Umetnost. Pesmarica ,,Glasbene Matice". Pod naslovom »Glasbena Matica« je prišla na svitlo jako lična knjižica, obsegajofia 80 zborov za štiri moške glasove. Uredil je knjigo koncertni vodja, Josip Čerin. Knjiga je skoro iste oblike kakor »Pesmarica« družbe sv. Mohorja, in je jako okusno tiskana pri Jos. Eberlu na Dunaju. V predgovoru omenja urednik važnost narodnega petja, nam ponuja kratko zgodovino iz prve dobe, ko ^se \e jela slovenska pesem oglašati, in nam riše ustanovitev Glasbene Matice, za katero so si stekli razni glasbeniki in gojitelii domačega petja nevenljivih zaslug. V »Pesmarici« je zastopanih 29 raznih slovenskih in slovanskih skladateljev. 0 teh nam urednik podaje kratke življenje-pisne črtice, ki bi bile izvestno temeljiteje sestavljene, ko bi bilo pisatelju več informacij in več časa na razpolaganje. Vsekako so te črtice v častni spomin skladateljem in podaiejo nekoliko gradiva za zgodovino naše glasbene literature. Za leto 1897, t. i. ob 251etnici obstanka »Glasbene Matiee«, mislil je društveni odbor najbolje pogoditi, ako članom za njih prispevek letnih 2 gld. postreže z izdajo izbranih, priljubljenih in udomačenih čveteroglasnih napevov za moški zbor. Ta namera je priznanja vredna in se mora z ozirom na vedno rastoče Stevilo pevskih zborov odobravati. Pevska društva dobiio v tej »Pesmarici« lep zaklad sicer večinoma že znanih, pravilno ubranih, mnogo tudi umetnisko uglasb e n i h napevov na razpolago. Naj jih >Opomba« na drugi strani naslovnega lista, »da je vsako poranoževanje in prepisovanje po zakonu prepovedano«, ne plaii; to svarilo je po vsera neopravičeno, kajti razven nekaterih novih skladb ni v »Pesmarici« napevov, da bi si jih pevci ne mogli drugim potom omisliti. Noben slovenski skladatelj ni dosedaj na svojih izdajah priobčil prepovedij o razmnoževanju glasov, jedina «Glasb. Matica« je v zadnjih letih, odkar daje posamične glasove na svitlo, oprijela se te dolofibe: po naSem mnenju za našo narodno stvar ta zabranitev ni koristna. Partitur prepisovati res ni potrebno in tega menda tudi nihče storil ne bo, a glasove za pevske zbore je treba na vsak način ponatisniti ali prepisati, čemu bode sicer ta pesmarica Slovencem?! Ne moremo se ubraniti, da ne bi- primerjali nove »Pesmarice« Glasbene Matice z ono družbe sv. Mohorja. Pregledovaje obe, najdemo, da je v obeh 13 jednakih napevov in 67 takih, ki jih Mohorjeva družba niti ni uvrstila v svojo prvo izdajo niti jih ne bodo v drugo ali tretjo, kajti vsebina pesmi ne. odgovarja načelom, katerih se družba mora držati dosledno pri objavljanju svojih spisov. Z ozirom na številno razmerje med pesmimi Mohorjeve in Glasbene Matice izdaje moramo pač reči, da je Matična »Pesmarica« nekako dopolnilo Mohorjevi. Česar pevci ne najdejo v jedni, našli bodo v drugi, zato bodete obe zbirki vsem pevskim krogom jednako ljubi in dragi. Tega smo prevarjeni. Zato dodajemo le še iskreno željo, naj bi se ta »Pesmarica« osobito med pevci obilo razširila. Noben pevec ne bi smel biti brez nje. Tako bi Glasbena Matica bila kmalu odškodovana za veliko gmotno žrtev, ki ji je prouzročil prekrasen natis v tolikem obsegu. Partiture štejejo 238 strani. Cena knjigi je 2 gld. 50 kr.