- SOKOLSKA KNJIŽNICA SS KNJIGA n. ss DR. LJUDEVIT PIVKO: =¡¡¡¡¡¡1 PLEZANJE (PENJANJE) MARIBOR 1920 - IZDAL „JUGOSLOVANSKI SOKOLSKI SAVEZ“ TISK „LJUDSKE TISKARNE V MARIBORU, d. d. v LJUBLJANI“ SOKOLSKA KNJIŽNICA KNJIGA II. DR. LJUDEVIT PIVKO: PLEZANJE I. SESTAV IN METODIKA PLEZANJA II. VAJE NA PLEZALNIH ŽRDEH IN VRVEH ZA VSE STOPNJE □P QQ on • no Ho Ho MARIBOR 1920 IZDAL „SOKOLSKI SAVEZ SHS" TISK „LJUDSKE TISKARNE MARIBOR“, D. D. V LJUBLJANI Slovensko-srb.-hrv.-češki slovarček k „Plezanju“. Plezanje — penjanje — spihani. Žrd, palica — motka — tyč. Vrv, vože — uže, koriop — lano. * # )• * / Doseganje — doslzanje — dosahovani. Izmenskoročno — raznoručke (izmenično prihvačivanje) — stridnoruč. Kolebanje --- njihanje — komihani. Kroženje — kruženje — krouženi. Lehti — laktovi — paže. Odriv — odraz — odraz. Opora —-potpor — podpor. Počep — mali čučanj — podrep. Poševno — koso — šikmo. Prapor — zastava — prapor. Preseganje — presizanje-— presahovdni. Prijem — obuhvat — dohmat. Prislon — sklop — priraz. Razovka — vaga — vdha. Ročkanje — pomicanje — račkovdni. Sklek — skučeni pčipor — klik. Sonožno — sunoške — soar.ož, snožrno. Soročno — suručke — souruč. Vesa — vis — Vis. Vzravnava — usprav — vžtyk. Zgiba :— vis skučeni — shyb. ' ■ I. Sestav in metodika plezanja. 1. Uvod. Plezanje je ročkanje spojeno z izmeno vese (opore), ki se vrši bodisi s pomočjo nog ali brez njihove pomoči (Tyrš). Plezanje štejemo (kakor tek, skok, metanje kamena, metanje kopja, prenašanje bremen itd.) med najstarejše panoge telesnih vaj. Potreba in narava sta učila človeka plezati. Spretnosti v plezanju mu je često treba (poljedelcu, sadje-rejcu, mornarju, planincu, lovcu, vojaku, stavbenemu obrtniku, gasilcu itd.). Celo pravljica nam pripoveduje, kako se je rešil begunec s plezanjem pred preganjalci in se obvaroval sovražne zveri, kako si je človek s plezanjem odkrival razgled v daljavo, da bi našel pravo pot, kadar je zablodil v neznanem kraju. Plezanje je bilo v vseh časih med poljudnimi telesnimi vajami. Ljudstvo jih goji kot tekmo in zabavo ob narodnih slavnostih (plezanje na stožer) in v mladinskih igrah. Naš narodni običaj zahteva (na gostiji, veselici, ob mlatvi) zastavo ali kopje na najvišjem drevesu; žene-terice, ki se vobče rade korenjaški ponašajo, plezajo na najvišje drevo blizu pečnice s svojim izzivalnim grbom, z rdečo ruto, ki ta ponosni znak pazljivo čuvajo in ljuto branijo, dokler tarejo lan. A naša mladina? Dejstvo je, da ni samo sadje in stikanje za ptiči in gnezdi, kar vabi in priganja mladino k plezanju, temveč da je v prvi vrsti čista nesebična podjetnost in zadovoljstvo z zabavo in uspehom, ki jo vodi in priganja. Mladina čuti instinktivno, da ji raste ob plezalnih vajah pogum, in se jasno zaveda prijetnega občutka, kadar doseže po precejšnem naporu zaželjeno višino. Napornega truda se ne plaši. Baš tega je mlademu telesu treba, da se giblje s sodelovanjem vseh mišic. 2. Plezala. Plezala so bila med prvimi telovadnimi orodji, ki so jih uvajali ob razvoju društvene in šolske telovadbe v telovadnico. Ustvaritelji moderne telovadbe so našli raznovrstna plezala v narodu in bilo je treba samo izbirati, katero orodje je telovadnim načelom in zahtevam najbolj primerno. Dotična orodja so prevzeli in uvrstili v svoje telovadne sestave. V današnjih telovadnicah nahajamo izmed plezal skoro izključno le plezalne žrdi (palice) in plezalne vrvi razen lestev, na katerih se tudi izvajajo plezalne vaje in ki jih n. pr. ustvaritelj nemškega telovadnega sestava šteje med plezala. (Jahn-Eiselen, „Die deutsche Turnkunst“.) Ena plezalna žrd ali vrv zadostuje v telovadnici v najskromnejših razmerah, a v tem slučaju se moramo odreči bogati izbiri vaj na dveh in več žrdeh. Inače pa naj ima tudi skromna telovadnica za izvajanje plezalnih vaj in za tekmovanje v plezanju vsaj dve enako debeli in enako visoki plezalni žrdi in dve vrvi. V dobro opremljenih društvenih in šolskih telovadnicah nahajamo večinoma osem do dvanajst plezalnih žrdi, ki stoje paroma v ulici („plezišče“), kakor kaže načrt. c) d) Z ozirom na različno velikost (širino O o O O O O v ramenih) telovadcev stoje žrdi na O O O O O O plezišču tako, da se med dvema paroma a) b) žrdi lahko uporabljajo različne razdalje. Čelna razdalja žrdi [med a) in b)\ naj je približno 46—55 cm, bočna razdalja [med a) in c)] 48—70 cm, prečna razdalja [med d) in d)] pa torej približno 68—85 cm. Poševne plezalne žrdi, ki se rabijo tupatam v telovadnicah, naj so nagnjene k tlom največ do 45°. Praktično je prirediti prednjo vrsto plezalnih žrdi tako, da se lahko spuščajo v poševni položaj, kadar jih rabimo. A tudi navpične žrdi so v modernih telovadnicah premakljive, da jih lahko potisnemo k steni, kadar nam nedostaja prostora za redovne (proste) vaje. Plezalne žrdi se izdelujejo iz lesa ali železa. Lesene žrdi naj se izdelujejo iz mladih, ravnih, brezhibnih smrek, ki so najsigurnejše in boljše od žrdi iz jasenovine ali iz drugega lesa. Delo je izročiti strokovnjaku (ne običajnemu obrtniku), ki pozna les, da steblo čisto izdela, ogladi in opili. Nikdar se ne sme rezati les za plezalne žrdi iz gredi (bruna). Telovadne izkušnje dokazujejo, da so žrdi iz mladih smrek popolnoma varne, ako jih je izdelal strokovnjak, in da torej ni neobhodno potrebno dajati prednost železnim žrdem. Dobra žrd se ne prelomi*). Izvedba nekaterih vaj trpi *) Razne varnostne naprave zmanjšujejo možnost poškodbe na lesenih plezalih, n.pr. varnostni stremen (bivši avstr. pat. št. 14.491), ki povzroča, da gornji del žrdi obvisi, ako se prelomi žrd pod plezalcem. sicer neznatno vsled šibkosti lesenih žrdi, a pomisliti je treba, da imajo železne žrdi istotako nedostatke. Bila je doba, ko so odstranjevali iz modernih telovadnic lesene žrdi in jih nadomeščali z železnimi* izdelanimi iz 4 cm debelih plinovih cevi. Te žrdi mažemo ali žgemo v olju, da se jih ne poloti rja. Plezalne žrdi so 5—8 cm debele, zgoraj okovane in opremljene z okom, s katerim se obešajo ob kavelj, ki je zasukan tako, da se oko ne more izmakniti niti pri najmočnejšem guganju. Žrdi praviloma samo vise, doli so proste, včasih so pa pritrjene zgoraj in spodaj v tramove. Plezalne vrvi, debele v premeru 33—35 mm, vise v dobro opremljeni telovadnici vsaj štiri. Izdelujejo se iz konoplje. Železni obroček na gorenjem koncu vrvi se ne veže v izgotovljeno vrv, temveč se vpleta že med izdelovanjem. Spodnji konec, ki visi kakih 20 cm visoko nad tlemi, zavežemo v trden vozel, da se vrv ne razpleta. — Kavelj, ob katerega obesimo vrv, naj bo takšen, da bo izključena vsaka nesreča. Varnostni dolgi vijak sega skozi bruno in ima na drugem koncu pod matico podloženo železno ploščo. Plezišče pod milim nebom si postavimo na primer tako: 1. Plezalno vrv pritrdimo kjerkoli (ob krepko vejo-visokega drevesa ali ob gred, položeno med veje). 2. Dva stebra (dve sohi) postavimo v zemljo 5—6 m od sebe in ju spojimo v višini 6—7 m z močno gredjo; druga gred (podsek), vkopana v zemljo, ju veže spodaj. Stoječi sohi podpremo s poševnimi žrdmi in poševnimi levstvami, ki jih rabimo istotako kot telovadno (plezalno) orodje. Med gorenjo (prečno) gredjo in podsekom v zemlji postavimo navpično lestvo in več plezalnih Židi. Plezalne vrvi vise bodisi na koncih gorenje gredi (ako presega gred stoječa podvoja (sohi) za poldrugi meter na koncih), ali pa med sohama. Plezalno orodje, ki stoji pod milim nebom, trpi po letih vsled vremenskih vplivov. Treba je opreznosti in skrbeti za popravo (nadomestilo) natrohnelega orodja. Železnim konstrukcijam je pod milim nebom dajati prednost pred lesenimi. 3. Plezanje v telovadnem načrtu. Plezalne vaje priporočamo, da se uvrščajo pogostoma v telovadni načrt z ozirom na veliko izdatnost, ker krepe mišičje, zlasti tezne mišice na notranji strani lehti, na prsih in stegnih, m ker dvigajo pogum mladine kakor malokatera druga vaja. Po krivici jih v nekaterih telovadnicah zanemarjajo, kjer nimajo pravega razumevanja odlične vrednosti plezanja, ki razvija vsestransko telo in ki bi ge imelo gojiti kot protiutež opornega orodja (konja in bradje). V telovadnici, ki je dobro opremljena z orodjem, se vadi plezanje vsaj v vsaki peti ali šesti telovadni uri po 15 minut. Telovadni načri, ki visi v sokolski telovadnici kot zrcalo sestavnega, telovadnega dela in ki obsega vse vadivo enakomerno razdeljeno na več mesecev ali na vse leto, deli plezalno gradivo tako, da se vidi v njem stremljenje podajati vedno nekaj novega in zanimivega. V četrtinki ure, odmerjeni plezanju, naj navaja telovadni načrt, n. pr.: 1. Plezanje po žrdi. 2. „ „ vrvi. 3. Plezanje po dveh žrdeh. 4. H „ žrdi (raznoterosti, drže). 5. n „ poševni vrvi ali žrdi. 6. n >, dveh (treh) žrdeh. 7. tekmovalno po žrdeh. 8. » po vrvi (dveh vrveh). 9. n „ žrdi z obteževanjem, drže. 10. n od žrdi k žrdi. 11. Tekmovalno plezanje po vrvi itd. Tako se izognemo enoličnosti v izvajanju plezalnih vaj in ustrežemo enemu izmed glavnih pedagoških načel, ki se pri telovadbi mora vedno upoštevati in ki se glasi; „Poučuj zanimivo!“ Iz neizčrpnega vadiva, ki ga ponuja sestav plezalnih vaj, izbiraj za vsako četrtinko ure primerno snov po vrednosti za razvoj telesa in z ozirom na zmožnosti telovadcev, začenjajoč z lažjimi vajami in prehajajoč polagoma k težjim. Plezanje po vrvi priporočamo vaditi tudi po urah, v katerih po načrtu ni odmerjena plezanju posebna doba, in sicer pri prosti telovadbi (v minutah pred nastopom ali po razhodu) ali pa ob primernem trenotku (ob izmeni orodja) kot kratko izpremembo: vsa vrsta pleza enkrat brez prislona, noge v prednosu, vsaj do zmerne višine 3 m. Ta vaja je nenavadno izdatna za razvoj mišičja, lehti, prsi in trebuha ter za razvoj krepkih pleč in vobče vsega prsnega ogrodja ter vpliva blagodejno na delovanje srca in pljuč. Oče, ki obesi svojim dečkom na vrtu plezalno vrv, na kateri izvajajo zmerno plezanje, ne more storiti nič koristnejšega, da bodo iz njih plečati in mišičasti možje. Metodična navodila. 4. Sestav plezalnih vaj. Plezanje z ozirom na starost in spol. Plezanje je pripustno že na najnižji stopnji, kar dokazuje mladina sama, ki stremi po plezanju v nežnih predšolskih letih. Pravega plezanja v ožjem pomenu pa v telovadnicah začetniki ne izvajajo, dokler ne predelajo važnejših pripravljalnih vaj. Začetnike, zlasti dečke, vadimo predvsem rednega prihoda k plezalom in odhoda od njih v zvezi s prvimi pripravljalnimi vajami, ki so: prijemanje plezala v raznih višinah (v višini bokov, prs, ramen,čela, temena,nad glavo), Vzpenjanje na prstih nog s prijemom v dosežni višini, krčenje in upogibanje nog (počep, čepenje s prijemom v dokolenski in dobočni višini, vzravnava), vesa v počepu in čepenju s prijemom v doprsni višini, izmena prijema; slede druge pripravljalne vaje: stojna vesa, ležna vesa, stojnazgiba, ležna zgiba (začetkoma vskokoma v zgibo na kratko dobo), izmene vese, gibi nog v vesi; zlasti je vaditi pravilni prišlo n, ki ga mora mlad telovadec dobro obvladati, preden prihaja k plezanju. Prisl on izvajamo: 1. Enonožno a) z desno, b) z levo, n. pr. prislon desnonožno: golen desne noge prislonimo k žrdi tako, da se dotika koleno žrdi z vnanje (to je desne) strani, nart pa z notranje (to je leve). 2. So nož no a) na desno, b) -na levo, n. pr. prislon na levo: desna noga prislanja goien od zadaj ob žrd tako, da tišči koleno z desne strani, nart z leve-levo nogo prislonimo s prednje strani ob žrd tako, da tišči zlasti del med litkom (mečo) in peto ob žrd. 3. Obenožno z oporo stopal. 4. Raznožno ob dveh žrdeh s prijemom na obeh žrdeh, a) vnanji (spredaj), kadar se opiramo ob obe žrdi s koleni z vnanje, z narti z notranje strani; ta prislon‘se izvaja postopno tako (1. način): Stojana tleh, dosežni prijem na obeh žrdeh, prislon z levo nogo ob levi žrdi, prislon z desno ob desni žrdi; ali pa (2. način) iz stoje na tleh dosežni prijem, vskokoma prislon obeh nog sočasno. b) Notranji (v stran), kadar se opirapio s koleni z notranje, z narti z vnanje strani ob obe žrdi. Pri prislonu so lehti bodisi napete (trup je oddaljen od žrdi) ali pa skrčene (trup je pri žrdi). Pri tem vadimo tudi upogibanje in spuščanje lehti, to je, da upogibamo in krčimo ter zopet napenjamo in iztegujemo lehti. Ob prislonu desnonožno in ob prislonu na levo prijema leva roka nad desno, ob prislonu levonožno in ob prislonu na desno prijema desna roka nad levo. Izmene prislona (primeri): 1. Prijem na eni žrdi: Vskokoma prislon, n. pr. na desno (sonožno), izmena prislona v prislon na levo (ob žrdi). 2, Prijem na dveh žrdeh: Vskokoma prislon na desno sonožno ob desni ali levi žrdi, izmena v prislon na isti ali drugi žrdi. Prislon ob vrvi se pripravlja in vadi kakor ob žrdi: 1. Iz stoje a) desnonožno, b) levonožno. 2. V vesi (zgibi) sonožno a) na desno, b) na levo. Prislon na desno ob vrvi je sličen onemu ob žrdi, le s to razliko, da oklepamo vrv samo z nartom leve noge in s peto desne noge. 3. Prislon 9 kljuko a) na desno, b) na levo se izvaja ob eni vrvi, n. pr. na levo: Desna noga se prisloni kakor navadno, z levo nogo ognemo vrv pod stopalom desne noge tako, da stoji desna v kljuki (leva je pod vrvjo, ki ji teče čez nart), nakar se stopala obeh nog pritisnejo k sebi, tako da trdno stojimo v kljuki. 4. Prislon sonožno ob dveh vrveh izvajamo tako, da potegnemo z nogami obe vrvi skupaj. Kadar telovadci popolnoma obvladajo prislon, prehajamo k plezanju. Plezanje dovoljujemo začetkoma le do zmerne višine in sicer izprva samo enkrat v četrtinki ure, določeni za plezanje, pozneje šele više ali do vrha žrdi (vrvi), nakar lahko izvajamo plezanje dvakrat in pozneje tudi trikrat zaporedoma. Ves ostali čas dotične četrtinke posvečujmo pripravljalnim vajam, s katerimi začenjamo in ki jih vpletamo med plezanje. Začetkoma pleza deca z doseganjem roke k roki, to je roka, ki drži žrd niže, sega bliže k roki, ki drži više; kmalu je pa treba pričeti plezati s preseganjem roke nad roko, to je, spodnja roka presega čez gorenjo in prijema žrd nad njo. Pozneje je treba redno plezati samo na drugi način, to je s preseganjem. Pravilno plezamo, ako segamo z levo in desno izmenoma kar najviše, da se ob trdnem prislonu vse telo takorekoč vzravna in so lehti napete, potem pa n — se pritegnemo v zgibo in dvignemo sočasno noge ob žrdi navzgor, da se kolena skoro dotikajo rok,, to je, da segamo daleč (da delamo velike šege). Tako se noge izmenoma napenjajo in krčijo. Pri hitrem (tekmovalnem) plezanju ne utegnemo popolnoma napenjati ne lehti ne nog. Najhitreje plezamo po vrvi s skrčenimi rokami. Telo pritegnemo k vrvi, pesti sredi prsi. Nato sežemo z desnico v višino glave in pritegnemo telo v prvotni položaj, iz katerega je izšlo. Takoj nato stori isto leva. Če iztegujemo pest više nad glavo do napet.e lehti, se zadržujemo v hitrosti, kajti prehod iz napete lehti v skrčeno (v topem kotu) je težavnejši nego iz pokrčene lehti v skrčeno. Noge držimo v prednoženju raznožno. Nekateri telovadci suvajo (brcajo) z nogami gor in dol ob vsakem segu (prijemu), kar ni niti lepo, niti ne pomaga k hitrejšemu plezanju, kar si morebiti sami domišljujo. (Sok. Vest. XI. 182.) Pri plezanju dol ne smejo roke drsati (smukati) po plezalu, temveč preprijemajo (ročkajo) kakor pri plezanju gor. Po popolnoma gladki žrdi mladi telovadci za zabavo seveda radi smuče, toda to vajo, ki nima telovadne vrednosti, jim dovoljujmo samo izjemoma. Načini spuščanja, drsanja s palice so a) z uporabo rok: s prislonom obenožno, prijemom izmensko-ročno, enoročno, oberočno v večjih ali manjših razdaljah;'v strmoglavi vesi s prislonom, b) v obeh položajih telesa brez prijema. Iz varnostnih in telovadnih ozirov je za plezanje dol počasno ročkanje edini pravilni način. Začetniki (zlasti dečki) naj vadijo plezanje dol tako, da spuščajo noge v prislon niže s spuščenjem iz zgibe v veso, potem ročkajo dol do prijema blizu kolen in krčijo noge in lehti. Pri plezanju na vrvi so šegi še večji, tako da prijemajo roke vrv blizu gležnjev. Po vrvi dol se ne smučimo nikdar, ker bi se lahko roke otrle (užgale). Plezamo torej z zastavljanjem ali ročkanjem v vesi. Paziti je strogo na mlade telovadce, da ne plezajo z nepravilnim prislonom, da ne stiskajo žrdi s stegni. Tak način plezanja je nevaren in ima lahko zelo škodljive posledice za dečke. Razlagaj in kaži ponovno pravilen prislon, ako pa opaziš kljub temu, da se oklepa telovadec žrdi s stegni, ga opozori takoj s previdno besedo na pogrešek in prepreči nadaljevanje plezanja s takim nepravilnim prislonom. Iz tega vzroka se priporoča začetnikom plezanje le do zmerne višine brez ponavljanja v isti telovadni uri, zato pa jemljimo rajši plezanje češče v telovadni načrt. Načini plezanja: A. Prijem in prislon na eni in isti žrdi. (Plezanje po eni žrdi.) 1. Prijem oberogno, prislon na desno (sonožno), 2. V n rt „ levo, 3. tt rt tt desnonožno, 4. rt » » levonožno, 5. n ■desnoročno, tt na desno (sonožno), 6. tt n n n levo 7. rt levoročno, » „ desno „ - 8. n » tt » levo 9. n desnoročno, n levonožno, 10. tt rt ti desnonožno, 11. rt levonožno, tt rt 12. n n n levonožno, Pri prišlonu enonožno je druga noga v odnoženju, zanoženju, prednoženju (skrečna ali napeta). Pri prijemu enoročno je druga roka v bok, v od-ročenju, zaročenju, priročenju, vzročenju. B. Plezanje po dveh žrdeh. 1. Prijem na dveh žrdeh, prislon raznožno vnanji, 2. JJ JJ JJ JJ ,, „ notranji, 3. jj J> >> >> „ desnonožno ob d. žrdi, 4. j» J J JJ ‘ J) „ levonožno „ „ „ 5. jj JJ JJ 'D „ desnonožno „ 1. ,, 6. jj JJ JJ JJ „ levonožno „ „ „ 7. jj levoročno na levi žrdi, prisl, raznožno vnanji, 8. j j des.-roč. „ desni „ 9, jj JJ JJ „ „ „ „ notranji, 10. jj levoročno „ l^vi ,, „ ,, ,, 11. 12. jj jj na dveh žrdeh, prisl, na d. (sonožno) ob d. žrdi, jj jj jj jj jj 1* jj jj j> jj 13. 14. jj > j jj jj jj jj jj ?j JJ J) JJ »» jj 1* }t !) JJ d. j y )) yy 15. 16. 17. jj d.*roč.nad.zrdi,,, ,, ,, >» ,, »> >> - j> . jj jj j; jj j ¡■-roč. „ 1. , J JJ JJ *• JJ JJ JJ JJ j •>) j j d. ,, ,, d. ,, 18. JJ JJ JJ JJ J j j> jj h jj jj jj jj C. Plezanje po treh žrdeh. Po treh žrdeh plezamo z raznimi prisloni na srednji palici in s prijemi na krajnih dveh. S prislonom plezamo: * * 1. Izmenskoročno sonožno, to je obe roki segata izmenoma više, obe nogi se dvigata sočasno z vsako roko. 2. Soročno sonožno, to je obe roki segata ob enem više, nato se dvigata obe nogi sočasno. 3. Izmenskoroeno in izmenskonožno is,to-stransko, to je desna roka sega više sočasno, kadar se dviga desna noga, ieva roka pa sega v drugi dobi, kadar se dviga leva noga. 4. Izmenskoroeno in izmenskonožno razno-stransko, to je desna roka sega više sočasno, kadar se dviga leva noga, leva roka pa se giblje istočasno z desno nogo. Razen plezanja s prislonom plezamo tudi brez pri-slona 1. s prijemom na eni žrdi, . 2, s prijemom na dveh žrdeh v vesi ali zgibi, z raznimi držami in gibi nog. Piezanje brez prislona (ročkalnje v prosti vesi) gor in dol ponuja na višji stopnji obilo gradiva. Potovalno plezanje (plezanje od žrdi k žrdi) se izvaja: a) Plezanje v stran (na desno, na levo) čez vrsto žrdi 1. vodoravno, 2. poševno dol, 3. poševno gor z različnimi prisloni in izmenami prislona. b) Plezanje naprej, nazaj, med dvema vrstama žrdi 1. vodoravno, 2. poševno dol, 3. poševno gor. Piezanje od žrdi do žrdi se izvaja tudi z izogibanjem telovadcev. Od žrdi k žrdi prehajamo n. pr. tako: leva roka prime sosedno žrd), ko smo v vesi na obeh žrdeh, izmenjamo prislon v prislon sonožno ob levi žrdi, potem pa preprime tudi desna roka na isto žrd, leva pa zopet dalje na sosedno itd. Prislon ob naslednjih žrdeh izmenjavamo pri tem bodisi sonožno ali izmenskonožno. Da so vaje Zanimivejše, oziroma težje, vpletamo pri plezanju spremljevalne gibe ali spremnike. Nekaj primerov: 1. Plezati gor s prislonom sonožno, pri plezanju dol krožiti (sukati se) krog žrdi na levo (na desno). 2. Plezati gor s kroženjem krog žrdi. 3. Plezati gor in dol s kroženjem krog žrdi. 4. Plezati s prislonom sonožno in pred vsakim prepri-jemom više ploskniti ob stegno, seči na glavo itd. 5. Vpletati izmenskostranske gibe lehti pri plezanju d) dol, b) gor, c) gor in dol. 6. Z izmeno prislona pri plezanju c) gor, b) dol, c) gor in dol. 7. S spremniki nog (gibi ali držami). * * * Izmed 12 Tyrševih glavnih vadbenih vrst na orodju se izvajajo na plezalih te-le: 1. Ves a in izmene vese in sicer o) proste vese (s prijemom na eni ali dveh žrdeh ali vrveh; vesa, zgiba, vznosna vesa, strmoglava vesa, vesa zadaj). b) Mešanevese(s prijemom na dveh, včasih na eni žrdi ali vrvi) izvajajo se s korakom ali vskokom: ležna vesa (če smo nagnjeni k tlom pod 45°), stojna vesa (nad 45°), ležna in stojna zgiba, prednožno, zanožno, vstran; izmene ležnih in stojnih ves in zgib se izvajajo skokoma. 2. Opora in sicer samo mešane opore: ležna in stojna opora, zlasti pa stojni sklek. 3. Ročkanj e-je na j važnejša vadbena vrsta na plezalih. 4. Kolebanje s prijemom na dveh žrdeh v vesi( zgibi, z izmeno vese v predkolebu ali zakolebu, seskoki v predkolebu ali zakolebu, z raznimi obrati in z raznimi spremniki lehti in nog. 5. Obrati. 6. Meti, zlasti prevrati naprej in nazaj s prijemom na dveh žrdeh, 7. Drže. Razen različnih drž lehti in nog v vesi (prednos, vznos itd.) se izvajajo zlasti: Razovka v opori ob komolec, n. pr.: desna roka prime žrd doli s podprijemom, leva se zasuče okoli žrdi tako, da se žrd prilega k levi pazduhi, potem se opremo ob desni komolec in dvignemo noge v vodoravni položaj (telo z bokom k zemlji). Razovka v opori ob ramo: ramo priložimo od zadaj k žrdi, roke jo primejo nekoliko nad glavo, noge se dvignejo v vznosno. veso in se spustijo nato v vodoravni položaj (telo s hrbtom k zemlji). Prapor v razpori. Žrd primemo z obema rokama s podprijemom (raznožno), uleknemo zmerno križ in napne mo lehti (telo z bokom k zemlji, lehti v položaju vzročno ven). Plezanje po stožerju. 1. Prijemanje. Če je plezalo nad pedenj debelo (stožernik, debela žrd), plezamo lahko tako, da prislanjamo samo spodnje lehti ob plezalo, od druge strani pa pritiskajo prša. Po debelejšem stožerju prijema ena roka drugo spodnjo leht. Zelo debel stožer objemajo roke s sklenjenimi prsti. 2. P ris Ion. Debelo žrd, zlasti ako je raskava, oklepajo noge samo. s koleni od obeh strani, goleni pa se prislanjata nazaj in prsti nog pritiskajo od .zadaj. Pri plezanju po debelem deblu (kadar prijemamo s sklenjenimi prsti) je najboljši način prislona, ako iztegujemo noge naprej in jih sklepamo v gležnjih (spredaj, pred deblom). Plezanje po stožerju si olajšamo, ako izvrtamo v deblu luknje v gotovih razdaljah od sebe, in sicer jih navrtamo nekoliko poševno dol noter v deblo takof da se nahaja vsaka luknja na sredi med dvema dragima luknjama, ki ležita na nasprotni strani. V te luknje zasajamo kolce, ki jih držimo v rokah. S pomočjo kolcev plezamo, vlačimo jih izmenoma iz debla in zasajamo više. Pozneje uporabljamo pri plezanju samo en kolec, z drugo roko pa objemamo deblo, dokler ne plezamo brez vse pomoči kolcev. Plezanje po debelem stožerju je zelo naporen in najtežji «racin plezanja. Plezanje na poševnem deblu je na gorenji strani plezanje v. jezdnem sedu, spodaj pa ročkanje v vesi kakor plezanje na poševni žrdi in poševni vrvi. * # * ' Za žensko deco, ženski naraščaj in žene niso vse plezalne vaje enako primerne. Plezanje s prislonom, ako ga vobče jemljemo v načrt ženske telovadbe, je vaditi zmerno in previdno, a tudi naporno ročkanje v prosti vesi gor (brez prislona) je gojiti s potrebno obzirnostjo na nežnejši ustroj ženskega telesa. Plezalne vaje so vobče po svojem značaju korenjaške, primerne za moški organizem. Največ porabnega vadiva za žensko telovadbo imamo v vesi, v stojni in ležni vesi (zgibi) in v ročkanju na žrdeh in vrveh. II. Vaje. Vaje se vrste melodično od najlažjih začetniških do napornih, z ozirom na starost, spol in stopnjo telovadcev. Oddelek A obsega vadivo moško za in žensko deco v treh stopnjah: I. (od 6. do 8. leta) skupine 1—9, II. (od 9. do 11. leta) skupine 10—18, III. (od 12. do 14. leta) skupine 19—24. Vaje v A 14 naznačene z zvezdico (*) niso primerne za deklice. Oddelek B obsega vadivo za ženski naraščaj in žene, Z ozirom na zmožnosti telovadk je izbirati primerne vaje za naraščaj in žene tudi iz oddelka A in C. Oddelek C je namenjen v prvi vrsti moškemu naraščaju. Za naraščaj najdeš obilo daljšega primernega vadiva v ostalih oddelkih. Oddelek D obsega težje plezalne vaje za tri stopnje članstva: I. stopnja: skupine 1—9, II. stopnja: skupine 10—18, lil. stopnja: skupine 19—27. Vse vadivo je razdeljeno na skupine z naznačeno osnovo. Skupino predela vrsta 6—10 telovadcev praviloma v 15—30 minutah. Težavnih in napornih vaj v skupinah oddelka D ne moremo in ne smemo prede-ati v isti telovadni uri. Zbirka je plod sokolske prakse in upošteva sledeče strokovno slovstvo: 1. Fr. Kožišek, Šplhani, Praga 1913. 2. Erben, Cvič. Listy I.—IV. 3. Cvičebni pfiloha. Vest. Sok. Letniki 1910—1914. 4. Vaditeljski list I., II. 5. Sajovic, Učenci in učenke. 6. Škola telocviku sokolskeho pro muže i ženy, 2. izd. 1912. 7. Rokopisno gradivo Sokola v Mariboru. 8. Telocvična soustava sokolska. Praga 1920. A. Deçà 1. Žrd ali vrv. Prihod k plezalom. Prijemi in izmene prijemov. Pri začetnikih pazi strogo na lep prihod in o d h o d. Telovadec naj prikoraka z živahnim korakom pred orodje, izvrši lep obrat k plezalu in postoji mirno v temeljni postavi, dokler ne da vaditelj povelja za prijem. Vaje je izvajati na povelje (štetje), kar je neobhodno potrebno, kadar izvaja več telovadcev vaje na več ple-zalih sočasno. Pri sledečih vajah je vaditi zlasti prihod in odhod. 1. Prijem plezala oberočno v doprsni višini, d. nad 1. — preprijem soročno v doramensko višino — isto v dočelno višino — isto v dotemensko višino — poskok — preprijemi nazaj dol do doprsne višine. 2. a) Prijem v doprsni višini, d. nad 1. — vzpon — ročkati gor do napetih lehti (do vzročenja) z doseganjem — vesa in raznožiti — spetna stoja; b) isto, 1. nad d.; c) s preseganjem. 3. Vzpon in vzročiti — prijem plezala .v dosežni višini a) 1. nad d. — odnožiti z 1.; b) d. nad 1. — odnožiti z d. 4. Prijem v doprsni višini —'počepovati (zmerno, nekolikokrat). 5. Prijem = 4., v čepenje (globoko, pete v vzponu, sklenjene, nekolikokrat). 6. Prijem v dočeini višini — poskakovati in ročkati (preprijemati) na mestu. 7. Prijem v doprsni višini — poskok in preprijem v dosežno višino — seskok (nekolikokrat, izmenoma d. nad 1. in 1. nad d.). 8. Prijem z d. v dosežni, z 1. v dočeini višini — preprijem z 1. v dosežno višino in narobe. 8. Skokoma prijem v doskočni višini (v veso) seskok. 2. Žrd. Prislon enonožno in sonožno v stoji na tleh. 1. Prijem v dosežni višini (čim najviše) — prislon desnonožno (golen desne noge [skrčene, stegno vodoravno] se prisloni k žrdi od zadaj tako, da se dotika koleno žrdi z desne strani, nart z leve) — spetna stoja — prislon levonožno — spetna stoja (nekolikokrat). 2. Prejem v dosežni višini — prislon dn. — prisloniti 1. nogo krepko od spredaj ob žrd tako, da tišči z litkom in peto ob žrd, (to je prislon na levo) — pritegniti kolena blizu k rokam — spustiti kolena zopet niže — odmakniti 1. nogo v stojo za žrdjo odmakniti d. nogo v spetno stojo. 4. Prijem v doprsni višini — prislon na levo — po-čepovati (zmerno) in se vzravnavati (štirikrat). 6. Prijem v doprsni višini — prislon na levo — v čepenje (globoko, koleni sklenjeni) — vzravnava. 8. Prijem v doprsni višini — prislon na levo — ročkati gor do vzročenja. 10. Prijem v dotemenski višini — prislon na levo (trdno oklepati žrd zr nogami) — z zakloni napenjati in zopet krčiti lehti. Vaje 3., 5., 7., 9„ 11. = 2,, 4., 6., 8., 10. na drugo stran (s prislonom na desno). 3. Žrd ali vrv. Prisión sonožno, izmene prijema. 1. Prijem d. v dosežni, 1. v dočelni višini — prisión na desno — preprijem leve v dosežno višino (tesno pod d.). 3. Prijem v dosežni višini, d. nad 1. — prisión na levo — preprijem izmensko ročno v dočelno višino in nazaj gor. 5. Prijem v dočelni tišini — prisión na levo — roč-kati izmenskoročno (roka tesno ob roko) navzgor do napetih lehti in nazaj. 6. = 5. Prisión na desno — ročkati soročno, d. nad 1. 7. Skokoma v zgibo, prisión na 1. — leva roka v bok — prijem 1. v dosežni višini — prijem d. v dosežni višini — preprijem soročno v dočelno višino (v zgibo) — seskok. 9. Skokoma v veso, prisión na levo — plezati z doseganjem do zmerne višine. 2., 4., 8., 10. — 1., 3., 7., 9. na drugo stran. 4. Žrd. Vese, izmene prislona, gibi nog, drže. 1. Skokoma v veso in prisión dn. — odnožiti z 1. — prisión ln. in odnožiti z d. — seskok. 2. Skokoma v veso in prisión dn. — prednožiti z 1. — prisión ln. in prednožiti z d. — seskok. 3. Skokoma v veso in prisión dn. — zanožiti z 1. — prisión ln. in zanožiti z d. — seskok. 4, Skokoma v veso in prisión na desno (sonožno) — izmena prislona v prisión na levo (sonožno) — seskok. 5. Skokoma v zgibo, d. nad 1. in prisión na levo — ročkati z doseganjem v veso — izmena prislona v prisión na desno — preprijem v zgibo — seskok. 7. = 5. S preseganjem. 9. Skokoma v zgibo, prisión pa desno — plezati s preseganjem do zmerne višine. 6., 8., 10. — 5., 7., 9. na drugo stran. 5. Žrd ali vrv. Vesa in izmene, prisión in izmene, razvijanje plezanja. • I. Prijem v dosežni višini s prislonom na levo — pritegniti kolena više (sklenjena) — iztegniti kolena — seskok. 3. Prijem v doprsni ali dočelni višini, d. nad 1., s prislonom na levo — ročkati z doseganjem v veso — pritegniti kolena z izmeno prislona v prisión na desno — iztegniti kolena — preprijem v zgibo — seskok. 5. = 3. Ročkati s preseganjem. 7. Prijem v doprsni višini s prislonom na levo — ročkati v veso s preseganjem — pritegniti kolena z izmeno prislona v prisión na desno — pritegniti telo (s trdnim prislonom) v zgibo — seskok. 9. Plezati z doseganjem, prisión na (levo do zmerne višine, 2 -3 šege in pritege). II. Plezati s preseganjem, prisión na levo (do zmerne višine). 2., 4., 6., 8., 10., 12. — 1., 3., 5., 7., 9., 11. na drugo stran. 6. 2 žrdi. Prijem, prislon in izmene prislona, gibi nog. 1. Prijem obeh žrdi v dočelni višini (v stoji med žrdčma) — vzpon (štirikrat). 2. Prijem v dočelni višini — počepovati (zmerno) in se vzravnavati (štirikrat). 3. S prijemom v dočelni višini vzpon — počep do napetih lehti — vzpon — stoja na tleh (nekolikokrat). 4. S prijemom v dosežni višini prislon dn. ob d. žrdi — prislon na levo ob d. žrdi — spetna stoja — isto na drugo stran. 5. Skokoma v veso na obeh žrdeh — seskok. 6. Prijem obeh žrdi v dosežni višini — prislon dn. ob d. žrdi — odnožiti z 1. — isto na drugo stran — seskok. 7. Skokoma v veso na obeh žrdeh s prislonom na levo ob d. žrdi — seskok. 8. = 7. Na drugo stran. 9. Skokoma v veso, prislon na dn. ob d. žrdi — prednožiti z 1. — prislon ln. ob 1, žrdi — prednožiti z d. seskok. 10. Plezati do zmerne višine s prijemom na obeh žrdeh in prislonom na levo ob d. žrdi — plezati dol izmenskoročno s prislonom ln., d. noga v prednoženju. 11. = 10. Na drugo stran. 7. 2 žrdi. Poskoki, prislon raznožno (razklepno). Vaje 1.—5.: S prijemom na obeh žrdeh v dočelni višini. 1. Poskoki sonožno (težo telesa nosijo izmenoma noge in roke; pete so trajno sklenjene, [kolena smere po odskokih ven, z zmernim krčenjem in iztegovanjem pri vsakem poskoku). 2. Poskoki enonožno, osemkrat z d., osemkrat z 1„ (poskakujoča noga je obrnjena ven, v vzponu; paziti je na mirno držanje proste noge, skrčene v zmernem prednoženju ven, peta nazaj noter, prsti napeti ven). 3. Poskoki sonožno z ročkanjem soročno do dosežne višine in nazaj. 4. Vnanji prislon raznožno — seskok (štirikrat). 5. Notranji prislon raznožno — seskok (štirikrat). 6. Skokoma v veso na obeh žrdeh in vnanji prislon raznožno — seskok (ponoviti). 7. Skokoma v veso na obeh žrdeh in notranji prislon raznožno — seskok (ponoviti). 8. Skokoma v veso, vnanji prislon raznožno — izmena prislona v notranji prislon raznožno — seskok. 9. Plezati z vnanjim prislonom raznožno izmensko-ročno gor in dol (do zmerne višine). 10. = 9. Z notranjim prislonom raznožno. Vaje 4., 6., 9. je vaditi tudi s prislonom raz-klepno: s koleni se opiramo z vnanje in z litki s prednje strani ob žrdi. Opomba: Pri vnanjem prisionu raznožno se opiramo ob obe žrdi s koleni z vnanje in z narti z notranje strani, pri notranjem prisionu pa s koleni z notranje, z narti pa z vnanje strani. 8. Žrd ali vrv. Vesa, gibi nog, drže. 1. Vzpon — vzročiti — prijem žrdi v dosežni višini, d. nad 1. 2. Skokoma v veso, 1. nad d. — seskok (ponoviti, d. na 1.). 3. —10. Skokoma v veso : 3. Odnožiti z 1. -— prinožiti —- odnožiti z d. — prinožiti — seskok. 4. Zanožiti z 1. — prinožiti — prednožiti z d. — prinožiti —'seskok. 5. Prednožiti z 1. — prinožiti — zanožiti z d. — prinožiti — seskok. 6 Raznožiti — prinožiti — raznožiti — prinožiti — seskok. 7. Prednožiti z d. in zanožiti z 1. — narobe — seskok. 8. Skrčiti prednožno — s sunkom iztegniti (neko-likokrat) — seskok. 9. Prednos — seskok. 10. Prislon na levo — pritegniti kolena z izmeno prislona v prislon na desno — pritegniti telo v zgibo — plezati dalje z doseganjem in izmenjavanjem prislona (do zmerne višine). 9. 2 žreli. Vesa, gibi nog, drže. Skokoma v veso: 1. Na obeh žrdeh — seskok (ponoviti). 2. Odnožiti z 1. — prinožiti — odnožiti z d. —- primožiti — seskok. 3. Prednožiti z d. — prinožiti — prednožiti z 1. — prinožiti -— seskok. 4. Prednožiti z d. — prinožiti — zanožiti z d. — prinožiti — isto z levo — seskok. 5. Raznožiti — prinožiti (ponovno) — seskok. 6. Skrčiti prednožno — s sunkom iztegniti (ponovno) — seskok. 7. Prednos — seskok. 8. Skrčiti prednožno z d. — suniti z d. naprej — isto z levo (z vsako nogo dvakrat) — seskok. 9. Plezati z vnanjim prislonom raznožno izmensko-ročno gor do zmerne višine — plezati dol s prislonom dn. in prednoženjem L, soročno. 10. — 9. Plezati dol s prislonom In. in prednoženjem d. 10. 2 žrdi. Izmene prijema in prislona. 1. Skokoma v veso na eni žrdi s prislonom na levo — preprijem d. roke na sosedno žrd — preprijem d. nazaj — isto levororočno — seskok. 2. = 1. S prislonom na desno. 3. Skokoma v veso na obeh žrdeh s prislonom na 1. ob d. žrdi — izmena prislona v prisión na d. ob d. žrdi — seskok. 4. = 3. Ob 1. žrdi. 5. Skokoma v veso na obeh žrdeh s prislonom na 1. ob d. žrdi — prehod v prisión na 1. ob 1. žrdi (d. roka, d. noga, 1. noga, 1. roka) — seskok. 6. kakor 5. Prehod iz prislona na !. ob 1. žrdi v prisión na 1. ob d. žrdi. 7. kakor 5. Prehod iz prislona na d. ob d. žrdi v prisión na d. ob 1. žrdi. 8. kakor 5. Prehod iz prislona na d. ob 1. žrdi v prisión na d. ob d. žrdi. 9. Prisión na 1. ob d. žrdi — prisión na d. ob 1,-žrdi — prisión na 1. ob d. žrdi — seskok. 10. Prislon na d. ob 1. žrdi — prislon na 1. ob d. žrdi — prislon na d. ob 1. žrdi — seskok. 11. Plezati iztnenskoročno s prislonom na 1. ob d. žrdi gor (do zmerne višine) — izmena prislona v prislon na 1. ob 1. žrdi — plezati dol izmenskoročno. 12. = 11. Na drugo stran. 11. Žrd ali vrv. Zgiba, gibi nog, drže. Skokoma v zgibo: 1. Zanožiti z 1. — prinožiti — prednožiti z 1. — prinožiti — seskok. 2. Prednožiti z 1. in zanožiti z d. — prinožiti — seskok. 3. Prednožiti z d. — prinožiti — zanožiti z 1. — prinožiti — seskok. 4. Prednožiti z d. in zanožiti z 1. — prinožiti — seskok. 5. Odnožiti z 1. — prinožiti — odnožiti z d. — prinožiti — seskok. 6. Raznožiti — prinožiti (ponovno) — seskok. 7. Skrčiti prednožno z d. — suniti z d. dol — skrčiti prednožno z 1. — suniti z 1. dol (ali naprej) — seskok. 8. Upogniti pripetno sonožno — iztegniti — seskok. 9. Prednos — seskok. 10. Prednos — skrčiti prednožno sonožno — suniti dol — seskok. 11. Prislon na d. — preprijem v veso — pritegniti kolena z izmeno prislona v prislon na 1. — pritegniti telo v zgibo — plezati dalje z izmenjavanjem prislona (do zmerne višine — 3 m). 12. Zrd ali vrv. Vesa in izmene s spuščanjem, gibi nog, drže. Skokoma v zgibo: 1. Počasno spuščanje v veso — seskok. 2. Raznožiti — spustiti se- v veso (v raznoženju) — prinožiti — seskok. 3. Odnožiti z 1. — spustiti se v veso — prinožiti — seskok. 4. = 3. odnožiti z d. 5. Prednožiti z 1. — spustiti se v veso — prinožiti — seskok. 6. = 5., prednožiti z. d. 7. Skrčiti noge prednožno — spustiti se v veso — iztegniti noge — seskok. 8. Prednos — spustiti se v veso — vzravnava — seskok. 9. Prislon na d. — plezati gor in dol s kroženjem krog žrdi (vrvi) na d. do zmerne višine (pri vsakem novem prislonu se zasučemo okoli Židi za 90°, tako da pri četrtem prislonu gledamo zopet v isto smer, kamor smo gledali pri prvem prislonu). 13. Žrd ali vrv. Prislon, zgiba. Skokoma v zgibo, (prijem izmenoma d. nad L, 1. nad d): 1. Prislon na levo — seskok. 3. Prislon na 1. — pesti v dočelni višini, lehti napete (trup uleknjen, oddaljen od žrdi) — seskok. 5. Prislon na 1. — krčiti in napenjati lehti (štirikrat). — seskok. 7. Prislon na 1. — ročkati (v zgibi) na mestu — seskok. 9. Prislon na 1. — ročkati dol do kolen in nazaj gor do čela — seskok. 11. Prislon na 1. — ročkati gor do izročenja in nazaj, dol do ramen — seskok. 13. Prislon na 1. — plezati gor in dol s kroženjem krog žrdi (vrvi) na 1. do zmerne višine. 2., 4., 6., 8., 10.,: 12. = 1., 3., 5., 7., 9., 11. s prislonom na desno. 14. 2 žrdi ali vrvi. Vese, gibi in drže nog. 1. Skokoma v veso — prednožiti z d. in zanožiti z 1. — prinožiti — isto na drugo stran — seskok. 2. Skokoma v veso — skrčiti prednožno z 1. — suniti z 1. naprej — prinožiti — isto z d. — seskok. 3. Skokoma v veso — skrčiti prednožno sonožno — suniti dol (dvakrat) — seskok (sunki zmerni. 4. Skokoma v veso — skrčiti prednožno sonožno — napeti (suniti) naprej z d. — upogniti prednožno z d. — isto z 1. — suniti dol — seskok. 5. Skokoma v zgibo — upogniti pripetno — prožiti dol — vesa — seskok. *6. Korakoma naprej v ležno veso prednožno — premah d. noge čez d. roko — ležna vesa prednožno — isto z 1. nogo — korakoma v stojo. *7.. = 6. Obesa obeh nog čez roke. 8. Skokoma v veso — ročkati izmenskoročuo dol do stoje na tleh — skokoma v vznosno veso spredaj — vesa — seskok. 9. Skokoma v zgibo z notranjim prislonom raz-nožno — plezati gor izmenskoročno do zmere višine — upogniti pripetno — ročkati dol izmenskoročno. 15, 2 žrdi ali vrvi. Stojne vese. S prijemom v dočelni višini: 1. S predkorakom z 1. in prisunom z d. v stojno veso 'prednožno (ulekniti križ, na celem stopalu) — z zakorakom vzravnava. 2. Z zakorakom stojna vesa zanožno — s predkorakom vzravnava. 3. Z odkorakom stojna vesa odbočno vi. — z od-korakom vzravnava. 4. Z odkorakom stojna vesa odbočno v d. — z odkorakom vzravnava. S prijemom v višini ramenr 5. Stojna zgiba prednožno — z zaskokom vzravnava. 6. Stojna zgiba zanožno — s predskokom vzravnava. 1Stojna zgiba odbočno vi. — z odskokom vzravnava. 8. Stojna zgiba odbočno v d. — z odskokom vzravnava. 9. Prijem v dočelni višini — s predskokom v stojno veso prednožno — z zaskokom v stojno veso zanožno — s predskokom vzravnava. 10. = 9., s prijemom v višini ramen — stojna zgiba. 11. Prijem v dočelni višini, z odskokom v stojno veso odbočno v d. — z odskokom vzravnava. 12. = 11. s prijemom v višini ramen: stojna zgiba. Opomba: Stojna vesa: telo je nagnjeno ob napetih rokah nad 45° k tlom; Stojna zgiba: telo je nagnjeno ob skrčenih rokah nad 45* k tlom; Ležna vesa: telo je nagnjeno ob napetih rokah pod 45° k tlom j Ležna zgiba: telo je nagnjeno ob skrčenih rokah pod 45® k tlom: Stojna vesa prednožno: noge se nahajajo spredaj: ti i> z a n o z n o. ,, ,, ,, zadaj, „ „ odbočno v 1,: „ „ „ na 1. strani. 16. 2 žrdi ali vrvi, Stojna vesa, gibi nog in lehti. Prijem v dočelni višini: 1. S predkoraki v stojno veso prednožno — stojna zgiba prednožno (skrčiti lehti) — prednožiti z 1. —j prinožiti z 1. — stojna vesa prednožno — z zakoraki vzravnava. 3. Z zakoraki v stojno veso zanožno — prijem z 1. ob ramenu (1. skrčena) — zanožiti z 1. — prinožiti z 1. — stojna vesa zanožno (prijem z 1. gor) — s predkoraki vzravnava. 5. S predskokom v stojno veso prednožno — skrčiti: prednožno z 1, — suniti naprej z 1. — prinožiti z 1, — z zaskokom vzravnava. 7. Z zaskokom v stojno veso zanožno — odnožiti z 1. — prinožiti z 1. — s predskokom vzravnava. 9. Z odskokom v stojno veso odbočno vi. — odnožiti z 1. — z odskokom (odriv dn.) v stojno veso odbočno« v d. in prinožiti z 1. — odnožiti z d. — prinožiti z d. — z odskokom vzravnava. 11. Iz počepa v stojno veso prednožno — krčiti in napenjati lehti (štirikrat) — z zaskokom vzravnava. 12. Iz počepa v stojno veso zanožno, kakor 11. 2., 4., 6., 8., 10. = 1., 3., 5., 7., 9. na drugo stran. 13., 14., 15., 16. — 5., 6., 7., 8. v stojni zgibi. 17. 2 žrdi ali vrvi. Stojna in ležna vesa in izmene. S prijemom v ramenski višini skokoma v stojno zgibo: 1. S predkorakpm ležna zgiba prednožno — s spu-ščenjem ležna vesa prednožno — z zakorakom vzravnava. 2. Z zakorakom ležna zgiba zanožno — s spu-ščenjem ležna vesa zanožno — s predkorakom vzravnava. 3. Z odkorakom ležna zgiba odbočno vi. — s spu-ščenjem ležna vesa odbočno vi. — z odkorakom vzravnava. 4. = 3. na drugo stran. 5. S. predkorakom ležna zgiba prednožno — s pred-skokom ležna vesa prednožno — z zakorakom vzravnava. 6. Z zakorakom ležna zgiba zanožno — z zaskokom ležna vesa zanožno — s predkorakom vzravnava. 7. S predskokom ležna zgiba prednožno — s spuščen jem ležna vesa prednožno — priteg do vzpona v stojni zgibi prednožno — z zaskokom vzravnava. 8. Z zaskokom ležna zgiba zanožno — s spuščenjem ležna vesa zanožno — priteg do vzpona v stojni zgibi zanožno — s predskokom vzravnava. 9. Z odskokom ležna zgiba odbočno vi. — s spuščenjem ležna vesa odbočno v levo — priteg do vzpona v stojni zgibi odbočno v 1. — z odskokom vzravnava. 10. = 9. na drugo stran. 18. 3 žrdi. Stojna vesa (vaje skupinskega značaja). Vaje se izvajajo v dvojicah na štetje vaditelja. Telovadca nastopata zraven sebe med tremi žrdmi. Iz stoje s prijemom obeh žrdi v dosežni višini: 1. Stojna vesa odbočno not z obeso v nartu z notranjima nogama pri tleh ob srednji žrdi, vnanji nogi se prevesita čez peti notranjih nog. 2. Stojna vesa odbočno ven (kakor 1., na vnanjih žrdeh). 3. Stojna vesa odbočno not z obeso vnanjih nog v nartih ob srednji žrdi — odnožiti notranji nogi. 4. Stojna vesa odbočno ven z obeso notranjih nog v nartih ob vnanjih žrdeh — odnožiti vnanji nogi. 5. Stojna vesa odbočno not z obeso notranjih nog v nartih ob srednji žrdi — telovadca si podasta notranji roki. 6. = 5, notranji roki v bok. 7. Stojna vesa odbočno ven z obeso vnanjih nog v nartih ob vnanjih žrdeh — vnanji roki v bok. 8. Stojna vesa odbočno not z obeso vnanjih nog v nartih ob srednji žrdi — notranji nogi prednožiti ven — prijem za notranji lehti. 9. — 8. z odnoženjem notranjih nog — notranji roki v bok. 10. Stojna vesa odbočno ven z obeso notranjih nog — odnožiti vnanji nogi — vnanji roki v bok. Vsako vajo štirikrat ponoviti. 19. 2 žrdi. Gibi in drže nog v čepenju (vaje dvojic). Vaje se izvajajo v dvojicah na počasno štetje. Telovadca nastopata med dvema žrdema s hrbtoma tesno k sebi. S prijemom v doramenski višini polagoma vesa v čepenju (pete skupaj v vzponu): 1. Vzravnava. 2. Prednožiti z d. — prinožiti z d. — vzravnava. 4. Prednožiti z d. — skokoma prinožiti z d. in prednožiti z I. — prinožiti z 1. — vzravnava. 6. in prednožiti z d. — vzravnava in prinožiti z d. 8. in prednožiti z d. — predročiti z d. — vzravnava, prinožiti in prijem žrdi z d. 10. Prednos (sonožno) v vesi — noge nazaj dol v čepenje — vzravnava. 3., 5., 7., 9. = 2., 4., 6., 8. na drugo stran. 20. Žrd ali vrv. Vesa, gibi lehti. Skokoma v veso: 1. Prislon na d. — odročiti z 1. — prijem z 1. — seskok. 3. Prislon na d. — odročiti (oberočno, s trdnim prislonom napetih nog in ttleknjenim trupom) — prijem v dočelni višini — seskok. 5. Prislon na d. — plezati gor in dol z odroče-vanjem leve. 7. Prislon na d. — plezati gor in dol z odroče-vanjem (oberočno). 9. Plezati gor in dol z izmeno prislona in odro-čevanjem. 2., 4., 6., 8. = L, 3., 5., 7. na drugo stran. Opomba: Mesto odročevanja vpletajmo Se druge spremljevalne gibe z lehtmi, n. pr. plosk pred telesom, plosk za telesom, plosk ob stegna. 21. 2 žrdi ali vrvi. Vese, gibi in drže nog, ročkanje. Skokoma v veso na 2 žrdeh (vrveh): I. Skrčiti prednožno z 1. — napetih — skrčiti pred-nožno z d. — napeti d. — skrčiti prednožno obe-nožno — suniti dol — seskok. 3. Prednožiti z 1. do vodoravnega položaja — pri-nožiti z d. — prednožiti z 1. — prinožiti z 1. — pred-nos — seskok. 5. Ročkati na mestu izmenskoročno — seskok. 7. Ročkati na mestu, krčiti prednožno in napenjati a) h, b) d. in c) sonožno. 9. Ročkati na mestu, prednožiti a) z h, b) z d., c) sonožno (prednos). II. Ročkati gor v zgibi izmenskoročno (poizkus do zmerne višine) — ročkati dol soročno. 12. Prijem v ramenski višini — ročkati izmenskoročno dol do počepa (čepenja) — vzravnava. 13. Prijem v višini ramen — prednožiti z d. — ročkati dol do počepa (čepenja) — vzravnava. 14. = 13., prednožiti z 1. 2., 4., 6., 8., 10. == 1., 3., 5., 7., 9. v zgibi. 22. 2 žrdi. Gibi nog. 1. Skokoma v veso z notranjim prislonom raznožno — prednožiti z 1. — 1. nazaj v prislon — prednožiti z d. — d. nazaj v prislon — seskok. 2. S prijemom v doprsni višini v čepenje — predložiti z 1. — 1. nazaj v čepenje — prednožiti z d. — d. nazaj v čepenje — vzravnava. 3. Skokoma v zgibo z notranjim prislonom raznožno — iztegovati menoma noge in zopet prislanjati {vsako nogo štirikrat) — seskok. 4. = 3., iztegovati eno nogo in sočasno prislanjati drugo nogo (štirikrat). 5. S prijemom v doprsni višini v čepenje z d. in prednožiti z 1. — v čepenje z 1. jn prednožiti z d. — (menoma štirikrat) — vzravnava. 6. = 5., v čepenju prednožiti štirikrat z 1., nato štirikrat z d. 7. Plezati z notranjim prislonom raznožno istostransko gor in dol. 8. Plezati z vnanjim prislonom raznožno istostransko gor in dol. Opomba: Plezati Istostransko: Gibi 1. roke in 1. noge sočasno. 23. Poševna žrd. Vesa, mešana vesa, ročkanje. 1. Skokoma v zgibo, 1. nad d. — seskok. 2. Skokoma v zgibo in položiti 1. nogo na žrd (skrčiti 1. koleno), d. napeta (vzporedno) v položaju žrdi (t. j. obesa v zgibi levonožno) — zgiba — seskok. 3. = 2„ v zgibi desnonožno. 4. Obesa v zgibi levonožno — preprijem do napetih lehti — vesa — seskok. 5. — 4., obesa v zgibi desnonožno. 6. Skokoma v veso in položiti obe nogi skrižno skrčeni na žrd, 1. nad d. (t. j. ležna obesa) — zgiba — seskok. 7. — 6., ležna obesa, d. nad 1. 8. Skokoma v ležno obeso, 1. nad d. — ročkati gor in dol. 9. = 8., d. nad L Opomba: Vaje v zgibi in vaje z gibi nog so na poševni žrdl lažje ko na navpični. Priporoča se izvajanje takih vaj na poševni žrdi. 24. 2 poševni žrdi. Prisión, plezanje. 1. Skokoma v ležno obeso s prijemom obeh žrdi, obe nogi od znotraj čez 1. žrd (odklon v boku in skrčiti koleni) — seskok. 2. — 1, na drugo stran. 3. — 1., noge od vnanje strani čez 1, žrd. 4. — 3. na drugo stran. 5. = 1. s prislonom na 1. ob 1. žrdi (1. noga od vnanje strani čez 1. žrd, d. tišči z golenjo pod žrd) — seskok. 6. = 5. ob d. žrdi. 7. = 1. s prislonom na d. ob 1. žrdi. 8. = 7., ob d. žrdi. 9. — 5., plezati gor in dol. 10. '== 6., plezati gor in dol. 11. = 7., plezati gor — ročkati izmenskoročno dol. 12. — 8., plezati gor — ročkati soročno dol. Opomba: Dve poševni žrdi odgovarjata poševni lestvi brez klinov. Vse vaje, ki jih izvajamo na poševni lestvi brez uporabe klinov, so izvedljive na dveh poševnih žrdeh. Bradlja odgovarja 2 plezalnima žrdema v vodoravnem položaju. Ako dvignemo na enem koncu žrdi na bradlji, dobimo 2 poševni žrdi. B. Ženski naraščaj in žene. 1. 2 vrvi. Vese, kolebanje, nihanje. L S prijemom 2 vrvi v dočelni višini zaklon v stojno veso prednožno (lehti napete, noge trdno na tleh) — vzravnava — predklon v stojno veso zanožno (lehti in noge napete) — vzravnava (ponoviti). 2. S prijemom v ramenski višini 2 koraka naprej — •dročiti — zvinek v predklon in v stojno veso zadaj. 3. S prijemom v dočelni višini odklon v stojno veso odbočno vi. — vzravnava — odklon v stojno veso odbočno v d. 4. Skokoma v veso — kolebati (brez nihanja). 5. Skokoma v zgibo — kolebati. 6. S prijemom v temenski vjšini 3 korake nazaj — zaletoma nihati v vesi — seskok v zanihaju. 7. — 6., seskok v prednihaju (roke drsajo po vrveh, da zabranimo padec). Opomba: Vaje na 2 vrveh dopolnjujejo deloma vaje na krogih, nadomestiti jih pa ne morejo. 2. Žrd. Stojna vesa, stojna zgiba in izmene, kloni. S prijemom v doprsni višini, skokoma (vaje 1.—10.): 1. Stojna zgiba prednožno — stojna zgiba zanožno — stoja. 2. Stojna zgiba zanožno — stojna zgiba prednožno — stoja. 3. Stojna zgiba odbočno v d. — stojna zgiba odbočno vi. — stoja. 4. Stojna zgiba odbočno vi. — stojna zgiba od-bočno v d. — stoja. 5. Stojna vesa prednožno — stojna vesa zanožno — in nazaj — stoja. 6. Stojna vesa odbočno v d. — stojna vesa odbočno vi. — in nazaj — stoja. 7. Stojna vesa prednožno — stojna zgiba zanožno — in nazaj — stoja. 8. Stojna vesa zanožno — stojna zgiba prednožno — in nazaj — stoja. 9. Stojna vesa odbočno v d. — stojna zgiba odbočno v 1. — in nazaj — stoja. 10. Stojna vesa odbočno vi. — stojna zgiba odbočno v d. — in nazaj — stoja. 11. Žrd za telesom, prijem nad glavo zadaj — predklon — krčiti in napenjati lehti. 12. = 11., odklon na d. do napetih lehti — isto na 1. 3. 2 vrvi. Nihanje, kroženje. 1. S prijemom 2 vrvi v dočelni višini tekoma nihati naprej in nazaj v zgibi; 2. = 1., nihati v zgibi z zmernim raznoževanjem po dovolj silnem odrivu. 3. S prijemom 2 vrvi v dočelni višini zaklon v stojno veso prednožno — krožiti na d. (nekolikokrat, napete noge trdno na tleh.) 4. = 3., krožiti na levo. 5. Z ovitimi vrvmi (pod pazduhe, vrvi se križata na hrbtu) prijem pred rameni — zaklon v ležno veso prednožno — odklon v ležno veso odbočno vi. — odklon v ležno veso odbočno v d. (a ne predklon!) 6. V sedli na vrveh (trden prijem koncev) — nihati z zmernim odrivanjem. 7. S skrižanimi vrvmi na hrtu ('kakor 5) tekoma nihati naprej in nazaj. 8. S skrižanimi vrvmi spredaj (vrvi za rameni, pod pazduhami, križema pod prša, trden prijem v bokih) — tekoma nihati. 9. = 7., z obrati v prednihaju v d., pri sledečem prednihaju obrat naprej — isto v 1. 10. S skrižanimi vrvmi spredaj nihati z obrati v prednihaju. 4. 2 žrdi ali vrvi. Vesa in izmene, ročkanje. 1. Skokoma v veso — zgiba — vesa — seskok. 2. Skokoma v zgibo — s preprijemom z d. gor vesa z d. in zgiba z 1. — preprijem z d. nazaj v zgibo — seskok. 3. — 2. na drugo stran. 4. Skokoma v zgibo — preprijem izmenskoročno do napetih lehti — seskok. 5. Skokoma v zgibo — zmerno raznožiti — ročkati gor v zgibi izmenskoročno (do zmerne višine) — ročkati dol soročno s prednosom. 6. Skokoma v veso — skrčiti prednožno z d. — ročkati soročno gor (do zmerne višine) in dol. 7. = 6., skrčiti prednožno z 1, 8. = 6., skrčiti prednožno (obenožno). 9. === 6., prednos. 5, 2 vrvi. Stojna in ležna vesa, počepna vesa, prevrati. 1. S spuščenjem nazaj stojna vesa prednožno — skokoma v stojo. 2. S spuščenjem naprej in zvinkom v stojno ves® zadaj zanožno. 3. S spuščenjem naprej stojna vesa prednožno — stojna zgiba prednožno (nekoiikokrat ponoviti). 4. Prijem v doprsni višini — počepna vesa — s spuščenjem nazaj ležna vesa prednožno — počepna vesa — vzravnava. 5. — 4., s spuščenjem naprej ležna vesa raznožno. 6. — 4., s spuščenjem na desno ležna vesa od-bočno v 1. 7. = 4., s spuščenjem v 1. ležna vesa odbočno v d. 8. — 4., ležna vesa prednožno — s poskokom v ležno veso zanožno. 9. Počepna vesa — s spuščenjem nazaj ležna vesa prednožno — skokoma v vznosno veso. 10. — 9., iz vznosne vese prevrat nazaj v ležno veso zadaj zanožno — z odrivom prevrat naprej v stojo. 11. Skokoma v veso — zgiba — ročkati dol v počepne veso — skokoma naprej v ležno veso prednožno — z odrivom v vznosno veso — prevrat nazaj v ležno veso zadaj zanožno — z odrivom prevrat naprej v ležno veso prednožno — s prisunom počepna vesa — vzravnava. 6. 2 žrdi. Stojna vesa, stojna opora, ročkanje. 1. Skokoma v zgibo — ročkati izmenskoročno dol do stoje na tleh — z zakorakom stojna opora za- nožno — stojni sklek zanožno — stojna opora zanožno — s predkorakom vzravnava. 2. Skokoma v veso — ročkati izmenskoročno dol do stoje na tleh — s predkorakom stojna opora pred-nožno — stojni sklek prednožno — stojna opora prednožno — z zakorakom vzravnava. 3. Skokoma v veso — ročkati izmenskoročno dol do stoje na tleh — z odkorakom stojna opora od-bočno v d. (stopala se opirajo ob sosedno žrd) — z odkorakom vzravnava — isto na drugo stran. '4. Skokoma v zgibo — vesa — ročkati izmensko-ročno dol v stojno veso prednožno — ročkati dol v ležno veso prednožno — čepenje — vzravnava. 5. — 4., iz ležne vese prednožno ročkati nazaj gor v stojno veso prednožno — z zakorakom vzravnava. 6. Skokoma v zgibo, kakor 3. 7. = 4., ročkati soročno. S. — 5., ročkati soročno. C. Moški naraščaj. 1. Žrd. Plezanje, gibi nog. 1. Skokoma v veso — prislon na 1. — priteg v zgibo — preprijem do napetih lehti — prednožiti z d. — prislon na 1. — preprijem v doprsno višino — seskok. 2. — l. s prislonom na d. — prednožiti z 1. - 3. Skokoma v veso — prislon na 1. — prednožiti z d. — prislon na 1. — preprijem gor do napetih lehti — priteg v zgibo — prednožiti z d. — prislon na 1. — spustiti se v veso — seskok. 5. Skokoma v zgibo, prisión na 1. — preprijem so» ročno do napetih lehti — prednožiti z d. in zanožiti z 1, — prisión na 1. — preprijem v doprsno višino — spustiti se v veso — seskok. 7. Skokoma v zgibo, prisión na 1. — preprijem so-ročno do napetih lehti — prednožiti ven z d. iij zanožiti ven z 1. — prisión na 1. — preprijem v doprsno višino — spustiti se v veso — seskok.* 9. Skokoma v zgibo, prisión na 1. — plezanje gor in dol s prednoževanjem z d. in zanoževanjem z L po vsakem preprijemu (soročno). 4., 6., 8., 10. = 3., 5., 7., 9. na drugo stran. 2. Žrd. Plezanje, gibi lehti. 1. Skokoma v veso — prisión — odročiti (napete noge trdno oklepajo žrd, telo tesno ob žrdi) — prijem oberočno — priteg v zgibo — seskok. 2. = 1., prisión na d. 3. Skokoma v veso 1. pod d., prisión na 1. — zgiba — preprijem 1. nad d. — preprijem d. nad 1. — zgiba in ponovno preprijem 1. in d. — odročiti — prijem v doprsni višini — spustiti se v veso — vzro-čiti — prijem v doprsni višini — spustiti se'v veso— seskok. 4. Skokoma v zgibo, prisión na d. — preprijem v veso — priteg v zgibo — preprijem v veso — vzro-čiti — prijem v dobočni višini — spustiti se v veso — seskok. 5. Skokoma v zg.bo, prisión na 1. — preprijem v veso — priteg v zgibo — preprijem v veso z izmeno prislona v prisión na d. — odročiti — prijem v do- bočni višini — spustiti se v veso, raznožiti — prislon na 1. — prijem v dobočni višini — spustiti se v stojo. 6. Plezati gor s prislonom na 1. in po vsakem drugem pritegu odročiti — plezati dol z odročenjem z 1. 7. = 6. na drugo stran. 8. Plezati gor s prislonom na 1. in odročevanjem po vsakem pritegu — plezati dol, v vrhnem kritju z 1. 9. — 8. na drugo stran. Opomba: Vrhno kritje (borilni gib, s katerim se branimo proti vrhnemu sunku ali udarcu); Levo roko dvignemo gor pred glavo skrčeno tako, da smeri pest na desno. 3. 2 žrdi. Vese, kolebanje v vesi, obrati, gibi nog. 1. Skokoma v veso — seskok (ponoviti). 2. Skokoma v zgibo — vesa — seskok. 3. Vesa — predkoleb — zakoleb — seskok. 4. = 3., v zakolebu seskok s polobratom v 1. 5. — 3., v zakolebu seskok s polobratom v d. 6. Vesa — predkoleb — zakoleb (večkrat ponoviti) — s predkolebom prednos — seskok. 7. = 6., s predkolebom vznosna vesa — seskok. 8. — 6,, s predkolebom zgiba — seskok. 9. = 8., s predkolebom prednos v zgibi. 10. Kolebanje, s predkolebom obesa sonožno v nartih zadaj. 11. Kolebanje — ročkati soročno na mestu: a) v predkolebu, b)v zakolebu, c) v predkolebu in zakolebu. 12. Kolebanje, ročkati soročno gor v zakolebu. 13. Kolebanje — ročkati soročno na mestu in raz-noževati v predkolebu in zakolebu. 14. Kolebanje — v predkoiebu obrat na 1. {izpustili d. žrd) in prijem z d. na naslednjo žrd. 15. = 14., obrat na desno. 16. Plezati na poljuben način gor — ročkati dol s kolebanjem — soročno pri zakolebu. 17. == 16., ročkati soročno pri predkoiebu. 18. Vzpora zadaj (žrdi za telesom) — sklek — pred-koleb — zakoleb — pri predkoiebu seskok. 4. 2 žrdi. Opora, drže, gibi nog. 1. V stoji na tleh prijem z 1. v dosežni, z d. v do-bočni višini (obe lehti napeti) — isto na drugo stran. 2. Skokoma v veso z 1. in oporo z d. (prijem = 1., napete lehti ) — seskok — skokoma isto na drugo stran. 3. S prijemom pod rameni sklek (skrčena opora) — priročiti — skokoma v sklek — seskok. 4. S prijemom v dobočni višini opora (napete lehti) — priročiti — skokoma v oporo — seskok. 5. Skokoma v oporo — upogniti pripetno — prožiti noge — seskok. 6. — 5., skrčiti prednožno — seskok. 7. — 5., prednožiti z 1., prinožiti z 1. in prednožiti z d. — prinožiti z d. — seskok. 8. = 5., prednos — seskok. 9. — 5., prednos raznožno — seskok. 10., 11., 12., 13., 14., 15. = 5., 6., 7., 8,, 9. v skleku. 16. Skokoma v veso — preprijem z 1. dol v dobočno višino (v vzporo) — preprijem z 1. gor v dosežno višino — isto z d. — seskok. 17. Vzpora na 1. žrdi, zgiba na d. žrdi — sklek z !., vzpora z d. (ponoviti) — seskok. 5. Žrd ali vrv. Gibi lehti in nog. 1. Skokoma v veso in raznožiti — prislon na 1. — priteg v zgibo in raznožiti — prislon na d. — spustiti se v veso — seskok. 3. Skokoma v veso in raznožiti — prislon na 1. — priteg v zgibo in raznožiti — prislon na d. — pre-prijem gor do napetih lehti — odročiti — s prijemom v doprsni višini spustiti se v veso in raznožiti — seskok. 0. Skokoma v zgibo in raznožiti — prislon na 1. — preprijem soročno gor do napetih lehti — raznožiti — prislon na d. — prijem v dobočni višini — seskok 7. Skokoma v zgibo in raznožiti — prislon na 1. — preprijem soročno gor do napetih lehti — raznožiti — prislon na d. — preprijem soročno gor do napetih lehti — odročiti gor — prijem v dobočni višini — spustiti se v veso in raznožiti — seskok. 9. Plezati gor in dol s raznoževanjem in odroče-vanjem (izmenoma po vsakem ^drugem preprijemu fsoročnoj). 2., 4., 6., 8. = 1., 3., 5., 7. na drugo stran. 6. 2 žrdi. Vesa in izmene, prislon in izmene, gibi nog. 1. Skokoma v zgibo in prislon na 1. ob d. žrdi — vesa in notranji prislon levonožno ob 1. žrdi, odnožiti 2 d. — seskok. 3. Skokoma v veso — zgiba in notranji prislon desnonožno ob d, žrdi, odnožiti z 1. — vesa in prislon na d. ob 1. žrdi — vesa — seskok. 5. Skokoma v veso in prislon na i. ob d. žrdi — zgiba in sunkoma gor skrčiti v prislonu — suniti dol v prislonu — vesa — seskok. 7. Skokoma v veso — zgiba in prislon na 1. skrčenih nog ob d. žrdi — suniti dol v veso in prislon na d-ob 1. žrdi — vesa — seskok. 9. Skokoma v veso — prislon d. ob 1. žrdi, od-nožiti z 1. — suniti dol v veso — zgiba — seskok. 2., 4., 6., 10. — na drugo stran. 7. 2 žrdi. Vesa in izmene, prislon in izmene, gibi lehti in nog, drže. 1. Skokoma v zgibo, prislon na d. skrčenih nog ob 1. žrdi — suniti dol (s trdnim prislonom) — odročiti — prijem oberočno na d. žrdi — vesa — raznožiti — prinožiti — seskok. 3. Skokoma v veso, prislon na d. ob 1. žrdi — prislon na 1. skrčenih nog ob žrdi — ^ suniti dol — vesa — prednožiti z d. — prinožiti z d. in seskok. 5. Skokoma v zgibo, prislon na 1. skrčenih nog ob d. žrdi — plezati izmenskoročno gor in dol. 7. Skokoma v veso — zgiba in prislon na 1. skrčenih nog ob d. žrdi — plezati gor izmenskoročno z izmeno prislona ob drugo žrd — plezati dol soročno. 9. Skokoma v zgibo in prislon na 1, skrčenih nog ob d. žrdi — plezati gor in dol soročno. 2., 4., 6., 8., 10. = 1., 3., 5., 7., 9. z nasprotni» prislonom in na drugi žrdi. 8. 2 žrdi. Izmene vese in prisiona raznožno, plezanje. 1. Skokoma v zgibo z vnanjim prisionom raznožno — izmena prisiona v notranji prislon raznožno — seskok. 2. Skokoma v zgibo z vnanjim prisionom raznožno — spustiti se v veso — seskok. 3. — 2. z notranjim prisionom raznožno. 4. Skokoma v veso z vnanjim prisionom raznožno — zgiba — vesa — seskok. 5. = 4. z notranjim prisionom raznožno. 6. Skokoma v zgibo z vnanjim prisionom z 1. in z notranjim prisionom z d. raznožno — seskok. 7. — 6. na drugo stran. 8. Plezali z vnanjim prisionom raznožno izmensko-ročno istostransko (sočasno s preprijemom 1. roke gor pritegniti levo nogo gor itd.) gor in dol. 9. Plezati izmenskoročno z izmenami prisiona raznožno gor in dol. 10. Plezati soročno z izmenami prisiona raznožno gor in dol. 11. Plezati z vnanjim prisionom raznožno izmenskoročno gor — ročkati dol. 12. Plezati z notranjim prisionom raznožno izmenskoročno gor — ročkati soročno dol. Mesto plezanja dol vadimo izjemoma spuščanje dol, ki ga izvajamo začetkoma izmenskoročno, pozneje soročno vedno z večjimi razdaljami, nazadnje pa brez pomoči rok (v odročenju). 9. 2 žrdi. Stojna in ležna vesa zadaj, stojni sklek zadaj. 1. Prijem nad rameni, stojna zgiba zadaj — z za- korakom ležna vesa zanožno zadaj — s predkorakom vzravnava. 2. Prijem in zgiba kakor 1. — z zaskokom ležna vesa zanožno zadaj — s predkorakom vzravnava. 3. Prijem pod rameni (stojni sklek zadaj) — s.: spuščenjem ležna vesa zanožno zadaj — priteg do vzpona v ležni zgibi zanožno zadaj — s predkorakom-vzravnava. 4. Prijem v sklek kakor 3. — z zakorakom ležna , vesa zanožno zadaj - — priteg do vzpona v ležni zgibi* zanožno zadaj — s predkorakom vzravnava. 5. Prijem in sklek kakor 3. — z zaskokom ležna vesa zanožno zadaj — priteg do vzpona v stojni zgibi-zanožno zadaj — s predkorakom vzravnava. 6. Prijem v dobočni višini, s spuščenjem naprej v ležno veso zanožno zadaj — krčiti in napenjati lehtli izmenoma (nagibati se v stran). Stojna zgiba zadaj: postavimo se pred žrdi (ne med žrdi) in ju primemo z vnanjim prijemom takoj nad rameni; vaditelj pazi na varstvo (prime telo-] vadca za leht), kajti prijem je često slab, zlasti ako so- strani. Križ uleknjen. 28. Skupine in raznoterosti na plezalih. Plezišče, obsegajoče 4, 8 ali več žrdi in nekoliko vrvi, je zelo prikladno za izvajanje lepih skupin in se- stavljanje živih slik. Obilica raznovrstnih možnih položajev, zlasti drž, nam je v tem oziru na izbiro. Priproste skupine, pri katerih izvajajo telovadci isto vajo na več pie-zalih v raznih višinah sočasno, so jako slikovite. Take vaje (drže) so na primer: 1. raznožni prislon, 2. pred-nos v vesi, 3. vznosna vesa, 4. strmoglava vesa, 5. obesa z nogo čez spodnjo leht, 6. razovka itd.' Ako imamo dve redi žrdi, izvajamo skupine na obeh redeh, na primer tako, da so telovadci razvrščeni na prednji redi poševno gor, na zadnji poševno dol, ali pa na prednji redi poševno gor in dol (srednji telovadec na vrhu), na zadnji pa poševno dol in gor (srednji telovadec spodaj). Še lepše so kombinacije raznovrstnih drž. Paziti je na točno somernost vsake skupine, na lepoto in skladnost poedinih izbranih drž. Plezanje dvojic in trojic. Primeri: 1. Najprej spleza brez prislona gorenji plezalec 1’5 m visoko, pod njim zavzame spodnji plezalec prislon. Gorenji se postavi spodnjemu izlahka na rame in nato plezata oba sočasno in v taktu, gorenji brez prislona,. spodnji s prislonom. 2. Plezanje dvojice na dveh žrdeh, z notranjima rokama na ramenih. Z vnanjima rokama segata oba sočasno više, sočasno pritegujeta noge v novi prislon in krčita lehti. Vaja je težavna. 3. Plezanje trojic na treh žrdeh. Srednjik položi roke na notranji rami vnanjih plezalcev. Najprej se dvigneta oba vnanja s prislonom više in se držita trdno z rokami in nogami, nato se pritegne srednjik više v nov prislon. 4. Dvojica:, spodnji v razkoračni stoji, gorenji v stoji na ramenih spodnjega. Gorenji spleza najprej na dveh žrdeh, spodnji stopi hitro pod njega, da mu stopi na ramena; oba držita v vzročenju žrdi. 5. Dvojica: spodnji v vesi raznožno, gorenji v strmoglavi vesi raznožno. Glavi se dotikata. 6. Dvojica: spodnji v strmoglavi vesi raznožno, gorenji v vesi raznožno. Stopala se dotikajo. 7. Dvojica: gorenji v prislonu razklepno, spodnji v obesi obenožno na stegnih gorenjega. Najprej pleza gorenji, zavzame prislon razklepno (stegna za žrdema, goleni spredaj) spodnji prime žrdi v višini kolen gorenjega, s čelom k njemu in se s prevlekom obesi v podkolenjih za njegova stegna. Spodnji poizkuša veso v podkolenju (vzročiti in prijeti zopet žrdi). 8. Trojica: stojna vesa drug na drugem. Najprej spleza gorenji, potem srednji, nato zavzame spodnji stojno veso (na tleh). Postavijo se srednji na ramena spodnjega, gorenji na ramena srednjega. Polagoma se spušča spodnji v počepno veso (preprljema navzdol), za njim srednji, potem gorenji. Postopno se zopet vzrav-navajo. 29, Žrd. Drže (raznoterosii). Plezalec spleza do poljubne višine. V sledečih obesah (držah) se lahko delj časa mirno drži v dotični višini: 1. Z 1. roko prime žrd pod 1. kolenom, tako da počiva 1. noga na 1. spodnji lehti; d. leht je napeta, d. noga se opira s stopalom ob žrd. Isto na drugo stran. 2. Prislon na 1. sonožno izpremeni v ovojni prislon desnonožno tako, da ovije d. nogo okoli žrdi: d. koleno se prisloni ob žrd z vnanje strani, litek z notranje, nart pa zopet z vnanje; 1. noga se opre napeta s stopalom ob žrd, obe lehti držita napeti žrel, križ je uleknjen. Isto na drugo stan. 3. D. noga zavzame isti prislcn kakor pod 2, toda z razliko, da se nart d. noge ne opira ob žrd, temveč se zatakne pod 1. koleno; 1. noga je napeta in se opira z nartom in prsti (ali pa s stopalom) ob žrd, d. leht (napeta) drži žrd, 1. je odročena. Na drugo stran. 4. Prislon kakor pod 3., z odročenjem: z desno gorenjo lehtjo tiščimo krepko nazaj ob žrd in stojimo tako delj časa trdno v prislonu. Vaja povzročuje nekoliko bolečine v golenih in tudi na lehti, zlasti ako se spuščamo v tem prislonu po žrdi navzdol. Dober telovadec se zastavi pri spuščanju, kadarkoli se hoče: s pritiskom d. lehti se brzda in ustavlja. Na drugo stran. 5. Drža prednožno enonožno v vesi zadaj. Ena noga je prednožena, druga se napeta prislanja z nartom ob žrd. 6. Drža prednožno obenožno v vesi zadaj. 7. Drža prednožno obenožno v vesi v stran. L. napeta leht prime žrd v vzročenju, d. skrčena pa prime žrd za telesom v višini pasu, potem prednožimo. Na drugo stran. 8. Razovka v opori ob d. komolec. L. leht se pritisne pod pazduho ob žrd, d. prime spodaj žrd s podprijemom, d. leht se skrči, bok se nasloni ob komolec in tako uleknemo križ in dvignemo noge v vodoravni položaj. 9. Ramenska razovka. L. ramo naslonimo od zadaj ob žrd, roke jo primejo malo nad glavo, noge se dvignejo v vznosno veso in se spustijo nato v vodoravni položaj. Tudi ob d. ramo. 10. Prapor. Ako žrd ne stoji trdno v tleh, jo pridržuje drug telovadec. Žrd primemo z obema rokama s podprijemom (razročno), uleknemo zmerno križ in napnemo lehti. Drže na dveh žrdeh so podobne držam na krogih. 1. Drža prednožno bodisi v prinoženju ali raz-noženju. 2. Razovka v vesi zadaj. 3. Prapor: a) Žrd (eno) primemo razročno s podprijemom, noge dvignemo kvišku v stran, potem je spustimo v vodoravni položaj ob drugi žrdi (ena noga pred žrdjo, druga za njo), b) Prapor z o-dročenjem I. roke ob eni žrdi in priročenjem d, na drugi žrdi. 4. Razovka v vesi spredaj. Olajšujemo jo, ako pokrčimo eno nogo. 5. Stoja na rokah. Iz strmoglavega prislona razklepno vzročimo najprej eno, potem drugo roko, primemo žrd krepko z nadprijemom in skušamo napeti noge drugo za drugo in je opreti raznožno na notranji strani ob žrdi. 30. Žrdi in vrvi. Tekme v plezanju. (Za vse višje stopnje). Plezišče vabi telovadce k tekmam. Tekmujemo lahko v vseh načinih plezanja na žrdeh in vrveh, zlasti v plezanju na hitrost. V telovadnicah so najbolj udomačene tekme dvojic, trojic ali večjega števila telovadcev, ki plezajo sočasno na znak v isto višino. Zmagovalci v posameznih skupinah naj tekmujejo po kratkem odmoru še enkrat med seboj. Dobra ura, ki kaže odlomke sekund ali vsaj sekunde, pospešuje določevanje doseženih uspehov. Priljubljene so tudi tekme v dolgih segih na vrvi, na primer: Prijem v dočelni višini — prislon čim;najviše (popolnoma pri rokah) — vzravnava s prepri-jemi do napetih lehti — prislon čim najvišje itd. Pri tej tekmi, ki pospešuje dober in krepek prislon, zmaguje plezalec, ki doseže vrh z najmanjšim številom prislonov. — Podobna tekma se vrši lahko tudi na žrdeh, kjer so visoki prisloni mnogo težavnejši. Pri plezanju dol ročkamo do gležnjev, nato izpustimo prislon in se spustimo v veso, oklenemo se vrvi z novim prislonom itd. Plezanje na mednarodnih tekmah za prvenstvo. Plezanje je praviloma na vzporedu na mednarodnih in drugih telovadnih tekmah. V Luxemburgu se je tekmovalo 1909 v plezanju na vztrajnost, v Turinu 1911 v plezanju na hitrost, istotako v Pragi 1912, v Parizu 1913 itd. Primeri tekmovalnega reda: 1. V Pragi so plezali 1912 v tekmi za prvenstvo na vrvi 4 cm debeli, pritrjeni v višini 9-30 ra nad zemljo. V višini 2'30 m nad zemljo se je nahajal barvan pas, od katerega so šteli dobo plezanja; v višini 9‘30 m je visel zvonček, ob katerega je udaril plezalec z roko. Znamkovali so samo hitrost: 10 točk je dobil, kdor je priplezal do predpisane višine za 11 sekund, za vsaki 2/5 sekunde več (do 13 sekund) je izgubil po 1 točko, dalje nad 13 sekund pa je izgubil za vsako 1/5 sekunde po 1 točko. Šteli so torej za: sekund: točk: sekund: točk: 11 . . .... 10 13% , . . ... 4 11% • • .... 9 13% . . • ... 3 11% • • .... 8 13% • • . ... 2 12% . . .... 7 13% . . . ... 1 12% • ■ .... 7 14 ... ... 0 13 . . .... 5 Plezali so izmenskoročno brez prislona, napetih nog. Tekma je bila neveljavna, ako je plezalec suval ali krčil noge Plezanje dol je bilo poljubno. Na „ena!“ je plezalec skočil v veso s prijemom na znaku, na „dve!“ je jel plezati. Zgoraj je udaril ob zvonček. 2. Na tekmi v Parizu 1913 je bila vrv 8 m dolga. Plezali so iz stoje, roke v višini 2 m od tal, brez pri- slona, napetih nog. Znamkovanje: sekund: točk: sekund: točk: 9 . . .... 10 10% • ■ • ... 4 9% • • .... 9 10% . . . . . . 3-50 9% • • 11 ... . . . 3 9% • • 11% . . . . . . 2-50 9% .... 6-50 11% . . . ... 2 10 . . .... 5-50 H% ■ • • . . . l-5o 10% . . .... 5 11% . . . ... 1 10% • . .... 4-50 12 ... . . . 0-50 3. NaXII. turnerskem zletu v Lipskem 1913 je bila vrv 9 m dolga, 3'5 cm debela. Začetek plezanja v višini 1*80 m od tal, plezalo se je 7 m (do višine 8-80 m) napetih nog. Krčenje ali suvanje nog se je štelo kot hiba, za vsako hibo je plezalec izgubil po 1 točko, po 3 hibah je bilo plezanje neveljavno. Znam-kovanje: 20 = 0, vsake V2 sekunde manj = 1 točka, 10 sekund = 20 točk. (Najboljši plezalec je priplezal za 8 sekund.) 4. Tekmovalni red ruskega Sokolstva 1914 (v Petrogradu) je zahteval vrv 31/2—4 cm debelo, 9-30 m nad zemljo pritrjeno. Plezanje 7 m visoko izmensko-ročno brez prislona napetih nog v vesi ali v pred-nosu (v prinoženju ali raznoženju). Plezanje dol poljubno. Znamkovali so dobo plezanja v sekundah in petinah sekund: višji oddelek najmanj 9 sekund, nižji 10 sekund. Krčenje in suvanje nog je bilo ne-pripustno. Popravki: Na strani 1. Jugoslovanski Sokolski Savez mesto Sok. Savez SHS. 6. vrsta 15. železni mesto zelezni. 7. . 8. železnim , železnim. 8. . 19. v urah „ po urah. 8. , 21. poljubni , prosti. 14. , 1. prislonu , prišlonu. 14. , 2. skrčena , skrečna. 49. » 25. drsanje . spuščanje. Pregled. Stran Slovarček k „Plezanju“................ . 2 I. Sestav in metodika plezanja. . . 3—18 1. Uvod.................................... 3 2. Plezala.................................. 4 3. Plezanje................................ 7 4. Metodična navodila. Sestav plezalnih vaj 9 II. Vaje ... .'...............................18—77 Razdelitev vadiva.......................... 18 A. Vaje moške in ženske dece.............20—38 B. Vaje ženskega naraščaja in žen . . . 39—43 C. Vaje moškega naraščaja................43—53 D. Vaje članov..........................53—75 Plezanje na mednarodnih tekmah .... 75 Sokolske knjige: Bučar, 1. Gimnastika i igre. Razprodano. 2. KHzanje. Razprodano. 3. Mačevanje. Razprodano. 4. O žen. tjelesnom uzgoju. Razpredano. 5. Povjest gimnastike, K 10. 6. Floretovanje, K S. 7. Jugoslav, sok. koledar 1920, K d. Gundrum, Pomaganje nasiradalomu, K 12. Hanuš, Fiigner i Tyrš. Hrvatski Sokol, letnik 1906, 1908, a K 5. Klenka-Bučar, Vježbe s batinama i čunjevima. Murnik, Redovne vaje, K 20. Očenašek-Šulce, Hrvanje. Pestotnik, Uprava sokolskih društev, 1920, K 22. Pexa-Bajželj, Vaje na bradlji, K 6. Pivko, 1. Telovadne igre I. in .II. del, a K 4. 2. Telovadne igre III. 1920. (Sok. knjiž. III.) K 8. 3. Učni načrt za telovadbo na meščanskih šolah, K 2 50. 4. Plezanje (penjanje), 1920. (Sok. knjiž. II.) 5. Kratka metodika sokolske telovadbe. (V tisku!) Pivko-Schaup, Telovadba I. Slov. Šol. Mat. 1920, K 20. Sajovic E., 1. Priprava za vaditeljske izpite, K 10. 2. Učenci in učenke, K 7. Sajovic G., Miroslav Tyrš, K 10. Schaup, Prosti skoki, 1920. (Sok. knjiž. I.) K 5. Slovenski Sokol, IV.—XI., h K 12. Sokol, L, 1919, K 20. Sokoiič, 1, 1919, K 20. Sokolska načela, K 1. Sokolski Glasnik, I., 1919, II. 1920, K 36. Sulce, Sokolska tjelovježba, 1.—V. zvev. a K 5. Vaditeljski list, 1. in II., skupaj K 5. Vaniček-Murnik,'Sokolska vzgoja, K 12. c ob i •: Vaniček-Pestotnik, Sokolski evangelij, I, in II., a K 2. Vidmar, Simbolično—ritm. vežbe (proste vaje), K 5. Diplome, K 10. Hofmanove vaje, partitura za klavir, K 7. „Jugoslavija“, partitura za klavir, K 10. Sokolske in koroške razglednice, K 1. Vaje z dolgimi palicami, partitura za klavir, K 4. Vaje s cvetnimi loki, partitura za klavir, K 4. Vsa naročila sprejema pisarna Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA