimerne in nezadostne oznake ob cestah, ki naj bi tujca in domačega gosta seznanile, kje lahko postane, dobi hrano, pijačo, prenočišče, kje lahko tabori in podobno. Vse te razne opozorilne table so del turistične ponudbe, bolj so domiselne, bolj pritegnejo gosta. Lahko bi rekli, da dajejo določenemu gostinskemu lokalu poseben čar. Pomembne so tudi zaradi tega, ker je kar 71 odstotkov slovenskih gostinskih (in drugih) lokalov v manj znanih krajih.
Po novem Pravilniku o neprometnih znakih (objavljen je bil v Uradnem listu SRS, št. 17/82), ki temelji na Zakonu o cestah, ni dovoljeno ob cestah postavljati nobenega znaka ali »telesa«, tako kot doslej. Pravilnik določa največjo dovoljeno velikost in prepoveduje rdečo, rumeno in modro barvo. Dovoljeni znaki, ki lahko stojijo ob cestah, so opisani že v katalogu cestno-prometne signalizacije, to so znaki za tabore, gostilne, hotele, motele, izletniške točke, bencinske črpalke, servise ipd. Ti neprometni znaki so lahko postavljeni zunaj »cestnega telesa« v cestnovarovalnem pasu. Lastniki neprometnih znakov so že lansko leto prejeli dopis, še prej pa je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen javni poziv, naj te znake sami odstranijo. Kjer jih torej niso sami odstranili do letošnje jeseni, so to storili delavci Cestnega podjetja — seveda na račun lastnika. Na njegov račun so postavili tudi nov znak, ki stane okrog 15 tisočakov. Dva znaka, na vsaki strani ceste eden, stroški odstranitve starega in postavitve novega znaka — kar velika denarna obremenitev za zasebnika, pa tudi za delovno organizacijo, ki ima postavljenih več neprometnih znakov. Do kdaj bo Cestno podjetje Maribor uspelo uresničiti to nalogo, še ni natančno znano. Igor Lukačič, ki je med akcijo odgovoren za neprometne znake, je dejal: »Do kdaj bodo neprometni znaki odstranjeni, je odvisno od naše sposobnosti, od tehnične opremljenosti. Če bi bili —dovolj dobro tehnično opremljeni, bi lahko te znake odstranili v enem ali dveh mesecih. Načrtujemo, da bodo znaki, ki ne ustrezajo kriterijem iz pravilnika, odstranjeni tja. do pomladi, to so torej tisti, ki niso primerne velikosti, barv, so obojestranski ali niso na ustreznem mestu.«
V tozdu Cestnega podjetja Maribor v Murski Soboti so akcijo zamenjevanja neprometnih znakov začeli letos oktobra, zaenkrat ob cesti Spodnja Ščavnica—Murska Sobota. Po seznamu bo odstranjenih 172 neprometnih znakov. Lastniki, ki so menili, da njihov znak ustreza kriterijem, so morali dati prošnjo, mapno kopijo dela ceste kjer je znak in skico, kolikor ta znak ni v katalogu prometnih znakov. Viktorija Horvat (skrbi za obcestne znake v soboškem tozdu) pravi: »Najpogostejša pripomba lastnikov neprometnih znakov je bila, daje leda njegova lastnina, da stoji na njegovem zemljišču in da ga nimamo pravice odstranjevati. Glede na vloge, ki so jih poslali lastniki zn"-kov, je očitno, da,ne bo ostal na našem območju noben neprometni znak, bodo pa namesto njih postavljeni novi, enotni. Seveda, če bodo dobili za to soglasje Cestnega podjetja.«
Če bi se ta akcija končala res v nekaj mesecih in bi bili ti »enotni znaki« tudi v vseh turističnih vodnikih in katalogih, bi naši zasebniki in delovne organizacije to uniformiranost še nekako prenesli. Bojijo pa se, da bo z njimi podobno kakor s prometnimi znaki: akcija zamenjevanja starih znakov poteka že nekaj let. Posledica: prometni znaki so prej neenotni kakor pa enotni.
Navedli smo le nekaj posegov, ki jih sicer ne bi bilo, ko ne bi v ta namen zbirali sredstev. In ker so potrebe še vedno velike, vse to pa s ciljem, da bi bili neposredni stroški kmetijske pridelave nižji, s tem pa tudi cena pridelkov, bo treba v ta namen še naprej zbirati sredstva. K temu naj dodamo, da Zadružna zveza Slovenije oziroma Splošno združenje za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano predlagata za celotno Slovenijo enotno prispevno stopnjo 1 odstotek iz bruto osebnih dohodkov.
Š. S.
Prvi letošnji snežni pozdrav je bolj razburil domišljijo najmlajših, kot da bi jim resnično pripravil večje zadovoljstvo obilja snežne odeje. A tudi najvztrajnejši so našli dovolj snega za prvega letošnjega sneženega možica, med tem ga je že pokril nov sneg. D. L.

Poenotena darila
in dedek Mraz
S prvim snegom letošnje koledarske jeseni se je na sedežu krajevnih skupnosti v Murski Soboti sestal številen odbor za pripravo jelkovanja. Prisotni so se dogovorili, o okvirnem programu, času obdaritve in obiska dedka Mraza ter darilih, ki jih bo v zvrhanem košu prinesel pričakovani dedek s kučmo in svoj prihod popestril s spremstvom in spremljevalnimi prireditvami. Novost je poenotenje višine sredstev, ki jih najmlajašim (v starosti od 2 do 7 let) namenjajo zaposleni odrasli. Prej je bil v Pomurju različen pristop in tako seveda tudi različna vsota denarja za nakup daril, na pobudo soboškega sindikata (in zapisov na to temo) pa tokrat ne bo razlik po občinah in lahko pišemo o poenotenih darilih. Razlikovala se bodo le po starosti obdarovancev, prav vsi pa bodo deležni slaščic, za katere namenjajo sredstva krajevne skupnosti. Te bodo v sodelovanju z združenim delom in vzgojno-var-stveno organizacijo poskrbele za lepši videz mesta, predvsem pa skušale pričarati pravljično podobno na Trgu Zmage in prizorišču obdaritev — soboškem grajske dvorišču ter v grajski dvorani, kjer se bo poleg vrtcev odvijala večina prireditev. Te se bodo zvrstile od 23. do 28. decembra, programe zanje pripravljajo v posameznih šolah in naslovi lutkovnih in drugih igric še niso točno znani, znano pa je, da bo dedek Mraz v mestu v četrtek, 26., in v petek, 27. decembra, s prvim mrakom. Prireditve naj bi predvidoma bile ob
16. uri, obdaritev pa pol ure kasneje v dveh omenjenih dnevih, ko bo sprevod dedka Mraza krenil od osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha (torej druge osnovne šole) do prizorišča na grajskem dvorišču.
B. Bavč:
Minuli teden je bila v Srednješolskem centru v Murski Soboti okrogla miza o alkoholizmu. Ta problematika je čedalje bolj pereča tudi med mladimi, zato je treba pozdraviti pobudo šolske skupnosti, da je pripravila to okroglo mizo. Na njej so bili predstavniki zdravstvenega doma, ustanove za zdravljenje alkoholikov iz Ormoža, kluba nekdanjih alkoholikov (sedaj terapevtov), šole ter učenci. Poudarili so sklepe in ugotovitve s konference o alkoholizmu: alkoholizem je bolje preprečevati kot
zdraviti, ljudi je treba prepričati, da se je mogoče veseliti tudi brez alkohola, vse več mladih pije alkoholne pijače, razmerje med ceno alkoholnih in brezalkoholnih pijač je čedalje bolj neugodno. Poudarili so, da bi morale biti akcije za preprečevanje alkoholizma stalne in ne le ob določenih dnevih. Strokovnjaki so nato odgovarjali na vprašanja mladih. Mnenje vseh je bilo, da bi bilo potrebno pripraviti več takšnih oblik pogovora tudi v drugih okoljih.
Marko Hanc
Pokopališče z židovskim simbolom
Po dolgoletnih pričakovanjih bo opuščeno židovsko pokopališče v Murski Soboti dobilo drugo podobo. Postalo naj bi spominski park, obdan z živo mejo in polepšan z zelenicami, med katerimi bodo kot simboli ohranjeni najstarejši spomeniki. Ob vhodu v spominski park bo predvidoma epitaf — napis z vsebino, iz katere bo razbrati, da je to židovsko pokopališče in park v spomin štiristotim žrtvam fašizma.
Tako so se dogovorili predsednik Zveze Židovskih občin Jugoslavije dr. Lavoslav Kaderburg in predstavnika soboške židovske skupnosti Šarika Hiršl ter dr. Kurt Sonenschein pri predsedniku občinske komisije za odnose z verskimi skupnostmi ter članu te republiške komisije, sicer pa podpredsedniku soboškega izvršnega sveta, Petru Btjincu. Ta je tudi posredoval informacijo, iz katere je razvidno, da je ureditveni načrt spominskega parka že usklajen z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor, komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, Komitejem za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve in Zavodom za ekonomiko in urbanizem.
Spominski park pa bo urejen takoj, ko bo vreme to dopuščalo, če ne letos, pa prav gotovo na pomlad naslednjega leta. Ureditev je v domeni Sobotinega tozda Komunala in njene delovne skupine, ki skrbi za ureditev zelenic, s tem da bodo v spominskem parku poleg trave zasajeni tudi vrba žalujka, cipresa in bršljan. Nekatere nagrobnike pa bodo prodali in za izkupiček poravnali stroške ureditve spominskega parka, ki naj bi imel pri vhodu tudi židovski simbol.
B. Bavčar
DOBROVNIK
VEČJA TRGOVINA
Dobrovničani so te dni postali boljše volje. Začel se je uresničevati načrt KS. Vsi so že pred leti ugotovili, da trgovina z mešanim blagom ni več primerna. Popravili so jo, kolikor se je dalo, a ne gre več.
Zaradi denarnih težav ne bodo gradili nove, kot je bilo v načrtu. Preuredili bodo del skladišča, ki je prostorno. To je le začasna rešitev. Krajani pa bodo le veseli, saj bodo odslej lažje kupovali v domačem kraju.	Em. Milinkovič
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
POVOZIL OTROKA
"	20. novembra je na železni-
ški prehod pri Lokavcih voznik I avtobusa Certusa, AP M. Sobota Josip Bosilj iz Gornje Radgone pripeljal z neprimerno hitrostjo. Po zasneženem in I spolzkem cestišču ga je v preglednem ovinku pred železniškim prehodom zaneslo s ceste, podrl je železniški znak in za-— peljal na železniške tire. Mate-| rialna škoda znaša 650 tisoč dinarjev.
121. novembra ob 17.35 se je na lokalni cesti v Paričnjaku zgodila prometna nezgoda, ko je voznik tovornega avtomobila Branko Bračko iz Paričnjaka Ina Kapelskem vrhu povozil na cesti ležečega' vinjenega Jožeta Kiriča s Kapelskega vrha. Kiri-ča so prepeljali v bolnišnico, rsaj je bil hudo telesno poškodovan. Voznik ni opazil Kiriča,
ker se je obračal in vozil vzvratno.
23.	novembra ob 23.30 se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti pri vasi Mele. Zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila ni mogel speljati ovinka. Zaneslo ga je v obcestni jarek, od tam pa na njivo. Voznik Milan Batič iz Hercegovščaka in sopotnik Franc Duh sta se telesno poškodovala.
24.	novembra ob 15.35 seje zgodila huda prometna nesreča na lokalni cesti v Lipi. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Cigut iz Turnišča je peljal skozi naselje Lipa. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti ni mogel pravočasno ustaviti vozila in trčil je v 7-letnega otroka C. P. iz Lipe. Poškodovanega otroka je sam odpel jal v bol-
nišnico, vendar je otrok med prevozom umrl.
TATVINA LOVSKE PUŠKE
22. novembra je Jože Kocet iz Beltinec parkiral avtomobil pred upravo gojitvenega lovišča Fazan. Iz nezaklenjenega avtomobila so mu ukradli lovsko puško. Delavci milice so izsledili storilca H. R. iz Beltinec in puško vrnili oškodovancu. Primer kaže na slabo varovanje orožja, tem bolj, ker je bilo takih tatvin že več.
POŽAR V SPALNICI
19. novembra okoli 15.00 je zagorelo v spalnici stanovanja Marije Mertuk iz M. Sobote. Požar je nastal, ker je lastnica ob odhodu na delo pustila v postelji vključeno električno
blazino, ki se je povzročila požar. 200 tisoč dinarjev.
Ja in je za
URADNI OBJAVE
Leto XX	Murska Sobqta, dne 27. novembra 1985 ' št. 27
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
229.	Sklep o razpisu referenduma za vedbo samoprispevka v občini M. Sobota
230.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Grad
231.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Kuzma
232.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dokležovje
233.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bodonci
234.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bogojina, naselje Filovci
235.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bogojina, naselje Bu kovnica
236.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Brezovci
237.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Cankova
238.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Černelavci, naselja Černelavci, Veščica, Kupšinciin zaselek Pušča
239.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti G. Petrovci
240.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnsoti Križevci
241.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselje Nemčavci
242.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samopri
spevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselja Martjanci
243.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselje Noršinci
244.	' Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci naselje Sebeborci
245.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Teša-novci, naselje Tešanovci
246.	Sklepo razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Pertoča
247.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Prosenjakovci
248.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Rogaševci
249.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselji Tišina in Murski Črnci
250.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Zenkovci
251.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta kopališče Radenci
252.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za naselje Črešnjevci
253.	Popravek k odloku o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 25/85)
254.	Ugotovitveni sklep o veljavnosti aneksa k SaS o temeljih, planov komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1981-1985
STRAN 25 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
229
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnsoti in Družbeno-političnega zbora, dne 21. novembra 1985 sprejela
SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V OBČINI MURSKA SOBOTA
1.	člen
Za območje občine Murska Sobota se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest.
2.	člen
Program izgradnje šolskih objektov obsega:
—	gradnjo večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelj v Murski soboti	161.000.000 din
—	dograditev učnih prostorov OŠ v Bakovcih 116.760.000 din — dograditev telovadnice pri OŠ v Bakovcih	24.550.000 din
—	dograditev telovadnice pri OŠ v Bogojini	24.550.000 din
—	dograditev OŠ v Cankov	26.000.000 din
—	dograditev telovadnice pri OŠ A. Rotdajč pri Gradu
22.400.000 din
•— nadzidava Osnovne šole v Kuzmi	35.000.000 din
— razširitev OŠ K. Destovnik Kajuh v M. Soboti 98.000.000 din Objekta 1. in 2. alinea sta neizpolnjeni del referendumskega programa 1981 — 1985.
Skupna investicijska vrednost objektov znaša 508.260.000 din, vrednoteno po cenah iz let 1984.
Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 219.561.000 din, ocenjeno po podatkih iz leta 1984.
Razlika potrebnih sredstev za izvedbo programa bo zagotovljen: iz lastnih sredstev osnovnih šol, ostanka sredstev referendumskeg: programa 1981 — 1985, krajevnega samoprispevka, sredstev SIS za vzgojo in izobraževanje, sredstev republiške skupnosti za vzgojo in izobraževanje in sredstev organizacij združenega dela.
Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje ob pričetku gradnje posameznega objekta določi višino investicijskih sredstev v skladu z veljavnimi cenami in delež sredstev iz samoprispevka.
3. člen
Program modernizacije cest v občini obsega naslednje lokalne ceste:
—	cesta št. 5672 v odseku: Andrejci do odcepa proti Ivanovcem (cesta št. 5673) v dolžini 2 km	20.000.000 din
—	cesta št. 5617 in 5621 v odseku: Gornji Čmci-Gerlinci—Fik-šinci—Rogašovci v dolžini 10 km	100.000.000 din
—	cesta št. 5692 v odseku: Šalovci—Dolenci v dolžini 4,5 km
45.000.000 din
—	cesta št. 5694 v odseku: Križevci—Domanjševci v dolžini 1,1 km	11.000.000 din
—	cesta št 5677 in 4210 v odseku: Andrejci—Ivanovci-Kan-čevci—Ratkovci v dolžini 4,1 km	41.000.000 din
—	cesta št. 5646 v odseku: Šalamenci—Pečarovci v dolžini 3,4 km	34.000.000 din
—	cesta št. 4212 v odseku: Bakovci—Dokležovje—Ižakovci— Melinci v dolžini 6,3 km	63.000.000 din
— cesta št. 5645 v odseku: Markišavci—M. Sobota v dolžini 2 km	20.000.000 din
—	cesta št. 5683 v odseku: Noršinci—M. Sobota v dolžini 1,5 km	15.000.000 din
—	cesta št. 5622 v odseku : Kramarovci—mejni prhod v dolžini 1,1km	11.000.000 din
—	cesta št. 5609 v odseku: Vanča vas—Borejci v dolžini 1,1 km 11.000.000 din
—	cesta št. 4210 v odseku: Motvarjevci—Pordašinci—Prosenjakovci v dolžini 5,2 km	52.000.000 din
—	cesta št. 5648 in 5641 v odseku: Salamenci—Bodonci —Po-znanovci v dolžini 5 km	50.000.000 din
—	cesta št. 5683 v odseku: Ivanci—Mlajtinci v dolžini 2 km
20.000.000 din
Ceste od 1. do 6. alinee so neizpolnjeni del srednjeročnega programa cestne skupnosti za obdobje 1981 — 1985.
Skupna investicijska vrednost navedenih objektov v tem členu znaša 493.000.000 din in je določena na osnovi cen iz leta 1984. S samoprispevkom se bo za te namene zbralo 219.561.000 din. Razlika1 potrebnih sredstev bo zagotovljena iz sredstev občinske in republiške cestne skupnosti, sredstev KS in sredstev Organizacij združenega dela.
Skupščina občinske cestne skupnosti določi ob pričetku gradnje posameznega objekta višino investicijskih sredstev po veljavnih cenah in delež sredstev samoprispevka.
4.	člen
Vrstni red izvajanja del po programu iz 2. in 3. člena določi za vsako leto Skupščina občine Murska Sobota. Prioriteto bosta imeli nerealizirani investiciji iz referendumskega programa 1981 — 1985.
5.	člen
Refendum se razpisuje za celotno območje občine Murska Sobota. Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991 leta.
6.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 15. decembra 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
7.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Murska Sobota, v naslednji višini:
—	1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	2,5 % od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu.
Pavšalni znesek samoprispevka ugotovi za vsako leto Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota.
8.	člen
Sredstva samoprispevka, ki se bodo zbrala po stopnjah iz 7. člena bodo zaradi večanja osnov v preteklem obdobju večja od navedenih zneskov v 2. in 3. členu tega sklepa in se bodo v celoti uporabila za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov inprograma modernizacije cest.
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu skupščine občine M. Sobota in se bodo razporejala 50 % za gradnjo šolskih objektov in 50% za modernizacijo cest.
SIS za vzgojo in izobraževanje SIS za ceste lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vročita pri banki za določen čas v skladu s planom izgradnje šolskih in komunalnih objektov.
9.	člen
Skupščina občine Murska Sobota lahko ob določitvi vrstnega reda izvajanja programa iz 2. in 3. člena tega sklepa določi za posamezno koledarsko leto drugačno delitev samoprispevka.
10.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
11.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje, za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci na začasnem delu v tujini glasujejo na glasovalnih mestih, kjer so vpisani v volilni imenik.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani V volilnem imeniku, ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne
pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju občine Murska Sobota.
13.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednjo besedilo:
OBČINA MURSKA SOBOTA
GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest v občini Murska Sobota.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v občini Murska Sobota in sicer:
—	1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	2,5 % od katastrskega, dohodka za katerega se plačuje davek
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opralvjanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	Občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu.
Pavšalni znesek samoprispevka ugotovi za vsako leto Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
14.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Murska Sobota.
15.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi občinska volilna komisija. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščini.
Nadzor nad zbiranjem sredstev bo opravljal odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa, ki ga imenuje občinska skupščina. Z aktom o imenovanju odbora se določijo njegove naloge.
16.	člen
Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v proračunu občine.
17.	člen
Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh volilcev-glasovalcev na območju občine na referendumu odločila za uvedbo občinskega samoprispevka.
18.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-2/85-1
V M. Soboti, dne 21. novembra 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Mar	tin Horvat, 1. r.
230
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 16. člena Statuta krajevne skupnosti Grad je skupščina krajevne skupnosti Grad na seji, dne 10. 11. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Grad sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Grad.
l.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Grad, za naselja Dol. Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radov-ci in Vidonci.
Referendum bo 15. decembra 1985 na običajnih glasovalnih mestih v naseljih krajevne skupnosti Grad od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
a) vzdrževanje vaških cest in popravilo mostov b) vzdrževanje in popravilo vaško-gasil. domov c) sofinanciranje gradnje pomožnih TP z DV d) obveznost KS pri gradnji telovadnice pri OS e) sofinancir. izgradnje telefonije po vaseh KS f) ostalo komunalno in drugo dejavnost
2,1100.000.- din 1,000.000,- din 1,500.000.-din 3,000.000.- din 2,000.000.- din 1,500.000,- din
11,000.000.- din
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 11,000.000.— din sredstev, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom pa znaša 11,000.000,- din.
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom, se lahko uporabljajo za namene dogovorjene s programom oziroma se prenesejo v naslednje plansko obdobje.
Svet krajevne skupnosti Grad lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s programom izgradnje komunalnih in drugih objektov v krajevni skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. februarja 1986 do 31. januarja 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Grad in sicer v naslednji višini :
aj v denarju:
—	1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	5 %od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu bodo plačevali občani, ki so na začasnem delu v tujini b) v delovni obveznosti:
—	5 delovnih dni letno vsak občan krajevne skupnosti Grad.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 2.000.- din.
Svet krajevne skupnosti Grad se pooblašča, da vsako leto določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti v skladu z gibanji cen v preteklem letu.
STRAN 27 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
6.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Grad pooblašča pristojen organ za odmero davkov in prispevkov občine Murska Sobota, da vskladi stopnjo krajevnega samoprispevka od KD ob vsakoletni valorizaciji katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
8.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Grad.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST GRAD
Naselja: Dol. Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Ra-dovci in Vidonci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Grad, ki se uporabi za:
a) vzdrževanje vaških cest in popravilo mostov	2,000.000,- din
b) vzdrževanje in popravilo vaško-gasil. domov	1,000.000,- din
c) sofinancir. gradnje pomožnih el. TP z DV	1,500.000,- din
d) obveznost KS pri gradnji telovadnice pri OŠ	3,000.000,- din
e) sofinancir. izgradnje telefonije po vaseh KS	2,000.000,- din
f) ostalo komunalno in drugo dejavnost	1,500.000,- din
Skupaj:	11,000.000,- din
Samoprispevek bo predpisan za dobo 5 let in sicer od 1. februarja 1986 do 31. januarja 1991.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	5 % od katastrskega dohodka za katerega se plača davek
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	1 % od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu bodo plačevali občani, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 5 delovnih dni letno vsak občan krajevne skupnosti Grad.
Nadomestilo za neopravljen delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 2.000,— din z vsakoletno valorizacijo, ki jo ugotovi svet KS Grad.
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Grad.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Grad.
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti Grad ter o tem vsako leto poročal Skupščini KS in na zborih delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo iz sredstev krajevne skupnosti Grad.
14.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: l/SKS-9/85
V Gradu, dne 10. nov. 1985
Predsednik skupščine_ krajevne skupnosti Grad:
FICKO Alojz
231
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 35/85. 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, štev. 23/77) in 22. člena Statuta krajevne skupnosti Kuzma, je svet krajevne skupnosti Kuzma na seji dne
3.	11. 1985 po predhodni odločitvi na zborih občanov sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kuzma.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Kuzma, za naselja Kuzma. Dolič, Gornji Slaveči, Matjaševci in Trdkova. Referendum bo 15. 12. 1985, na običajnih glasovalnih mestih v naseljih krajevne skupnosti Kuzma od 7. do 19. ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
a)	rekonstrukcije in vzdrževanje vaškega cestnega omrežja
b)	dograditev vodnih objektov in popravila vaških domov c) sofinanciranje gradnje bencinskega servisa
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 26,000.000,— din sredstev. Višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom znaša 29,500.000 din.
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom, se lahko uporabljajo za namen, dogovorjen s programom za tekoče koledarsko leto, oziroma se prenesejo v naslednjo plansko obdobje.
Skupščina KS lahko ta sredstva zbrana s samoprispevkom, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas v skladu s planom izgradnje bencinskega servisa in adaptacije vaških domov.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kuzma in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	1 % od neto osebnega dohodka
—	1 % od čistega dohodka oseb in davčne osnove, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo dejavnost
—	5 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	1 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v KS
b)	v delu:
Vsi krajani bodo letno opravili pri gradnji planiranih objektov in popravilu cest ter drugih komunalnih storitvah 16 ur. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 2.500 din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi novo denarno vrednost, nedenarskih obveznosti v skladu z gibanji cen v preteklem letu.
6.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
7.	člen
Samoprispevk se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in potrežbo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu, oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroka do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15. leta starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
KUZMA
GLASOVNICA
ZA GLASOVANJE NA REFERENDUMU, dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Kuzma, ki se uporabi za:
a)	Rekonstrukcije in vzdrževanje vaškega cestnega omrežja
b)	Dograditev vodnih objektov in popravilo vaških domov
c)	Sofinanciranje gradnje bencinskega servisa
Samoprispevek bo predpisan za obdobje 5 let in sicer od
1.	1. 1986 do 31. 12. 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	1 % od neto osebnega dohodka
—	1 % od čistega dohodka oseb in davčne osnove, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
—	5 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	1 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu * za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče v KS.
b)	v delu:
Vsi krajani bodo letno opravili pri gradnji planiranih objektov in popravilu cest ter drugih komunalnih storitvah 16 ur.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 2.500 din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi novo denarno vrednost nedenarskih obveznosti v skladu z gibanji cen v preteklem letu.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja za uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Kuzma.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Kuzma, opravlja skupščina krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča zboru občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
V Kuzmi, dne 13. 11. 1985
Predsednik sveta KS:
Hajdinjak Vik
Hajdinjak Vili, 1. r.
232
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in na osnovi Statuta KS Dokležovje je Svet Krajevne skupnosti Dokležovje na seji dne 21. 10. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov, dne 13. 10. 1985 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dokležovje.
STRAN 29 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Dokležo-vje. Referendum bo v nedeljo, dne 15. 12. 1985 v vaškem domu v Do-kležovju, v času od 7. do 19. ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za;
—	gradnjo avtobusnega postajališča
—	graditev mrliške veže
—	ureditev odvodnega kanala Nakla
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Bakovci—.Dokležovje
—	razširitev telefonskega omrežja
—	sofinansiranje pri izgradnji slačilnice za potrebe NK Dokležovje
—	sofinansiranje pri nabavi protipožarnega vozila
—	sofinansiranje pri ureditvi šolskih in otroških igrišč
—	vzdrževanje vseh obstoječih objektov v lasti Krajevne skupnosti
—	pokrivanje stroškov za funkcionalno dejavnost v Krajevni skupnosti
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 40.000.000,— din sredstev, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom znaša prav tako 40.000.000,- din.
Sredstva, zbrana nad predvidenim zneskom se lahko uporabijo za namene dogovorjene v programu oz. se prenesejo v naslednje plansko obdobje.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. aprila 1986 do 31. marca 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnost) Dokležovje in sicer v na-slendji višini:
—	5 % od katasterskega dohodka
—	2 % od neto osebnih dohodkov in nadomestil delavcev
—	2 % od neto osebnih dohodkov in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti
.	— 2 % od pokojnin
—	2 % od tujih pokojnin
—	8.000,— (osemtisoč) din delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
Svet Krajevne skupnosti Dokležovje se pooblašča, da vsako leto samoprispevek začasno zaposlenih v tujini na novo ovrednoti v skladu z ugotovljeno rastjo osebnih dohodkov v občini za preteklo leto.
Zavezanci plačila samoprispevka, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v gornjem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir dohodka posebej.
6.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se bodo uporabljala določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85). *
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto in višino samoprispevka, obdobje, za katero se uvaja samoprispevek in glasovnico za glasovanjema referendumu.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo vililne pravice, so pa v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
DOKLEŽOVJE
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Dokležovje, ki se uporabi za:
—	gradnjo avtobusnega postajališča
—	graditev mrliške veže
—	ureditev odvodnega kanala Nakla
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Bakovci—Dokležovje
—	razširitev telefonskega omrežja
—	sofinansiranje pri izgradnji slačilnice za potrebe NK Dokležovje
—	sofinansiranje pri nabavi protipožarnega vozila
—	sofinansiranje pri ureditvi šolskih in otroških igrišč
—	vzdrževanje vseh obstoječih objektov v lasti Krajevne skupnosti
—	pokrivanje stroškov za funkcionalno dejavnost v Krajevni skupnosti
Samoprispevek bo predpisan za obdobje 5 (pet) let in sicer od I. aprila 1986 do 31. marca 1991.
Višina samoprispevka bo znašala:
—	5 % od katasterskega dohodka
—	2 6/o od netp osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi
—	2 % od davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti
—	2 % od pokojnin
.	— 2'% od tujih pokojnin
—	8.000,— (osemtisoč) din delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilčc izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet Krajevne skupnosti Dokležovje.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet KS Dokležovje ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 437/44-85
V Dokležovju, dne 21. 10. 1985
Predsednik sveta
KOVAČ BORIS
233
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 36. člena Statuta krajevne skupnosti Bodonci, je Skupščina krajevne skupnosti Bodonci na svoji seji dne 27 10. 1985 po predhodnih odločitvah na zborih delovnih ljudi in občanov v naseljih krajevne skupnosti, sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bodonci.
L člen
Razpiše se referendum za celotno območje Krajevne skupnosti Bodonci. Referendum bo 15. decembra 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih predpiše svet krajevne skupnosti.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: —modernizacijo ceste Salamenci—Bodonci—Poznanovci — vzdrževanje vaških cest, mostov in ostalih objektov — sofinanciranje trafo postaj
—	vzdrževanje in oprema mrtvašnic, ureditev pokopališč
—	vzdrževanje in oprema gasilsko vaških domov
—	izgradnjo ulične razsvetljave po naseljih
—	potrebe za LO in CZ v krajevni skupnosti
—	vse ostale potrebe v krajevni skupnosti.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 8,150.000.— din. Višina sredstev, ki bi naj bila zbrana s samoprispevkom znaša 8.15O.OOO,— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
	5. člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Bodonci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	1 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek
—	4.000.— din v letnefri pavšalnem znesku občani, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	krajan, ki je sam ali njegov član gospodinjstva lastnik skupnega zemljišča od 0 do 2 ha, po 1 delovni dan
—	za vsaka nadaljna 2 ha skupne zemlje po 1 delovni dan
Nadomestilo za neopravljen delovni dan. ki traja 8 ur, znaša 4.000. — din. Svet krajevne skupnosti se pooblasti, da ta znesek na osnovi kraje\ nih razmer, vsako leto na novo določi.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in v delovni sili, so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu Krajevne skupnosti Bodonci. Svet krajevne skupnosti lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas v skladu s programom.
9.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče-na območju Krajevne skupnosti Bodonci.
10.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST BODONCI
GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in v delovni sili za Krajevno skupnost Bodonci, ki se uporabi:
—	modernizacijo ceste Šalamenci—Bodonci—Poznanovci
—	vzdrževanje vaških cest, mostov in ostalih objektov
—	sofinanciranje trafo postaj
—	vzdrževanje in oprema mrtvašnic, ureditev pokopališč
—	vzdrževanje gasilsko vaških domov
—	izgradnjo ulične razsvetljave po naseljih
—	potrebe za LO in CZ v krajevni skupnosti
—	vse -ostale potrebe v krajevni skupnosti
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	1 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestila
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek
—	4.00/— din v letnem pavšalnem znesku občani, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	krajan, ki je sam ali njegov član gospodinjstva lastnik skupnega zemljišča od 0 do 2 ha, po 1 delovni dan
—	za vsaka nadaljna 2 ha skupne zemlje, po 1 delovni dan
Nadomestilo za neopravljen delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 4.000.— din. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da ta znesek na osnovi krajevnih razmer, vsako leto na no.vo določi.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih dolcča 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Krajevne skupnosti Bodonci.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Bodonci. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranim s samoprispevkom, bo opravljal svet KS in o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Za izvedbo tega sklepa, skrbi volilni odbor krajevne skupnosti. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
14.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
številka: 65/1985
Datum: 18. 11. 1985
Predsednik skupščine: Jožef DANI, 1. r.
234
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Bogojina je Skupščina Krajevne skupnosti Bogojina na seji, dne 27. 10. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov vasi Filovci dne 11. 10. 1985 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bogojina naselje Filovci
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Bogojina vas Filovci.
Referendum bo 15. 12. 1985 od 7. do 19. ure v zadružnem domu.
2,	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	ureditev fasade na vaškem domu v Filovcih
—	sofinanciranje transformatorja
—	urejanje in vzdrževanje vaških in poljskih poti
—	sofinanciranje izgradnje telovadnice pri Osnovni šoli Bogojina
—	in ostale komunalne potrebe
Uporabo sredstev ter vrstni red izvajanja del po programu določi svet KS s finančnim načrtom
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 7.400.000,— dinarjev sredstev, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom pa znaša 7.400.000,- din.
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden z programom se lahko uporabljajo na namene dogovorjene s programom oz. se prenesejo v naslednje plansko obdobje.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bogojina naselje Filovci in sicer v naslednji višini: a) v denarju:
2 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
1	% od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
—	3 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
STRAN 31 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 8.000.— dinagev.
b) v delu:
— Krajan, ki je sam ali njegov družinski član lastnik zemlje S KD od 0 do 20.000.— din prispeva en delovni dan, in nadalje še na vsakih 20.000 KD po en delovni dan za vaške potrebe.
Denarno nadomestilo za delovni dan, ki traja 8 ur, pa znaša 2.000.— din. Svet krajevne skupnosti Bogojina vsako leto določi novo denarno vrednost za delovni dan v skladu z gibanjem cen v preteklem letu.
Svet krajevne skupnosti Bogojina lahko sredstva samoprispevka,-ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu z planom dela.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju vasi Filovec stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrste, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero uvaja samoprispevek, in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST BOGOJINA
VAS FILOVCI
GLASOVNICA
ZA GLASOVANJE NA REFERENDUMU, dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost BOGOJINA vas Filovci, ki se uporabi za: ureditev fasade na vaškem domu v Filovcih, sofinanciranje transformatorja, urejanje mrliške veže, urejanje in vzdrževanje vaških in poljskih poti, sofinanciranje izgradnje telovadnice pri Osnovni šoli Bogojina in ostale komunalne potrebe. Samoprispevek bo predpisan za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
—	1 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
—	3 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 8.000.— dinarjev
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da navedeni znesek vsako leto valorizira v skladu z gibanji cen.
b)	v delu:
Krajan, ki je sam ali njegov družinski član lastnik zemlje s KD od 0—20.000.— din prispeva en delovni dan, in nadalje še na vsakih 20.000 KD po en delovni dan za vaške potrebe.
Denarno nadomestilo za delovni dan, ki traja 8 ur, pa znaša 2.000,— din. Svet krajevne skupnosti Bogojina vsako leto določi novo denarno vrednost za delovni dan v skladu z gibanjem cen v preteklem letu.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Bogojina.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti Bogojina ter o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-58/85
V Bogojini, dne 14. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Jože HORVAT 1. r.
235
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, štev. 23/77) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Bogojina je Skupščina Krajevne skupnosti Bogojina na seji, dne 27. 10. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov vasi Bukovnice dne 12. 10. 1985 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bogojina naselje Bukovnica.
L člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Bogojina, vas Bukovnica.
Referendum bo 15. 12. 1985 od 7. do 19. ure v vaškem domu.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	adaptacije gasilskega doma
—	urejanje vaških in poljskih poti
—	sofinanciranje telovadnice pri Osnovni šoli Bogojina
—	in ostale komunalne potrebe
Uporabo sredstev ter vrstni red izvajanja del po programu določi svet krajevne skupnosti s finančnim načrtom.
3.	člen
Za izvršitev programa bo'potrebno 139.100 dinarjev sredstev, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom pa znaša 139.100 din.
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom, se lahko uporabljajo za namene dogovorjene s programom oz. se prenesejo v naslednje plansko obdobje.
Svet krajevne skupnosti Bogojina lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s planom dela.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. L 1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bogojina vas Bukovnica in sicer v naslednji višini:
— 2 % od netto osebnega dohodka z delovnega razmerja — 4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti.
6.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
.	7. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
8.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST BOGOJINA
VAS BUKOVNICA
GLASOVNICA
ZA GLASOVANJE NA REFERENDUMU, dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Bogojina vas Bukovnica, ki se uporabi za:
Adaptacijo gasilskega doma, urejanje vaških in poljskih poti, sofinanciranje telovadnice pri Osnovni šoli Bogojina in ostale komunalne potrebe.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v naselju Bukovnica in sicer v naslednji višini:
— 2 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja — 4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se Strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Bogojina.
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo upravljal svet Krajevne skupnosti Bogojina ter o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-59/85
V Bogojini, dne 14. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Jože HORVAT, 1. r.
236
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, štev. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, štev. 23/77) in statuta krajevne skupnosti Brezovci je skupščina krajevne skupnosti Brezovci na seji dne 26. 10. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Brezovci sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Brezovci.
1.	člen
Razpiše se referendum za celotno območje krajevne skupnosti Brezovci, naselja Brezovci, Lemerje in Predanovci. Referendum bo 15. 12. 1985 v vseh naseljih v krajevni skupnosti Brezovci na običajnih glasovalnih mestih od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za naslednje namene:
—	v naselju Brezovci: urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, gradnja in vzdrževanje požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, ureditev avtobusnega postajališča, urejanje in vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, ureditev odlagališča smeti, sofinansiranje delovanja društev, organizacij in športnih klubov, finansiranje potreb SLO in DS, vzdrževanje in urejanje vseh ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Lemerje: urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, gradnja in vzdrževanje požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, urejanje in vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, ureditev odlagališča smeti, sofinansiranje delovanja društev, organizacij in športnih klubov, finansiranje potreb SLO in DS, sofinansiranje gradnje transformatorja, vzdrževanje in urejanje vseh ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Predanovci: urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, gradnja in vzdrževanje požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, urejanje in vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, ureditev odlagališča smeti, sofinansiranje delovanja društev, organizacij in športnih klubov, finansiranje potreb SLO in DS, vzdrževanje in urejanje vseh ostalih komunalnih objektov.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebnih 10,433.268 din, sredstva zbrana s samoprispevkom bodo predvidoma znašala 10,433.268 din. Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za namene iz
2.	člena Sklepa o razpisu referenduma.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Brezovci in sicer v denarju v naslednji višini:
—	2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih,
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS občani, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost,
—	6 % od katastrskega dohodka,
—	1 % od pokojnin,
—	3 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS občani, zaposleni v tujini.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 12. člena Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju krajevne skupnosti Brezovci stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se samoprispevek uvaja in izjavo s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik na območju krajevne skupnosti Brezovci, ter občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Brezovci, ki še niso vpisani v volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
9.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine:
KRAJEVNA SKUPNOST
BREZOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu krajevne, skupnosti Brezovci dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za naselje Brezovci, Lemerje in Predanovci za obdobje 5 let, od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990, ki bo znašal:
—	2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih,
—	2% od povprečnega osebnega dohodka v SRS občani, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost,
—	6 % od katastrskega dohodka,
—	1 % od pokojnin,
—	3 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS Občani, zaposleni v tujini.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 12. člena Zakona o samoprispevku.	%
Zbrani samoprispevek bo uporabljen za naslednje namene:
—	v naselju Brezovci: urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, gradnja in vzdrževanje požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, ureditev avtobusnega postajališča, urejanje in vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, ureditev odlagališča smeti, sofinansiranje delovanja društev, organizacij in športnih klubov, finansiranje potreb SLO in DS, vzdrževanje in urejanje vseh ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Lemerje: urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, gradnja in vzdrževanje požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, urejanje in vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, ureditev odlagališča smeti, sofinansiranje delovanja društev, organizacij in športnih klubov, finansiranje potreb SLO in DS, sofinansiranje gradnje transformatorja, vzdrževanje in urejanje vseh ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Predanovci: urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, gradnja in vzdrževanje požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, urejanje in vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, ureditev odlagališča smeti, sofinanciranje delovanja društev, organizacij in športnih klubov, finansiranje potreb SLO in DS, vzdrževanje in urejanje vseh ostalih komunalnih objektov.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če ne soglaša z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Brezovci številka 51900-842-035-8040 in se koristila za namene iz 2. člena Sklepa o razpisu referenduma.
11.	člen
Samoprispevke iz osebnih dohodkov zaposlenih bo obračunaval in odtegoval izplačevalec osebnih dohodkov, samoprispevek iž katastrskega dohodka in od obrtnikov bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojni občinski organ. Samoprispevek od pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec pokojnin. Samoprispevek od zaposlenih v tujini bo obračunaval svet krajevne skupnosti.

12.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje dela bo odgovoren svet krajevne skupnosti Brezovci.
13.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljala skupščina krajevne skupnosti Brezovci, ki bo o tem vsako leto poročala zboru delovnih ljudi in občanov.
14.	člen
Stroške z izvedbo referenduma pokrije krajevna skupnost Brezovci iz svojih finančnih sredstev.
15.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
V Brezovcih, 26. 10. 1985
Predsednik skupščine
Štefan SOČIČ, 1. r.
STRAN 33 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
237.
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 87. člena statuta Krajevne skupnosti Cankova je Skupščina krajevne skupnosti Cankova dne 17. 11. 1985 po predhodni odločitvi delovnih ljudi in občanov sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Cankova.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Cankova, za naselja: Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Skakovci in Topolovci. Referendum bo 15. decembra 1985.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	modernizacijo in vzdrževanje cest in mostov na območju krajevne skupnosti
—	gradnje, vzdrževanje vaško gasilskih domov in mrliških vežic v KS
—	vzdrževanje pokopališč in zelenic
—	telefonsko omrežje
—	javno razsvetljavo in razsvetljavo v objektih, ki so last KS
—	sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca
—	sofinanciranje dograditve Osnovne šole Cankova
—	sofinanciranje pri nabavi gasilskih vozil in opreme
—	nabave opreme za delovanje sistema SLO in DS
—	oskrbe s pitno vodo
—	sofinanciranje delovanja DPO in društev v KS
—	sofinanciranje pri modernizaciji zdravstvene ambulante Cankova
—	sofinanciranje trafopostaj po naseljih
—	pokritja obveznosti iz preteklega srednjeročnega programa (plačilo anuitet)
—	programske naloge posameznih vaških odborov.
3.	člen '
Za izvršitev programa KS bo potrebno 35.000.000.— din, s samoprispevkom pa se bo predvidoma zbralo 35.000.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s planom in finančnim načrtom KS.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. 1. 19^6 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Cankova, v naslednji višini:
a)	V DENARJU:
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil,
—	1 % od pokojnin,
—	8 % od katasterskega dohodka, za katerega se plačuje davek, — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samo
stojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SRS, delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	V DELU:
— 2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša 2.000.— din. Svet KS se pooblašča, da vsako leto določi novo vrednost denarnega nadomestila v skladu z gibanjem cen v preteklem letu.
S samoprispevkom zbrana sredstva se deijo tako, da naseljem pripada 75 % zbranih sredstev, za skupne potrebe v KS pa ostaja 25 %. Delež 75 % se med naselji deli po ključu, ki je odvisen od števila zaposlenih in od višine katasterskega dohodka za posamezno naselje.
6.	člen
Sredstva samoprispevka, ki se bodo zbrala po stopnjah iz 5. člena se bodo v celoti uporabila za financiranje del navedenih v 2. členu tega sklepa.
Svet krajevne skupnosti lahko sredstva, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s planom.
7.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Cankova, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katerega se uvaja.
9.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju KS Cankova.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST CANKOVA GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Cankova, za naselja: Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Skakovci in Topolovci, ki se uporabi za:
—	modernizacijo in vzdrževanje cest in mostov na območju krajevne skupnsti
—	gradnje, vzdrževanje vaško gasilskih domov in mrliških vežic v KS
—	vzdrževanja pokopališč in zelenic.
—	telefonsko omrežje •
—	javno razsvetljavo in razsvetljavo v objektih, ki so last KS
—	sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca
—	sofinanciranje dograditve Osnovne šole Cankova
—	sofinanciranje pri nabavi gasilskih vozil in opreme
—	nabave opreme za delovanje sistema SLO in DS -
—	oskrbe s pitno vodo
—	sofinanciranje delovanja DPO in društev v KS
—	sofinanciranje pri modernizaciji zdravstvene ambulante Cankova
—	sofinanciranje trafopostaj po naseljih
—	pokritja obveznosti iz preteklega srednjeročnega programa (plačilo anuitet)
—	programske naloge posameznih vaških odborov.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1985 :do 31. decembra 1990.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Cankova in sicer:
a)	V DENARJU:
—	2 % od čistega osebnega dohodka in delovnega razmerja oz. nadomestil,
—	1 % od pokojnin,
—	8 % od katasterskega dohodka, za katerega se plačuje davek, — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
e
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SRS delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	V DELU:
— 2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša 2.000.— din. Svet KS se pooblašča, da vsako leto določi novo vrednost denarnega nadomestila v skladu z gibanjem cen v preteklem letu.
S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da naseljem pripada 75 % zbranih sredstev, za skupne potrebe KS pa ostaja 25 %. Delež 75 11 o.se med naselji deli po ključu, ki je odvisen od števila zaposlenih in od višine katasterskega dohodka za posamezno naselje.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	-	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
r	. .	'
1	L člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet KS Cankova.
12	. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet KS Cankova ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev. :45/85
Datum: 17. 11. 1985
Predsednik skupščine:
GRAH Alojz, 1. r.
238
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 21. člena Statuta krajevne skupnosti Černelavci, je Svet krajevne skupnosti Černelavci na seji dne 4. 11. 1985 po predhodnih odločitvah na zboru delovnih ljudi in občanov naselij Černelavci, Kupšinci, Pušča in Veščica sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Černelavci, naselja Černelavci, Veščica, Kupšinci in zaselek Pušča.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Čemelav-ci, za naselja Černelavci, Veščica, Kupšinci in zaselek Pušča. Referendum bo v nedeljo, dne 15. decembra 1985 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih v posameznih naseljih.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo v posameznih naseljih uporabljena za naslednje namene
ČERNELAVCI:
—	izgradnja vodovoda
—	asfaltiranje dela Avnojske ulice
—	dokončanje mrliške veže
—	vzdrževalna dela na zadružnem domu in ostalih komunalnih objektih in napravah v naselju
Za izvršitev programa bo potrebno 27.000.000,— din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom znaša 27.000.000,— din sredstev.
VEŠČICA:
—	urejanje vaških cest
—	obnova mrliške veže z odlagališčem smeti na pokopališču
—	vzdrževalna dela na vaškem domu in ostalih komunalnih objektih in napravah v vasi.
Za izvršitev programa bo potrebno 14.000.000.— din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom znaša 14.000.000,— din sredstev.
KUPŠINCI:
—	izvedba asfaltne prevleke na cesti gasilski dom pokopališče — ureditev pokopališča in izgradnja mrliške veže
—	ureditev ulične razsvetljave
—	ureditev avtobusnega postajališča
—	vzdrževalna dela na vaškem domu in bivši šoli, ter na ostalih komunalnih objektih in napravah v vasi.
Za izvršitev programa bo potrebno 14.000.000.— din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom znaša 14.000.000,— din sredstev.
PUŠČA:
—	sovlaganje v izgradnjo vodovodnega omrežja
—	izgradnja in rekonstrukcija vaških cest
—	ureditev ulične razsvetljave
Za izvršitev programa bo potrebno 6.000.000,— din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom znaša 6.000.000,— din sredstev.
3.	člen
Sredstva, ki se v posameznih naseljih zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom, se lahko uporabijo za namene, ki so v posameznih naseljih dogovorjeni š programom, oz. se prenesejo v naslednje srednjeročno obdobje.
Svet krajevne skupnosti lahko sredstva zbrana s samoprispevkom, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas, v skladu s planom izgradnje objektov v posameznih naseljih.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1.1. 1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju naselij Černelavci, Veščica, Kupšinci in Pušča in sicer v naslednji višini:
Naselji ČERNELAVCI in VEŠČICA
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	2,5 % od katastrskega dohodka
—	0,5 % od pokojnin
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Naselje KUPŠINCI in zaselek PUŠČA:
—	2 % od netto OD zaposlenih
—	4 % od katastrskega dohodka
—	1 % od pokojnin
—	3 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	2 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
6.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
•	7. člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju naselij Černelavci, Veščica, Kupšinci in Pušča stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
8.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče v naseljih Černelavci, Veščica, Kupšinci in Pušča.
,	9. člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica za naselje Černelavci vsebuje naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI, naselje ČERNELAVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki se uporabi za:
—	izgraditev vodovoda
—	asfaltiranje dela Avnojske ulice
—	dokončanje mrliške veže
—	vzdrževalna dela na zadružnem domu in ostalih komunalnih objektih in napravah v vasi.
UK 27. NOVEMBRA 1985
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v naselju Čemelavci in sicer:
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	2,5 4 od katastrskega dohodka
—	0,5 % od pokojnin
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
Glasovnica za naselje VEŠČICA obsega naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI, naselje VEŠČICA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dneJ5. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki se uporabi za:
—	urejanje vaških cest
—	obnovo mrliške veže z odlagališčem smeti na pokopališču
—	vzdrževalna.dela na vaškem domu in ostalih komunalnih objektih in napravah v vasi
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.1. 1986 do 31. 12. 1990.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v naselju Veščica in sicer:
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	2,5 % od katastrskega dohodka
—	0,5 % od pokojnin
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
Glasovnica za naselje KUPŠINCI obsega naslednje bese-
dilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI,
naselje KUPŠINCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. decembra 1985 o uved-
bi krajevnega samoprispevka, ki se uporabi za:
—	izvedbo ašfaltne prevleke na cesti gasilski dom pokopališče
—	ureditev pokopališča in izgradnja mrliške veže
—	ureditev ulične razsvetljave
—	ureditev avtobusnega postajališča
—	vzdrževalna dela na vaškem domu in bivši šoli, ter na ostalih komunalnih objektih in napravah v vasi
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od
1.	1. 1986 do 31. 12. 1990
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki
imajo stalno bivališče v naselju KUPŠINCI in sicer:
—	2 % od netto OD zaposlenih
—	4 % od katastrskega dohodka
—	1 % od pokojnin
—	3 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	2 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih dolo-
ča 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
Glasovnica za naselje PUŠČA obsega naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI, zaselek PUŠČA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki se uporabi za:
—	sovlaganje v izgradnjo vodovodnega omrežja
—	izgradnjo in rekonstrukcijo vaških cest
—	ureditev ulične razsvetljave
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.1. 1986 do 31. 12. 1990.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v naselju PUŠČA in sicer:
—	2 % od netto OD zaposlenih
—	4 % od katastrskega dohodka
—	1 % od pokojnin
—	3 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	2 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
>	ZA«	,	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja ž uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Glasovnice morajo biti uverjene s pečatom krajevne skupnosti Černelavci.
11.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti. Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti
s
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljala skupščina KS, ki o tem vsako leto poroča zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.	»
Čemelavci, dne 4. 11. 1985
Predsednik sveta KS Černelavci Štefan KUMIN, I. r.
239
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 21. člena Statuta krajevne skupnosti Gornji Petrovci je Svet krajevne skupnosti dne 18. 11. 1985 po predhodnih odločitvah na zborih delovnih ljudi in občanov v naseljih krajevne skupnosti sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gornji Petrovci
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Gornji Petrovci za naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Lucova, Mar-tinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. Referendum bo 15. decembra 1985, od 7 do 19 ure na običajnih glasovalnih mestih.
2,	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena 50% za: — vzdrževanje cest in mostov
—	Gradnjo, vzdrževanje in opremo mrtvašnic ter ureditev pokopališč (vodovoda in ograj)
—	sofinanciranje gradenj trafo postaj
—	vzdrževanje in ureditve vaško-gasilskih domov
—	razsvetljava v gasilskih domovih in ostalih zgradbah v lasti KS
—	kurirska služba s krajevni skupnosti
—	ter ostale tekoče potrebe krajevne skupnosti
in 50% za modernizacijo odcepa ceste Gornji Petrovci—Šulinci
3.	člen
Za izvršitev programa krajevne skupnosti bo potrebno 42.941.050.- dinarjev. S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 42.941.050,— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Gornji Petrovci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	2 9 b od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	4 % od čistega dohodka in davčne osnove oseb, ki opravljajo obrtne, intelektualne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
—	4.000.— din v pavšalnem letnem znesku prispeva vsak lastnik vikenda in 2.000.— din v pavšalnem letnem znesku vsak lastnik vinske kleti, ki so vzgrajene na teritoriju krajevne skupnosti
b)	v delovni obveznosti
—	2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	na vsakih 2ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur za nosilca kmečkih gospodinjstev ali njegove družinske člane
—	za vse lastnike traktorjev navoz gramoza 10 m3
c)	nadomestilo v denarju
—	za vsak neizvršen delovni dan, ki traja 8 ur 2.000,— din
—	Za neopravljen navoz gramoza 10 m3 je 3.000,—
Svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci se pooblašča, da vsako leto valorizira vrednost neopravljenih nedenarnih obveznosti, prav tako tudi pavšalni letni znesek lastnikom vikendov in vinskih kleti v skladu z gibanji cen v preteklem letu.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da lahko 50% zbranih sredstev samoprispevka, ki se bo zbiral za modernizacijo ceste Gornji Perovci—Šulinci sproti vroči pri banki za določen čas v skladu s planom modernizacije ceste.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7,	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Gornji Petrovci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto in višino samoprispevka, ter obdobje, za katerega se samoprispevek uvaja in izjavo s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo;
KRAJEVNA SKUPNOST
GORNJI PETROVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Gornji Petrovci za na
selja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Lucova, Martinje, Nerad-novci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje, ki se uporabi 50 % za: — vzdrževanje cest in mostov
—	gradnjo, vzdrževanje in opremo mrtvašnic ter ureditev pokopališč (vodovoda in ograj)
—	sofinanciranje gradenj trafo postaj
—	vzdrževanje in ureditve vaško-gasilskih domov
—	razsvetljava v gasilskih domovih in ostalih zgradbah v lasti KS
—	kurirska služba v krajevni skupnosti
—	ter ostale tekoče potrebe krajevne skupnosti
in 50 % za modernizacijo odcepa ceste Gornji Petrovci—Šulinci
—	Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	8 % od katastrskega dohodka in kmetijske dejavnosti
—	4 % od čistega dohodka in davčne osnove oseb, ki opravljajo obrtne, intelektualne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
—	4.000.— din v pavšalnem letnem znesku prispeva vsak lastnik vikenda in 2.000,— din v pavšalnem letnem znesku vsak lastnik vinske kleti, ki so zgrajene na teritoriju krajevne skupnosti
b)	v delovni obveznosti
—	2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	na vsakih 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur za nosilca kmečkih gospodinjstev ali njegove družinske člane
—	za vse lastnike traktorjev navoz gramoza 20 m3
c)	nadomestilo v denarju
— za vsak neizvršen delovni dan, ki traja 8 ur 2.000.— din — za neopravljen navoz gramoza 10 m3 je 3.000,—
Svet Krajevne skupnosti Gornji Petrovci se pooblašča, da vsako leto valorizira vrednost neopravljenih nedenarnih obveznosti, prav tako tudi pavšalni letni znesek lastnikom vikendov in vinskih kleti v skladu z gibanji cen v preteklem letu.
Svet Krajevne skupnosti se pooblašča, da lahko 50 % zbranih sredstev samoprispevka, ki se bo zbiral za modernizacijo ceste Gornji Petrovci—Šulinci sproti vroči pri banki za določen čas v skladu s planom modernizacije ceste.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	Člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Gornji Petrovci.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12/člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 01-75/1985
Datum: 18. 11. 1985
Predsednik sveta KS:
Bunderla Ciril; 1. r.
240
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 21. člena Statuta krajevne skupnosti KRIŽEVCI je Skupščina krajevne skupnosti dne 16. novembra 1985 po predhodnih odločitvah na zborih delovnih ljudi in občanov v naseljih območja krajevne skupnosti sprejela
IIK 27. NOVEMBRA 1985
«
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti KRIŽEVCI.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti KRIŽEVCI za naselja: Domanjševci, Košarovci, Križevci, Kukeč in Panovci. Referendum bo 15. decembra 1985 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
2.	člen
Zbrana sredstva s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	vzdrževanje in razširitev vaških cest in mostov,
—	sofinansiranje modernizacije občinskih cest,
—	gradnja, oprema in vzdrževanje mrliških vežic in vzdrževanje pokopališč,
—	razširitev telefonskega omrežja,
—	adaptacije, ureditev in vzdrževanje vaških oz, gasilskih domov in kulturnih dvoran v teh domovih,
—	sofinansiranje nabave gasilskih vozil in opreme,
—	sofinansiranje gradnje transformatorjev,
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 15.000.000,— din. S samoprispevkom se bo zbralo 11,500,000,— din. Razlika potrebnih sredstev bo zagotovljena iz sredstev gasilskih društev in sredstev organizacij združenega dela. Višino sredstev za posamezne namene se določi s programom dela in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno bivajo na območju krajevne skupnosti in sicer na naslednji višini:
	a) v denarju:
—	1 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil,
—	1 % od pokojnin,
—	5% od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek, — 3 % od čistega dohodka in davčne osnove, ki opravljajo obrtne, intelektualne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, — občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu, ki pa bo enak kot ga določi Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
b) v delovni obveznosti:
—	5 delovnih dni po 8 ur na občana nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane.
—	lastniki traktorjev 3 dni v prevozih. 8 ur opravljenega prevoza s traktorjem se šteje lastniku traktorja Že tudi za 1 opravljen delovni dan opravljene delovne obveznosti.
Nadomestilo v denarju v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu znaša za delovni dan 2.000.— din, za neopravljen pevoz pa 3.000.- din.
Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto določi novo /rednost nedenarnih obveznosti v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko prilagojeno osnovi krajevnih razmer.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju krajevne skupnosti stalno pebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s programom dela krajevne skupnosti.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
10.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki mora biti overjena s'pečatom krajevne skupnosti in ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽEVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti v naslednje namene:
—	vzdrževanje in razširitev vaških cest in mostov,
—	sofinansiranje modernizacije občinskih cest,
—	gradnja, oprema in vzdrževanje mrliških vežic in vzdrževanje pokopališč,
—	razširitev telefonskega omrežja,
—	adaptacije, ureditev in vzdrževanje vaških oz. gasilskih domov in kulturnih dvoran v teh domovih,
—	sofinansiranje gradnje transformatorjev.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1985 do 31, decembra 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil,
—	1 % od pokojnin,
—	5 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek,
—	3 % od čistega dohodka in davčne osnove oseb, ki opravljajo obrtne, intelektualne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti,
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu, ki pa bo enak kot ga določi Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
b)	v delovni obveznosti:
—	5 delovnih dni po 8 ur na občana nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane ...
—	lastniki traktorjev 3 dni v prevozih. 8 ur opravljenega prevoza s traktorjem se šteje lastniku traktorja že tudi za 1 opravljen delovni dari opravljene delovne obveznosti.
Nadomestilo v denarju v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu znaša za delovni dan 2.000,— din, za neopravljen prevoz pa 3.000.— din.
Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto določi novo vrednost nedenarnih obveznosti v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko prilagojeno osnovi krajevnih razmer.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti.
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev zbranih s samoprispevkom opravlja skupščina krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča na zborih delovnih ljudi in občanov.
13.	člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 27/1-1985
Datum: 16.11. 1985
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Aleksander KERČMAR KERČMAR Aleksander 1. r.
241
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 15. člena Statuta KS Martjanci je Skupščina Krajevne skupnosti Martjanci na seji dne 17. 11. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja Nemčavci sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Martjanci, naselja NEMČAVCI.
1.	čl.
Razpiše se referendum za območje KS Martjanci, naselje NEMČAVCI. Referendum bo 15. decembra 1985.
2.	čl.
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: — za gradnjo vaško gasilskega doma — za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — za gradnjo vaškega vodovoda — za asfaltiranje vaških poti — za sofinanciranje ureditev zemljišča opekarniških jam — potrebe LO, DS in CZ
3.	čl.
Za izvršitev programa bo potrebno 6,450.000 dinarjev.
S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 6,450.000 din.
4.	čl.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1.. januarja 1986 do 31. 12. 1990.
5.	čl.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju Nemčavci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnega' dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	2 %od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	5 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki šo na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 5 delovnih dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000 dinarjev, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
6.	čl.
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. čl. Zakona o samoprispevku.
7.	čl.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo V pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja amoprispevek in izjava s katero se zavezanec, izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	čl.
Pravici glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni vouini imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	čl.
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI naselje: NEMČAVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Martjanci, naselje NEMČAVCI, ki se uporabi za:
—	gradnjo vaško gasilskega doma
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
—	gradnjo vaškega vodovoda
—	asfaltiranje vaških poti
—	sofinanciranje ureditve zemljišča opekarniških jam
—	potrebe LO, DS in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostoj-. nega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	5 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 5 delovnih dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3000 dinarjev, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	čl.
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet Krajevne skupnosti Martjanci.
11.	čl.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet Krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	čl.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-154/1985
Datum: 17. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Ervin Pinter, 1. r.
242
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85),8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 15. člena statuta KS Martjanci je Skupščina Krajevne skupnosti Martjanci na seji dne 17. 11. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja Martjanci sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del ob-mčja KS Martjanci, naselje MARTJANCI.
1.	čl.
razpiše se referendum za območje KS Martjanci, naselje MARTJANCI. Referendum bo 15. decembra 1985.
2.	čl.
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	dograditev mrtvašnice
—	vzdrževanje vaških cest in poti
—	ureditev okolice in dvorišča šole
—	vzdrževanje komunalnih naprav in objektov
—	plačevanje, električne energije za razsvetljavo
—	sofinansiranje k razširitvi telefonskega omrežja
—	sofinansiranje k izgradnji ceste za novo naselje proti Moravcem in Stilk
—	sofinansiranje k obnovi vodovodnega omrežja
—	sofinansiranje k ureditvi avtobusnega postajališča
—	sofinansiranje opremljanja vaške dvorane
—	sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost
—	sofinansiranje nabave cisterne za potrebe gašenja
—	potrebe LO, DS in CZ v krajevni skupnosti
3.	čl.
Za izvršitev programa bo potrebno 14.500.000.— din.
S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 14.500.000,— din
4.	čl.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31.12. 1990.
5.	čl.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju Martjanci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin	♦
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 2 delovna dneva letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000,— dinarjev, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
6.	čl.
Samoprispevek v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. čl. Zakona o samoprispevku.
7.	čl.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	čl.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	čl.
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
STRAN 34 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI
naselje: MARTJANCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Martjanci, naselje MARTJANCI, ki se uporabi za:
—	dograditev mrtvašnice
—	vzdrževanje vaških cest in poti
—	ureditev okolice in dvorišča šole
—	vzdrževanje komunalnih naprav in objektov
—	plačevanje električne energije za razsvetljavo
—	sofinansiranje k razširitvi telefonskega omrežja
—	sofinansiranje k izgradnji ceste za novo naselje proti Moravcem in Stok
—	sofinansiranje k obnovi vodovodnega omrežja
—	sofinansiranje k ureditvi avtobusnega postajališča
—	sofinansiranje k opremljanju vaške dvorane
—	sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost
—	sofinansiranje nabave cisterne za potrebe gašenja.
—	potrebe LO, DS in CZ v krajevni skupnosti
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadome-•stil
—	2 % od pokojnin
—	5 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove in samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v očbini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 2 delovna dneva letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000,— dinarjev, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	čl.
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Martjanci.
11.	čl.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov. t
12.	čl.
Ta sklep velja z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin Številka: 01-151/1985
Datum: 17.11.1985
Predsednik skupščine KS: Ervin PINTER, 1. r.
243
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in, 15. člena statuta KS Martjanci, je Skupščina Krajevne skupnosti Martjanci na seji dne 17. 11. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja NOR-SINCI sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Martjanci, naselje NORŠINCI.
1.	čl.
Razpiše se referendum za območje KS Martjanci, naselje NOR-ŠINCI. Referendum bo 15. decembra 1985.
2.	čl.
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	modernizacijo vaških ulic in poti do pokopališča
—	dograditev vaško gasilskega doma
—	za izgradnjo mrtvašnice
—	za ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov
—	plačevanje električne energije za razsvetljavo
—	sofinansiranje k modernizaciji ceste Noršinci—Murska Sobota
—	sofinansiranje izgradnje športnih objektov (igrišč, naprav)
—	sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinansiranje programa del požarnega varstva
—	sofinansiranje obnove vodovodnega omrežja
—	sofinansiranje izgradnje avtobusnega postajališča
—	potrebe LO, DS in CZ
3.	čl.
Za izvršitev programa bo potrebno 4,580.000,— din, višin^ sredstev, ki naj bi se zbrala s samoprispevkom pa znaša 4,580.000,— din

4.	čl.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.	♦
5.	čl.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju NORŠINCI in sicer v naslednji višini.
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b) v delovni obveznosti:
— 3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane in na vsakih 2 ha površine še po en deloven dan
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000.— dip, svet KS pa se pooblašča da ta znesek vsako leto valorizira.
6.	čl.
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	čl.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	čl.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
čl.
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI naselje: NORŠINCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Martjanci, naselje NORŠINCI, ki se uporabi za:
—	modernizacijo vaških ulic in poti do pokopališča
—	dograditev vaško-gasilskega doma
—	izgradnjo mrtvašnice
ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov — plačevanje električne energije za razsvetljavo — sofinansiranje k modernizaciji ceste Noršinci —Murska Sobota — sofinansiranje izgradnje športnih objektov (igrišč, naprav) — sofinansiranje izgradnje telefonskega' omrežja — sofinansiranje programa del požarnega varstva — sofinansiranje obnove vodovodnega omrežja — sofinansiranje izgradnje avtobusnega postajališča — potrebe LO, DS in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2% od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane in na vsakih 2 ha površine še po en deloven dan
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000,— din, svet KS pa se pooblašča da ta znesek vsako leto valorizira.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se z uvedbo samoprispevka strinja, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	čl.
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Martjanci.
11.	čl.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	čl.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-153/1985
Datum: 17. 11. 1985
Predsednik skupščine KS: Ervin PINTER, 1. r.
244
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispev^u(Ur. list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 15. člena statuta KS Martjanci, je Skupščina Krajevne skupnosti Martjanci na seji dne 17.11. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja Sebeborci sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Martjanci, naselje SEBEBORCI.
1.	čl.
Razpiše se referendum za območje KS Martjanci, naselje SEBE-BORCt. Referendum bo 15. decembra 1985.
2.	čl.
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	izgradnjo ulične razsvetljave v naselju
—	izgradnjo avtobusnih postajališč
—	vzdrževanje komunalnih naprav in objektov
—	ureditev vaških cest in poti
—	sofinanciranje modernizacije ceste proti Piiconcem
—	sofinanciranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinanciranje razvoja telefonije
—	sofinanciranje nabave cisterne za potrebe gašenja
—	potrebe LO, DS in CZ
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 7.200.000.—, višina sredstev ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom pa znaša 7,200.000,— din.
4.	čl.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
5.	čl.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju SEBEBORCI in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	5 % od. katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
STRAN 39 VESTNIK 97 NAVEMRDA 4 QAK
STRAN 32 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000,— din, svet KS pa se pooblašča da ta znesek vsako leto valorizira.
6.	čl.
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	čl.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, Osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	čl.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	čl.
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI naselje: SEBEBORCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Martjanci, naselje SEBEBORCI, ki se uporabi za:
—	izgradnjo ulične razsvetljave po naselju
—	izgradnjo avtobusnih postajališč
—	vzdrževanje komunalnih naprav in objektov
—	ureditev vaških cest in poti
—	sofinanciranje modernizacije ceste proti Puconcem
—	sofinanciranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinanciranje razvoja telefonije
—	sofinanciranje nabave cisterne za potrebe gašenja
—	potrebe LO, DS in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju
—	2 % od neto osebnega dohodka in delovnega razmerja in nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	5 % od katasterskega dohodka iz davčne osnove pd samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 3.000.— din. Svet KS pa se pooblašča da ta znesek vsako leto valorizira.
GLASUJEM
»ZA«	«PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	čl.
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Martjanci.
11.	čl.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	čl.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-152/1985
Datum: 17. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Ervin PINTER, 1. r.
245
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 42. člena statuta KS Tešanov-ci je svet krajevne skupnost Tešanovci dne 18. 11. 1985 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tešanovci — naselje TEŠANOVCI.
<	1. člen
Razpisuje se referendum za odločanje o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tešanovci — naselje TEŠANOVCI, ki je bil uveden od 1. februarja 1982 do 31. januarja 1987.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 15. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na običajnem glasovalnem mestu v Tešanovcih.
3.	člen
Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 2. točki 2. člena dopolni z besedilom: »sofmansiranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci — Tešanovci in po naselju« in se spremenjeno besedilo glasi: »Sofmansiranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci — Tešanovci in po naselju, gradnjo mrtvašnice, notranjo ureditev sanitarij in dvorane, asfaltiranje odseka ceste do pokopališča, ureditev cest in ostalih komunalnih storitev.«
4.	člen
Za izvršitev programa iz 3. člena tega sklepa bo potrebno 712.000.— din, sredstva zbrana s samoprispevkom pa bodo, znašala 712.000.- din.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje naselja Tešanovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD ali delovnih skupnostih.
6.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TEŠANOVCI naselje: TEŠANOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci — naselje TEŠANOVCI, ki je uveden do 31. 1. 1987 in s katerim se sredstva namenjena za gradnjo mrtvašnice, notranjo ureditev sanitarij in dvorane, asfaltiranje odseka ceste do pokopališča, ureditev cest in ostalih komunalnih storitev, dopolni še z besedilom »sofinanciranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci — Tešanovci in po naselju«
GLASUJEM
»ZA«
»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja s spremembo namembnosti, oziroma »PROTI« če se ne strinja s spremembo namembnosti samoprispevka.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju naselja Tešanovci stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma poslana obrazložitev o spremembi namembnosti samo
r
prispevka in izjava, s podpisom katere bi se v naprej izrekli za spremembo namembnosti samoprispevka.
8.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-18/1985
Datum: 18. 11. 1985
Predsednik sveta KS: Josip LIPIČ
246
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85, 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77)in 31. člena Statuta krajevne skupnosti Pertoča je Skupščina krajevne skupnosti Pertoča na seji, dne 18. 11. 1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov po naseljih v Krajevni skupnosti Pertoča sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Pertoča.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Pertoča, ki obsega naselja Fikšinci, Pertoča, Ropoča in Večeslavci.
Referendum bo 15. 12. 1985.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	ureditev avtobusnih postajališč v Ropoči, Pertoča, Večeslavci in Fikšinci,
—	gradnja protipožarnih bazenov v Ropoči, Pertoča, Večeslavcih in Fikšinci,
—	sofinanciranje telefonskega omrežja in prostorov PTT,
—	popravilo vaškega doma (stare šole) v Večeslavcih,
—	vzdrževanje vaških cest po naseljih in razširi^v cestei Večeslavci—Jurij preko »Peršovega križa« in »Vince«,
—	gradnja mrliške vežice na pokopališču v Pertoči,
—	sofinanciranje modernizacije ceste Cankova—Finšinci—Ro-gašovci,
—	sofinanciranje trafo postaj.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 15.750.000,.— din sredstev, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom pa znaša 15.750.000,.- din
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden z programom, se lahko uporabljajo na namene dogovorjene s programom oz. se prenesejo v naslednje plansko obdobje.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1/1—1986 do 31/12-1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Pertoča in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
2	% od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
2	% od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
5	% od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
2	% od pokojnin
5	.000,— din 3d delavcev na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče v KS
b)	v delovni obveznosti:
1	delovni dan, ki traja 8 ur za nosilce kmečkih gospodarstev ali njegovih družinskih članov, ki posedujejo do 2 ha obdelovalne zemlje,	v
3	delovne dneve od 2 do 5 ha in
4	delovne dneve nad 5 ha.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša 2.000,— din, ki se vsako leto revalorizira in znaša povprečni enodnevni zaslužek nekvalificiranega delavca.
Svet KS je pooblaščen, da ta znesek določi vsako leto na podlagi krajevnih razmer.
6.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15. leta starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero uvaja samoprispevek, in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki .še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST PERTOČA
GLASOVNICA
ZA GLASOVANJE NA REFERENDUMU, dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pertoča, ki obsega naselja Fikšinci, Pertoči, Ropoča in Večeslavci, ki se uporabi za:
—	ureditev avtobusnih postajališč v Ropoči, Pertoči, Večeslavcih in Fikšincih,
—	gradnja protipožarnih bazenov v Ropoči, Pertoča, Večeslavcih in Fikšincih,
—	sofinanciranje telefonskega omrežja in prostorov PTT,
—	popravilo vaškega doma (stare šole) v Večeslavcih,
—	vzdrževanje vaških cest po naseljih in razširitev ceste Večeslavci— Jurij preko »Peršovega križa« in »Vince«,
—	gradnja mrliške vežice na pokopališču v Pertoči,
—	sofinanciranje modernizacije ceste Cankova—Fikšinci—Rogašov-. ci,
—	sofinanciranje trafo postaj.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1/1-1986 do 31/12-1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
2	% od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
2	% od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
5	% od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
2	% od pokojnin
5	.000,— od delavcev na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče v KS
b)	v delovni obveznosti:
1	delovni dan, ki traja 8 ur za nosilce kmečkih gospodarstev ali njegovih družinskih članov, ki posedujejo do 2 ha obdelovalne zemlje, 3 delovne dneve od 2 do 5 ha in
4 delovne dneve nad 5 ha.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša 2-000,— din, ki se vsako leto revalorizira in znaša povprečni enodnevni zaslužek nekvalificiranega delavca.
Svet KS je pooblaščen, da ta znesek določi vsako leto na podlagi krajevnih razmer.
STRAN 31 VESTNIK 97 unucuno* <ao«
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Pertoča.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet KS Pertoča ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 55/85
V Pertoči, dne 18. 11. 1985	'
Predsednik
skupščine KS Pertoča:
Štefan Flisar
247.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77) 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 21. člena Statuta Krajevne skupnosti Prosenjakovci je Skupščina krajevne skupnosti Prosenjakovci na seji dne 18. 11. 1985 po predhodni odločitvi zborov delovnih ljudi naselij Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas, Središče, Ivanjševci in Berkovci sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Prosenjakovci
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za uvedbo samoprispevka v denarju za naslednje namene:
— modernizacija ceste Prosenjakovci—-Motvarjevci
Prosenjakovci: dograditev gasilsko vaškega doma
Motvarjevci: gradnja mrtvašnice, gradnja vaško-gasilskega doma Pordašinci: dograditev vaškega doma, gradnja mostu Čikečka vas: gradnja mrtvašnice
Središče: adaptacija vaškega doma, razširitev cest Središče— Ivanjševci in Središče—Domanjševci
Ivanjševci: dograditev mrtvašnice in ureditev pokopališča, adaptacija vaškega doma
Pertoči: ureditev pokopališča in mrtvašnice, modernizacija ceste Berkovci—Ratko vci
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo skupaj 4,000.000.— din.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 21.' 12. 1990. Referendum bo v nedeljo 15. decembra 1985. Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti Prosenjakovci. Volilna komisija imenuje odbore, ki vodijo glasovanje in določi glasovalna mesta. Glasovanje je po posameznih naseljih na običajnih mestih od
7.	do 19. ure. Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju Krajevne skupnosti Prosenjakovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Prosenjakovci in sicer v naslednji višini:
—	5 % od katastrskega dohodka
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih delovnih ljudi in občanov
—	4.000 din delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v posameznem naselju, za katero je razpisan referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka
4.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
5.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
6.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
Prosenjakovci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi samoprispevka v denarju, ki se uporabi za naslednje namene:
—	modernizacija ceste Prosenjakovci—Motvarjevci
Prosenjakovci — dograditev gasilsko vaškega doma
Motvarjevci: gradnja mrtvašnice, gradnja vaško gasilskega doma
Pordašinci: dograditev vaškega doma, gradnja mostu
Čikečka vas: gradnja mrtvašnice
Središče: adaptacija vaškega doma, razširitev cest Središče—
Ivanjševci in Središče—Domanjševci
Ivanjševci: dograditev mrtvašnice in ureditev pokopališča, adaptacija vaškega doma
Berkovci: ureditev pokopališča in mrtvašnice, modernizacija ceste
Berkovci—Ratkovci
Samoprispevek bo predpisan za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1986 do 21. 12. 1990 in bo znašal:
—	5 % od katasterskega dohodka
—	2 % od neto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov
—	4.000,— din delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v posameznem naselju, za katero je razpisan referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovnico izpolni glasovalec tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja za uvedbo samoprispevka.
7.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti.
8.	člen
Samoprispevek, ki se bo plačeval iz OD iz delovnega razmerja, bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojen občinski upravni organ.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu Krajevne skupnosti in razporejala po namenu kot bo določil referendumski program.
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev opravlja Skupščina krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča zborom občanov,
11.	člen
Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v proračunu krajevne skupnosti.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Prosenjakovci, dne 18. 11. 1985
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Evgen KAKAS, 1. r.
248
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, it. 1452/35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebue-ga izjavljanja (Ur. list SRS, it. 23/77) in 31. ter 92. člena Statuta krajevne skupnosti Rogaiovci je Skupičina krajevne skupnosti Rogaiovci na seji, dne 20. 11. 1985 po predhodni odločitvi na zborih delovnih ljudi in občanov v naseljih krajevne skupnosti Rogaiovci sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rogaiovci.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Rogašovci ki obsega naselja: Jurij, Rogašovci, Nuskova, Serdica, Sotina, Krama-rovci in Ocinje.
Referendum bo 15. 12. 1985.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
a)	skupne potrebe:
—	sofinanciranje asfaltiranje ceste Fikšinci—Rogašovci in Kra-marovci—mejni prehod,
—	sofinanciranje gradnje zdravstvene ambulante, — sofinanciranje gradnje prizidka k dvorani, — sofinanciranje gradnje otroškega vrtca, — sofinanciranje izgradnje prostorov KS, — sofinanciranje postavitve javne telefonske govorilnice, — sofinanciranje namestitve telefona v zdravstveni ambulanti, — sofinanciranje ureditve prostora za prodajo plina, — sofinanciranje izgradnje slačilnice za NK,
—	sofinanciranje pričetka izkoriščanja kamna v Sotini.
b)	potrebe posamezne vasi:
—	Jurij:
—	sofinanciranje urejanja vaško-gasilskega doma, — sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — razširitev ceste Jurij—D. Slaveči (proti Gradu), — ureditev okolice stanovanjskih blokov, — razširitev ceste Jurij—Večeslavci (skozi Vince), — razširitev ceste na »Zlake« (proti Rigaču), — vzdrževanje vseh vaških cest, .1 — sofinanciranje ureditve osemenjevalne postaje, — sofinanciranje postavitve javne tehtnice, — ureditev mrliške vežice, — sofinanciranje postavitve transformatorjev — Rogašovci:
—	sofinanciranje asfaltiranja, ceste Fikšinci—Rogašovci, — vzdrževanje vseh vaških cest,
-	sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje ureditve vaško-gasilskega doma, — sofinanciranje cestnega jarka ob vaški cesti pri trgovini, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — ureditev vodovoda na pokopališču.
— Nuskova:
— ureditev mrliške vežice,
—	sofinanciranje asfaltiranja ceste Fikšinci—Rogašovci — vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje gradnje mostu čez Ledavo, — sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje postavitve transformatorske postaje, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — sofinanciranje ureditve orodjarne GD.
— Serdica:
—	ureditev mrliške vežice,
—	sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje postavitve dveh transformatorskih postaj, — sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila, — sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča.
—	Sotina:
—	gradnjo novega vaško-gasilskega doma, — vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila, — sofinanciranje postavitve transformatorske postaje. — Kramarovci
—	sofinanciranje dograditve vaško-gasilskega doma, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov,
—	vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje asfaltiranja ceste Kramarovci—mejni prehod in Fikšinci—Rogašovci,
—	sofinanciranje postavitve transformatorske postaje.
—	Ocinje:
—	ureditev vaškega doma,
—	vzdrževanje vaških cest,
—	sofinanciranje gradnje protipožarnega bazena,
3.	člen
Za izvršitev referendumskega programa bo potrebno 127.100.000,— din, s samoprispevkom pa bo predvidoma zbrano 17.000.000,— din, Za izvršitev skupnega programa se bo porabilo 40 % sredstev, za izvršitev programov posameznih vasi pa 60 % sredstev zbranih s samoprispevkom. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in firfančnim načrtom krajevne skupnosti.
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom, se lahko uporabljajo za namene dogovorjene s programom oz. se lahko prenesejo v naslednje plansko obdobje.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1/1-1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Rogašovci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
2 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil,
2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost,
6 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti,
2 % od pokojnin	-
8.000,— din letno v pavšalnem znesku občani, ki so na začasnem delu v tujini. Znesek se vsako leto valorizira za povprečno letno rast čistih osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v občini M. Sobota.
b)	v delovni obveznosti:
2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane,
na vsakih 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur za nosilce kmečkih gospodarstev ali njegove družinske člane.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša toliko kot enodnevni zaslužek nekvalificiranega delavca v gradbeništvu. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da ta znesek na osnovi krajevnih razmer vsako leto določi.
6.	člen
Samoprispevek v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih oprošča 12. člen Zakona d samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero uvaja samoprispevek, in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUUPNOST ROGAŠOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Rogašovci, ki obsega naselja Jurij, Rogašovci, Nuskova, Serdica, Sotina, Ocinje in Kramarovci, ki se uporabi za:
a)	skupne potrebe:
—	sofinanciranje asfaltiranja ceste Fikšinci—Rogašovci in Kramarovci—mejni prehod,
—	sofinanciranje gradnje zdravstvene ambulante,
STRAN 28 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
— sofinanciranje gradnje prizidka k dvorani, — sofinanciranje gradnje otroškega vrtca, — sofinanciranje izgradnje prostorov KS. — sofinanciranje postavitve javne telefonske govorilnice, — sofinanciranje namestitve telefona v zdravstveni ambulanti, — sofinanciranje ureditve prostora za prodajo plina, — sofinanciranje izgradnje slačilnice za NK, — sofinanciranje pričetka izkoriščanja kamna v Sotini,
b)	potrebe posamezne vasi:
— Jurij:
— sofinanciranje urejanja vaško-gasilskega doma, — sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — razširitev ceste Jurij—D. Slaveči (proti Gradu), — ureditev okolice stanovanjskih blokov, — razširitev ceste Jurij—Večeslavci (skozi Vince), — razširitev ceste na »Zlake« (proti Rigaču), — vzdrževanje vseh vaških cest, — sofinanciranje ureditve osemenjevalne postaje, — sofinanciranje postavitve javne tehtnice, — ureditev mrliške vežice, — sofinanciranje postavitve transformatorjev.
— Rogašovci:
—	sofinanciranje asfaltiranja ceste Fikšinci—Rogašovci,
—	vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje ureditve vaško-gasilskega doma, — sofinanciranje cestnega jarka ob vaški cesti pri trgovini, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — ureditev vodovoda na pokopališču.
— Nuško va:
ureditev mrliške vežice,
—	sofinanciranje asfaltiranja ceste Fikšinci—Rogašovci,
— vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje gradnje mostu čez Lendavo, — sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje postavitve transformatorske postaje, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — sofinanciranje ureditve orodjarne G D.
— Serdica:
— ureditev mrliške vežice,
— sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov,
— vzdrževanje vseh vaških cest,
— sofinanciranje postavitve dveh transformatorskih postaj, — sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila, — sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča.
— Sotina:
— gradnjo novega vaško-gasilskega doma,
— vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje ureditve avtobusnega postajališča, — sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila, — sofinanciranje postavitve transformatorske postaje. — Kramarovci:
—	sofinanciranje dograditve vaško-gasilskega doma, — sofinanciranje gradnje protipožarnih bazenov, — vzdrževanje vseh vaških cest,
—	sofinanciranje asfaltiranja ceste Kramarovci—mejni prehod in Fikšinci — Rogašovci,
— sofinanciranje postavitve transformatorske postaje.
— Ocinje:
— ureditev vaškega doma,
— vzdrževanje vaških cest, — sofinanciranje gradnje protipožarnega bazena. Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
2 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil, 2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost,
6 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti,
2 % od pokojnin
8.000,— din letno v pavšalnem znesku občini, ki so na začasnem delu v tujini. Znesek se vsako leto valorizira za povprečno letno rast čistih osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v občini M. Sobota.
b)	v delovni obveznosti:
2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane,
na vsakih 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur za nosilce kmečkih gospodarstev ali njegove družinske člane.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša toliko kot enodnevni zaslužek nekvalificiranega delavca v gradbeništvu. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da ta znesek na osnovi krajevnih razmer vsako leto določi.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«,.če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Rogašovci.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti Rogašovci, ter bo o tem vsako leto poroča! zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen	.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 120/85
V Rogašovcih, dne 20. 11«. 1985
Predsednik skupščine KS: VOURI Rajmund, 1. r.
249
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Tišina, je svet Krajevne skupnosti Tišina na seji dne 25/10—1985 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov v naselju Tišina in Murski Črnci sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselji Tišina in Murski Črnci.
N	.
L člen
Razpiše se referendum za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Tišina in Murski Črnci. Referendum bo 15. decembra 1985, na običajnih glasovalnih mestih od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
v naselju Tišina:
—	dokončna ureditev mrliške vežice
—	dograditev sanitarij pri gasilskem domu
—	asfaltiranje cest in vzdrževanje vaških poti
—	vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja
—	sofinansiranje adaptacije krajevnega urada
—	sofinansiranje gasilske cisterne
—	sofinansiranje izgradnje transformatorske postaje;
v naselju Murski Črnci:
—	napeljava vodovoda in elektrike na pokopališče ter izgradnja mrliške vežice
—	ureditev potoka Mokoš
—	ureditev igrišča
—	vzdrževanje in razširitev ulične razsvetljave
—	asfaltiranje cest in vzdrževanje vaških poti ter rekonstrukcija mostu
—	ureditev sanitarij pri gasilskem domu
—	ureditev avtobusnih postajališč in postavitev zavetišč
—	sofinansiranje adaptacije krajevnega urada.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 17.250.000.— din. S samoprispevkom pa bo predvidoma zbrano 17.250.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom Krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
r
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Tišina in Murski Črnci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:	i
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4% od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 ''o od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Tišina in Murski Črnci.
b)	v delovni obveznosti:
občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur. znaša 2.400.— din;
— lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 1.200,— din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
_	6. člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni tisti zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
TIŠINA
Naselje Tišina
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za del Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Tišina, ki se uporabi za:
—	dokončno ureditev mrliške vežice
—	dograditev sanitarij pri gasilskem domu
—	asfaltiranje cest in vzdrževanje vaških poti
—	vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja
—	sofinansiranje adaptacije krajevnega urada
—	sofinansiranje gasilske cisterne
—	sofinansiranje izgradnje transformatorske postaje.
Samoprispevek bo razpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Ti šina;
b)	v delovni obveznosti:
—	občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 2.400.— din;
—	lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 1.200.— din.
Svet Krajevne skupnosti Tišina se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni tisti zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM	*
»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, Če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
KRAJEVNA SKUPNOST
TIŠINA
Naselje Murski Črnci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za del Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Murski Črnci, ki se uporabi za
—	napeljava vodovoda in elektrike na pokopališče ter izgradnja mrliške vežice
—	ureditev potoka Mokoš
—	ureditev igrišča
—	vzdrževanje in razširitev ulične razsvetljave
—	asfaltiranje cest in vzdrževanje vaških poti ter rekonstrukcija mostu
—	ureditev sanitarij pri gasilskem domu
—	ureditev avtobusnih postajališč in postavitev zavetišč
—	sofinansiranje adaptacije krajevnega urada.
Samoprispevek bo razpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Murski Črnci;
b)	v delovni obveznosti:
—	občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 2.400,— din;
—	lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 1.200.— din.
Svet Krajevne skupnosti Tišina se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni tisti zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico takorda obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne . strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Kraje vne skupnosti Tišina.
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih ob-. čin.
Številka: 73/85
Datum: 19. 11. 1985
Predsednik sveta KS:
• FLEGAR Alojz 1. r.
STRAN 26 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
250.
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 36. člena Statuta krajevne skupnosti Zenkovci, je Skupščina krajevne skupnosti Zenkovci na svoji seji dne 10. 11. 1985 po predhodnih odločitvah na zborih delovnih ljudi in občanov v naseljih krajevne skupnosti, sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Zenkovci.
1.	člen
Razpiše se referendum za celotno območje Krajevne skupnosti Zenkovci. Referendum bo 15. decembra 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih predpiše svet krajevne skupnosti.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	modernizacijo, vzdrževanje cest, mostov in ostalih objektov
—	gradnjo, vzdrževanje in opremo mrtvašnic, ureditev pokopališč
—	vzdrževanje in opremo gasilnih domov
—	napeljavo in vzdrževanje ulične razsvetljave
—	ureditev odlagališč za smeti
—	gradnjo vaškega vodovoda v Puževcih
—	vzdrževanje odjemališč za vodo v požarne namene
—	potrebe LO in CZ v krajevni skupnosti
—	za vse ostale potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Za izvršitev programa krajevne skupnosti bo potrebno 8,500.000 din. S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 8,500.000 din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Zenkovci, in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	1 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestila
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, za katerega se plačuje davek
—	5000 din v letnem pavšalnem znesku občani, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	krajan, ki je sam ali njegov član gospodinjstva lastnik zemlje od 0 do 1 ha, po 1 delovni dan
—	za vsak nadaljnji ha skupne zemlje po 1 delovni dan
Nadomestilo za neopravljen delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 4000 din. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da ta znesek na osnovi krajevnih razmer, vsako leto na novo, določi.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in v delovni obveznosti, so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Zenkovci, bo v pripravljalnem postopku na razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu KS Zenkovci. Svet krajevne skupnosti lahko sredstva, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas v skladu s programom.
9.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Zenkovci.
10.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ZENKOVCI
GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in v delovni obvezi za Krajevno skupnost Zenkovci, ki se uporabi za:
—	modernizacijo, vzdrževanje cest, mostov in drugih objektov
—	gradnjo, vzdrževanje in opremo mrtvašnic, ureditev pokopališč
—	vzdrževanje in opremo gasilnih domov
—	napeljavo in vzdrževanje ulične razsvetljave
—	ureditev odlagališč za smeti
—	gradnjo vaškega vodovoda v Puževcih
—	vzdrževanje odjemališč za vodo v požarne namene
—	potrebe LO in CZ v krajevni skupnosti
—	za vse ostale potrebe krajevne skupnosti.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let, in sicer od 1.
1.	1985 do 31. 12. 1990.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	1 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4% od katastrskega dohodka iz kmetijstva, za katerega se plačuje davek
—	5.000 din v letnem pavšalnem znesku občani, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	krajan, ki je sam ali njegov član gospodinjstva lastnik zemlje od 0 do 1 ha, po 1 delovni dan
—	za vsak nadaljnji 1 ha skupne zemlje, še po 1 delovni dan
Nadomestilo za neopravljen delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 4000 din. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da ta znesek na osnovi krajevnih razmer, vsako leto na novo določi.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Krajevne skupnosti Zenkovci.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Zenkovci. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranim s samoprispevkom, bo opravljal svet KS in o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov. ':nqorn
13.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilni odbor krajevne skupnosti Zenkovci. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine.
14.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 57/1985
* Datum: 18. 11. 1985
Predsednik skupščine: Bela Bukvič, 1. r.

251.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na svoji seji dne 14/11-1985, sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi ureditvenega načrta kopališče Radenci >
1.
Izvršni svet SO ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta za kopališče Radenci v skladu z družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1981 — 1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za kopališče v Radencih, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih občine G. Radgona, Partizanska 13 in v prostorih krajevne skupnqsti Radenci za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G, Radgona ali na Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka :350-12/85
G. Radgona, 14/11-1985
PREDSEDNICA
Izvršnega sveta SO G. Radgona Dana ŠukiČ
252.
Na podlagi 37. člena’ zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 254. Člena statuta občine G. Radgona Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G.
Radgona na svoji seji, dne 14/11-1985, sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za naselje Črešnjevci
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek zazidalnega načrta za naselje Črešnjevci v skladu z družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1981 — 1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za naselje Črešnjevci, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota.
3.
Osnutek zazidalnega načrta se javno razgrne v prostorih občine G. Radgona, Partizanska 13 in'v prostorih krajevne skupnosti Creš-njevci—Zbigovci za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona, ali na Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-2/85
G. Radgona, dne 14/11-1985
PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA SO G. Radgona Dana Sukič
253
POPRAVEK K ODLOKU O NERAZVRŠCENIH PROMETNIH POVRŠINAH V OBČINI MURSKA SOBOTA (Ur. objave, št. 25/85)
Popravi se 2. odstavek 11. člena tako, da se njegovo besedilo glasi:
»Prav tako je prepovedano puščati ali metati na javne poti kakršnekoli predmete ali material, ki bi poškodoval javno pot ali objekte na njej ter oviral ali ogrožal varen in nemoten promet. Posebna uporaba javne poti je možna z dovoljenjem, katerega izda pristojna krajevna skupnost v sodelovanju s pristojnim upravnim ogranom občine Murska Sobota«.
. 254
Na podlagi 30. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82), 17. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1981—85 in 13. člena Statuta Komunalne skupnosti občine Lendava je skupščina Komunalne skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. 11. 1985 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o veljavnosti Aneksa k SaS o temeljih planov Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1981—85
1.	člen
Skupščina Komunalne skupnosti občine Lendava ugotavlja, da je Aneks k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1981—85 podpisalo 70,89 % vseh delavcev zaposlenih v občini Lendava, kar predstavlja 2/3 večino vseh delavcev.
2.	člen
Na osnovi ugotovitev 1. člena ugotovitvenega sklepa skupščine ugotavlja, da je Aneks k SaS o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1981—85 pravno veljavno sprejet, uporablja pa se s 1/7—1985.
Predsednik skupščine
Komunalne skupnosti: Milan VAJDA dipl. oec. 1. r.
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota
Številka 15
Leto V
27. novembra 1985
VSEBINA 15. ŠTEVILKE
DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsednik Zbora združenega dela, predsednik Zbora krajevnih skupnosti in podpredsednik Družbenopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 10. decembra 1985
—	odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor skupščine občine Murska Sobota
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
—	odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
— Predsedniki Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, ter podpredsednik Družbenopolitičnega Zbora skupščine občine Murska Sobota
SKLICUJEJO
46.	sejo Zbora združenega dela
46.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
48.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo
v torek, dne 10. decembra 1985, ob 8. uri
v dvorani Skupnosti za požarno varnost, M. Sobota, Cankarjeva 52.
Predsedniki zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev verifikacijskih komisij,
2.	poročila verifikacijskih komisij,
3.	predlog dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000,
4.	osnutek odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota,
5.	osnutek odloka o proračunu občine M: Sobota za leto 1986
6.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1985,
7.	predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine M. Sobota,
8.	predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990,
9.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota,
10.	osnutek odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota,
2 - DELEGATSKI VESTNIK
11.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota.
12.	osnutek odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1986—1990, 13. delegatsko vprašanja in odgovori na vprašanja,
14. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 3., 4., 5., 13. in 14. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 4., 9. in 10. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 3., 5., 6., 7., 8., 11. in 12. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 13. točki dnevnega reda bo podana na seji.
Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor skupščine občine Murska Sobota
1. člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota ima 70 delegatskih mest.
Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti in konferenc delegacij delegirajo v Zbor združenega dela naslednje število delegatov:
1. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljnih organizacijah združenega dela, katere sedež je izven
9.
10.
občine Murska Sobota:
— Z gospodarskega področja
—	s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture
—	s socialno-zdravstvenega področja
45 delegatov
9
delegatov
5 delegatov
2. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, , skupaj z delavci, s katerimi v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
11.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
—	TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci
—	TOZD Prašičereja Beltinci
—	TOZD Tovarna močnih krmil
—	Delovna skupnost skupnih služb
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
—	TOZD Gozdarstvo
—	TOZD Fazan Beltinci
—	Temeljna org. kooperantov
—	Delovna skupnost skupnih služb
se združijo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
—	TOZD Sadjarstvo in vinogradništvo
— s področja kmetijske dejavnosti
— s področja obrti in podobnih dejavnosti
6 delegatov
1 delegata
3. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ:
12.
— s teh področij
4 delegate
13.
2. člen
Število delegatov v Zboru združenega dela se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, drugih organizacijah in skupnostih, in z upoštevanjem še drugih meril zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij.
Število delegatskih mest za delegiranje delegatov se določi:
— TOZD Semena
— Delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij mesto
— Veterinarska postaja
—	Živinorejski veterinarski zavod
—	LEK Obrat Lipovci
se združujejo v konferenco delegacij mesto
AGROMERKUR
—	TOZD Proizvodnja perut, mesa
—	TOZD Transport
—	TOK Perutnina
—	Delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij mesto
in
in
in
imajo
imajo
imajo
delegatsko
delegatsko
delegatsko
L ZBOR ZDRUŽENEGA DELA A Gospodarsko področje
14.	DO TOVARNA MLEČNEGA PRAHU
15.	INTES-TOZD Mlinopek
16.	POMURSKI TISK-TOZD Kartonaža
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
2.
3.
4.
5.
6.
MURA-TOZD Perilo MURA-TOZD Oblačila MURA-TOZD Ženska oblačila MURA-TODZ Ženski plašči MURA-DSS Skup, služb MESNA INDUSTRIJA — TOZD Klavnica in hladilnica — TOZD Transport — Delovna skupnost skup, služb
ima ima ima ima ima
delegatsko mesto delegatsko mesto delegatsko mesto delegatsko mesto delegatsko mesto
17. POMURSKI TISK
— TOZD Tiskarna
— TOZD Pomurska založba
— TOZD Eureca
— Delovna skupnost skupnih služb
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
18. POTROŠNIK-TOZD Preskrba
19.
7.
8.
se združujejo v konferenco delegacij in imajo mesto
MESNA INDUSTRIJA
—	TOZD Predelava
—	TOZD Trgovina
—	TOZD Družbena prehrana
se združujejo v konferenco delegacij in imajo mesto
SOZD ABC Skupne službe
—	DO Zunanja trgovina
—	Delovna skupnost interne banke
—	Delovna skupnost službe pravne pomoči
se združujejo v konferenco delegacij in imajo mesto
delegatsko
delegatsko
delegatsko
20.
21.
POTROŠNIK
— TOZD Izbira
-	TOZD Merkur
se združujeta v konferenco delegacij mesto
POTROŠNIK
—	TOZD Veleprodaja
—	Delovna skupnost skupnih služb se združujeta v konferenco delegacij mesto
SOBOTA
—	TOZD Obrtništvo
— TOZD Komunala
—	TOZD Vrtnarstvo
—	TOZD Tapetništvo
—	Delovna skupnost skupnih služb
ima 1 delegatsko mesto
in imata 1 delegatsko
in imata 1 delegatsko
DELEGATSKI VESTNIK - 3
22.
23.
24.
25.
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
DES TOZD Elektro Murska Sobota ima 1 delegatsko mesto
— Agroservis
— Slovenijaceste Tehnika-TOZD Mehanični obrati
se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto
DO Splošno gradbeno podje-
tje Pomurje M. Sobota	ima 1 delegatsko mesto
DO PANONIJA
— TOZD Kmetijska mehanizacija
- TOZD Blisk
26.
— delovna skupnost skupnih služb
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
RADENSKA Radenci
— TOZD Diana
— TOZD Zvezda
— Oddelek skupnih služb Radenske
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
mesto
— TOZD Moravske toplice Podjetje za PTT Promet
— Temeljna pomurska banka
— Jugobanka
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
se združujeta v konferenco delegacij in mesto
— Služba družbenega knjigovodstva
— Zavarovalna skupnost Triglav
se združujeta v konferenco delegacij in
mesto
Proizvodnja kremenčevega peska PUCONCI
Temelj Cankova
LIV TOZD Oprema in orodje
Rogašovci
Rašica TOZD Otroške pletenine
Beltinka-Beltinci
— Graditelj Beltinci
— Dimnikar Beltinci
ima
37.
38.
imata 1 delegatsko
imata 1 delegatsko
1 delegatsko
ima 1 delegatsko
ima 1 delegatsko
mesto mesto
mesto
ima 1 delegatsko mesto
se združujejo v konferenco delegacij in imajo mesto
SLOVENIJALES Lesna predelava PLATANA
— TOZD Ledava
— TOZD Lesna predelava
— Delovna skupnost skupnih služb
se združujejo v konferenco delegacij in imajo mesto
— Obrtno podjetje KROJ
— Modni salon Grad
— Invalidske delavnice »SOLIDARNOST«
— Urarstvo M. Sobota
se združujejo v konferenco delegacij in imajo mesto
1 delegatsko
delegatsko
delegatsko
— Vodnogospodarsko podjetje Maribor-TOZD
Vodnogo-
spodarska enota MURA M. Sobota
— Strokovna služba območne vodne skupnosti M. Sobota se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto
39.	— Projektivni biro M. Sobota
— Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota
— Strokovne službe SIS materialnih dejavnosti
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
40.	CERTUS Avtobusni promet M. Sobota
ima 1 delegatsko mesto
41.	ŽTO Maribor
— TOZD za promet Pragersko — O.E.M. Sobota
— TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog P.O. M. Sobota
— TOZD za transport Maribor — T.K.P. M. Sobota
— TOZD za vleko vlakov Maribor — S.P. M. Sobota
TOZD za tehnično vozovno dejavnost Maribor, OE M.
Sobota
— Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona
TOZD Transport, P.E. M. Sobota
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
42.	CESTNO PODJETJE
TOZD Vzdrževanje cest M. Sobota ima 1 delegatsko mesto
43.	TEKSTIL Ljubljana
TOZD Pletilstvo Prosenjakovci ima 1 delegatsko mesto
44.	Enote temeljnih organizacij združenega dela v občini:
Lesnina
Varteks
Standard konfekcija
Astra
Borovo
Peko M. Sobota
Peko Beltinci
Planika
I IO Beograd
Elektrotehna
Semenarna Beltinci
Semenarna Lendavska
Semenarna Titova ulica
Jelen — prodajalna M. Sobota
Astra — tehnična trgovina
Feromoto
Tobačna tovarna Ljubljana, OE M. Sobota
Slovenijašport
! Tekstil poslovalnica LAN M. Sobota
Alpina — prodajalna M. Sobota
LIP Bled — prodajalna M. Sobota
Kompas — gojitveno lovišče G. Petrovci
Jeklotehna Maribor
— TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota
— TOZD Merkur — enota M. Sobota
— TOZD Elektro — enota M. Sobota
—	TOZD Zunanja trgovina — enota M. Sobotni
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
45.	Enote temeljnih organizacij združenega dela v občini:
Agrotehnika — Gruda Ljubljana
— TOZD Trgovina — Enota M. Sobota
— TOZD Proizvodnja — enota M. Sobota
— TOZD Zunanja trgovina — enota M. Sobota
Petrol
— TOZD Maloprodaja — enota M. Sobota
— TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota
— TOZD Avtopark — enota M. Sobota
Surovina M. Sobota
Dinos M. Sobota
Koteks — tobus M. Sobota, odkupna postaja
Avtokomerce Predstavništvo M. Sobota
ABA Optika M. Sobota
• Poljoobskrba — Prodajalna M. Sobota
Finomehanika Celje, poslovalnica M. Sobota
Birostroj — izpostava M. Sobota
ŽGTTG — enota M. Sobota
Kompas — enota M. Sobota
Gorenje Velenje — servisna izpostava M. Sobota
Interevropa M. Sobota
Špedtrans M. Sobota
i Seme — sadike Mengeš, obrat Tišina
i Jugoinšpekt M. Sobota — predstavništvo
Transjug M. Sobota — izpostava
Metalservis, predstavništvo M. Sobota
Avtoprevoz MB — p. e. M. Sobota
Simentalka — prodajalna Beltinci
Iskrakomerce, servis M. Sobota
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
B PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TER KULTURA
46.	Srednješolski center pedagoško
tehniške
usmeritve M. Sobota	ima 1 delegatsko mesto
47.	Srednja družboslovna in ekonom-
ska
šola Murska Sobota	ima 1 delegatsko mesto
48.	— Zdravstvena šola
— Kmetijski šolski center
— Dom učencev Štefan Kovač
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
49.	— Osnovnošolski vzgojno izobraževalni zavod M. Sobota
— Glasbena šola
— Delavska univerza
— Zavod za šolstvo
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 50. — Osnovna šola Beltinci
— Osnovna šola Tišina
— Osnovna šola Bakovci
— Osnovna šola Bogojina
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
51.	— Osnovna šola Fokovci
— Osnovna šola Domanjševci
'	— Osnovna šola G. Petrovci
— Osnovna šola Šalovci
— Osnovna šola Puconci
— Osnovna šola Mačkovci
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
4 - DELEGATSKI VESTNIK
52.	— Osnovna šola Kuzma
—	Osnovna šola Rogašovci
—	Osnovna šola Cankova
— Osnovna šola Grad
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 53. Vzgojnovarstveni zavod	ima 1 delegatsko mesto
54.	— Zavod za čas. in rad. dejavnost
— Kulturni center
—	Zveza kulturnih organizacij
— Večer
— Delo
-	RTV
—	Zveza telesno kulturnih organizacij
se združuje v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
C SOCIALNO ZDRAVSTVENO PODROČJE
55.	PZC-TOZD Splošna bolnišnica	ima 2 delegatski mesti
56.	PZC-TOZD Zdravstveni dom	ima 1 delegatsko mesto
57.	— PZC-TOZD Zavod za socialno medicino in higieno
—	PZC-TOZD Pomurske lekarne
—	PZC-DS Skupne službe
s	e združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 58. — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
— Center za socialno delo
—	Dom oskrbovancev Rakičan
—	Skupna strokovna služba SIS
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
D PODROČJE KMETIJSTVA, OBRTNE IN PODOBNE DEJAVNOSTI
Delovni ljudje zaposleni v temeljnih zadružnih organizacijah in kooperanti v temeljnih kmetijskih zadružnih organizacijah iz posameznih naselij:
59. Temeljna zadružna organizacija Murska Sobota z naselji:
M. Sobota, M. Petrovci, Vanča vas. Murski Črnci, Sodišinci, Ge-derovci, Petanjci, Krajna, Tišina, Satahovci, Nemčavci, Bakovci, Markišavci, Rakičan, Krog, Rankovci, Borejci, Gradišče, Tropov-ci, Puževci, Strukovci, Zenkovci, Beznovci, Brezovci, Predanovci, Čemelavci, Veščica, Polana, Kupšinci, Lemerje, Gorica, Vaneča, Bokrači, Puconci, Šalamenci, Bodonci, Vadarci, Grad, Kovačev-ci, Kruplivnik, Radovci, Vidonci in Pečarovci
ima 1 delegatsko mesto 60. Temeljna zadružna organizacija Beltinci z naselji:
Beltinci, Lipovci, Melinci, Ižakovci, Bratonci, Dokležovje, Lipa, Bogojina, Ivanci, Filovci, Bukovnica in Gančani
ima 1 delegatsko mesto 61. Temeljna zadružna organizacija Cankova z naselji:
Cankova, Domajinci, Gerlinci, G. Črnci,
Korovci, Krašči, Skakovci, Topolovci,
Pertoča, Fikšinci, Ropoča, Večeslavci,
Rogašovci, Jurij, Nuskova, Ocinje, Serdica,
Sotina, Kramarovci, Kuzma, Dolič, D. Slaveči,
Matjaševci, Motovilci in Trdkova ima 1 delegatsko mesto 62. Temeljna zadružna organizacija Gornji Petrovci z naselji:
G. Petrovci, Adrijanci, Boreča, Lucova,
Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci,
Šulinci, Zenavlje, Šalovci, Dolenci, Budinci,
Čepinci, Markovci, Hodoš, Krplivnik, Križevci,
Domanjševci, Kukeč, Panovci, Mačkovci, Dankovci,
Košarovci, Kuštanovci, Moščanci, Otovci, Poznanovci in Prose-čka vas	ima 1 .delegatsko mesto
63.	Temeljna zadnižna organizacija Martjanci z naselji:
Martjanci, Moravci, Vučja gomila, Mlajtinci,
Suhi vrh, Krnci, Andrejci, Sebeborci,
Noršinci, Lukačevci, Tešanovci, Dolina,
Ivanovci, Selo in Fokovci	ima 1 delegatsko mesto
64.	Temeljna zadružna organizacija Prosenjakovci z naselji:
Prosenjakovci, Lončarovci, Motvarjevci,
Ivanjševci, Ratkovci, Berkovci, Pordašinci,
Kančevci, Središče in Čikeška vas ima 1 delegatsko mesto
Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja 65. — Nosilci samostojnega osebnega dela in pri njih zaposleni delavci
— Obrtna zadruga Prekmurka
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
E PODROČJE DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV IN OBOROŽENIH SIL SFRJ
66.	— Upravni organi občine Murska Sobota
—	Uprava za inšpekcijske službe
—	Organ za vodenje postopka o prekrških
—	Občinski štab TO
—	Pokrajinski štab TO
—	Pokrajinski odbor TO
se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto
67.	Uprava za notranje zadeve
s postajami milice	ima 1 delegatsko mesto
68.	Temeljno sodišče
Sodišče združenega dela
Temeljno javno tožilstvo
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Občinski javni pravobranilec
Odvetniki ter delavci v
odvetniških pisarnah
Zapori Maribor — izpostava M. Sobota
Carinarnica G. Radgona
izpostave M. Sobota, Kuzma, Hodoš in Gederovci
volijo skupno delegacijo in imajo 1 delegatsko mesto
69.	Skupnost za zaposlovanje
Avto moto društvo
Občinska konferenca ZKS
Občinska konferenca SZDL
Občinska konferenca ZSMS
Občinski svet ZSS
Aktivne vojaške osebe ter civilne
osebe v službi oboroženih sil SFRJ
Občinska gasilska zveza
DSSS Krajevnih skupnosti mesta M. Sobota
Aeroklub
Loterijski zavod
Meteorološki zavod
Občinski odbor RK
Zveza gluhih
Medobčinska gospodarska zbornica
Občinska lovska zveza
volijo skupno delegacijo in imajo 1 delegatsko mesto
3.	člen
Delegacije, ki oblikujejo konferenco delegacij, uredijo s samoupravnim sporazumom: način in postopek oblikovanja konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delo delegatov, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oz. temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog v konferenci, sedež konference in druga pomembna vprašanja za delo konference.
4.	člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota ima 42 delegatskih mest.
Vsaka krajevna skupnost ima v zboru eno delegatsko mesto in sicer:
1.	Krajevna skupnost Bakovci, ki zajema naselje Bakovci
2.	Krajevna skupnost Beltinci, ki za-' jema naselje Beltinci
3.	Krajevna skupnost Bodonci, ki zajema naselji Bodonci in Vadarci
4.	Krajevna skupnost Bogojina, ki zajema naselja Bogojina, Ivanci, Filovci in Bukovnica
5.	Krajevna skupnost Bratonci, ki zajema naselja Bratonci
6.	Krajevna skupnost Brezovci, ki zajema naselja Brezovci, Lemerje in Predanovci
7.	Krajevna skupnost Cankova, ki zajema naselja Cankova, Korovci, Skakovci, Topolovci, Domajinci, Gornji Črnci, Gerlinci in Krašči
8.	Krajevna skupnost Čepinci ki zajema naselja Čepinci, Markovci in Budinci
9.	Krajevna skupnost Čemelavci, ki zajema naselja Čemelavci, Veščica, Kupšinci in Polana
10.	Krajevna skupnost Dokležovje, ki zajema naselje Dokležovje
11.	Krajevna skupnost Gančani, ki zajema naselje Gančani
12.	Krajevna skupnost Gederovci, ki zajema naselja Gederovci, Krajna, Sodišinci in Murski Petrovci
13.	Krajevna skupnost Gornji Petrov-
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
DELEGATSKI VESTNIK - 5
ci, ki zajema naselja: G. Petrovci, Stanjevci, Peskovci, Adrijanci, Šu-linci, Lucova, Ženavlje, Nerad-novci, Martinje in Boreča
14.	Krajevna skupnost Grad, ki zajema naselja: Grad, Motovilci, Dolnji Slaveči, Kovačevci, Vidonci, Kruplivnik in Radovci
15.	Krajevna skupnost Hodoš, ki zajema naselji Hodoš in Krplivnik
16.	Krajevna skupnost Ižakovci, ki zajema naselje Ižakovci
17.	Krajevna skupnost Križevci, ki zajema naselja: Križevci, Do-manjševci, Panovci, Kukeč in Ko-šarovci
18.	Krajevna skupnost Krog, ki zajema naselje Krog in Satahovci
19.	Krajevna skupnost Kuzma, ki zajema naselja: Kuzma, G. Slaveči, Dolič, Matjaševci in Trdkova
20.	Krajevna skupnost Lipa, ki zajema naselje Lipa
21.	Krajevna skupnost Lipovci, ki zajema naselje Lipovci
22.	Krajevna skupnost Mačkovci, ki zajema naselja: Mačkovci, Dan-kovci, Kuštanovci, Poznanovci, Prosečka vas, Otovci, Moščanci in Pečarovci
23.	Krajevna skupnost Martjanci, ki zajema naselja: Martjanci, Noršinci, Nemčavci, Sebeborci, Andrejci in Krnci
24.	Krajevna skupnost Moravske toplice, ki zajema naselje Moravske toplice
25.	Krajevna skupnost Melinci, ki zajema naselje Melinci
26.	Krajevna skupnost Alija Kardoša Murska Sobota
27.	Krajevna skupnost Borisa Kidriča Murska Sobota
28.	Krajevna skupnost Lendavska Murska Sobota
29.	Krajevna skupnost Park Murska Sobota
30.	Krajevna skupnost Partizan Murska Sobota
31.	Krajevna skupnost Turopolje Murska Sobota
32.	Krajevna skupnost Pertoča, ki zajema naselja: Pertoča, Večeslavci, Fikšinci in Ropoča
33.	Krajevna skupnost Prosenjakovci, ki zajema naselja Prosenjakovci, Berkovci, Pordašinci, Ivanjševci, Središče, Čikečka vas in Motvar-jevci
34.	Krajevna skupnost Puconci, ki zajema naselja: Puconci, Vaneča, Markišavci, Gorica, Salemenci, Dolina in Bokrači
35.	Krajevna skupnost Rakičan, ki zajema naselje Rakičan
36.	Krajevna skupnost Ratkovci, ki zajema naselja: Ratkovci, Kan-čevci, Lončarovci in Ivanovci
37.	Krajevna skupnost Rogašovci, ki zajema naselja: Rogašovci, Jurij, Nuskova, Serdica, Sotina, Ocinje in Kramarovci
38.	Krajevna skupnost Selo — Fokovci, ki zajema naselji Selo in Fokovci
39.	Krajevna skupnost Šalovci, ki zajema naselji Šalovci in Dolenci
40.	Krajevna skupnost Tešanovci, ki zajema naselja: Tešanovci, Vučja gomila, Mlajtinci, Lukačevci in Suhi vrh
41.	Krajevna skupnost Tišina, ki zajema naselja: Tišina, Tropovci, Gradišče, Murski Črnci, Petanjci, Vanča vas, Rankovci in Borejci
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko meswto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima l delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
ima 1 delegatsko mesto
42.	Krajevna skupnost Zenkovci, ki zajema naselja: Zenkovci, Bez-novci, Strukovci in Puževci	ima 1 delegatsko mesto
5.	člen
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota šteje 30 delegatov.
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v SZDL, ali kot člani organizacij SZDL, delegirajo svoje delegate v družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota, da bi tudi po tej poti z organizirano in odgovorno udeležbo pri opravljanju funkcije skupščine občine Murska Sobota uresničevali oblast in opravljali druge družbene zadeve.
Funkcijo konference delegacij za družbenopolitični zbor opravlja občinska konferenca SZDL Murska Sobota, v katere sestavu so delegacije občinske organizacije ZKS, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine.
Občinska konferenca SZDL uredi razmerja med delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota in občinsko konferenco SZDL s statutarnim sklepom.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, in se uporablja po splošnih volitvah v letu 1986. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati Odlok o določitvi števila delegatskih mest jn delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota, objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 6/82.
STRAN 40 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
Obrazložitev
k Odloku o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih 'skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota.
Ustava SR Slovenije in Statut občine Murska Sobota določata, da Skupščina občine določi z odlokom delegatska mesta organizacij združenega dela, skupnosti in krajevnih skupnosti v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Predloženi osnutek odloka v celoti navaja organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti, ki imajo v zborih delegatska mesta oz. se povezujejo v konference delegacij, četudi v njihovem organiziranju niso predvidene spremembe.
Spremembe in dopolnitve sedanjega odloka (Ur. objave, št. 6/82) so naslednje:
L Zbor združenega dela
1.	MURA—TOZD Perilo in TOZD Oblačila
Pri obeh temeljnih organizacijah se zniža število delegatskih mest iz 2 na 1. Tako bi delovna organizacija Mura v celoti imela v zboru združenega dela 5 delegatskih mest.
Predsedstvo občinske skupščine je mnenja, da je sicer število delegatskih mest v zboru pomembno, vendar pa ni najvažnejši element povezovanja organizacije z zborom. Predsedstvo je izhajalo iz stališča, da je pomembna neposredna povezanost TOZD z zborom, brez vmesne oblike organiziranosti v delegatskem sistemu, (konferenca delegacij). Zaradi uresničitve tega stališča in ne povečevanja števila delegatskih mest (70 delegatskih mest v zboru združenega dela) je bilo v nekaterih primerih potrebno znižati število delegatskih mest.
2.	Kmetijska zadruga PANONKA
Dopolnjuje se konferenca delegacij s TOZD »Sadjarstvo in vinogradništvo« in izločajo organizacije združenega dela
—	veterinarska postaja
—	živinorejsko veterinarski zavod in
—	LEK — obrat Lipovci
Navedene organizacije bodo imele kot konferenca delegacij samostojno delegatsko mesto
3.	Komunalno podjetje SOBOTA
TOZD GRADBENIŠTVO je imela v zboru samostojno delegatsko mesto. Zaradi sprememb v organiziranju organizacije združenega dela se vse TOZD povezujejo v konferenco delegacij.
4.	DO PANONIJA
Zaradi sprememb v organiziranju bo DO imela konferenco delegacij za vse TOZD in skupne službe.
5.	Konferenca delegacij s področja gostinstva in turizma
Navedeno konferenco delegacij so sestavljale TOZD:
Zvezda, Diana in Moravske toplice ter oddelek skupnih služb Radenske.
Izloči se TOZD Moravske toplice, ki ima v zboru samostojno delegatsko mesto.
6 — DELEGATSKI VESTNIK
6.	Konferenca delegacij s področja bančništva in zavarovanstva
Konferenco delegacij so sestavljale:
—	Temeljna pomurska banka
—	Jugobanka, enota M. Sobota
—	Služba družbenega knjigovodstva
—	Zavarovalna skupnost Triglav
Konferenca delegacij se razdraži v skladu s predlogom v gradivo v 2 konferenci delegacij
7.	Splošno gradbeno podjetje »POMURJE«
Število delegatskih mest se zniža iz 2 na 1. (Obrazložitev pri Muri)
8.	Konferenca delegacij, ki so jo sestavljale organizacije:
LIV—TOZD oprema in orodje Rogašovci in Temelj Cankova se ukine.
Vsaka od navedenih organizacij ima v zbora samostojno delegatsko mesto.
9.	Enote temeljnih organizacij združenega dela
Enote temeljnih organizacij združenega dela v občini M. Sobota ne bodo imele skupne delegacije, ker to ni v skladu z zakonom. Povezovale se bodo v konferenco delegacij.
10.	Osnovnošolski vzgojno izobraževalni zavod M. Sobota
je imel samostojno delegatsko mesto. Po navedenem predlogu se bo povezoval v konferenco delegacij z naslednjimi organizacijami:
— Glasbena šola
— Delavska univerza
— Zavod za šolstvo
Predsedstvo smatra, da gre za vsebinsko povezanost organizacij, ki izhaja iz dela teh organizacij
11.	V konferenci delegacij pod št. 58 se bo povezovala skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti
12.	Upravni organi SO so imeli samostojno delegatsko mesto. Po predlogu se bodo povezovali v konferenco delegacij skupaj še z organi, ki so navedeni pod št. 66.
n. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Predvideva se sprememba statuta občine tudi glede števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti. Po predlogu se število delegatskih mest zniža iz 47 na 42, tako, da bo vsaka KS imela v zbora 1 delegatsko mesto.
Temu je prilagaojen Odlok.
— Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št-. 9/85) se 3. čl. spremeni tako, da se stopnja 0,35 % nadomesti s stopnjo 0,75 %.
2.	člen
V 5. čl. se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino v kateri ima zavezanec prebivališče.« Dosedanji 2. in 3. odst, postaneta 3. in 4. odstavek.
3.	člen
V 12. členu se znesek 2.050,— din nadomesti z zneskom 4.305.— din in znesek 2.000;— din z zneskom 4.200,— din.
4.	člen
V dragem odstavku 2. točke 13. člena se znesek 80.000.— din nadomesti z zneskom 168.000.— din.
5.	člen
V 17. čl. se število 1.800.— nadomesti s številom 3.780.—.
6.	člen	’
2.	odstavek 18. čl. se spremeni tako, da se glasi:
»Davčni organ obračuna realizacijo tržne proizvodnje in dokup iz 17. člena v točkah, po katerem de:
št. točk
1 kg pšenice	9,45
1 kg rži	11,34
1 kg koruze	4,72
1 kg krompirja	0,94
1 kg pese	0,94
1 kg vrtnin	0,94
1 kg goveda v živi teži	37,8
1 1 mleka	_	7,56
1 kg prašiče v živi	teži	23,62
1	kg pesnih rezancev	2,83
1	kg soje	18,9
1 kg oljnih tropin	12,28
bs 92 h	7 • člen
2.	odstavek 28. člena se dopolni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku ter zavezanci, ki pridobivajo v okvira gostinske dejavnosti dohodke s storitvami bifejev, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 37 %«.
8.	člen
V 38. členu se doda dragi odstavek, ki se glasi:
»Davčna olajšava iz prvega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v skupini preko OZD in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z OZD spreje-, majo dinarske (turistične ) čeke.«
9.	člen
Za 41. členom se doda novi 41 a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku, te dejavnosti v naslednji višini:
daliž prihodka v celotnem prihodku do		% oljašave od odmerjenega davka
10%	20%	5%
20%	30%	10%
30%	40%	15%
40%	50%	20%
50%		25 %
lO.	člen
V 40. členu se doda novi 3. odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem, ki oddajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 KW, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 % če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %
—	ža 10 % če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 % do 15%
—	za 20% če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15% do 30%
—	za 30 % če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %.
11.	člen
Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku še priznajo izdatki za kulturne in telesnokultume namene v višini do 20 %, izdatki za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v letu, za katero se davek odmerja.
12.	člen
Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Višina pavšalnega letnega zneska iz gospodarskih dejavnosti ne more biti nižja od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer:
— vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 % — način poslovanja (velikost in opremljenost po-
slovnih prostorov ter stopnja avtomatizirafnosti
delovnega procesa),	do 25 %
DELEGATSKI VESTNIK - 7
—	kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja),	do 15 %
—	delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodkov glede na vrsto de-
javnosti (starost in zdravstveno stanje),	do 10 %
—	uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov	do 5 %«,
13.	člen
V 51. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov«.
14.	člen
Besedilo 57. čl. se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova	%
nad	do 77.000 do	77.000 din 155.200 din	15 % 24 %
nad	155.200 do	232.800 din	33 %
nad	232.800 do	310.400 din	42 %
nad	310.400 do	388.000 din	50 %
nad	388.000 do	465.000 din	58 %
nad	465.600 do		65 %«
15.	Člen
Besedilo 61. čl. se spremeni tako, da se glasi:
»davek od premoženja plačujejo zavezanci v naslednji višini:
1.	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:
os- nova	stopnja
do 1.430.000 din	0,10 %
nad 1.430.000 do 2.860.000 din	0,20 %
nad 2.860.000 do 5.720.000 din	0,30 %
nad 5.720.000 do 8.580.000 din	0,45 %
nad 8.580.000 do 11.440.000 din	0,65 %
nad 11.440.000 do 14.300.000 din	0,85 %
nad 14.300.000 din	1,00 %;
2. od prostorov za počitek oziroma rekreacijo:
38 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985
	os-		stopnja
	nova		
	do	1.430.000 din	0,20 %
1.430.000	do	2.860.000 din	0,30 %
2.860.000	do	5.720.000 din	0,50 %
5.720.000	do	8.58O.OOO din	0,75 %
8.580.000	do	11.440.000 din	1,00 %
11.440.000	do	14.300.000 din	1,25 %
nad 14.300.000	din		1,50 %;
3. od poslovnih	prostorov:		
	os-		stopnja
	nova		
	do	1.430.000 din	0,15 %
nad 1.430.000	do	2.860.000 din	0,35 %
nad 2.860.000	do	4.290.000 din	0,55 %
nad 4.290.000	do	5.720.000 din	0,75 %
nad 5.720.000	do	7.150.000 din	1,00 %
nad 7.150.000	din		1,25 %;
4.	od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 metrov v pavšalnem letnem znesku davka 30.400,- din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.«.
16.	člen
Besedilo 65. čl. se spremeni tako, da se glasi:
»Uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano reali
zacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, daje dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov ii; storitev;
2.	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
3.	če je zoper odmemo odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
4.	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
5.	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz 5. točke prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti«.
Obrazložitev:
- Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota je pripravljen na osnovi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter v skladu s spremembami, ki jih v davčno politiko občin v SR Sloveniji prinaša predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990.
Spremembe, predvidene v predlogu odloka, so glede na sedaj veljavno ureditev po vrstah davkov predvsem naslednje:
1.	Pri davku od osebnega dohodka delavcev je skladno z izhodišči za oblikovanje splošne porabe občin v SR Sloveniji za leto 1986 in s predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 predlagana namesto sedaj veljavne stopnje 0,35 % stopnja 0,75 %.
2.	Pri davku iz kmetijske dejavnosti ni vsebinskih sprememb glede na leto 1985. Je pa potrebno zaradi v letu 1986 predvidene valorizacije katastrskega dohodka v občinskem odloku spremeniti cenzus za priznanje olajšav za vlaganje v preusmeritev kmetije, določiti nove točkovne vrednosti za oddane kmetijske proizvode in višino katastrskega dohodka, do katere se davek ne plačuje.
3.	Pri davku od dohodka iz gospodarskih dejavnosti je predlagana tudi za storitve bifejev višja proporcionalna stopnja davka (37 %) z namenom preusmerjanja teh zavezancev v kakovostnejšo gostinsko ponudbo (5. člen predloga odloka).
V skladu s predlogom dogovora je dopolnjen tekst odloka, ki opredeljuje olajšavo za izvoz blaga in storitev.
Skladno s predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 se predlagata posebni olajšavi pri prodaji izdelkov umetne obrti z znakom kvalitete ter za oddajo viškov električne energije v elektroenergetski sistem in sicer glede na odstotni delež takega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice.
S spremembo 45. člena odloka se skladno s predlogom dogovora določa višina do katere se zavezancem, obdavčenim, po dejanskem dohodku, priznavajo kot strošek izdatki za kulturne, telesnokultume in humanitarne namene.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se predlaga uvedba podrobnejših meril in sicer glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela drugih.
4.	Pri davku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se v odlok vnaša določba, po kateri se za tuje fizične in pravne osebe iz držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, upoštevajo določila teh sporazumov.
5.	Pri davku od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se skladno z določili predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 določa nova lestvica davčnih osnov in stopenj, ki ima glede na veljavni občinski odlok bolj razčlenjene osnove in stopnje, najnižja in najvišja stopnja pa sta enaki kot v veljavnem odloku.
6.	Pri davku od premoženja se pri obdavčevanju prostorov za počitek oziroma rekreacijo predlaga prav tako bolj razčlenjena davčna lestvica, s tem, da je predlagana začetna stopnja (0,20 %) nižja od sedaj veljavne (0,30 %).
Pri davku od premoženja od stavb (stanovanjskih, počitniških in poslovnih) je izvedena valorizacija davčnih osnov z indeksom porasta cen stanovanj v višini 143, ki gaje ugotovil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora (Ur. 1. SRS, št. 21/85).
Pri obdavčitvi plovnih objektov je pavšalni letni znesek davka
8 - DELEGATSKI VESTNIK
valoriziran s stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji.
S spremenjenim besedilom 65. člena odloka o davkih občanov so predlagani novi kriteriji za odlog plačila davka in za obročno odplačevanje davčnega dolga, ki bi naj po dogovoru o usklajevanju davčne politike bili enotni v celi republiki.
Spremembe in dopolnitve določb občinskega odloka o davkih občanov bi se naj uporabljale od 1. januarja 1986 dalje.
Izvršnemu svetu skupščine občine Murska Sobota predlagamo, da predlog odloka obravnava, po potrebi dopolni ali spremeni in posreduje zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
— Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
1.	člen
V občini Murska Sobota se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta.
Davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih stopnjah;
1.	Za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m’ površine po proporcionalni stopnji 15%.
2.	Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, od prometne vrednosti m! površine, v naslednji višini;
nad din 72—	do din 72— 215—	znaša davek din		% 15 20- nad		72—	din
		10.80	+				
215—	358—	39,40	+	25	nad	215—	din
358.—	429—	75,15	+	30	nad	358—	din
429—	500—	96,45	+	36	nad	429—	din
500—	572—	122,01	+	42	nad	500—	din
572—	644—	152,25	+	48	nad	572—	din
644—	715—	186,81	+	54	nad	644—	din
715—		225,15	+	60	nad	715—	din
3.	Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta po proporcionalni stopnji 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m! površine po naslednjih progresivnih stopnjah:
nad din	do din 1.430—	znaša davek din	% 15
1.430—,	4.290— 	. 214,50 +	20 nad 1.430— din
4.290—	7.865—	786,50 +	25 nad 4.290— din
7.865—	12.155—	1.680,25 +	30 nad 7.865.-- din
12.155—	16.445—	2.967.25 +	40 nad 12.155— din
16.445—		4.683,25 +	50 nad 16.445— din
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, ( odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se davek odmerjen po 1., 2, in 3. točki tega člena poveča za 30 %.
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če občan,,ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ima status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, menja kmetijsko ali gozdno zemljišče z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za preprodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanov za opravljanje storitvene obrti.
Davek na promet nepremičnin se v primeru oprostitve po 2. odstavku tega člena odmeri naknadno:
— če zavezanec v kupljenem poslovnem prostoru v roku enega
leta po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati kot nosilec dejavnosti storitvene obrti,
-- če se v kupljenem poslovnem prostoru preneha opravljati dejavnost ali če se poslovni prostor odtuji pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 26/82).
r
Obrazložitev
Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin je pripravljen na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990.
Z zadnjo spremembo republiškega zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/85) je določeno, da morajo občinske skupščine svoje odloke uskladiti z zakonom najpozneje do konca leta 1985. Davčne stopnje in osnove je potrebno menjati zaradi velikega porasta cen nepremičninam od leta 1982, ko so bile sprejete sedaj veljavne stopnje in osnove. Zaradi visokega porasta cen nepremičnin je večji del prometa obdavčen po maksimalnih stopnjah.
V osnutku odloka je sistem in višina stopenj davka na promet nepremičnin usklajen z zadnjo spremembo zakona, medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike in predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v občinah SRS za obdobje 1986 do 1990.
Za promet s kmetijskimi Zemljišči je osnova prometna vrednost m' zemljišča in je predlagana enotna stopnja v višini 15 %, kar je v povprečju okrog 25 % manj od dosedanje višine, ko se tovrstni promet obdavčuje po sistemu stopničaste progresije.
Za promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči in drugimi zemljišči, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, je osnova prav tako prometna vrednost m! zemljišča, stopnje pa so progresivne kot do sedaj, s tem, da so le valorizirane osnove, stopnje pa prilagojene novim osnovam. Pri tovrstnem prometu ni bistvenih razlik do dosedanje višine davka.
Pri gradbenih objektih je za prometno vrednost predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa progresivna stopnja, odvisna od vrednosti m‘ površine z začetno stopnjo 15 % do vrednosti 1.430.— dii^. Po oceni je predlagana obdavčitev enaka dosedanji višini, s to razliko, da je potrebno ugotoviti posebej prometno in posebej gradbeno vrednost objekta.
Skladno s 16. točko 4. člena zakona o davku na promet nepremičnin je predlagana tudi oprostitev plačila davka za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev pod pogoji, ki jih določi občinska skupščina. Predlagamo, da naj velja ta oprostitev za poslovne prostore storitvene obrti (3. člen). Davek pa bi se naknadno odmeril, če se v teh prostorih v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati storitvena obrtna dejavnost, ali če se v teh prostorih preneha opravljati dejavnost oz. če se odtuji poslovni prostor pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
Ocenjujemo, da bo skupni finančni učinek iz tega odloka enak dosedanjemu s to razliko, da se bodo kmetijska zemljišča obdavčevala z milejšo stopnjo, medtem ko bo pri ostalem prometu dana možnost ugotavljanja dejanskih davčnih osnov (gradbeni objekti, posebej prometna'vrednost in posebej gradbena vrednost).
37 VESTNIK 27. NOVEMRBA