»"SfffiMa piacana vgotovmr. \ LjuKIjarii, soboto 7. junija 1924. Posamezna številka 1^0 Din. Leto GLASU LO NARODNO-SOCIJAUSTICNE STRANKE . N Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, GradiSče št. 7, levo. £ bmie »ščititi« tadi s jsriio nacMcoalno »proietih« ljudi. Parla-fflieetama \m&na piavi, 4« j« J t#ta že u~jt [fen državni'temah, ker oe Je pozarEa sti-vereoMrt naroda, ker se je uvedel absolutnem. Parlamentarna večina zahteva, da se popravi ta pogreška. s tenu du se parla-rneat tek« zopet skikc na Izredno zasedanje, obenem pa zavrača, vsako drugo re-šitev. če se to ne zgodi, bo opozicija, skli-cojot se na določila uistave, tirala pred sodišče ttote, ki so za ta protiustavni akt prevzeti formalno odgovornost. Ta odločni nastop opozicije je naprav d na merodajnih mestih konsternacijo in popačenost. Kako pa je to vplivalo na dvoru, ne vemo, a se bo tudi kmalu pokazalo. Vlada in drugi radikalni krogi premišljajo, kaj je storiti, nekateri 90 za pomirjevalno in spravljivo taktiko, za izolacijo Priti tčevl Cevcev, med tem ko se slednji temu protivijo. Kaj se bo zgodilo je težko prorokovntL Ppvsem naravno bi bilo, da bi vlada in pa tudi krona brezpogojno skušala narod zadovoljiti ter napraviti pošteno spravo med vsemi tremi plemeni. Ce naši državniki niso udar jeni s. kurjo slepoto ta če mislijo z nam! ter nas smatrajo kot državljane svoje vrste, 1 odo to storili. V nasprotnem slučaju pa vemo,, kje smo! Kar poglejmo lepo na Češko-* o vaško In Poljsko. Te dve sta spoznali po volitvah v Franciii nov svetovni pokret, ki ho zahteval temeljit obračun. Te dve dria-.: f.1 a takoj storili vse, da zadovoljita V3e državljan*. Pa tudi drugod se jasni politično •gCMOiie ter kaže' vshajajoča luč. •jkcda bi bilo, Če bi bili za vse to sledi Svarilen glas se razlega daleč na okoli. r-Vior ga presliši, zapade usodi. Sicer pa mislimo, da bo zmagala trez- - ost Vstal upanje imamo. Kar smo povdari-U fft neštetokrat, to povdarjamo še danes: pomagali bomo po svoji moči, tudi gotovih žrtev ne borno odklanjali, samo da zasigu-ramp uspeh, Pogajanja z Italijo. Naša pogajanja glede trgovske pogodbe z Italijo so v zastoju. Italija stavi, kakor, vedno, pretirane zahteve, katere je naša delegacija odklonila- Italija zahteva tranzitno zvezo med Reko ta Budimpešto ta to brez naše kontrole. — Pa bomo že zopet popu-stfli ta Italijani bodo vozili, kar ta kakor se lira bo ljubilo. Radič gre v Moskvo. Radič gre v Moskvo k sestanku seljač-V.e internacijonale, kateri hoče priključiti tudi brvatske seljake in — naše komuniste. Imenovanje velikih županov. Vlada le sklenita kralju predložiti ukaz o imenovanju velikih županov ta sicer: za ljubljansko oblast g. dr. Baltlča, za mariborsko oblast g. dr. Pirkmayerja ta za Zagreb %• dT Zucconya. Znano je, da so se teinu Pašičevemu koraku protiviii slovenski m fnvatski radikali ter vsa opozicija. Vendar ra g Pašiča ni motilo, kair znači, da hoče rožim nadaljevati svojo pot — Kaj bo rekla krona? Po dragiti državah. ANGLIJA. Vlada je parlamentu1 predložila zakon o razširjenju ženske volilne pravice. Voiilno pravico »o do sedaj imele samo ženske preko 30 let. Z novim zakonom pa naj bi dobil# volivno pravico vse ženske od 21. leta. Seda) pa pomislimo, kje smo ml. Pri nas so hoteli še možkim vzeti volilvno pravico o. pt. državnim uradnikom! — Istotnko je parlamentu predložen načrt zakona za odpravo stanovanjske bede, kateri predvideva-zgradbo stanovanjskih hiš- Tekom 15 let bi .*# po tem načrtu moralo zgraditi 2 ta pol miUkma stanovanjskih hiš na državne »trojke. FRANCIJA* Dne L junija je podal franooskl ministrski predsednik Poinc*r« deralstjo svojega kabineta. Sel republik# Miller and Je derni* sito sprejel Sedaj pa gre ža sestavo novega kabineta. Zatrtule se, da bo predsednik republike dal ta mandat Herfotu, ki ga bo sprejel pod pogojem, če dobi od MEleranda zagotovilo, da po sestavi vlade odloži čast predsednika republike. Pravijo, da je edino z Miileraiidovim odstopom možna rešitev iz današnje situacije. Potemtakem bodo Francozi dobili kmalu novega reprezentanta republike; večina parlamenta (okrog 300 poslancev) to zahteva. — Millerand se je baje že odločfl, da se uda svoji usodi. ITALIJA. Italijanski parlament se je sestal k delovanju. Že v vsem početku pa je pokazal fa-šistovski parlament svoje pravo lice nasilja. Na dnevnem redu se vsakokrat pokaže teror. Pretekli teden so fašisti napadli celo svojega pristaša poslanca Glunto, kateri je hotel doseči to, da bi nemoteno govoril govornik opozicije, ki je hotel kritizirati postopanje fašistov pri volitvah. V zbornici je prišlo do pretepa. Slični incidenti se ponavljajo v zbornici skofo vsak dan. Opozicija pravi, da na bajonetih ni mogoče sedeti dolgo. Fašistovski mandati so bili vzlic vloženim pritožbam verificirani en bloc brez debate. Italijanski kralj se Je s kraljico, prestolonaslednikom In princezlnjo vrnil z obiska v Londonu. Ta obisk je bil boli Izraz medsebojne vljudnosti med angleško ta Italijansko vladarsko rodbino in ni imel toliko političnega značaja. Cujcjo se glasov! o ožjih zvezah med obema vladarskima hišama, ki naj bi nastale z dvojno poroko italijanskih in angleških princev ter princes. RUMUNUA. Odkar sta se vrnila rumunski krali in kraljica r. svojega potovanja Iz Francije in Anglije, se je tudi v Rumuniji pričelo svi-tatL Poset v Parizu in Londonu je tedaj učinkoval! — Trda roka bo popustila ali pa omagala, nko že ni. — Rumunska valuta pada, sicer počasi — a konstantno. — Dober barometer! — Eksplozija municljskega skladišča je povzročila ogromno škodo. Požar je uničil tudi Še druga skladišča z vojaško opremo. Pravijo, da je to prava narodna nesreča. — Tudi človeških žrtev je dosti. — Vzroka še niso dognali — in ga menda ne bodo! Tej eksploziji pa je sledila kakor se čuie iz zasebnih poročil (uradnih celo naša vlada še nima!) še druga, hujša — politična eksplozija. Pravijo, da so izbruhnili nemiri, ki zavzemajo širše dimenzije, govore o begu kraljeve rodbine itd. Sicer se tem vestem ne more verjeti kar tako, vendar je mogoče, da se je to zgodilo, ker uradnih demantijev ni, potrdila teh vesti pa tudi ni. Vse je nekje ostalo- Čudnega pa bi ne bilo prav nič, ker razmere v Rumuniii so čudne — več kot balkanske. Bratianu terorizira in dela približno po receptu kakor naš režimi. Ljudstvo je imelo že zdavnaj vsega dosti, in se ni čuditi, če je res počilo. — Vprašanje je, kakšen bo konec! DRŽ AVI. JANŠKA VOJNA V ALBANIJI. 2e zadnjič smo omenili, da se v Albaniji koljejo med seboj. To klanje pa se nadaljuje. Kdo bo zmagal, se ne ve! Pravijo, da žele Albanci stika z našo državo. — še tega nam bi bilo trebal Vstaši so Redžeba proglasili za predsednika republike. Vada je skupščino razpustila. Vstaja se širi, vstaši pridobivajo na mo ČL KITAJSKA. Kitajska je priznala sovjetsko Rusijo. Poročila z dežele, Voillnl ooj v Kranju. Poročilo kranjskih demokratov v »Jutra« št 132. v resnici ni bilo popolna Ze v zadnji »Novi Pravdi« omenjena klika, ki nastopa v tem volilnem bolu Specijelno le z denuncijacijamt ta demagogijo je, kakor vedno, demokratsko dosledno pozabila naročiti »Jutrovemu« poročevalcu, naj sporoči širši javnosti tudi to, da kandidira tudi na listi kranjske žlahte, ki je vsa in samo ona globoko prežeta najčištejše ideje narodnega in državnega In, če hočete, v smislu vsebine njihovih plakatov za javni shod — tudi občinskega edinstva — med drugimi bivši tajnik komunistične organizacije. Kot demokratsko misleči strankarji nimamo nič proti kandidaturi komunista na listi veiepatrijoti-čne ta državotvorne kranjske žlahte, le resnici na ljubo se čutimo dolžne informirati javnost, kako podlo in nesramno opeTira ta klika, ki hoče na vsak ta najšlbo na še tako grd način obdržati monopol na kranjskem rotovžu. To kar naj bi bilo pri gospodarski stranki veleizdajniško in protidržavno, to je pri njih državotvorno! Ta klika, ki operira v volilnem boju ta v vsem svojem udejstvovanju le z denunci-jacijami, demagogijo, terorjem, lažjo ta praznimi obljubami, nima ničesar, s čimer bi mogla stvarno ugotavljati, oziroma polemizirati z gospodarsko stranko. Zato hoče ta kli- ! ka, ki je znala pri »industrijalizaciji« kakor pri vsem ostalem občinskem gospodarstvu izvrstno poskrbeti zase, smešiti program gospodarske stranke! Čudimo se onim kranjčanom, ki še do sedaj niso uvideli, da gre dosedaj vladajoči JDSarski večini prav samo za osebne koristi. Vsak, ki je zmožen misliti z lastnimi možgani, mora Izprevidetl, da je bil občinskimi vzor-gospodarjem njihov komunalni program sledeč: Upravni sveti, upravna zastava gaštej-ske tvornlce, neomejeni krediti županu ta njegovemu zetu pri mestni hranilnici, javna razsvetljava na hišah občinskih svetovalcev, oddaja zakupa občinskih naklad na pivo pod »jako ugodnimi pogoji« znanemu aristokratu »ljubljenčku« kranjske purgarije. oddaja zakupa občinskih naklad na špirit pod enakimi pogoji županovemu zetu, kanalizacija tiskarne Sava, poslopja Slavenske banke ta Narodnega doma, letno kopališče pod Torkovo skalo. Itd. itd. In ti gospodje, ki so Izvajali na ta način tak komunalni program si upajo v svojem glasilu demagoško napadati bivše obč. odbornike, ker so faktično glasovali za industrializacijo mesta Kranja in za prodajo 10—60 tisoč kvadratnih metrov gaštejske gmajne dvema tvrdkama, kar so gg. od večine popravili s tem, da so kar preko nas in brez vednosti občinskega odbora prodali cel Gaštej v izmeri 140 tisoč kvadratnih metrov samo enemu reflektantu. In ko so se vsled te protizakonite prodaje cele gmajne na inicijatlvo v *Jutru« napadenih odbornikov odposlale na pokr. upravo tozadevne pritožbe, je pri poravnavi med kupcem in občinskim: zaslonom Čuval g. obč. predstojnik Interese kupca, ne občine! Umevno, saj je bil %■ župan takrat že dalje časa upravni svetnik delniške družbe, ki je kupovala gmajno! Glede preureditve varnostne službe ugotavljamo, da je Šef policije vedrio le občinski predstojnik ta da imata policijski odsek in njegov načelnik le malo odločujočega vpliva. Uničenje nasada »Zvezda« pa zgraditefji Nar. doma nikakor ne morejo opravičiti. Ce je bila »Zvezda« zanemarjena, sq bili temu krivi edinole gotovi gospodje v občinskem odboru, ker n! prispevala občina za vzdrževanje nasadov potrebnih zneskov rmjbrže pač samo radi tega, da so imeli o priliki prodaje »Zvezde« konzorciju za zgradbo Nar. doma dobro agitacijsko sredstvo, češ: »Zvezda« je zanemarjena, prodajmo jo! Uničenje »Zvezde« pa je in ostane kulturen škandal. Glede »Johanov« so pa vsakemu na razpolago kot »corpoTa delicti« izvirne fotografije odkritja brambnega ščita med svetovno vojno v Kranju. Tej avstrijski slavnosti sta prisostvovala ta se, da$S nepovabljena poete vila na čelo gg. Ciril v fraku ta cilindru ter »Johan« (sedaj 9eveda Janko.) v uniformi oficirja požar, brambe. S svojo navzočnostjo ta navdušenimi *Hoch«-klicI sta tej ta drugfm sličnim avstrijskim prireditvam dajala vedno prav poseben sijaj ta pa tudi povdarok najgloblje u danosti »kranjskega mesta* »preslavni avstrijski Vladavini*, Oni demokratski gospodje, ki rogovilijo po »Jutru« o duševni revščini v nasprotnih strankah, naj bodo kar lepo tiho in naj razmišljajo o svojih starih grehih in o svoji lastni duševni revščini. Za to bodo imeli sedaj časa dovolj. Dan zaslužene upokojitve že prihaja. —----------— — Zopet nered na mariborskem magistratu, O samovoljnosti mariborskega župana Grčarja, ki ga krčevito drže mednarodni so-cljalisti, smo že opetovano govorili. Proti poslovnemu redu, proti sklepom obč- sveta, proti kritikam lu ukorom, ki jih je bil že deležen ta nesocijalistični župan, da celo proti lekcijam svojega lastnega kluba, v katerem so tudi komunisti, dela ta gospod, kar hoče. Imeli smo slučaj mednarodnega socialističnega obč. svetnika Kohlbesna, defravda-cijo filmskega prednašalca mestnega kina, slučaj klavničnega ravnatelji Kerna, defrav-dacijo monterja Giegerja in še druge slučaje, ki jih niti v evidenci voditi ne moremo, ker jih je že preveč; vsak tak škandal je dvignil mnogo prahu, župan je dobil vedno in vedno nalog, dh tivede strogo kontrolirano poslovanje v mestnem gospodarstvu, dobil je graje, ker je samovoljno postopal In povzročil škodo. Zdi se pa, da ima nedostopne možgane in neprodlrno kožo. Glejte nov slučaj njegove krivde! V novembru 1921 je občinski svet dovolil 50.000 (kron 12.500 din) za založbo nove nemške čitanke zn mariborske ljudske šole. Gol slučaj, povzročen po obč. svetniku g ravnatelju Jerovšku, je privedel do odkritja novega županovega poslovnega škandala ter do Odkritja defravdaclje mestnega uslužbenca. 2upan je namreč založil knjig za 24 kratno svoto kakor mu je bilo dovoljeno t. j. za okroglo 280 tisoč dinarjev ali 1 milijon 152 tisoč kron brez dovoljenja občin, svete in tudi brez naknadnega poročila, ako-ravno je imel za to 2 in pol leta časa. Po lastni izjavi na zadnji burni seji pa je naj-večji del založil šele prav pred kratkim ta je sedaj nagromadenih knjig še za celih 140 tisoč dinarjev. Torej po tolikih ukorih, kritikah ta škandalih nova samovoljnost, nov upor proti sklepom občinskega sveta, nov dokaz nesposobnosti in vzrok novemu škandalu. Skozi vsa leta nekontrolirani uslužbenec je Iz te zaloge poneveril za 17 tisoč dinarjev in potem gospodarsko nesposobnemu županu Založil v kritje poneverbe še dvomljivo menico za 20 tisoč dinarjev, ki jo je župan vzel za čislo zlato in pri seji še zatrjeval, da nj nikake škode, da je vse v redu itd. Cez dva dni pa je policija poduradntka Ef-feila radi te čudne menice vzela pod ključ. Na seji dne 30. maja 1.1. so obč. svetniki NSS in SLS interpelirali in stavili predlog: 1. Županu se izreče najstrožji ukor. 2. Z ozirom na popolno nezanesljivost župana ta radi njegovega ostentativnega neupoštevanja sklepov občinskega sveta se ta siučaj odstopi velikemu županu v nadaljnje postopanje. 3. Komisija naj ugotovi eventuelno sokrivdo mestnega knjigovodstva pri nezakoniti denarni manipulaciji. G občinski svetnik Jerovšek je utemeljeval predlog z naštevanjem vseh županovih gTehov. Župan je skušal debato odložiti na kasnejši' čas, menda na čas. po volitvah. Z otroškimi argumenti je tudi hotel obdržati predsedstvo med debato za njegov ukor in hotel prav naivno podžupana privesti do tega, da ostane na svosem sedežu v klopi, da ostane vsaj slikoviti učinek proti goJeriK ohranjen. In ko je podžupan že predsedoval na podita in otvorfl debarto, 9e je Župan Že lotil zvonca ta gvmJL Utihnil je 5eie, ko so ga občin, svetniki opomnili, da tata pravico do zvonca le predsedujoči podžupan. G. dr, Pivko je izrazil tvoje začudenje nad županovim samovoljnim početjem. 2upam se je zmešano zagovarjal, razpravljal o vseh mogočih stvareh, ki obč. svet trenutno niso zanimale (Efferlova klasifikacija) odrival ta znašal krivdo na dinge osebe, kakor po navadi, dokler se ni javil k besedi naš tovariš Ivan Roglič ter zmešnjavo razrešil s preciznimi vprašanji na župana: Kdo mu je dovolil porabiti za nemške čitanke 28$ tisoč, dinarjev, medtem ko mu ie obč svet dovolil Te 12.500 dinarjev! Zakaj po tolikih opominih ni uvedel stroge kontrole; zakaj pod-uradnik ni bij kontroliran cela tri leta vkljub temu, da je gospodaril z milijonskim občinskim premoženjem: Kdo je dovolil županu izplačati horendne nagrade čez 45 tisoč dinarjev lastnovoljno brez sklepa občinskega sveta In sploh brez vednosti kateregakoli občinskega svetnika in celo brez naknadnega poročila, kar pa sicer tudi nebi bilo nič opravičilo. Podučil je župana, da je treba s tujim denarjem resneje gospodariti kakor z lastnim, to zahtevajo tudi socijallstičim načela, ki so Pa. županu najmanj lastna. Ker preciznim izvajanjem tovariša Rogli-ča sploh ni bflo mogoče ugovarjati, se Je g. Bahun Izjavil za pravilnost predloga ter naznanil, da se mu pridruži ves njegov klub, ki se bo pa vzdrževal glasovanja. (Višek iogtke.) G dr. Mulej se izjavi proti županu ta; predlaga konoc debate, nakar se vrši glasovanje. ‘Za ukor županu ta za ves predlog glasujejo NSS, SLS in JDS. Mednarodni soci-jalisti se vzdrže glasovanja po mednarodni pameti. Predlog je bli sprejet. Nato se vrši debata o hipotek, posojilu rta zgradbo stanovanjskih hiš. Sklene se najeti posojilo 5 milijonov dinarjev proti amortizaciji na 12 let Predpriprave za grad-bo hiš naj se sicer vrše, zidale pa se oodo, ko, občina sprejme denar. Seja Je bila s tem končana. Iz Trbovelj. V Vašem listu se le že večkrat čitalo, do se godi slovenskim rudarjem na Wfistfalskem silno slabo. Toda veliko slabše se ne more goditi slovenskim rudarjem na VVestfalskem, kakor se godi slovenskim rudarjem pri Trbov. prem. družbi! Trbov. prem. družba hoče vzdržati premogu sedanje neznosno visoke cene, namesto da hi jih znižala In tako delala na zvišanje svoje produkcije ter vplivala na ta, da še zmanjša obča draginja. Trbov. družba hoče v svrho, da vzdrži visoke cene pte-mogu, znižati svoj obrat za dve tretjini ter radi tega odpustiti tretjino delavcev. Vta’ krivdi Trbov. prem. družbe bo ostalo pri današnji draginji! Da pa Trbov. prem. družba odvrne od sebe odi?, ta bi io zadel pr! odpuščanju de’avcev, jim daje tako slabe plače, da od njih ne morejo živeti in da morajo zbežati od nje v Francijo ta Belgijo. S premijskim sistemom biča delavstvo do krvi Na edinicah, v katerih je dostf premoga, zaslužijo res posamezni rudani tudi po 200 Din na deiovntk. Toda ti siromaki pridejo z dela tako izmučeni, Ja niti jesti ne morejo. Koliko let je takim siromakom usojeno živeti, sl je lahko intshtL Takih edtaic pa v celem Tevfrlu ni niti deset. Večinoma pridejo rudarji na delovnik na 17 Din, veliko je pa tudi edinlc, na katerih so dobili ob zadnjih plačilnih dnevih plačane delovnike po 4—8 Din. 5 takim zaslužkom si samec ne more kupiti dosti suhega kruha! Delavci bi se rad! izselili v Francijo ta'Belgijo. Toda to Jim je nemogoče. ker sl pri svojih plačah niso mogli prihraniti in si ne bodo mogli prihraniti toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za Preselitev! Trbov. prem. družba 3fh je prikovala kakoT sužnje v svoje revirje! Trbov, Kaj je socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) .1. Razmerje' socijalizma do liberalizma in anarhizma. 2e John Lockeju, idejnemu ustanovitelju liberalizma, se je vsililo vprašanje, ali bi bilo mogoče v bodoči državi pustiti zasebno' dedično pravo. J..ocke je utemeljeval zasebno last s tem, da čeprav je Bog daroval zemljo vsem ljudem kot skupno last (»in cotnmon«), vendar more individuum smatrati izdelek svojega lastnega dela za svojo osebno last (property his) in ga proglasiti za svoj »dominium«, ki ga mora vsakdo spoštovati. Toda tu se mu je vrinilo vprašanje, kako spraviti s tem načelom (great fondation of property) v soglasje dejstvo nakopičevanja velikega premoženja v lasti nekolikih posameznikov (»enlarger possessions«), ki ne Izvira iz dela posestnikov in ki ga ne množi njihovo lastno delo, ampak delo neimovitih delavcev Tudi A. Smithu ni ušlo, da nudi zasebna lastnina posestnikom užitek brez lastnega dela, kar je izrazil s stavkom: »Posestniki žanjejo, kjer niso sejali.« S tem* je izgovoril obče znan stavek, da renta nastaja s prilastitvijo nekega dela izdelkov, ki jih je izvršilo delo drugih. Fizijokratizem ni utemeljeval zasebne lastnine s hipotezo soci-jalnih dogovorov, kakor je to storil Locke, ampak s tem, da nalaga posestnikom zasebnega premoženja posebne dolžnosti, da izkazujejo družbi za to važne usluge brez nagrade, kar naj bi popravilo to stanje faktične nepravičnosti v družbi, ki izhaja iz liberalnega gospodarstva. Anarhista Owen in Proudhon sta prva začela pobijati načelo svobodne konkurence; poudarjala sta, da se mora s stališča pravičnosti konkurenco obsojati, ker ne uresničuje deljenja posestev po načelu: »Kakršno delo, tako plačilo,« in ne daje jamstva, da bi prodajalci blaga in kupovalci dajali in prejemali enako vrednoto, L j. jamstva, da bi bila korist izmenjave blaga za obe stranki enakovredna jn v vsakem oztau vzajemna. Zato sta zahtevala tako urav- navo Izmenjave, da bi zajamčila vsakemu producentu pravično vrednoto, t. j. vrednoto, določeno po porabljenem delu. Toda nasprotnikom 'liberalnih načel o nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodne konkurence je vseeno oštal skupen pojem liberalne pravičnosti »kakršno delo, tako plačilo..« Čeprav so vsi sicer zasledovali razne praktične smotre, so se vendar strinjali s tem, da so priznavali, da se pri deljenju bogastva izraža naravna individualna neenakost i glede intelektualne ter nravne i fizične nadarjeSpti, kajti njihovo temeljno prepričanje je bilo, kdor more več producirati, ta naj ima tudi pravico več uživati (konsumirati). Mero uživanja naj torej določa višina dohodkov iz dela. Celo socijalna demokracija v svojem prvem početku je prisegala na to liberalno načelo pravičnosti, kajti v socijalnodemokratičnem programu, določenem 1. 1869 v Eisenachu, se zahteva ves dobiček dela za vsakega delavca »die Garantie des vollen Arbeitsertrages filr jeden Arbeiter«; v bodoči socijalnodemokratični državi naj se vrši deljenje lastnine po individualni produktivnosti sodrugpv. Socijalizem se je le polagoma emancipiral od tega liberalnega načela pravičnosti. Že Cabet si je stavil vprašanje: Ali opravičuje naravna neenakost individuov socljalno neenakost; zakaj naj bi tisti, ki jim je sreča mila in jim je položila darove inteligence'in moči v zibelko, uživali več nego ostali, katerim sreča in privoščila0 Zakaj naj bi jim prirodne vrline, za katere si sami niso pridobili prav nobenih zaslug, dajale prednost pred onimi, ki sami niso prav nič krivi, da jih priroda ni obdarila z enakimi vrlinami? Cabet na ta vprašanja odgovarja, da je vsak posameznik dolžan, vršiti svoje delo v najvišji meri in vršiti najboljše in najpopolnejše delo, v kolikor ga usposobljajo individualne zmožnosti. Če vrši kdo bodisi kvantitativno ali pa kvalitativno slabše delo, nego bi ga mogel po svojih zmožnostih, zasluži kazpn, nikakor pa ne nagrade za to, da vrši delo, za katero je le ena nagrada t. j. svoboda, vršiti delo po lastnih sposobnostih. Vsaka druga nagrada pa je nepravična in zato nedopustna. Pri deljenju lastnin se sme in se mora ozirati le na priroduo neenakost individualnih potreb (de chacun selon ses fa- cultes a chacun selon ses besoins), vsakdo se mora smatrati kot producent in kot konsument po svojih posebnih zmožnostih. Po odobrenju nove formulacije soc. dem. programa v Gothi (1875) so se tudi marksisti odrekli liberalnemu načelu pravičnosti, V novi formulaciji se glasi dotični odstavek programa: »pri enaki delavni dolžnosti po enaki pravici vsakemu po njegovih razumnih potrebah.« .... 1 Anarhizem kot radikalna smer individualizma zahteva uvedbe takega družabnega reda, da bi bila zajamčena popolna avtonomija vseh individuov brez vsakega pravnega prisilja s strani kakršnekoli vladne moči. Družabni ideal anarhizma je družabno brezvladje (anarhija). V anarhistični družbi mora prenehati vsako pravno nasilje; vsak individuum je upravičen čisto svobodno odločati in , ravnati, kakor hoče. Anarhizem zagovarja torej brezpogojno svobodo indlvidua In je zato na skrajnem krilu individualizma, dočim je liberalizem obstal na umerjeni črti. V tem oziru je anarhizem nasprotje socijzalizmu, ki vztraja pri načelu, da je družabna organizacija mogoča le pod pogojem pravnega prisilja (pravnega reda) in zahteva omejitev individualnega prava, razpolagati prosto s proizvajalnimi sredstvi, dočim hoče anarhizem i0 individualno pravo Ta2širiti do skrajne mere. Anarhizem načelno odklanja vsak prisilni pravni red, zato tudi državo kot družabno tvorbo prisilnega pravnega sistema. Socijalizem se načelno ne protivi državi kot družabni organizaciji s pravnim prisiljeni, marveč pripušča le možnost, da postane nekoč v napredni socialistični družbi država nepotrebna, t. j. država »izumrje«. V tem oziru se zdi, da se -anarhizem in socijalizem nekako ujemata, toda to le ria videz, Tudi socijalizem namreč ne vztraja brezpogojno na eksistenci prisilnega pravnega leda, ki ga zastopa državna organizacija, toda tetrieljna razlika je v tern, da vidi anarhizem v državi zlo, ki ga je treba za vsako ceno odstraniti, dočim smatra socijalizem državo za neobhodno potrebno sredstvo za vzdrževanje družabnega reda vsaj v prehodit dobi. Socijalizem je torej kolektivistična formulacija odgovora na temeljno vprašanje civilizacije. ' (Dalje Drihodniiip prem. družba je to lahko storila, ker je delavstvo popolnoma razdvojeno in nitr.a ni* BJer nikogar, Ki bi ga §čitfl. Vlada se za te v nebo kričeče, vsak pravni in socljalni čut moreče razmere ne brija, češ da so to privatne zadeve! Trbov. družba ima pa dva dobra prijatelja, ki ji pomagata vsak od svoje strani, da lahko biča delavstvo; demokrate, ki branijo in podpirajo tTbov. prem, družbo in se vozijo zanjo interveniral v Beograd radi dobičkov »Slavenske banket Sn pa ljubljanske komuniste, ki mamijo delavstvo z neumnimi in praznimi obljubami. Tl »ljubljanski srajčkarji«, kakoT jih imenujejo pametni rudarji, niso delavstvu Se nikoli toliko koristili, kot je črnega za nohtom, pač pa so spravfli delavstvo že dostikrat v nesrečo, najbolj ob zadnjem štrajku., ko so pahnili delavce v stavko, ko nanjo niso bili pripravljeni, do-čim pa je bila družba nanjo pripravljena ter je Imela v svojih zalogah vse polno premoga! Pametni delavci si že takrat z nastankom štrajka niso mogli drugače razlagati, kakor da je Trbov. družba podkupila povzročitelje štrajka. — Edini faktor, ki bi mogel v današnjih žalostnih razmerah delavstvu pomagati, bi bil trboveljski občinski odbor, če bi bffi vanj izvoljeni resni in pametni, delavstvu naklonjeni možje zlasti pametni rudarji sami. Tak občinski odbor bi mogel Trbov. družbi postreči pe-roti, da ne M mogla do krvi izžemati ih po svoji gospodarski politiki poljubno odpuščati naših bednih rudarjev. Občinski odbor bi mogel s pomočjo pametne Vlade preprečiti, da ne bi uničevala trbov. prem. družba našllh rudarjev in od njih odvisne trboveljske občine in da ne bi vzdrževala neznosne obče draginje samo zato, da obdrži cene premogu !n dela čezmerno dobičke, da lahko Izplačuje svojim delničarjem (tudi letos kljub lanskemu štrajku) SO odstotno dividendo, dočlm njeni delavci Rinejo od trpljenja |n sladu. Občinski *v!b»r bi mosel rirdl In državnemu pravdništvii posili odpret! oči, da vidita to narod Ln državo uničujoče počenjanje Tr!*>v. družbe in bi mogel biti sploh v vsakem oziru zaščitnik našega bednega delavstva, od katerega dela in zaslužka je odvisno blagostanje cele doline, ker zastaja obrtnikom In trgovcem ves promet, če delavstvo nc dobiva zadostnih plač. Delavstvo je po svojih pametnih zaupnikih že hotelo postaviti za občinske volitve kompromisno gospodarsko listo, na kateri h: bili zastopani kmetje, delavci in obrtniki. Prišla sta pa naenkrat 'ljubljanska komunista 2orga In Klopčič v Trbovlje na nek sestanek »Zveze rud. del.« ita pregovorila kljub opominom pametnih rudarjev nekaj zaupnikov, da se postavi lista neodvisne delavske stranke, češ, da ie potreba, da se pristaši pri volitvah preštejete. Postavila sta sama listo. Ker pa so se udali nekateri zaupniki in se pustili vpisati v to Mstoi, so se jima začeli udajati tudi drugi. Tako imamo v Trbovljah po za-slugS Žorge, ‘Klopčiča — in morda tudi Trboveljske prem. družbe — komunistično listo. Ce prodre ta .lista, je gotovo, da se občinski odbor razpusti in delavstvo bo zopet ob svojega edinega branitelja, ki bi ga lahko imelo. Pametni rudarji vsi uvidevajo, da dehjo ljubljanski kormmsti zgago samo v korist Trbov. prem. družbi. Znano jim je tudi, da je poslal žorgo v Trbovlje dr. Leme* ter sumijo različno. Saj Je tudi res popolnoma nerazumljivo, kako morejo voditelji stranke, ki se kričaje imenuje delavsko stranko, delati v očitno Škodo delavstva, kakor so to storili ob zadnjem StraJ-kn in delajo prt sedanjih občinskih volitvah. Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NBS. V torek, 3, t m. ae je v restavracijskih prostorih Nazodnega domu vtšOo zborovanje ljubljanskih zaupnikov naše »trafike. Zborovanje se ie vršijo pod vtisom nesrečnih, trboveljskih žitev, ki so bile ta dan pokopane v Ljubljani in v Trbovljah. Predsedoval je predsednik okrajnega odbora tov, Ambrožič. O politični situaciji je poročal strankin načelnik Ivan Deržič. Njegovo obširno, objektivno in stvarno poročilo so zborovalci z velikim odobravanjem vzeli na znanje. O delu naših občinskih svetnikov Je poročal tov. Fran Rupnik ter je bilo tudi njegovo poročilo z odobravanjem sprejeto. Govorilo je tudi več tovarišev o političnih, gospodarskih in organizatoričnih vprašanjih. Seja okrajnega odbora NSS. V petek, 30. rnaja t, 1. se je vršila seja ljubljanskega okr. odbora skupno z zastopniki centralnega organizacijskega odseka. Na tej seji se je izdelal točen načrt reorganizacije ljubljanskih krajevnih organizacij. Zastopane so bile vse krajevne organizacije Ljubljane. Zastopniki posameznih organizacij so razpravljali o vseh važnih političnih, posebno pa gospodarskih vprašanjih ter s tern dokazali, da dobro razumevajo funkcije, katero jirn je poverilo organizirano članstvo. Z veseljem ugotavljamo, da so vse naše organizacije poživile svoje delo ter da so popolnoma kos svoji nalogi. Okrožna konferenca v Kranju. V četrtek, 29. maja t. 1. se j« vršila v Kranju okrožna konferenca naših zaupnikov in zastopnikov krajevnih organizacij. Konference se je udeležilo 23 delegatov iz sledečih krajev': Jesenice. Bleiska Dobrava, Bled, Javornik, Radovljica, Tržič, Kranj In Stražišče. Delegati fz škofje Loke so se radi zaposlenosti opravičili. Konferenco je vodi! strankin pod načelnik tov. Rudolf Juvan, ki je obanem podal obširno poročilo o politični situaciji. O strankini organizaciji in o tisku je stvarno poročal tov, Vlado Pela rt in'" o naših nalogah in ciljih ie poročal prav zanimivo in Izčrpno tov. J o s. Ambrožič. Vsi obširni referati so bili z odobravanjem in soglasno sprejeti, !:ar je pokazala debata, ki se ie na to razvila. Zborovanje je trajalo nad 3 ure in bo rodilo za naše gorenjsko okrožje prav lepe sadove. Tajništvo NSS sporoča, da uraduje vsak dnn od po! 0. do 1?. tire dopoldne oga samokresa. Glavo pokojnice so poslali preiskat v deželno bolnico. — Kristan pride baj<> že pred prihodnjo poroto. — Vsa zasluga, da so krivca izsledili in tudi krivdo dokazal;!, gre izvan redni spretnosti, bistroumnosti ter požrtvovalnosti famošnje žan-darmerije ln sicer poveljniku postaje v Vodicah g, francu Lavrenčiču in žand, kaplarju g. J. Staretu, ki zaslužita pač nekaj več kot samo pohvalo. Tragična nesreča na šolskem Izletu se je pripetila na Graški gori pri Blanci, kamor so napravili šolarji iz Sevnice izlet Nekaj dečkov je splezalo skrivaj v zvonik. Pri tej priliki se je iz zidu pri lini odkrušil kamniti okvir, ki je padel na tla, kjer sta sedela dva dečka. Oba sta bila zadeta Tonček Krevelj (12 let star) je bfl takoj mrtev, ker mu Je zdrobilo glavo, drug! pa je bfl samo poškodovan. — Starši so Tončka doma zastonj pričakovali, revček je ostal V mrtvašnici radi razposajenosti drugih otrok »Kovač!,« star! bankovci po 10 dinarjev, se zamenjajo pri »Narodni banki« v Beogradu samo še do 10. junija. Zato je treba na to banko napraviti prošnjo, da dovoli zamenjavo preko kake podružnice »Narodne banke.« Z današnjo številko Izide kot prilom »Kladlvar«. KINO IDEAL Predvaianie od četrtka S. do vStevil nedelje 8. junija 1924 Nor»aTOvV?ikl, ki dobe danes naš list. naj bljurovolito vzeti na znanje, da ga dobe na ogled v svrho narolbe. Priloženo položnico naj eventuelno izpolnijo fn vplačajo naročnino, ki znaša za enkrat 4 Din na mesec. S tem so se na list naročili. — Uprava. »Parvenu.« — »Narodni dnevnik« :e te dni podal kratek životorls 'angleškega nri- mUer-ministra Mac Donalda. Mac Ronald je bil navaden polisk! delavec na Škotskem, pozneje je prišel v mesto, kamor se rni je zahotelo. V Londonu je stradal in životaril z ?asltižkom 10 do 15 šilingov na teden, včasfh pa tndl brez zaslužka. KHub temu pa ie štedll in se Izobraževal sam s prihranki. Obiskoval je razne večerne tečaje in postal poznele politični tajnik. — Danes je svetovni politik, delavski zastounlk, duh sedanjega časa, tnoi velikan! — Ljubljansko »Jutro« na bi mu reklo »parvenu« — to*1-ni vsai advokat. To pa zooet dokazuie. koliko lahko damo na medlo kritiko naših btvr-žujev. »Avtonomist« bo najbrž tzpremenP svoje Ime. Vsaj tako naznaniajo v zadnji številki. Pravijo, da čltatelji to zahtevalo In da so predlagali ime »Svobodni dom«. Pa ne, d« bi bil to zahteval čitatelj — Radič? Rdeča kmetska Internacionala — Radič. Zadnji »Gbss svobode« je bil ves rdeč In posvečen Radiču. — Registriramo to samo kot kronisti, ker si ne maramo naprtiti Imena — denunerjant Registriramo to zato, ker bomo v kratkem imel! priliko dati termi posebnega povdarka zaiadi postopanja gotovih mogotcev, ki žds Pri vladi, napram gotovim dragim strankam, ki ne tiskajo svojih listov rdeče In ki tudi Radiču ne kade z veliko kadilnico. Pozor hišnim gospodarjem In najemnikom! — Policijsko ravnateljstvo opozarja prav resno na odredbe slede zapiranja M5-nlh vrat, razsvetljave vež, stopnjic In hodnikov. To pa vse z ozirom na Javno varnost. Istotako so tepopolnjene odredbe glede nočnega miru v htlah in na prostem. Prestopki so zelo občutni. — Treba Je, da se vsak po tem ravna. Zato Je dobro, da si ta nova določila vsakdo ogleda in z njimi seznani na magistratu. — Ml se 2 vsemi takimi odredbami docela strinjamo. Dobro bi pa bilo, ^Če b! policijsko ravnateljstvo upoštevalo tudi naše želje In želje naših meščanov, k! Jih trrinaiamo v lista In sicer tudi zaradi Javne I N 0 Dovršenost filmske industrije od družbe »Vita*, katera }e v Ljubljani že znana po »Beneški kurtizani«, seveda Je »Hotel Potemkin« v sceneriji in slikah, pikantnosti in krasoti toalet še mnogo boljši. Vsebina je doživljaj mladega, bogatega, skrajne razkošnosti in življenja sitega lorda, kateremu življenje, bodisi še tako mično, ne prija, je pravi sovražnik ženstva in ob neki priliki, ko ga njegov stric nagovarja, da bi se oženil — mu pokaže sliko krasotice — so-sedinje, katero pa on niti ne pogleda, ter jo zaničljivo vrže na tla. Maščevanje za to mu ne odide. V svoji razburjenosti sklene z nekim nepoznan-cem pogodbo, da ga tekom treh tednov, to je vredno doživi ta razkošnež 30. leto svoje starosti, usmrti ln da ga o smrti še popreje obvesti. Kratek čas za tem, na neki avtomobilski vožnji, se avto pokvari in je primoran prenočiti izven hiše. Tu pa se prične m t st er i j hotela Potemkin. Prizor za prizorom je napetejši in zanimivejši, koncem konca se strastno zaljubi ravno v dražestno, ljubko sosedinjo in ko se zbudi na prostem, ne ve dli je bilo vse to sen ali kaj. Odslej ljubi in noče umreti. Dan pred smrtjo pa ga neznanec opozori, da mu je umreti in po raznih duševnih in tudi osebnih bojih, mn njegov stric pove, da je bilo vse to pravcata filmska šala, seveda brez zaroke med njim in krasotico sosedinjo ne ostane. Občinstvo se opozarja na posel tega res krasnega filma, katerega podpisano podjetje mirno hvali in priporoča. Poset mladini temu programu pa seveda ni dostopen. Predvajanje se prične odslej naprej ob delavnikih: ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri, ob nedeljah pa po navadi: dopoldne ob pol 11. uri, popoldne ob 3V pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. *mO IDEAL.*: PHED2NANILO: PAT IN PATACHON. D E L Stran 3.' »NOVA PRAVDA.* Stav. Uk; Gospodarstvo Koliko Je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 šric. frankov stane 1464’— 1437'— 100 (rane. frankov „ 425'— 435’— 100 laskih Ur „ 359-50 358'50 100 Ježkih kron „ 842 50 239'38 100 avitrljskih kron „ 0*1165 0-1141 100 ogrskih kron „ 0 0952 0*005 100 bolg. levov „ 59-29 58-58 10C dolarjev „ 8275-— 8090'— 100 angl. funtov „ 35850'— 35287-5 Curižka borza. 21. maja 5. junija švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 6 90 6-90 100 franc, frankov „ 29'30 30-10 100 laških lir „ 24‘80 24-90 100 Seških kron „ 16-60 16 70 100 avstrijskih kron „ 0-00799 0-007975 100 ogrskih „ „ 0-0065 0-0C65 100 bolg. levov „ 4-05 4 C75 100 dolarjev r 569 - 566-25 100 angl. funtov „ 2448 — 2456 — Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Gospa Johnsonova pozorno motri skozi svoja očala lepo tujko, potem pa pristavi: >Dama pripada sigurno boljšim krogom. Njena hoja je prav prikupljiva, njeno obnašanje naravnost občudovanja vredno. Vsekakor mora biti v sorodu z novo lastnico, če ni celo njena hči.« »O tem bi skoro dvomil,« meni Harry, »ker je nova lastnica, kot sem čiil, povsem sama. Morda je pa dama, ki jo vidimo iz-prehajati se, njena družabnica.« Gospa Johnsonova se nasmehne. »Dragi Harry, zagotavljam te, da dama ondi ni družabnica. Na rokah in v ušesih ima briljante, ki že sami predstavljajo veliko premoženje; poglej le to krasno verižico okrog vratu, čudovito lepo se lesketajo uhani!« Harry osupne in umolkne; saj mora gospej pritrditi. »Ali naj si poličem natančnejših pojasnil?« vpraša Harry čez nekaj časa nenavadno živahno. »Da', Harry, le stori to, toda prosim te, da ne vzbudiš pozornosti, ker bi mi to ne bilo ljubo, če bi mi kdo očital radovednost.« Dama se izprehaja še vedno po vrtu. Včasi gre prav tik do ograje, da jo more v lopi sedeča trojica prav natančno motriti, ne da bi jih zapazila. »Sapa mi zastaja — takih briljantov sem še prav malo videla,« dS gospa Johnsonova, katere pogled je visel na lesketajočih se dragih kamnih. »Ta dama mora biti zelo bogata.« Izabela samo površno ogleduje ‘ lepo tujko. Zato pa z očividno nevoljo opazuje Harryjeve oči, s katerimi on skoro nepremično zasleduje tujo damo. Ko jim lepa soseda končno vendarle izgine za drevesi, se fiarry nenadoma dvigne s svojega sedeža. »Ali hočeš že oditi?« ga očitajoče vpraša Izabela. »Da, draga moja, moram! Nekaj prijateljev me ic povabilo nsi vožnjo z jadreni-co, obljubil sem jim, da se ob štirih snidemo na glavnem kolodvoru.« Harrv poljubi gospej Johnsonovi roko, isto stori pri Izabeli, dobro vedoč, da smatra mati vsako intimnejšo zaupljivost za nedostojno. Potem stopi iz lope in odhiti proti vili; v veži zagleda starega služabnika, kateremu zakliče: »Hej, Cltarlej, pridi semkaj, imam ti nekaj naročiti!« Smehljaje se približa stari sluga, ki je zelo dovzeten za napitnine. »Poslušaj me. Tu v sosednjo vilo so je vselila neka dama, nova lastnica vile, poizvedi mi pobližje o njenih razmerah.« r-Dobro, gospod, to se bo zgodilo!« »Predvsem hočem vedeti, kdo je dama, kako se imenuje in kdo je v njeni družbi.« »Nekaj že vem,« odvrne sluga. »Tako, zakaj pa tega takoj ne poveš?« »Ni mnogo, kar vem, gospod. Služabnik, k; je tamkaj vstopil v službo in katerega že od preje poznam, mi je danes zjutraj pravil, kar je dosedaj izvedel« »Dalje — dalje!« »Dama se Imenuje Norton, Je popolnoma sama, samo Se staro gospo ima pri sebi, pa tudi ta menda ni dolgo časa pri njej.« »Mislil sem, da je lastnica vile stara in grda.« »Ne, ne, gospod, lastnica je mlada, lepa deklica, brez staršev, toda zelo, zelo bogata.« »Ah to bo zelo veselilo gospo Johnsonovo,« si misli Harry, ki še vedno začudeno strmi predse. »Da, nova lastnica mora biti brezmejno bogata. Moj prijatelj mi je pravil, da so vse sobe opremljene i najdragocenejšim pohištvom, vila je naravnost knežje opremljena.« »Ne pripoveduj nikomur, kar si mi ravnokar povedal,« reče Harry služabniku in mu stisno v roko cekin, »pač pa skušaj še več izvedeti o tuji dami. Poveš mi to jutri.« Ko stop; na cesto, zagleda fijakerskl voz, ki se počasi bliža proti vili, znak, da je voz prazen. Harry se odloči, da se z njim odpelje na kolodvor. Nekaj korakov mu gre naproti. Mimogrede obstane pri vežnih vratih sosednje vile ter ogleduje okna, zastrta z dragocenimi zastori. Medtem pride voz že skoro do njega. Harry se hoče ravnokar obrnitj Proti vozu, tedaj opazi, da se zastori nalahko gibljejo. Kot okamenel gleda Harry v okno, za katerim se takoj nato pokaže vabljivo dražestna dekliška glava; dvojica temnih oči gleda naravnost vanj. Brez dvoma, pogled velja njemu, da, sedaj se mu celo zdi, da vidi na dekličinem obrazu smehljanje.-------------- Tedaj pa zasliši Harry ropot voza tik sebe. Nekako nejevoljen se obrne ln zakliče kočljažu, ki takoj ustavi. Se enkrat se ozre Harry protj vili — glavo lepe deklice še vedno vidi med zastori. Sedaj se mu celo zdi, kot da se dražestna glavica počasi sklanja naprej. Harry dvigne pokrivalo z glave — tedaj pa se zastori strnejo. Kot bi se zbudil iz prijetnih sanj, s takimi občutiti sede Karry v voz.--------------- Na obisku. Ko pride Harry naslednjega dne na dom svoje zaročenke, čakata nanj že gospa Johnsonova In njena hčerka Izabela. Mladi mož ima komaj čas pozdraviti svojo nevesto, ko že prične: »Po naključju sem že včeraj izvede! več podrobnosti o novi sosedi, ki je — — »Tudi nama je že nekaj znano o novi sosedi,« ga prekine gospa Johnsonova, ?da-ma je gospodična Norton iz Birminghama, ter se je sedaj preselila v London.« Harry se na tihem jezi. Zakaj je služabnik izblebetal, saj mu Je vendar obljubil, da bo molčal. Kot da bi uganila njegove misli, nadaljuje gospa Johnsonova: »Gotovo se čudiš, odkod sem dobila te vesti. No, pa to n[ nobena skrivnost. Naša nova soseda je poslala včeraj zvečer zelo vljudno povabilo po svojem služabniku, v katerem daje izraza svojemu veselju, da se je naselila v soseščini tako ugledne družine kot je naša. Dalje je v pismu izrazila željo, Č2 nas sme danes zvečer obiskati, in jaz sem Ji odgovorila, da nas bo zelo veselilo, če jo moremo pozdravili v naš; sredi.« »Danes vzečer,« vzklikne Harry, »o potem moram takoj domov, da se preoblečem. V tej obleki se ne morem pokazati dami..« »le prav,« de gospa Johnsonova, ki se strogo drži občevalnih formalnosti. »Po vsem, kar sem doslej slišala o gospodični Norton, sklepam, da mora biti zelo bogata dama. Moida ima celo zveze z odličnimi krogi in prav veselim se na izpvemembo v našem enoličnem življenju. Toda sedaj mi oprosti, da odidem, ker moram še marsikaj pripraviti za obisk nove sosede.« Zaročenca Ostaneta sama. IIarry je že p-i prihodu opazil, da je Izabela precej slabe volje. Zato sedaj hitro pristopi k njej in nežno objame dražestno deklico, ki se sicer ne brani njegovih poljubov, vendar pa se mu nekam čudno zdi, da je tako nenavadno hbdna. »Izabela, moja. dragica, saj sj docela izprenienjena, tako resna, da, če prav vidim, celo potrta?« »Motiš se,« šepeče mlada deklica in se sili smehljati, »taka sem kot veduo!« »Ne, draga Izabela, sedaj mi takoj povej, kaj je vzrok tvoji čmernosti, drugače me spraviš v slabo voljo. Slišiš, srček moj, vedeti hočem, kaj ti teži srce!« Izabela se še obotavlja. Ko pa vidi, da bi Iiarry toliko časa silil v njo, dokler ne ujndl njegovi želji, se hitro odloči; »Ah, Harry — ne posmehni se mi, toda odkar sem izvedela, da nas obišče lepa deklica, gospodična Norton, mi roie take čucU ne misli po glavi.« »Otrolc« — reče mladi mož smehljaje, »kake nepotrebne domišljije roje po tvoji glavici?« »Oh, ne bodi hud, Harry, toda venomer si dornišljujem, kot — kot da postane obisk lepe tujke zame usodepolen!« Sedaj sc Harry glasno smeje in ji nagajivo reče: »Majhna ljubosumnost. Ni t; prav, da bi se irklo razgovarjal z drugo damo — lia-hana!« Izabela de nejevoljno: »Ah, da bi bila postala naša soseda tista odurna starka!« Sedaj dvigne Harry povešeno glavo svoje lepe neveste. »Moja draga Izabela, prav veseli me, da tako odkrito govetriš; tvoje besede mi pričajo, kako zelo me ljubiš. Toda tvoja bojazen je nepotrel.na. Kaj neki ti more soseda. katero si samo enkrat oddaleč videla, škodovati?« »In vendar imam občutek, da mi z njenim obiskom preti nesreča. Ali mama je tako navdušena za lepo tujko, da se nisem upala povedati J; svojiii zlih slutenj.« »V tem oziru si popolnoma prav rav. nala, moja draga!« sin izobražena tudi ni,« nadaljuje Izabela 7 dekliško vnemo, »čitala sem njeno pismo, toda to tij pisava odlične dame, toliko napak nisem naredila niti tedaj, ko sem hodila v šolo. In tudi pisava sama je nekako okorna in nespretna.« Harry se zopet nasmehne, dočhri Izabela nadaljuje: »Vse. kar sem ti povedala, mi moraš verjeti. Na lnncu pisma, kjer je napisala svoje ime: Eliza Norton, je hotela napraviti nekak okrasek, ki se Ji pa ni posrečil.« »Eliza Norton,« ponovi Harry kot V sanjah. »/li poznaš damo?« Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. IVANA ZORICO, Ljubljana Sv. Jakoba nabrežje 33 tupuje in prodaja vsakovrstno starino. Za nakup pisarniških In Šolskih potrebščin se priporoča tvrdka LJUBLJANA. IVAN JAK IH SINI 13UBL1ANA, Gotposvetska c. 2. Šivalni stroji z 10-ietno garancijo. Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. Ustanovljeno leta 1867. *g_« Došlo 1« ravnokar vade Število strojev za vsako obrt M Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni " jiAd.......................... stroji Adler in Uranija. Kolesa iz prvih tovarn: Dtirkop, Styria In Waffen. Cenik zastonj in franko. OGLAŠAJTE v Očala, ščipalci ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašan optik in urar Ljubljana. Stari trg St. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Tone Malgaj Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijemi oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska id. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici £tev. 9. • Štefan Feranf urar državnih železnic Celje, Dečkoo trg St. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. 000000000 Trboveljski premos in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220 Najeenejše nove in rabljene 1 pisalne stroje • ———— wn 11 AVTO-VOZII 1 BREZ i JHL W v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludovig Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6|I. Barvne trakove, karbon-papir-Indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. i mirni | jjUGO-HAGj ‘LJUBLJANA! | BOHORIČEVA 24] •TELEFON 560j Podružnice: Ekspoziture TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 18,300 000. Izvršuje vse bančne posle Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica najtočrteje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139. 145. 458. Konjice Meža'Dravograd \ Vse pisalne, risalne in šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trsovlni Miroslav K Liljana Sv. Petra cesta štev. ZB. -Lastna knjigoveznica - Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. •»•»•••e« Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih '7% obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantneje. _______________________3_____________________________________________ 8 Franc Szantner Ljubljana, Šelenbursova ul. 1 špecijalist za ortopedična in anatomična obu- vala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa po-pravila. ~ Priporoča se tvrdka jj|p | JOSIP PETELINC | M LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. g§ Blizu Prešernovega spomenika. §5g S5? t.. Sg*~ • Najboljši tlvalnl stroji Grltzner v vseh • j— opremah ia rodbinsko rabo in Adler za • 3S obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- t §S£ ja5e, šivilje, Čevljarje, sedlarje, toaletne veze- [ j— nine, kravate, žipke, nogavice, razne bom- | jjgS baie sukance, svile v niti. Jedilno orodje, f 555 alpaka, aluminij, illee, vilice, noti, ikarje,; p§ britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vee « ŠE sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa- | B | mezni deli. — Popravila šivalnih strojev se, | t Sprejmejo. Pouk V vezenju, krpanju perila • m | in nogavic na Stroje brezplačno. Večletna | =5 ==* • garancija za šivalne stroje. 3~ ? Cene najnižje. Postrežba točna. | §§£ x\ S sklepom skupščine delničarjev od 11. maja 1924 sta se zedinili Jadranska banka d. d. in Podunavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo Beograd in bosta nadaljevali skupno delo pod novo firmo Miko-Podorta Banka. Utopil A Podružnice banke: BLED CAVTAT CEL3E DUBROVNIK ERCEGNOV1 3ELSA KORČULA KOTOR KRAN3 Popolnoma vplačani kapital znaša 120 miljonov Din. Benka snpdsma* Hranilne vlog-e proti najboljšim obrestim; ■ " i bavi se s kupovanjem m prodajo deviz in tujih valut; kupovanjem in prodajo vrednostnih papirjev; esliontuje menice in vrši vse bančne posle najkulantneje; obavlja komisijonelne blagovne posle. Aflltranl zavodi so: V OSUEKU: Slavonska Agrarna Štedionica, Osijek V MURSKI SOBOTI: Hranilnica Murska Sobota FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York City. Glavni korespondent za Južno Ameriko: BANCO yUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas. IM——WW■HIIIIMHII■■■!! iTMIMfmill' lili H A Podružnice banke: L3UBUANA MARIBOR METKOVli PREVALJE SARAJEVO SPLIT ŠIBENIK ZAGREB Do preselitve v novo paleto, vogal Kralja Milana In Miloša Velikega ulica, bodo poslovni lokali Sadransko-Podunavske Banke začasno v Kralja Milana ulici itev. 43 in Knez Mihajlovl ulici štev. 12. 1 -s BJ| imssM *ttU8||qnn ?IAOiVNU3S ‘O