15a GLAS Nas bo resila ekonomija izjem? ^° vzoru proizvodnje avtomobila ju-•° z» ZDA nastajajo v Jugoslaviji jj?vi in novi skUpni programi, ki naj »nas uveljavili na tujem. Na prvi Pogled dobro. Fuksije so poleti pijanke Poleti znosi svojim rožam vsak dan po 150 litrov vode. Ko pride iz službe, jih poškropi po listih, da jih osveži, zvečer pa jih zalije. Potrpežljivost prerašča v nejevoljo Iz Železnikov so nam namignili, da se gradnja telefonije v krajevni skupnosti že pretirano dolgo vleče in da konec leta 1986 telefoni še ne bodo zvonili. Učenje je moje veselje Naslov smo povzeli po delovnem zvezku, ki ga uporabljajo tretješolci. Optimistično dopovedujejo šolarjem, kakšen užitek se je učiti. Je res tako? KRANJ, petek, 5. 9. 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na Šmarjetni še vse po starem V torek naj bi bili prisilno izselili sedanjega stanovalca na Šmarjetni gori. Vendar s selitvijo ni bilo nič. Novo izselitev so napovedali za 22. september. Dražji avtobusni prevozi ^anj, 2. septembra — Konec avgusta so se podražili lokalni avtobusni prevozi, 1. septembra Pa medkrajevni in primestni, povprečno so se v Sloveniji avtobusni prevozi podražili za 20 odstotkov. Stara cena vozovnice od ^anja do Ljubljane je bila 200, *?va pa je 230 dinarjev, od Kra-§5 do Jesenic pred podražitvijo fb0 in po njej 320 dinarjev, od imanja do Tržiča prej 150, sedaj MW dinarjev, od Kranja do Škofje prej 130 in po novem 160 di-nanev, od Kranja do Zagreba Prei 890 in sedaj 1060 dinarjev, od ranja do Šenčurja prej 100, po n?vem pa 120 dinarjev in od Kra- nia do Bleda po starem 200 in po ^fjn_230 dinarjev. "Jk Ukrepom pohaja sapa Merkur kranj Potrjena smrtna kazen Sprva tiho, zdaj vse bolj glasno prihajajo iz gospodarstva ocene, da zadnjim ukrepom zvezne vlade pohaja sapa. Junijski popravek tečaja dinarja in julija uvedene izvozne spodbude so izvozniki sprejeli z olajšanjem, saj izvoz na Zahod letos ni prinašal pravega zaslužka. Toda že po dobrih dveh mesecih spodbude vodene, saj tečaj dinarja ne drsi in vračajo se razmere predpoletnih mesecev. Izdelovalci končnih izdelkov hite preračunavati, koliko zaslužka bodo izgubili zaradi vračanja cen. Glava jih boli predvsem zaradi 120 dni, ko so cene teh izdelkov praktično zamrznjene. Pri vračanju cen so najbolj udarjeni prav končni izdelovalci, saj drugi že iščejo poti iz zamrz-nitvenega primeža. Slišati je, da spet nastajajo sive cene, saj sicer pošiljk materialov ni. Oskrbljenost proizvodnje je problematična tudi zaradi počasnega plačevanja uvoženih pošiljk izdelavnega materiala, saj so plačilne zamude dva- do trimesečne. Tuji dobavitelji pa pridno priračunavajo stroške slabega plačevanja. Delitvena razmerja so se izboljšala tudi zaradi interventnega zakona o osebnih dohodkih, najbolj seveda pritiska izvoznike, ki so v slabšem dohodkovnem položaju. Klobčič težav je torej vse bolj zamotan in marsikje se boje, kakšna bosta devetmesečni in letni obračun poslovanja, če se do konca leta ne bo nič spremenilo. mv J*ev°grad, 2. septembra - Zvezno tiav,SCe ^e sP°ročil°. da Je na obrav" 2ae sePtembra zavrnilo pritožbo ^ govornikov vojnega zločinca An-0u3e»Artukovića, ki ga je zagrebško $odK ° sodišče obsodilo na smrt, to dišv Pa *e P°trdil° tudi vrhovno so-Ce Hrvaške. Zvezno sodišče je ugotovilo, da v postopku ni bilo napak in da je bilo sojenje pravično in skladno s predpisi. Starost obsojenega in dejstvo, da je od zločinov minilo že precej časa, njegove krivde ne zmanjšujeta. ^ Obiski delovnih skupin centralnih ^^itejev Premalo kritično 0 delu partije ^ Kranj, 4. septembra — Na tretji seji centralnega komiteja Zveze nj ^^stov Slovenije in na 2. seji centralnega komiteja Zveze komu-gos1°V ^u8°s^aviJe je bilo dogovorjeno, da bodo člani obeh organov po-jaio n kovali osnovne organizacije na področjih, iz katerih izha-j^j ' .elovne skupine so v ponedeljek že začele obiskovati delovne bra J**jye m osnovne organizacije po Gorenjskem. Do sredine septem-žišč ° omskale 13 organizacij. Vtisi s prvih obiskov kažejo, da so teko razprav aktualne gospodarske razmere, kar je tudi prav, nekoli-zak -°.zadJu Pa so razprave o delu partijskih organizacij, o vzrokih, nje j! • *ak° pičlo sprejemanje v ZK in pogostejše izključevanje, črta-Clanln ^stopanje, prav tako pa o včasih kar boječem spoprijemanju Probi m °fSanizacij ZK s problematiko. Za Gorenjsko je še posebej sje jfmatična samo članstvo v ZK, saj imamo glede na število zapo-ston naJnjžji odstotek v Sloveniji, prednjačimo pa tudi po številu iz-di KV' lzklJučitev in črtanj. Sprejemanje novih članov pa temu ne sle-našl'° Sm° *^ane delovnih skupin spraševali, kaj je vzrok za to, niso kom1 Prave£a odgovora. Najpogosteje je bilo slišati, da je ugled zveze jjn i^n\s^?v opešal, da vidijo ljudje pri komunistih premalo tistih vrne 7 1 ^ morale krasiti, da na splošno družbene razmere niso ugod-in mi ^,PreJemanje v zvezo komunistov. V partiji je premalo delavcev vj: adih, ki bi že s svojo prisotnostjo približali zvezo komunistov živa 7 "*U *n nJe80vim problemom. Premalo je tudi intelektualcev. Sesta-pu fY^Ze komunistov je takšna, da so člani drug do drugega preveč po-llJ1Vl in premalo kritični. Izvoz na Zahod manjši Kranj, 4. september — Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih sedmih mesecih izvozilo za 48,89 milijard dinarjev blaga, od tega 57 odstotkov na zahod. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni izvoz 5 odstotkov večji, od tega konvertibilni za 3 odstotke manjši, klirinški za 18 odstotkov večji. Celotni uvoz je bil z izvozom pokrit 122 odstotno, na konvertibilnem področju le 87-odstotno, na klirinškem pa kar 258-odstotno. Krani - Potrošniki imajo vedno bolj plitek žep. To so spoznali tudi trgovci Zato fe Merkur pred kranjskim Globusom napravil demonstracijo in proda o eleklričnegaP ročn.ga orodja želeti je da bi tudi drugi trgovci na podoben način popestrili ponudbo blaga. - Foto: F. Perdan J. Košnjek Dimnikar čaka - Dimnikar iz Dimnikarskega podjetja Kranj, Darko Pavšelj, je uspešno opravil delo. Ometal je na področju Železnikov, sedaj pa čaka, da ga kombi njegovega podjetja odpelje domov. - Foto: F. Perdan_ Kaveljci in korenine na kolesih Hrastje, 4. septembra — V nedeljo med 8. in 9. uro bo na Preba-čevem in pred kamniško železniško postajo start kolesarskega maratona kaveljcev in korenin. Kaveljci in korenine bodo kolesarili 75 kilometrov, ostali pa polovico manj. Prijavite se lahko pol ure pred startom. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske KRANJ Kaj? Kje? Kdaj? 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 5. SEPTEMBRA V Harareju se nadaljuje 8. vrhunsko srečanje neuvrščenih_ Vsem je skupno prizadevanje za mir Harare — Osmo srečanje voditeljev vlad in držav neuvrščenega gibanja se preveša v drugo polovico. Zasedanja potekajo praktično vsak dan od jutra do poznih večernih ur, vzporedno pa potekajo tudi zasedanja komitejev in komisij. Novi predsedujoči gibanja, zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, ki je tudi predsedujoči konference, skuša omogočiti, da se bodo za govorniškim odrom zvrstili predstavniki vseh sodelujočih držav in gibanj. Konferenca je potrdila poročilo o dejavnosti gibanja med sedmim in osmim vrhom, ki ga je prebral indijski predsednik Radživ Gandhi. Na govorniški oder je že dvakrat stopil vodja naše delegacije, predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani. Najprej je govoril prvi dan zasedanja in v imenu Jugoslavije, kjer je bilo leta 1961 prvo srečanje neuvrščenih, obudil zgodovino nastajanja gibanja in opisal zgodovinsko poslanstvo neuvrščenih. Drugič pa je govoril v sredo popoldne na plenarnem zasedanju. Opozoril je na žgoče politične in gospodarske probleme sveta, na vedno večji razkorak med razvitimi in manj razviti, na zaostrovanje napetosti v svetu in na leta trajajoča krizna žarišča. Povedal je stališča naše države do teh problemov, pozval velesili k prenehanju oboroževalne tekme in poskusov z atomskim orožjem, terjal umik vseh tujih sil iz Afganistana in Kampučije ter predlagal sklic mednarodne konference o Bližnjem Vzhodu. V imenu naše države je obsodil rasistično divjanje v Južni Afriki ter tako kot mnogi drugi državniki pozval Irak in Iran, naj končata že sedem let trajajočo vojno. Izrekel je tudi vso podporo osvobodilnim gibanjem v svetu. Jugoslavija, je dejal, bo še naprej trdno stala na izvirnih izhodiščih neuvrščenega gibanja, ta izhodišča pa so tudi del njene zunanje politike. Vsem govorom na konferenci je skupno prizadevanje za mir. Neuvrščeni smo v bistvu največje mirovno gibanje sodobnega sveta, je ocenil gibanje indijski voditelj Radživ Gandhi. V Harareju pa prihajajo do izraza tudi nesoglasja med neuvrščenimi državami. Iranski predsednik je z naj ostrejšimi besedami in primeri obsodil Irak, do različnih stališč prihaja glede članstva Kampučije v gibanju, pri odnosih med Marokom in Libijo ter arabskimi državami nasploh. Vendar je za sestanek značilna skupna volja, da neuvrščeno gibanje odigra vlogo, ki jo ima. Sestanek bo predvidoma končan jutri s sprejemom zaključnih dokumentov. Določen bo tudi prihodnji gostitelj srečanja neuvrščenih. Kandidata sta za zdaj dva, Peru in Nikaragva. J. Košnjek Slovesnost pri Kuzovcu pod Pasjo ravnijo Škof j a Loka, septembra — Skupščina in družbenopolitične organizacije KS Log, Lovska družina Polhov Gradec in skupnost borcev Škofjeloškega odreda vabijo borce, aktiviste in druge občane, posebno pa mladino, k odkritju spominskega obeležja Milanu Janežiču, pomočniku politko-misarja Škofjeloškega odreda, ki bo v soboto, 13. septembra 1986, ob 16. uri pri Kuzovcu pod Pasjo ravnijo. Dostop z avtomobili je možen z Visokega čez Kovski vrh, iz Poljan čez Vinharje in Kremenk ter iz Polhovega Gradca čez Črni vrh do Kuzovca. Popravek • Pri članku v Gorenjskem glasu v petek, 29. avgusta, pod naslovom Odločali bodo poslovni rezultati so se nam napak zapisale izgube v trži-škem gospodarstvu. Izgube še ne groze ne BPT ne Peku, le Zlit bi jo imel v svojem tozdu Pohištvo, a jo je pokril, povprečni osebni dohodek pa je v Tržiču le za en stari milijon nižji od gorenjskega in ne za tri. Za napaki se opravičujemo. Mladino čaka še 500 kadrovskih štipendij Že spomladi smo ob rekordnem razpisu kadrovskih štipendij na Gorenjskem domnevali, da jih štipenditorji v celoti ne bodo mogli podeliti. Doživeli smo »poplavo« razpisanih štipendij za kovinarstvo in strojništvo, elektrotehniko, tekstilno in obutveno stroko, živilstvo, metalurgijo, gradbeništvo, lesarstvo, gostinstvo . . Marsikje štipendijska ponudba ni presegala le namer mladine za posamezne smeri izobraževanja, ampak celo šolsko mrežo. V teh dneh je večina gorenjskih organizacij sklenila podeljevanje štipendij. Po nepopolnih podatkih, ki smo jih zbrali v skupnosti za zaposlovanje, niso uspeli razdeliti blizu 500 štipendij; največ prostih mest je za poklice IV. stopnje (triletno šolanje), blizu 50 za tehnike, 40 za višje in preko sto za visoke šole. Prevladujejo seveda take menovani proizvodno-tehniški poklici, za ostale je možnosti malo (na primer za nekaj ekonomistov in dipl. ekonomistov). Učenci in študenti, ki bi še v tem šolskem letu radi kadrovsko štipendijo, bodo dobili podrobnejša obvestila o prostih mestih na vseh izpostavah strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje. Nepodeljene kadrovske štipendije pa bomo ponudili tudi prosilcem za združena sredstva, ki se izobražujejo za ustrezne poklice. Franc Belčič (KMSSS&JMEIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Voičjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), I^ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škof ja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda in računovodstvo 28 - 463, mali oglasi in naročnina 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 - l/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Člani centralnih komitejev ZKS in ZKJ v osnovnih organizacijah ZK^ Praksa obrača besede na glavo _ Kranj, 3. septembra — Delovne skupine centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenj, je, ki jih je vodil Vinko Hafner, so v ponedeljek in sredo obiskale škofjeloški Zdravstve dom, Alples v Železnikih in Tekstilindus v Kranju. Obiski so pokazali, da je stvarnost ni večkrat veliko bolj črna in kruta, kot govorimo in pišemo v referatih, resolucijah in sKi pih. Gospodarstvo je upehano in to se vedno ostreje odraža v družbenih dejavnostih. Zdravstveni dom Škof j a Loka: Zapostavljeno osnovno zdravstvo Očitno zaostajanje zdravstva v zadnjih letih, v primerjavi z drugimi družbenimi dejavnostmi, predvsem z raziskovalno in izobraževalno, še posebej pa z gospodarstvom, siromašna gmotna osnova, ko ni mogoče po normalni poti kupiti novega aparata ali rešilnega avtomobila, nizki osebni dohodki zdravstvenih delavcev v primerjavi z enako izobraženimi v gospodarstvu, prepočesno prilagajanje programov denarju, povsem tržni in niti najmanj enakopravni odnosi s Kliničnim centrom v Ljubljani ter siromašenje osnovne zdravstvene mreže, čemur sicer dajemo na papirjih prednost — so bili glavni problemi na pogovoru delovne skupine CK ZKS s komunisti in vodstvenimi delavci Osnovnega zdravstva Gorenjske in njegovega tozda Zdravstveni dom Škof j a Loka. Zdravstveni delavci so nezadovoljni predvsem zaradi dveh razlogov: zaradi očitnega zapostavljanja te dejavnosti, ki jo še vedno ocenjujemo kot nujno po-rabništvo, in nizkih osebnih dohodkov, ki so še posebej zaostali v letih 1982 in 1983, sedaj pa razlike nikakor ne moremo nadoknaditi. Predvidevajo povišanje osebnih dohodkov, vendar bo razlika med zdravstvom in gospodarstvom glede na stopnjo izobrazbe zaposlenih še vedno ostala. Zaradi pomanjkanja denarja gradnja zdravstvene postaje v Žireh čaka, problemi pa so pri vzdrževanju in nakupu najnujnejše, vendar vedno dražje opreme. V občini smo dali v preteklosti prednost šolstvu, sedaj pa ga kaže dati zdravstvu; mogoče pa je bilo narobe, ker smo preveč oklevali pri predlogu, da bi samoprispevek podaljšali in rešili marsikateri problem v zdravstvu, so dejali na sestanku. Škof j a Loka ima tudi zaradi zemljepisnih značilnosti razvejeno osnovno zdravstveno mrežo. Tudi zaradi tega se Ločani manj kot povprečno Gorenjci zdravijo v bolnicah, manj kot drugje na Gorenjskem obiskujejo specialiste in redkeje kot drugje zaradi bolezni ostajajo doma. Umrljivost zaradi tega ni večja, čeprav je slišati, da iz Škofje Loke pošiljajo v bolnico le »zapackane primere«, je poudaril dr. Tone Košir. To potrjuje, da je usmeritev k osnovnemu zdravstvu pravilna, zato Ločane presenečajo podatki, da delež zdravnikov v osnovnem zdravstvu pada, v bolnicah pa se veča. Zaradi splošnega odnosa do zdravstva bolnik še ne trpi, slabša pa se zavzetost zdravstvenih delavcev za delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, še posebej pa v zvezi komunistov. Gorenjske občinske zdravstvene skupnosti so še preveč zaprte za svojimi plotovi in vsa- ka vidi le svoje probleme, čeprav je vsaka zase v težkem položaju, dobro pa tudi ni, če za svojimi plotovi preveč stojijo tako bolnice kot organizacije osnovnega zdravstvenega varstva. Alples Železniki:_ Znižani osebni dohodki Do nedavnega zelo uspešna tovarna je morala sedaj kot edina v škofjeloški občini znižati osebne dohodke. Prvo polletje so končali z izgubo in sprejeli so sanacijski program, ki zagotavlja rešitev težkega položaja, seveda pa ne sme biti dodatnih pretresov. Povečati nameravajo proizvodnjo, jo bolje planirati, poiskati notranje rezerve, ki v Alplesu so, skratka delati boljše. Pri izvozu, ki je za lesarje boleča rana, nameravajo še vztrajati. Če pa se proti koncu leta razmere za izvoz njihovih izdelkov ne bodo izboljšale, se bodo izvozu odpovedali, čeprav so vanj v preteklosti vložili veliko naporov. Dolar še vedno ne dosega pričakovane vrednosti. Celo pada in to je za Alples kot velikega izvoznika na dolarsko področje dodatna nadloga. Tako opevani izvoz je postal za lesarje, in med njimi še posebej za Alples, kazen. Očitno, tako je pokazala tudi razprava med ponedeljkovim obiskom delovne skupine CK, pa vzroki za slab položaj Alplesa niso samo v zunanjetrgovinski zakonodaji. Marsikaj je narobe v tovarni. Alples je siromašen po svojem denarju, zato mora najemati drage kredite za obratna sredstva. Proizvodne zmogljivosti niso dovolj izkoriščene, velika vlaganja v preteklosti pa ne dajejo pričakovanih rezutatov. V obnovo strojev, nekateri so stari tudi 15 in več let, bodo letos vložili 40 starih milijard, morali pa bi jih še enkrat več — če bi jih imeli. Nov sistem nagrajevanja je padel na izpitu, posebej pa se je slabo izkazal pri strokov: njakih. Nekateri so Alples že zapustili in to je dodatna nadloga, ki se je ne da tako hitro otresti. Kakovost Alplesovih izdelkov je upadla, preveč je reklamacij, in posledice niso tako nedolžne v rezultatih poslovanja. Režijo so z ukinitvijo nekaterih tozdov zmanjšali oziroma so delavce učinkoviteje zaposlili, vendar je na račun režije še vedno slišati negodovanja. Ker imajo druge tovarne v Železnikih sedaj boljši položaj kot Alples, je upravičena bojazen, da bodo delavci še odhajali. Delavci slab položaj tovarne za zdaj še mirno prenašajo, odraža pa se že na odnosu do dela in delovnih dolžnosti, čeprav so Alplesovi delavci povezani s tovarno, ki ji ne želijo slabega. Težave so se nagrmadile in bodo še nekaj časa nadležno breme, tako vodilnih in vodstvenih struktur kot družbenopolitičnih organizacij z zve- zo komunistov na čelu. Pt^^fi bi kazalo, takšno pripombo sD^ejji-šali na sestanku, delavce še ^ e^ teje seznanjati s pložajem in z ^ vanjem. Vinko Hafner na obisku pri OO ZK delovne organizacije Tekstilino^ Dobro delati z novin* stroji Generalni direktor Tekstilind^ Slavko Zalokar je na seji stalne & cijske konference ZK delovne ore nizacije Tekstilindus prisotnini c nom ZK in gostoma predstavil P" letno poročilo o poslovanju delovn organizacije. Rezultati P011®*?^ delovanja kažejo, da se nJ"1° delovna organizacija, kolikor ierL žno, vključuje v stabiliziranje gosF Rezultati dela pa bi bili v TekftJ indusu lahko boljši. Velik Vv0°rZ so časovni zamiki, saj novi stroji. ' bi bili morali začeti delovati že K nec maja, še zdaj ne obratujejo V* polno. Velik problem pa je W struktura delovne sile, kar je v sv jem poročilu zlasti poudaril Ivan *T ternel. V Tekstilindusu je zaposlen 2340 delavcev, od katerih jih prlt5J. žno polovica prihaja iz drugih reP blik, več kot polovica pa je nekvali ciranih oziroma polkvalificirf11^ Velik problem so tudi stanovanja ^ te delavce in prispevne stoPnJ^c!ie-od občine do občine močno razfik^ jo in zato postajajo jabolko sp med delavci. ^ Sekretarka konference ZK v 1 stilindusu Irena Šumi je poda1* ročilo o delu osnovnih orgam2 ^ ZK. Povedala je, da članstvo ^jjj, upada in da je na mnogih P°^-l»-neaktivnost, apatija, pada zalllrav-nje delegatov za delo v samoUPS0 nih organih, majhno je tudi sej osnovnih organizacij ZK, P1"0^ mi pa so preveč odmaknjeni prakse. Velik problem je tudi ini ^ miranje, ker je tok infor«1* e usmerjen le v eno smer, povta zveze pa ni. ^ V razpravi, ki se je razvila na mo, koliko lahko komunisti sPrvja-nijo nastalo družbenopolitično srt^ cijo, se je oglasilo več članov ^ Žarko Okorn je vprašal, ali imajo ^ munisti sploh še enake cilje.al1 komunisti v svoji akciji sploh še o tni. Člani zveznega izvršnega sV L so vsi komunisti, a kljub temu sp^ jemajo odloke, ki marsikateri de&[. vni organizaciji onemogičjo norm no poslovanje. k+j. Pogovarjali so se o tem, kako a* ^ virati komuniste in s tem jji mrtvilo v osnovnih organizacijan kako izobraževati in idejnopolit* i usposabljati kadre, ki bodo SP°.S° §j-soočiti se s stvarnostjo in najti tev iz nje. ^ D. Gortnar Jelka Mlakar, glavna in odgovorna urednica žirovskega radia V radiu zapisan utrip občine Žiri, 2. septembra — September je za žirovski radio neke vrste prelomni mesec; 11. septembra bo sedem let, kar so zagnani žirovski amaterji začeli pošiljati glasove v eter, tega 1. septembra je postal del delovne organizacije za obveščanje v loški občini, danes, 2. septembra, pa je prvi torek, ko se je oglasil — zdaj se ga sliši že po trikrat na teden. Glavna in odgovorna urednica Jelka Mlakar je začela prej, 1. avgusta. Pa boste obsežno delo v sedanji zasedbi zmogli? »Imamo eno zaposleno novinarko in po- Žirovski radio se torej sliši trikrat na teden: v torek in četrtek po dve uri, v nedeljo, ko so na sporedu tudi čestitke, se čas oddajanja rad zavleče. Slišijo ga v Poljanski in Selški dolini, celo do Most in Šentvida seže. »Prostora imamo zaenkrat dovolj, uredili pa bomo še sosednje tri stanovanjske prostore, ki nam jih je odstopila Gozdarsko kmetijska zadruga Sora. Po novem letu namreč nameravamo preiti na štirikratno oddajanje v tednu in nato na vsakodnevno,« je dejala urednica Jelka Mla kar. približno petnajst stalnih sodelavcev v različnih krajih občine, medtem ko so tehniki vsi honorarni, čeprav so izjemno prizadevni in zanesljivi, pa je obremenitev zanje le prehuda. Zato nameravamo najprej redno zaposliti enega tehnika. Po novem letu bomo dobili tudi novinarja za gospodarsko področje. Ko bomo začeli oddajati vsak dan, pa bomo morali povabiti še katerega.« Kakšni pa so vaši uredniški cilji? »Kadi oi zajeli življenje, velika in drobna dogajanja iz vse občine. Poslušalci so sicer najbolj zadovoljni z dobro glasbo, vendar ni naš namen, da postanemo drugi Val 202. Mi smo predvsem za to, da sporočamo, obve- ščamo, komentiramo; krajanu iz ljanske doline hočemo povedati, dogaja v Selški, saj ga to gotovo , zanima. Loška občina ni pretirano lika, je pa izredno razvejena, z več * dišči. Zato naše delo ne bo |*>se ^ lahko, predvsem pa ga bo znlo^!?j^j več redno zaposlenih novinarjev. Z* viti. Radi bi se čim bolj približali V" slušalcem, saj bo naše delo srn negovani, dajali precej več. .3. STRAN ©Q)SySI»IMGLAS Slovenija je nekdaj slovela kot sadjarska dežela, vendar je ta ugled Pridobljen s trdim delom, do danes ze bolj ali manj zapravila. Naša jabolka so cenili zunaj meja, v številnih evropskih državah. Slovenski sadjarji so pred drugo svetovno vojno prodali na tuje povprečno po 20 Usoč ton jabolk na leto, kakšno leto pelo 60 tisoč. Prva leta po vojni se je »zvoz še nadaljeval, potem pa je zaradi napada ameriškega kapar j a povsem zastal. Ob koncu šestdesetih let smo jabolka celo kupovali na tu-iom" .v ItaliJi. Švici, Grčiji. . . Leta 1981 je izvoz ponovno oživel, vendar se doslej ni nikdar približal količini J? leta 1946, ko so na tuje prodali 12 ."soč ton sadja. Sadjarstvo pestijo podobne težave lil! ^ sicer kmetijstvo. Najprej ve "Ka razdrobljenost. V Sloveniji j< Vsega enajst družbenih kmetijskih organizacij, ki imajo več kot sto hektarov intenzivno oskrbovanih sadnih nasadov, vse druge imajo manjše sadovnjake. Prevladuje zastarel način Pridelovanja. Od 2100 hektarov intenzivno oskrbovanih nasadov jablan je le dobra polovica sodobnih gostih nasadov, v katerih je mogoče Pridelovati sadje evropske kakovosti- Okrog trideset tisoč hektarjev je *kmečkih nasadov«, v katerih pridel-*l zelo nihajo. Med posameznimi leti so tudi petkratne razlike. Sortni sestav se z uvajanjem sodobnih gostih nasadov počasi in vztrajno spremi- Letos se obeta boljši pridelek sadja kot lani. V Resjah ga bodo na 26 hektarih pridelali 700 do 800 ton. Obirati ga bodo začeli med 15. in 23. septembrom. Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine bo priporočene cene sprejela naslednji teden. V Resjah menijo, da bodo od lanskih višje za 80 odstotkov. Kilogram jabolk bo stal 140 do 180 dinarjev. Lanska pozeba je tudi slovenskemu sadjarstvu naredila precej škode. Na Štajerskem in v Zasavju so morali izločiti kar precej sadnih dreves, v Resjah pa se je na oslabele dve in tri leta stare jablane sorte jo-na-gold naselil vrtni zavrtač. Domala desetino dreves so morali izruva-ti, še nekaj jih bo treba. Nedavna suša je prizadela predvsem jonatan, zato bo drobnejši in bo več druge in tretje kvalitete. nja v prid novejših sort, kot so jona-gold, gloster, idared (ajdaret)... Če omenimo še "bolezen", za katero boleha vse kmetijstvo in ne le sadjarstvo—to je neuresničevanje načrtov—potem je nedvomno, da si nekdanjega slovesa še ne bomo tako hitro pridobili nazaj. Slovenski sadjarji so namreč načrtovali, da bodo v petletnem obdobju 1976-80 uredili 2190 hektarov novih nasadov, a so jih le 1400. Sprva so predvidevali, da bodo v naslednji petletki uredili kar 3163 hektarov nasadov, pa so načrt najprej znižali na 1865, potem na 1200 hektarov, a tudi tega niso izpolnili. Če sodimo po preteklih izkušnjah, je malo verjeti, da bi uresničili tudi dolgoročni načrt (do leta 2000), po katerem naj bi v naši republiki obnovili in uredili domala osem tisoč hektarov nasadov. Valentin Benedičič, vodja KŽK-je-vega sadovnjaka v Resjah pri Podvi-nu, nam je povedal, da so v dvajsetih letih le nekajkrat prigospodarili izgubo in še takrat je bila za "rdeče številke" v zaključnem računu kriva naravna ujma (toča, pozeba ...). Sadjarstvo ob ugodnih vremenskih razmerah in ob primerni skrbi za pridelek daje dohodek, vendar to še ne pomeni, da zagotavlja tudi denar za stalno obnavljanje nasada. Naša zakonodaja namreč dopušča "prelivanje" denarja: če živinoreja v obratu Poljče zabrede v težave (beri: v izgube), potem ji pomaga na zeleno vejo tudi sadjarstvo. Velja kajpak tudi obratno. Sadjarjem vedno zmanjkuje denarja in to je tudi glavni razlog, da težko uresničujejo svoje načrte. V Resjah, kjer je 30 hektarov sadovnjakov, obnavljajo štiri hektare nasada (zlato parmeno, ki je rodila le vsako drugo leto, bodo nadomestili s sodobnejšimi sortami), še trije hektari pa jih čakajo v naslednjih letih. C. Zaplotnik ^gorenj evaškem obratu Alpine gradijo Stiska bo manjša Gorenja vas, 3. septembra — V gorenjevaškem obratu žirovske Alpine nekaj kot 170 delavk že dve desetletji izdeluje zgornje dele za žensko obutev. **elena Hren iz Poljan, prešivalka, se tako kot druge veseli boljših delovnih razmer. . ^oizvodna hala je premajhna za *°»ko delavk,« je dejala Helena Hren. »»udi prepih je: poleti ko zaradi vročine odpiramo okna, pozimi pa mi iz Prezracevalnikov izpod stropa tudi pi-na toplota ravno na glavo. Znojim se, medtem ko sodelavke na drugem koncu zebe.« Zaradi prostorske stiske v obratu ne sPrejemajo več novih delavk, čeprav "najo dela več kot dovolj. Čeprav predajo normo, delajo tudi ob prostih sobotah, da v žirovski montaži ne bi bi-10 zastojev Tudi zmogljivost kuhinje je že zdavnaj prerasla številčnost tega ženskega kolektiva. Hrana je sicer dobra, vendar je kuhinja premajhna in preslabo opremljena. Šibki točki so še sanitarije in garderoba v kleti. Sprva smo načrtovali gradnjo novega obrata, letos pa smo zvedeli, da denarja ni dovolj in smo se odločili, da bomo postopno gradili. Zdaj delamo novo skladišče, nova bo tudi prikroje-valnica, v sedanji pa bomo uredili sanitarije in garderobe. Vse to bomo dobili že jeseni. Kuhinja mora biti zgrajena do 1988. leta.« Helena Hren je vseh devetnajst let zvesta Alpini, od tega štirinajst let obratu v Gorenji vasi. Z delom je zadovoljna, tudi odnosi v kolektivu so dobri. Je članica komisije za delovna razmerja in komisije za delitev sredstev za osebne dohodke. Pravi, da med delovnim časom zelo nerada hodi na sestanke v Žiri, ker zamudi dober kos dopoldneva, ta čas pa je tudi slabo plačan. H. Jelovčan Svetne izgube nekaj manjše kot v trimesečju Skrb zbuja zlasti Alples nQv ir k0!48« ?• septembra — V loški občini je bilo v polletju za slabih 838 milijo-v|jan.lnariev izgub. Če izvzamemo Rudnik urana Žirovski vrh, ker je še v ustana-2dra,U' ^Peiourov toz(l Hoteli Bohinj, ker ima sedež zunaj loške občine, in na djVS • c*om' ker sodi v negospodarstvo, znašajo izgube dobrih 513,3 milijo- Znesek je za 15,7 milijona manjši Kot v prvem trimesečju, vendar pa je skoraj za trikrat izdatnejši kot v enakem času lani. Če pa štejemo celotno jzgubo 838 milijonov dinarjev, je kar Petkrat večja od tiste v lanskem polle- Med izgubarji je tudi v polletju, tako Kot y prvem trimesečju, Alples s 445 •nnijoni dinarjev primanjkljaja, Jelovica je v bilanci pokazala slabih 68 milijonov dinarjev izgube, Alpeturova Tu-istična agencija le 283 tisoč in Zdrav-J^eni dom slabe 3 milijone dinarjev iz-sube. Loški izvršni svet izgub v Turistični jgenciji in Zdravstvenem domu ni niel za kritični, saj gre v prvem prime-u za neplačane terjatve, v drugem pa a zapoznelo plačevanje zdravstvenih storitev iz vreče občinske zdravstvene SKUpnosti. V bolj zapletenem položaju sta obe s in Je- temeljito bančno analizo stanja in obračanja poslovnih sredstev te tovarne. H. J. Kmetijski nasveti Siliranje kuruze Na posameznih območjih Gorenjske, posebno na plitvih tleh, je suša zelo prizadela koruzne posevke. Del listov se je posušil, storži so slabo razviti, klasi-nec pa ni do vrha pokrit z zrnjem. Vse to do vplivalo na zmanjšanje količine in kakovost letošnjega pridelka koruzne silaže. Kljub temu da so posamezni listi suhi, pa sušina koruze počasi narašča. Pri siliranju prevlažne koruze oziroma takrat, ko ima koruza premalo suši ne, dobimo silažo z visoko stopnjo ocetne kisline (silaža ima -oster kiselkast vonj) Taka silaža neugodno vpliva na potek prebave v vampih prežvekovalcev, živali pa jo tudi nerade jedo. Optimalna zrelost koruze za siliranje je ob prehodu zrnja iz voščene v polno zrelost, tako dosežemo tudi optimalen delež suhe snovi v rastlini, to je 28 do 30 odstotkov. Pri taki silaži je treba računati na povečano možnost gretja oziroma na naknadno fermentacijo (izgubo sladkorja). Uspeh siliranja je odvisen od popolnega iztiskavanja zraka iz silažne mase in čim hitrejšega razvoja mlečno-kislinskih bakterij, ki potrebujejo za svoj razvoj zadosti lahkotopnih rastlinskih sladkorjev, visoko koncentracijo snovi v silazni masi, hitro in popolno odsotnost zraka in temperaturo od 25 do 27 stop. C. Da bi to dosegli, moramo naravnati silokombajn na čim krajši rez (dolžina reza je odvisna od števila vrtljajev bobna in števila nožev na bobnu silo-kombajna) in ustrezno pripraviti silose (krpanje por, čiščenje). Posebno pozornost pa moramo nameniti tlačenju silaže še, posebno v koritastih silosih, in pokrivanju s folijo, ki jo moramo še dodatno obtežiti. Živinorejsko—veterinarski zavod Go renjske — Kranj le lesnopredelovalni tovarni, Alples lovita, ki že imata sanacijska programa- Zlasti Alples zbuja skrb, ker za obratovanje nima dovolj lastnega de-narja, medtem ko kredit na kredit sa-*no še dodatno poslabšuje položaj. Zato Je.»zvršni svet hkrati z vsakomesečni-mi Poročili o uresničevanju sanacijske-ga programa v Alplesu zahteval tudi REGULACIJA VOLASClCE — Pod tovarno Marmor v Hotavljah pospešeno regulirajo potok Volaščico. Ko bo regulacija končana, bo hotaveljski Marmor lahko uredil čistilno napravo, prav tako pa dobil dodatne površine za širitev proizvodnje. Tudi probleme glede zemljišča zadovoljivo rešujejo (jk) — Foto: F. Perdan V Jugoslaviji snujemo nove in nove izvozne programe Nas bo rešila ekonomija izjem ? Zadnja leta smo v Jugoslaviji kot na tekočem traku spreminjali gospodarsko politiko. Vsaka vlada jo je spremenila ali prilagodila najmanj enkrat v času svoje vladavine, pa se iz težav, v katere smo že pregloboko zabredli, nikakor ne moremo izkopati. Vsaka od teh vlad, tudi sedanja pod vodstvom Branka Mikuliča, je dokaj glasno napovedovala spopad s slabostmi našega gospodarjenja in še naprej odločno zatrjuje, da je njen glavni cilj, zagotoviti čim bolj trdne in enotne razmere za gospodarjenje, v katerih bo dober, sposoben in prodoren napredoval, slab pa bo moral čim prej omagati ali pa se temeljito poboljšati. Nova gospodarska politika naj bi bila že to jesen dopolnjena, vendar so zelo pogosti ugovori gospodarstvenikov, češ da vsaj prvi paketi ukrepov niso prinesli pričakovanega rezultata. Po vzoru proizvodnje avtomobila jugo za ZDA, preko katerega naj bi čim več jugoslovanskega dela in znanja prodali na tuje, nastajajo v Jugoslaviji novi in novi skupni razvojni programi, ki naj bi nas uveljavili na tujem. To je na prvi pogled dobro, vendar je negativno pri vseh teh programih to, da vsak išče doma za svoj program dodatne ugodnosti, ki pa jih bo moral v končni fazi nekdo plačati. Precej nestvarno je misliti, da bo tuji trg hlastal po teh proizvodih ne glede na ceno. Vsaj po izkušnjah juga sodeč prodajamo s tem projektom na tujem svoje delo in znanje zelo poceni. Pri v osnovi dobro zastavljenih zamislih o prodornih programih ustvarjamo ob ustaljenem gospodarskem sistemu neke vrste podsisteme in s tem ne pomagamo dosti tvorcem čim bolj enotne in trdne gospodarske politike v državi. Zvezna gospodarska zbornica ima sedaj že 20 takšnih programov, od katerih bi moral dobiti vsak nekatere ugodnosti, če že drugega ne, pa vsaj cenejši denar za kreditiranje proizvodnje. Jugoslovanska pohištvena industrija, katere večina je do vratu vezana na izvoz v Združene države Amerike, je prepričana, da bo Beograd kmalu dal soglasje k njenemu programu ACA (Amerika, Canada, Avstralija) in ji prisodil vsaj tolikšne ugodnosti, kot jih ima, na primer, jugo. Slovenci smo nosilci tega izvoznega projekta, vanj pa so vključeni vsi največji jugoslovanski sozdi pohištvene industrije, ki trdijo, da bi poslovali blesteče, če bi imeli tak položaj kot proizvajalci juga. Nihče ne dvomi, da bodo na račun tega programa rešili svoje trenutne zagate, vendar bo morala družba vse te ugodnosti tudi plačati. Če jih že enemu, zakaj jih ne bi tudi nam, je slišati v odgovor. Smo proti izjemam, je dejal direktor Alplesa iz Železnikov Stane Ča-dež. Ker pa je naša ekonomija ekonomija izjem, se moramo tudi lesarji v to ekonomijo vključiti. J. Košnjek IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Sodelovanje Iskra — Intertrade rojeva sadove Sozd Iskra in delovna organizacija Intertrade sta se leta 1982 odločili za sodelovanje pri osvajanju proizvodnje večslojnega tiskanega vezja za firmo IBM. Leto kasneje je Iskra s tem mednarodnim velikanom elektronske industrije podpisala pogodbo, po kateri mu bo dobavila za pribli žno 5 milijonov nemških mark tiskanega vezja. Osnovni pogoj za začetek dobav pa je bila prilagoditev tehnologiji in izdelavi vzorčnih vezij po nje govi specifikaciji. Iskra je maja letos dobila atest firme IBM Sindelfinger? (ZRN), ki pomeni največjo možno referenco za celoten IBM in seveda vse ostale morebitne kupce tiskanega vezja. S tem je dokazala, da poslovne in tehnološko dosega pogoje teleinformatskih sistemov. Razen pridobije ne zelo zahtevne tehnologije so za Iskro in Intertrade pomembne tudi iz kušnje pri načinu osvajanja tega projekta. Počutje delavcev v Alpini V žirovski tovarni Alpina so konec maja naredili raziskavo o psiholo ški klimi med delavci, preprosteje povedano o njihovem počutju. Strokov njaki filozofske fakultete iz Ljubljane so v raziskavo vključili 204 dalavce večinoma iz proizvodnje. Odgovorili so jim, da podpirajo sedanjo pošlo vno politiko Alpine, od usmeritev v izvoz do vse večjega poudarka kakovosti izdelane obutve. Izrazili so tudi ponos, da pripadajo delovnemu okolju, ki svoje delo dobro opravlja. Opozarjajo pa tudi na probleme, kot glavnega so izpostavili organizacijo dela. Iz odgovorov delavcev je razvid no, da v Alpini večkrat ni popolnoma jasno, kdo za kaj odgovarja in da za radi pomanjkljivega planiranja in slabe organizacije trpi produktivnost. Soglasje k izplačilu osebnih dohodkov Kranjski izvršni svet je v sredo na seji dal soglasje delovni organizaciji Elektro Gorenjska, tozdu Elektro Kranj intozduElektro Sava Kranj, da glede objektivni značaj izgub v poslovanju avgusta in septembra izplačajo običajne osebne dohodke. Njihova rast pa mora biti po določilih resolucije skladna z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu republike, kaj pomeni, da v devetih mesecih (glede na oceno) lahko porastejo za 73 od stotkov v primerjavi s povprečjem lanskega leta. Ker v javnosti že nekaj časa velja mnenje, da so osebni dohodki v elektrogospodarstvu zelo visoki, povejmo, da v elektrodistribuciji ni tako; osebni dohodek monterja je 120 tisoč dinarjev, direktorja pa 215 tisoč dinarjev. H 0 V 0 S I Inovacijska dejavnost v Savi V razvojno-tehnološkem inštitutu kranjske tovarne Sava so v letošnjem prvem polletju zabeležili 137 inovacijskih predlogov, lani v tem času 118. Med letos prijavljenimi je bilo doslej rešenih (potrjenih na delavskih svetih) 21, kar je 15,33 odstotkov, 116 pa jih je ostalo v delu. Sava je imela koncem junija zaposlenih 4.431 delavcev, na sto delavcev je torej prišlo 3,09 predloga, lani v tem času pa 2,67 predloga. Vseh predlogov, ki so bili v obravnavi v letošnjem prvem polletju je bilo 277 (leto poprej 243). Rešenih je bilo 145 oziroma 52,3 odstotke, v delu pa je ostalo 132 predlogov. Med rešenimi je bilo 97 sprejetih in 48 odklonjenih. Med pozitivno rešenimi predlogi sta dva izuma, ki sta zaščitena in se seveda uporabljata. Za rešene predloge je bilo avtorjem izplačanih 10.607.575 dinarjev. Inovacijski dohodek pa je znašal nekaj manj kot 231 milijonov dinarjev. ^S^SScJMEIICaAS 4. STRAN PETEK, 5. SEPTEMBRA 1988 Samoprispevek za boljšo cesto skozi Žiri se že nateka Najprej papirji, gradnja prihodnjega novembra Žiri, 3. septembra — Žirovski delavci so začeli julija odvajati poldrugi odstotek svojih plač za cesto s pločniki skozi Žiri. Cesta s pločniki, ki bodo varovali pešce pred vozili na zdaj ozkem cestišču, bo dolga približno 1200 metrov — od priključka za industrijsko cono do mostu čez Soro. Po cenah iz lanskega decembra bo stala okrog 200 milijonov dinarjev. Večji del denarja bodo zbrali krajani, ki so se sredi marca na referendumu odločili, da bodo pet let plačevali samoprispevek. Začeli so ga julija, nehali bodo junija 1991. leta. Denar krajanov se torej na račun že nateka, na drugi strani pa imata polne roke dela tudi ožji in širši gradbeni odbor. Stanislav Mohorič je dejal, da bo treba do prihodnjega poletja pripraviti številna soglasja in dovoljenja, do začetka jeseni pa izbrati tudi najprimernejšega glavnega izvajalca. Če se ne bo kaj nepredvidenega zapletlo s papirji, bodo lahko začeli graditi novembra prihodnje leto. Gradbeni odbor bo posebno vztrajal pri roku za dokončanje obnove oziroma gradnje ceste. Budno bo bedel tudi nad kakovostjo in količino uporabljenih materialov ter tehničnimi rešitvami. H. J. Na Orehku in v Drulovki praznujejo _ Orehek, Drulovka — Uradno praznujejo krajevni praznik 20. avgusta, na dan, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF. Praznovanje ponavadi preložijo v september, vendar so že od 20. avgusta dalje v krajevni skupnosti številne prireditve. Za vsak praznik dobijo v kraju kaj novega. Tokrat bodo odprli rekreacijski center Zarica. Otvoritev bo jutri, 6. septembra, ob pol petih popoldne, uro kasneje pa bo pri osnovni šoli slovesnost, na kateri bo govoril predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Sledilo bo družabno srečanje. D. D. Srečanje vrtnarjev Kranj — V torek, 9. septembra, ob pol devetih dopoldne bo v dvorani številka 14 kranjske občinske skupščine srečanje članov Hortikulturnega društva Kranj in delavcev kranjske komunale s predstavniki celovških vrtnarjev. Direktor celovške parkovne službe inž. Sevdel bo govoril o celovških izkušnjah in problemih na tem področju. Vabljeni tudi člani sveta za varstvo okolja, urbanisti, vzdrževalci in vsi, ki jih to področje zanima. D. D. Svečanost na Jezercih pod Krvavcem Cerklje — V nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri bo na planini Jezerca pod Krvavcem 13. srečanje borcev, aktivistov in planincev s krvavškega območja. Organizatorji manifestacije so v krajevni skupnosti Grad in na vsem območju cerkljanskega ter občinski odbor ZB Kranj. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Slavnostni govornik pri spomeniku padlim borcem II. grupe odredov bo predsednik občinske konference ZSMS Kranj Boštjan Šefic. Vsak udeleženec naj prinese s seboj spominsko izkaznico, v katero mu bodo vtisnili žig. Za petkratno udeležbo bo podeljena zlata značka. Na Jezerca je mogoče priti po cesti ali z žičnico na Krvavec, ki bo od 8. ure dalje vozila vsako polno uro. Zadnja vožnja s Krvavca bo ob 17.30. Za okrepčilo bo poskrbljeno. J. Kuhar Končana delovna akcija Tržič — Mladinska delovna akcija V Tržiču na delovišču nad Bistrico je končana. Trajala je 12 dni, vendar so bili štirje deževni. 220 metrov vodovodnega jarka brigadirjem ni uspelo izkopati, vendar so ga kljub mladosti brigade izkopali 170 m, položili pa so tudi cevi. Ure, ko niso delali, so izkoristili za družabno življenje, športna tekmovanja in za obisk Bombažne predilnice in tkalnice. V brigadi je bilo tudi 12 brigadirjev iz pobratenega Zaječarja. D. P. Delovni praznik___ Podljubelj — V krajevni skupnosti Podljubelj bodo krajevni praznik proslavili delavno. Do 14. septembra bodo opravili vzdrževalna dela na cestah, uredili robnike, očistili vodotoke itd. Akcija bo končana 14. septembra, ko bo kulturni in zabavni program. Glavna problema še vedno ostajata sprejem TV sporeda in telefonija na Rebri in pod Košuto. ^ Zbor krajanov Kamnitnika_ Kamnitnik — Krajevna konferenca SZDL Kamnitnik v Škofji Loki vabi v ponedeljek, 8. septembra, ob 19. uri na zbor krajanov, ki bo v občini. Obravnavali bodo osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Pod Plevno. ^ -jk IHMTOZNO KNJIGO, PROSIM RAZLIČNE CENE STILA UŽALJENOST JE ODVEČ V petek. 22. avgusta, je hčerka kupila v Živilini prodajalni v Ve-lesovem dve steklenici stila in za vsako plačala po 247 dinarjev. Doma smo ugotovili, da je bil stil precej dražji kot običajno. Vprašali smo prodajalko, ki je odgovorila, da se je stil podražil. Podražitev se nam je zdela le prevelika, zato smo poizvedovali naprej. V Cerkljah je stala steklenica stila 166 dinarjev, v tozdu Maloprodaja Živil v Naklem pa odgovora kljub čakanju nisem dobil. Obvestil sem tržno inšpekcijo, ta pa je ugotovila, da stil resnično stane 166 dinarjev. Pri naslednjem nakupu stila v Veleso-vem je bila cena spet 166 dinarjev, prodajalka pa je pripomnila, da se je pijača pocenila, vendar viška denarja od prejšnjega nakupa ni vrnila. Želimo, da se kaj takšnega ne bi več dogajalo. C. S., Velesovo V Gorenjskem glasu smo 26. avgusta objavili na 4. strani obsežnejši članek o gradnji telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Trebija. Pisanje je obravnavalo izključno telefonsko akcijo v krajevni skupnosti Trebijo, ki pa ni pomembna samo zanjo, ampak za vso Poljansko dolino. S pisanjem o Trebiji pa nismo hoteli zmanjševati prizadevnosti pri urejevanju telefonije tudi v drugih krajevnih skupnostih v Poljanski dolini. Predstavniki krajevne skupnosti Trebija so nas po objavi tega članka obvestili, da prizadevno gradijo tudi v KS Poljane in Gorenja vas in da akcija lepo napreduje, za kar imata največ zaslug Miha Bizjak in Franc Žagar. Tudi telefonijo v teh krajevnih skupnostih nameravamo v prihodnjih številkah temeljiteje obdelati. Krajevna skupnost Jelendol Cesta, stanovanja, vodovod... Jelendol, avgusta — Krajani Doline in Jelendola se čutijo nekako odrinjene. Od Tržiča jih loči 7 km makadamske ceste, ki jo pogosto razrijejo hudourniki, zato se razen delavcev iz drugih republik v slaba in prenapolnjena stanovanja v Bornovi graščini in okoliških hišah ljudje ne naseljujejo. Odgovorni zamiže na eno oko ali pa na obe, kajti denarja za hitro obnovo teh stanovanj ni, če pa bi se držali družbenega dogovora o minimalnih standardih pri stanovanjih, bi bilo tržiško gospodarstvo ob delavce. Janez Meglic, predsednik KK SZDL: »Obmejni kraj mora držati svoj živelj.« ob- dogovora o minimalnih stanov skih standardih, ne izvaja se o a o podstanovanjskih razmerjih-to slabi položaj naše kraje skupnosti. Obmejna ^raje ^ skupnost smo in zato bi morah deležni širše družbene podpore, bi se živelj tu ohranil. PrvenstN[^e pa bi morali skrbeti, da bi mi7jt družine dobile stanovanja, sl bodo odšle.« Zdenko Primožič, predseo*^ KK SZDL Jelendol: »Stanovanj^ fond pri nas je iztrošen. Zazi dlji* ntov lat"! Del Bornove graščine v Jelendolu je lepo urejen. V njej je nekaj zelo lepih stanovanj, toda drugi del kliče po obnovi, streha pušča... — Foto: D. Dolenc parcele imamo, a ni interese zanje, ker je do Tržiča cesta SWg in smo od vsega odmaknjeni, (j obnavljajo, v njem je že precej vih stanovanj, vendar skozi stre«a. teče, škoda je zato velika. P°*tf*S Začarani krog, ki ga hočejo zagnani krajani presekati. Uspelo jim je vsaj toliko, da so ustavili odseljevanje domačega življa. Jelendol je bila do leta 1960 na vseh področjih najbolj aktivna tržiška krajevna skupnost. Ko je odšla uprava Gozdnega gospodarstva in so tu ostali le delavci, je začela dolina stagnirati. Leta 1972 so pri Pinču zgradili prvi TV pretvornik za sprejem prvega programa, čez deset let so zgradili še enega za drugi program. Dobili so novo telefonsko linijo, osem telefonskih priključkov že imajo, vsaj toliko jih še dobe, imajo trgovino, 350 m ceste od Ča-dovelj proti Dolini je že obnovljenih in upajo, da bo do konca tega srednjeročnega obdobja asfaltiran del ceste skozi Dolžanovo sotesko in do odseka med 1. in 2. serpentino. Nujno pa bi morali povečati dvorano, sa je zadnje čase v zadovoljstvo krajanov .oživelo kulturno življenje v kraju. Hitreje bo treba obnavljati stare hiše, ki imajo svojstveno arhitekturo, Jelendol odpreti turizmu, meliorirati zemljišča, ker mora imeti kmet zemljo prirejeno za strojno obdelavo, potreben je tudi nov vodovod. Raziskave so pokazale, da bi bila najboljša rešitev drenažno zajetje s filtri na potoku, ki teče izpod Kala. Janez Meglic, predsednik sveta KS Jelendol: »Že velikokrat smo predlagali, naj zemljišča v Jelendolu ljudem ponudijo pod ugodnejšimi pogoji, da bi se tu naselili za stalno. Pa nas vedno odbijejo. Ob čina tudi ne spoštuje družbenega mo gostilno ali bife, saj prihaj? skozi vas precej planincev in tu*1 stov, ki gredo na Kofce in drug planine, pa tudi gozdnih delavce je tu veliko. In tudi 260 krajanov J. tu. Zadovoljni pa smo s trgovino,*^ krajane po dolgih letih spet dobr oskrbuje. tfJr Drago Kozar, predsednik red' mladine v Jelendolu: »Delo nu je v Jelendolu namenjeno P vsem kulturi, športu in delovUj akcijam. Od športov so najbolj j mali nogomet, namizni tenis »° -j zimski. Tudi vrsto delovnih al^v smo organizirali: urejali smo krajevni skupnosti, čistili kraji ^ jali športno igrišče. Ena najboU g0 lečih točk v krajevni skupnost1 brez dvoma stanovanja, ki so sla in prenatrpana.« D. Dolenc V nedeljo v Tržič na »šuštarsko« Tržič, septembra — Turistične in kulturne prireditve ob šuštarski nedelji se začno že danes, 5. septembra. Ob 17.30 bo pred paviljonom NOB koncert tržiške godbe na pihala z mažoretkami, ob 18. uri bo Peko v paviljonu NOB odprl razstavo svojih najnovejših modelov čevljev, ob 19. uri pa bo v tovarni Peko »frai-šprehunga« za novopečene čevljarje. Jutri, v soboto, 6. septembra, bo ob 10. uri otvoritev razstave Ex tempo-re Tržič 86 v Kurnikovi hiši in v Ateljeju 86 v Partizanski ulici. Zvečer, ob 18.30 in ob 20.30, bo pred upravno zgradbo BPT modna revija, na kateri bodo nastopili tudi plesna skupina Lena in člani Mladinskega gledališča Tržič. V nedeljo, 7. septembra, se bo že ob 7. uri zjutraj začela »šuštarska« 9 nedelja. Ob 8. uri bo koncert 8 na pihala in nastop mažoret^j 9. uri bo pred občino nastopil n*^ ni ansambel Društva upokoje". Tržič, ob 10. uri tržiški citraškii u ob 11. uri bo KUD Jelendol pr*^ stara kmečka opravila, ob 12. bo zbranim igral harmonikar A»< Pivk. Ob 10., 12. in 14. uri bodo P* BPT modne revije. Od 15. ure ti»y bo na parkirišču pri občini veseH srečelovom. Tiste, ki bi radi t* ^ ceneje nakupovali na Deteljic1-tja ves dan vozil lokalni avtobus- Eden največjih kulturnih dogodkov Tržiča, Ex tempore, bo tokrat spremljal »šuštarsko« nedeljo. Otvoritev razstave Ex tempore Tržič 86 bo v soboto, 6. septembra. Te dni je slikalo motive Tržiča in okolice okrog 50 slikarjev iz vse Slovenije. Vse njihove slike bodo na ogled in tudi naprodaj v Kurnikovi hiši in v novem ateljeju tržiških likovnikov v Partizanski ulici. — D. Dolenc Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas, telefonski številki sta: 21-860 ali 21-835. Za rože je treba imeti roko Marija Jamnik Fuksije so poleti pijanke Marija Jamnik iz Virmaš goji fuksije že 15 let. Zdaj jih ima 40 vrst. Ko jih pogledaš na hitro, opaziš le nekaj različnih barv, šele ko jih gledaš natančneje, vidiš razlike. Različne so po velikosti, barvah, notranjih krilcih, dvojne so, enojne, daljše in krajše, ene drobcene, druge spet košate kot vrtnice ali begonije. Kaj najbolj dene fuksijam? Marija pravi, da za svoje rože pripravlja močno zemljo iz komposta, kurjevcev in gnojne prsti. Kompost velikokrat premeče, da je rahlejši. In dobro jih zaliva. Poleti so fuksije pijanke. Rožam znosi vsak dan po 150 litrov vode. Ko pride iz službe, jih le poškropi po listih, da jih malo osveži, zvečer pa jih dobro zalije. Voda iz vodnjaka se v posodah ves dan greje na dvorišču. Pravi, da se fuksije najbolj primejo spomladi. Ko požene takneš vršičke v zemljo. Prvo ifj jih ne smeš preveč zalivati, *S nežna koreninica hitro zgnlJeJKaj boš pa v šoli delala?« Karmen: »Nič.« Žalostna Irma Irma se tolaži. Pride k meni, se stisne v naročje in pravi: »Tovarišica, jokala bom . . .« Ali Mirni ne gre? Odpravljali smo se na sprehod. Tedaj pride k meni in vpraša: »Ali tovarišica Mirni ne gre z nami?« Na vprašanje, zakaj ga to zanima, odgovori: »Da ne bo ostala sama v vrtcu.« Tovarišica Mirni je naša kuharica. V Avstrijo po pomarančo Tomaž prosi Polono, naj mu da malo pomaranče. Polona pa: »Kar v Avstrijo jo pojdi iskat.« Ob tem z roko pokaže smer . . . Juha in cmoki Za kosilo je bila juha, ki je otroci niso marali jesti. Prepričevala sem jih, naj jo le pojedo, da bodo zrasli. David pa je rekel: »A ne, jaz sem že zrasel, ker sem doma ene zanič 'knedle' jedel.« Kako pa ti jokaš? Nekater novinci, ki so prišli v vrtec, so jokali. Stari varovanci so jih zmedeno opazovali. Naerkrat Mitja vpraša Majo: »Maja,pokaži, kako pa ti jokaš!« Glava ni žoga Mitja močno objema Matija, ta pa izjavi: »Mi boš glavo strgal.« Jesen Na sprehodu smo se pogovarjali o jeseni. Pocukala sem vejo, da bi padli na tla listi. Matjaž pa me je ob tem vprašal: »A si ti jesen?» Palačinke in omlete Za kosilo so bile palačinke. Matjaž je rekel: »Moja mamica pa ne zna reči palačinke, ampak omlete ...« Dež napada Smo na sprehodu. Začenja deževati. Lidija pravi: »Joj. dež me napada . ..« Prijatelj pljuva Iz umivalnice pride Igor ves moker. Zatoži svojega prijatelja: »Matej me je pljunil z vodo . ..« O, kako je majhna! Ko je bil Aleš "zdravnik", mu je Alenka prinesla punčko, on pa je zajamral: O, kako je majhna, o, kako je majhna!« Hitra telovadba Matjaž zelo nerad telovadi. Nekega jutra ob vadbi je re kel: » Ali ne, tovarišica, če hitro telovadiš, je pa prej konec« TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN mmms^LGLAs TV SPORED Gr«ste z nami v živalski 8-20 J'°venske ljudske 835 iiv'ilce: Zvezda na čelu u *Lbičič: M'skolin -845 r\!'školir' pestuie * JWčarule: Čarobni 850 p L^mi in zgodbe za vas: 905 SP ~~ Tri basni 940 A«??nska serenada J1™«: Drugačni, a Bn«kovredni, ponovitev ' aela angleške 10.40 p?*Umentame serije 15» roroči|a ? Mubljana: Balkanske ,8.40/ffiske '9re- Prenos *8.S/?LRlsanka 1900 r70pa9aJndna oddaja 1930 tČ*?* Se nek*i zase! 1950 51drevnik 20^ ^calo tedna 2015 £roPagandna oddaja sirena z Mississipija, 21 te fprancoski film 22 00 Tvr,0pa9andna oddaja 2215 »;?nevnik melodije morja in sonca. Posnetek prireditve ir^gggJgjjdJLTV mreže: "ogatica: PJ v motokrosu, 1450 R°snetek1 dirke "Ogatica:PJ v motokrosu, ^30 ruT2 dirke 1615 Jj,asbena oddaja I6.45 r\5'!?dna 9,asba 17ooIYdnevnik L,""" * Greto Garbo: Ana 18 30 Daren,na. angleški film '•S &0r JjJ°9rad:PJ v rokometu Radnički : Budućnost, 20 on RLnos'v odmoru Premor (H* maraton: Ekatarina 2030 3 21 k "okumentarna oddaja 2125 ?°ročila 21 45 f.Portna sobota Umetniški večer: To je arena: Tu se je rodila War.a Callas, posnetek koncerta iz Verone iTcr-^gflTgb 1 program 13 25 l6dem w dni ^nobradi gusar, angleški 15 on m 1515 S'*'in le9ende I6.15 wroški spored »vickazivanja«, oddaja o 16 4k ''udskem humorju Ifi^ Por'čila !$* JV koledar 7 £"mi z Greto Garbo: Ana 18 30 2frenina- angleški film ^Iture Ginsber9' oddaja iz 2000 K,dnevnik 21.45 TvAan- angleški film 22^ JV dnevnik 23 30 p s°ooto zvečer "o~rr~r----__ 7. septembra Sg5ss5--E— 10 in c!VZav: R'sanke in Smrkci ■""Pper, 18. del ameriške nanizanke 10.35 11.30 11.55 12.00 13.00 15.20 15.25 18.45 18.55 19.00 19.25 19.30 19.53 19.55 20.00 20.50 20.55 21.55 22.10 A. Berkesi: Pragovi, 1. del madžarske nadaljevanke Folklorni ansambel Trinidada. 2. oddaja Propagandna oddaja Kmetijska oddaja Poročila Poročila Ljubljana: Balkanske atletske igre, prenos Risanka Propagandna oddaja Danes: Potrošniška porota Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Abdulah Sidran Oče na službeni poti, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo Propagandna oddaja Slovenci v zamejstvu športni pregled Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.40 Test 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA in jugoslovanski film: Rejenec 12.00 Iz koncertnih dvoran N. R. Korsakov: Šeherezada (do 13.40) 14.30 Test 14.45 Monza: Avtomobilske dirke F-1 za VN Italije, prenos, (slov. kom.) 17.00 Premor 17.15 Filmi S K. Hepburn: Dojilja po sili, ameriški film 18.55 Športnik Billy risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Drugi spol, 3. del francoske dokumentarne serije 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 Malu, 7. del brazilske nadaljevanke 21.55 Poezija ' 22.25 Neobvezno 2, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila 10.30 Rocknroll Mulci 11.30 Lutkomendija, otroška oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Izobraževalna oddaja 13.30 Izobraževalna oddaja 14.00 Mali koncert 14.15 Hišica v preriji, 9. del ameriške nadaljevanke 15.15 Nedeljsko popoldne 17.15 Filmi S K. Hepburn: Dojilja po sili, ameriški film 18.55 Športnik Billv, risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Oče na službeni poti, 1. del TV nadaljevanke 20.50 Od zamisli do uporabe, reportaža 21.25 Športni pregled 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus 23.40 Poročila PONEDELJEK _8. septembra 17.30 Poročila 17.40 Markacija 18.00 Modro poletje, 7. del španske nadaljevanke 18 25 Poletni festival — Ljubljana '86: Teatro de danza espanola, 2. oddaja 18.45 Risanka SpeAv8tfalski akcijski film Pobesneli Max III bo zagotovo Gibs naDo,n" kinodvorane, saj nastopajo nihče drug kot Mel pra ?n- Tina Turner in Bruce Spence Tisti, ki so film že videli. &hjJ?! da ie dinamičnejši kot prva dva in še vznemirljivejši tastr r SB do9aia v avstralski puščavi v letih po nuklearni ka rna °" Maxu neki pilot in njegov sin ukradeta vozilo. Max ji tovvn vso Pu8čavo, se sreča z vladarico mesta Barter nasc.a —.Entitv. Tudi z njeno pomočjo dobi vozilo nazaj, toda P'otnika ne ubije, kot vsi pričakujejo.. j^^a^ški akcijski film Poklic: komandos ima starejšo za Klau,° '9ra,cev: Ernest Borgnine, Lee van Cleef, Levvis Collins, rr,* K,nski. Film se je uvrstil med pet najbolj gledanih fil katft 9a žanra po svetu. Zgodba obravnava boj za drogo, v rod re°a posegajo bivši ameriški komandos, agent medna dra 6 aQoncije za boj proti drogi in številni drugi Film je poln ne jj)8, nin Prizorov, na koncu pa seveda zmagujejo napred 9a c*[afi,m V vohunovih krempljih prihaja iz Hong Kon » Do IZV6, da *e a9ne,i urijo v specialni karate tehniki 'IovIl0*'0 niPnoze. V Ameriki obvlada to tehniko samo en Pob noce sodelovati, ga agenti CIE v to prisilijo Ko e9ne, se začne za njim pregon brez milosti 18.55 19.00 19.30 19.55 19.58 20.05 21.10 21.15 23.15 Propagandna oddaja Danes: Podravski obzornik TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja A. Giannetti: V senci velikega hrasta, 5. — zadnji del italijanske nadaljevanke Propagandna oddaja Omizje: Človek brez gozda — svet brez človeka Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Po poteh spoznanj, oddaja o znanosti 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Dinastija, 115. del ameriške nadaljevanke 22.00 Staro za novo, zabavnoglasbena oddaja 22.40 En avtor, en film: P. Krelja: ' Vrnitev 23.00 Šahovski komentar srečanja Karpov : Kasparov TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 »Šarenica«, otroška oddaja 8.45 Mirna, Bane in lutke 9.00 TV v šoli: Učimo se plavanja. Predzgodovina, Kamena doba. Za učitelje. Kaj je film. Poročila 10.35 TV v šoli: Tednik, Tovarištvo, Risanka, Razmetana abeceda, Risanka, Svetozar Marko vi c 17.40 Poročila 17.45 »Šarenica«, otroška oddaja 18.00 Mirna, Bane in lutke 18.15 TV koledar 18.25 številke in črke, kviz 18.45 Osem stoletij Studenice: Svitanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Predinfarktno stanje, drama TV Skopje 21.15 Mini portret 21.30 Življenje knjige 22.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.00 Poročila dokumentarne serije 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Koroški obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 B. Nušič: Dr., komedija TV Beograd 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Integrali 23.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Deček in bor, otroška oddaja 18.15 Zabavnoglasbena oddaja 18.45 Osem stoletij Studenice: Zenit 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Dialogi, notranjepolitična oddaja 20.55 Premor 21.00 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja 21.45 Metropolitanski muzej: Madonin portret v srednjeveški umetnosti TV Zagreb I. program: TOREK 9. septembra 17.15 Poročila 17.20 Jugoslovanske zborovske slovesnosti v Nišu — I. del 17.50 Živi planet: Odprti ocean, II. del angleške 8.25 Poročila 8.30 Deček in bor, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Pot pšeničnoga zrna. Stare kulture Mezopotamije I. del. Od Učke do Savudrije, Poročila 10.35 TV v šoli: Koledar narave, Risanka, Mali program. Angleščina, Risanka, Glasbeni pouk 16.40 TV v šoli: Stare kulture Mezopotamije, I. del. Od Učke do Savudrije, 17.40 Poročila 17.45 Deček in bor, otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Osem stoletij Studenice: Zenit 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Dialogi, notranjepolitična oddaja 21.00 Živahni duh, angleški film 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.00 Poročila 19.00 Danes: Pomurski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Mala umazana vojna — nič več žalosti in pozabljenja, argentinski film 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Rim: Atletika — finale za Veliko nagrado, posnetek in prenos 22.55/23.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test 16.10 Beograd: PJ v rokometu (ž)- Voždovac : Lokomotiva, prenos, v odmoru Premor 17.25 TV dnevnik 17.45 Burleske* 18.15 Begej, glasbienodokumentarna oddaja 18.45 Osem stoletij Studenice: Zaton 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmoskop in jugoslovanski film: Nezaslišan čudež 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.00 Poročila TV Zagreb I. program: SREDA 10. septembra 17.20 Poročila 17.25 Slovenske ljudske pravljice: O pustu 17.40 Modro poletje, 8. del španske nanizanke 18.10 Gozdovi: Pesem kraškega gozda, izobraževalna serija 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 8.25 8.30 9.00 10.35 16.35 17.40 17.45 18.15 18.25 18.45 19.30 20.00 22.30 22.50 00.00 Poročila Burleske TV v šoli: Kdo varuje naše morje. Italijanščina, Iz sveta znanosti. Izobraževalna oddaja. Poročila TV v šoli: Kocka, kockica. Risanka, Berimo knjige. Slikarji in kiparji. Risanka, Bellamv TV v šoli: Bela morska žetev. Za učitelje. Kaj je film Poročila Burleske . TV koledar Številke in črke, kviz Osem stoletij Studenice: Zaton TV dnevnik Filmoskop in jugoslovanski film: Nezaslišan čudež TV dnevnik Program plus Poročila ČETRTEK 11. septembra 17.20 Poročila 17.25 J. Ribičič: Miškolin: Miša spregleda 17.35 Čirule-čarule: čarobni vozel 17.40 Modro poletje, 9. del španske nadaljevanke 18.15 Obramba in samozaščita: Ob stoletnici rojstva Edvarda Rusjana 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Posavski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Kuharski nasveti 22.15 J. Neruda: Zgodbe z male strani, 2. del češkoslovaške nadaljevanke 22.30 TV dnevnik 22.45 Retrospektiva Jugoslovanskega filma: Sofka, jugoslovanski film (CB) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Učitelj, 6. del otroške nadaljevanke 18.15 Znanost: Črni drim: Struga, znanstvena oddaja 18.45 Naša pesem — Maribor '86, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hiša, 8. del poljske nadaljevanke 21.20 Poročila 21.25 Umetniški večer: Emilv Dickinson TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Učitelj, 6. del otroške nadaljevanke 9.00 TV v šoli: Pogovor z Mladenom Bjažićem, Bela morska žetev. Vse o celici. Vaš vrt. Poljudnoznanstvena oddaja. Poročila 10.35 TVvšoli: Pionirska filmska ustvarjalnost. Risanka, Mali program. Boj za obstanek. Risanka, Po izbiri 16.30 TVvšoli: Pogovor z Mladenom Bjažićem, Vse o celici. Vaš vrt. Poljudnoznanstvena oddaja 17.40 Poročila 17.45 Učitelj, 6. del otroške nadaljevanke 18.15 Znanost 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke, kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 ZIP — politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.10 Pot v središče znanja— kviz 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus 23.40 Poročila 17.40 18.15 18.45 18.55 19.00 19.30 19.55 19.58 20.05 21.05 21.10 22.10 22.25 22.40 poučna oddaja TV Zagreb Modro poletje, 10. del španske nadaljevanke Industrijsko oblikovanje, 1. del izobraževalne serije Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik ljubljanskega območja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Afrika: Obvladovanje celine, 2. del angleške dokumentarne serije Propagandna oddaja Derrick, nemška nanizanka TV dnevnik Propagandna oddaja Vprašanje ljubezni, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Dajmo, družimo sel, otroška serija TV Skopje 18.15 Govorimo o zdravju 18.45 Mali-veliki svet, zabavno-dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 O glasbi, oddaja resne glasbe 20.30 Človeški fakotr, dokumentarna oddaja 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Nočni kino: Čajkovski in ljubitelji glasbe, angleški film 23.35 Šahovski komentar TV Zagreb I. program: PETEK 12. septembra 17.20 Poročila 17.25 Pesmi in zgodbe za vas: Pravljica o ribiču in ribici, 8.20 Poročila 8.25 Dajmo, družimo sel, otroška serija TV Skopje 8.55 TVvšoli: Morje pripoveduje. Živimo z glasbo. Ruščina, M. Krleža »Pot v raj«. Poročila 10.35 TV v šoli: Po Donavi, Risanka, Zgodovina, Risanka, Mali program. Po izbiri. Zadnje minute 16.10 TVvšoli: Ruščina, M. Krleža: »Pot v raj« 17.10 Poročila 17.15 TV koledar 17.25 Številke in črke — kviz 17.45 Dajmo, družimo sel, otroška serija TV Skopje 18.15 Govorimo o zdravju 18.45 Mali-veliki svet, zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa, 8. del angleške nanizanke 20.55 »Željo moja — pesmo moja«, zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Kultura srca — kulturni mozaik 23.25 Program plus 00.25 Poročila RADIO PETEK, 5. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 — ih - Iz naših krajev — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Majhen popoldanski di-vertimento - 14.30 človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo — 20 00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 - 24 00 Iz glasbene skrinje 00.05-4 30 Nočni program -glasba SOBOTA, 6. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Odprto za kulturno-zabavni program — 11.05 Svetovna repotaža - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Kulturni globus — 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 - 23 00 Slovencem po svetu - 23.00-5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 7. septembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -807 Radijska igra za otroke -Frane Puntar: Svinčnik — 8.52 Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce — 14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Nedeljska reportaža — ib Ub Humoreska tega tedna — 16.30 Melodije za vse - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra — 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 8. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Aktualni problemi marksizma — 8.40 Naučimo se nove pesmice — 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odoru — 13.00 Danes do 13 00 1 h Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 1555 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Kulturni globus — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.50 Ob domačem ognjišču -23.05 Zimzelene melodije — 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba TOREK, 9. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Mladi koncertant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -. 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 Naše pesmi in plesi — 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Sotočja - 19.45 Minute z ansamblom A'LA CARTE 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 — 4.30 Nočni program - glasba SREDA. 10. septembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.40 Ob izvirih ljudske glasbe -12.10 Veliki zabavni orkestri -13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Koncert za besedo — Večer — 21.05 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere Trubadur -22.30 Zimzelene melodije -23.00 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba ČETRTEK, 11. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije — 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.45 Naš gost -15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Med deli ameriških skladateljev - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.00 - 4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 5. septembra: nem. erot film ORGIJE V CARSKI VASI ob 16. in 18 uri, jugosl ljub. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 20 uri, 6. septembra: nem erot film ORGIJE V CARSKI VASI ob 16., 18. in 20 uri, 7. septembra: amer film TARZAN IN SIRENE ob 10 uri, amer akcij film RAM BO ob 15 in 19. uri, nem erot film ORGIJE V CARSKI VASI ob 17. uri, premiera amer akcij fil ma POBESNELI MAKS III ob 21. uri, 8., 9.. 10. in 11. septembra: amer. akcij film POBESNEL" MAKS ob 16., 18 in 20 uri KRANJ STORZIĆ hongk akcij, film V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 16., 18. in 20. uri, nem. erot. film NUNINA LJUBEZENSKA PISMA ob 16.. 18. in 20. uri. 11. septembra: amer. pust. film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK DOM 5. septembra: angl. pust. film SESTANEK S TARZANOM: GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU ob 16.. 18. in 20. uri. 6. septembra: angl pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN IN SIRENA ob 16., 18 in 20 uri, 7. septembra: jugosl komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 14 in 18 uri, nem. erot. film NU NINA LJUBEZENSKA PISMA ob 16. uri, premiera hongk. akcij filma V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 20. uri, 8. in 9. septembra: 6. septembra: angl pust. film SESTANEK S TARZANOM GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU ob 16 uri, amer. akcij, film RAMBO ob 18. in 20 uri, premiera amer. pust. filma BO UNTY ob 22. uri, 7. septembra: amer pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN IN SIRE NE ob 15. in 17. uri, amer pust. film BOUNTY ob 19. uri, premiera amer akcij, filma POKLIC: KOMANDOS ob 21.15, 8. in 9. septembra: angl akcij, film BMX BANDITI ob 18. in 20 uri, 10. septembra: amer pust film BOUNTV ob 18. in 20 uri, 11. septembra: ital. pust. film JAZ IN NILSKI KONJ ob 18. in 20. uri TRŽIČ 6. septembra: angl. pust film SESTANEK S TARZANOM: TARZANOV SKRIVNOSTNI ZA KLAD ob 16 in 18. uri, ital akcij, film RUSH ob 20. uri, premiera avstral filma POBESNELI MAKS III ob 22 uri, 7. septembra: franc. komediia OROŽNIKI IN OROŽNICE ob 15. uri, ital akcij, film RUSH ob 17. in 19. uri, premiera nem erot. filma ORGIJE V CARSKI VASI ob 21. uri, 8. septembra: angl. pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN IN SIRENE ob 18. in 20. uri, 9. septembra: nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE VIII ob 18. in 20. uri, 10. in 11. septembra: nem. erot film ORGIJE V CARSKI VA SI ob 18. in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 5. septembra: slov. film KORMORAN ob 17. in 19. uri, premiera avstral filma POBESNELI MAKS ob 21. uri, 6. septembra: jugosl. film ČAS BREZ PRA VLJIC ob 17. in 19. uri, premiera hongk. filma V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 21. uri. 7. septembra: ital. pust film JAZ IN NILSKI KONJ ob 15. uri, angl. akcij, film BMX BANDITI ob 17. in 19. uri, 8. in 9. septembra: amer pust film BONUTY ob 17. in 19.15, 10. in 11. septembra: hongk. akcij film V VOHUNO VIH KREMPLJIH ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 5. in 6. septembra: jugosl. komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 18 m 20 uri, 7. septembra: am«r film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 16. in 18 uri. nem erot film RESNIČNE ZGODBE VIII ob 20 uri, 8. sep- tembra: angl. pust. film IARZA-NOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD ob 18. in 20. uri, 9. septembra: TARZAN IN SIRENE ob 18. in 20. uri, 11. septembra: amer. film DVORIŠČNO OKNO ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 5. septembra: amer. vvest. film BLEDI JEZDEC ob 18. uri, 9. septembra: amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 5. septembra: amer triler KRISTINA (MORISLKI AVTO) ob 18. in 20. uri, 6. in 7. septembra: amer. spektakl BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 18. oziroma (7. 9.) ob 19 uri, 9. in 10. septembra: amer. drama PROFESORJI SO PONORELI ob 18. in 20 uri, 11. septembra: amer. vohunski film MATA H AR I ob 20. uri ŽELEZNIKI 5. septembra: amer. film BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 19 uri, 6. septembra: fra^" avant. film KONVOJ ŽENSK ob 20 uri, 7. septembra: amer. triler KRISTINA (MORILSKI AVTO) ob 18. in 20. uri, 10. septembra: amer. akcij, film OSAMLJENI OBUPA NEC ob 20. uri RADOVUICA 6. septembra: amer. film OGNJENE ULICE ob 18. uri, amer. film FLASH DANCING ob 20. uri, 7. septembra: amer. film FLASH DANCING ob 18. uri, amer. film film OGNJENE ULICE ob 20. uri, 8. septembra: amer. film FLASH DANCING ob 20. uri, 9. septembra: amer. film OGNJENE ULICE ob 20. uri. 10. septembra: angl. barv. film ZABAVA PRI LARRYJU ob 20. uri, 11. septembra: amer. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 20. uri BLED 5. septembra: franc. film VESELE PRAZNIKE ob 20. uri, 6. septembra: amer. film ST. EIMO'S FIRE ob 18. uri, amer. film OBJEMI ME STRASTNO ob 20. uri, 7. septembra: franc. film VESELE PRAZNIKE ob 18. uri, amer. film ST BIMOS FIRE ob 20. uri, 8. septembra: angl. film ZABAVA PRI LARRYJU ob 20. uri, 9. septembra: amer. film FLASH DANCING ob 20. uri, 10. septembra: amer. film OGNJENE ULICE ob 20. uri BOHINJ 6. septembra: franc. barv. film VESELE PRAZNIKE ob 20. uri, amer. film OBJEMI ME STRASTNO ob 18. in 20. uri, 11. septembra: amer. film OGNJENE ULICE ob 20 uri A @®IMiSgoU©IEnGLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 5. SEPTEMBRA Gradnja telefonije v Železnikih in okoliških vaseh kasni POTRPEŽLJIVOST ŽE PRERAŠČA V NEJEVOLJO Železniki, 2. septembra — Železnikarska telefonija bi morala biti letos že končana, vendar zanesljivo ne bo. Upanje je, da bodo telefoni zazvonili vsaj do poletja leta 1987, če graditelji spet ne bodo ubrali poti zavlačevanja in izigravanja dogovorov. »% IttgttUtttgggtggggtt/g^^^StK^^^^S/M plačali lani avgusta. Sami smo sredi septembra na hitro izkopali jarke, položen je bil kabel, decembra pa so bili nared tudi zunanji zračni vodi, sedaj pa vse stoji. Priključkov še nimamo. Dobivamo različne odgovore: da ni denarja, da so izvajalci preobremenjeni itd. Dejstvo pa je, da smo ljudje vedno bolj nestrpni, da vedno težje čakamo na telefone, saj smo svoje obveznosti poravnali,« je povedal Janko Šmid iz Racov-nika. »Včeraj (1. septembra) se je končno le premaknilo. Za odsek do Prtovča smo vozili kable, danes pa kabel že vlečejo. Upam, da bomo ta teden to delo končali. Če se bo izvajalec del držal dogovora, bi morali telefoni že letos zvoniti, vendar dvomim, da bo to res. Zima se hitro bliža. Premaknilo se pa je, in vsaj to nam daje nekaj upanja,« pravi Peter Tolar s Prtovča. • O usodi železnikarske telefonije smo vprašali najodgovornejšega za to, predsednika odbora za gradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Železniki, Franca Benedi- »Telefonska akcija je zaživela spomladi leta 1984. Po programu naj bi bilo telefonsko omrežje zgrajeno do konca letošnjega leta. Takratna predračunska vrednost je znašala okrog 70 milijonov dinarjev, napeljati pa bi morali okrog 100 kilometrov vodov različnih dimenzij in vgraditi okrog 500 telefonskih priključkov. Preusmerili oziroma prevezah naj bi tudi okrog 150 že vgrajenih priključkov. Takšen projekt je potrdilo tudi kranjsko Podjetje za ptt. Zaradi težav pri preskrbi z materialom, predvsem kablom, od vsega začetka ne manjka problemov. Kasnili smo pri gradnji omrežja, infla- Če bo šlo vse po načrtih, bo telefonski kabel, ki že dolgo sameva sredi Železnikov, le romal tja, kamor sodi. Iz Železnikov so nam namignili, da se gradnja telefonije v krajevni skupnosti že pretirano dolgo vleče in da konec leta 1986, kot je bilo ob sklepanju pogodb dogovorjeno, telefoni še ne bodo zvonili. Mi smo naredili svoje, prispevali dogovorjeni denar in opravili predpisano število prostovoljnih delovnih ur, zato pričakujemo, da se bodo krajevna skupnost in izvajalci del tudi držali dogovorjenih rokov, pravijo. Potrpežljivost že prerašča v nejevoljo. Ljudje so pripravljeni do določene mere razumeti, da je Slovenijo zajela telefonska mrzlica, da se omrežja gradijo in gradbišča rastejo kot gobe po dežju in so izvajalci del zato obremenjeni, vendar se takšni izgovori ne morejo vleči v nedogled. Iz pogovorov z Železni-karji se da izluščiti tudi očitek odgovornim za gradnjo telefonije v krajevni skupnosti, da so premalo vztrajni in preveč popustljivi v zahtevah do izvajalcev del. Poznajo kraje, kjer so bili bolj sitni in so telefonijo zgradili hitreje kot v Železnikih, čeprav gre tod za odročne kraje, kjer je napeljava zahtevnejša in dolgotrajnejša. »Telefonije smo se lotili pred dvema letoma, plačali svoje prispevke, ki so znašali 7 starih milijonov dinarjev, naredili izkope in tudi položili kabel, vendar dogovor med naročniki telefonskih priključkov in krajevno skupnostjo o dokončanju del do konca letošnjega leta ne bo izpolnjen. Nimamo trdnega zagotovila, da bo telefonija letos končana. Dašnjica je sicer sedaj zvezana, vendar čakamo na priključke, kjer pa smo odvisni od usmiljenja kranjskega Podjetja za ptt,« je pripovedoval Miloš Kamenšek, ki gradi hišo v Dašnjici. »Zadnji obrok za telefonijo smo v Racovniku v Železnikih Miloš Kamenšek Janko Šmid cija je višala stroške in zagotavljanje denarja ni sledilo podražitvam. Zaradi tega sta bili pogodbi za gradnjo omrežja v starem delu Železnikov in Dašnjici sklenjeni šele lani jeseni. Zgodnja zima je preprečila, da bi bili dokončali gradbena in montažna dela že konec lanskega leta. Glavni izvajalec, Tegrad iz Ljubljane, bi bil moral po pogodbi dela končati do konca lanskega leta, podaljšanje roka pa bi bilo sprejemljivo samo pod pogoji, ki so našteti v prilogi pogodbe, vendar sporazumno in ne enostransko. Tegrad pa je brez do- Peter Tolar govora s krajevno skupnostjo dela potegnil krepko v letošnjo gradbeno sezono. To je le delno opravičljivo. Tegrad dela v sodelovanju s Podjetjem za ptt Kranj na železničarski telefoniji že od leta 1980 dalje in gre v tem primeru za zaključna dela, zaradi razmaha gradnje telefonije v Sloveniji pa ima tudi drugje gradbišča, delo za prihodnja leta, in je našo krajevno skupnost zapostavil. Na račun dogovora, da fizična dela (izkopi, zasipi) opravijo bodoči naročniki sami, bodo dela v Železnikih stala le 30 milijonov dinarjev, če pa bi bil graditelj firma, pa bi 15 milijonov več. Dogovorili smo se, in to drži, da naročniki plačujejo telefonijo v največ deset akontacijah. V letu 1984 je bila ena akontacija 5000, lani 700C in letos 9000 dinarjev. Preden bo končana montaža, mora imeti vsak naročnik plačanih vseh deset akontacij v višini, ki velja za tekoče leto. V hribovitih predelih pa morajo naročniki preskrbeti tudi drogove. • Kako daleč pa s telefonijo sploh ste? »Montaža v starem delu Železnikov in v Dašnjici je končana. Večina drogov je posta- Franc Benedičič vijena. Začela se je montaž na odcepu Podlonk-PrtovC' upamo pa, da bomo kmalu z8' čeli delati na odcepih Smole-va-Ojstri vrh in Davča ter Z*' « log. Po predvidevanjih bi & konca leta zgradili omrežje za Podlonk in Prtovč, za Smole*0. in Ojstri vrh, zgradili gla^ vod proti Davči, Martinj vrt" in Potoku (do Tajnetove žag«/ ter omrežje v Zalem logu. Tej? fonija naj bi bila zgrajena o" poletja prihodnje leto. Fina" čne plati pogodb z naročru* drže, pvoedal pa bi rad to, J bo celotna naložba vredna V milijonov dinarjev in da bo<> naročniki plačali le 40 odsfj tkov, drugi denar pa moraO iskati drugje.« J. Košnjek ne v Te nevarne luknje, ostanka dosedanje gradnje telefonije« ^ več, ko bo omrežje v Racovniku povsem urejeno in bo na^ preklop. — Vse slike F. Perdan Dom Bledeč na Bledu ENA LASTOVKA SE NE POMENI POMLADI Albina Zupančič že štirinajst let skrbi za dom Bledeč in okolico. Bled — Razvite turistične države ne pozabljajo na mlade svetovne popotnike. Skrb zanje je dolgoročna naložba, saj se bodo kasneje morda vrnili. Mlade popotnike s plitvejšim žepom in nahrbtnikom na rami v hotelih neradi sprejmejo. Zato pa so jim na voljo posebni mladinski hoteli. Le pri nas je drugače. Zdi se, kot da mladinski turizem umira. Edini tovrstni dom v Sloveniji je na Bledu. To je dom Bledeč, ki je vključen v mednarodno mrežo mladinskih hotelov. Dom Bledeč je bil last Počitniške zveze Ljubljana, ki pa je zanj slabo skrbela, zato je začel propadati. Pred nekaj več kot petimi leti so se zbrali odgovorni možje kranjske počitniške zveze in Bledeč prevzeli v svoje roke. Obnova je zahtevala precej truda in sred stev, a se je splačalo. Dom Bledeč, ki je prehoden dom, je v poletnih mesecih v celoti zaseden. Ne sameva pa niti pozimi. V domu je 60 ležišč, urejene so sanitarije in tuši, pripravijo tudi zajtrk. Za prenočišče morajo tuji študentje odšteti 2.400 din, domači pa tisočaka manj. Največ študentov prihaja iz Nemčije, ZDA, Italije, pa tudi i.: Avstralije in s Finske. Domačih študentov skorajda ni. Že štirinajst let je v domu zaposlena Albina Zupančič. Čisti, pere in pripravlja zajtrke. Pred šestimi leti je začela skrbeti še za dokumentacijo doma. Dela vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, kajti gost dneva ne izbira. Na pomoč ji priskoči še 16-letni sin Marko, ki tuje študente popelje po Bledu in okolici, skupaj tudi igrajo šah in vržejo karte. Pozimi Albini pomagata tudi dve kuharici iz Kranja. Takrat, imajo namreč v gosteh organizirane smučarske skupine. Razen zajtrka je treba ponudi- ti še kosilo in večerjo. Študentje, ki se ustavijo na Bledu in prenočijo v domu Bledeč, so zadovoljni. Priporočijo ga prijateljem in znancem. Skoda le, da je ta dom edina lastovka v Sloveniji. Mnogi razpravljajo o turizmu in pritoku deviz. Pri tem pa pozabljajo, da obstoji tudi mladinski turizem. Prinese resda manj deviz, vendar se zadovoljen študent kasneje morda vrne z družino. T. Bilbija Foto: F. Perdan Študentje, ki pridejo na Bled in žele do doma Bledeč, izgubijo precej časa preden ga najdejo. Nanj namreč ne opozori nit en sam smerokaz. Vselej gotovo ne drži V četrtem razredu UČENJE JE MOJE VESELJE larji ličen, pregleden u je Spoznavanje narave, K'J^tf štirih avtorjev. Njegova lastnost sta zaključka v j poglavja Kaj si bomo i nili in Ali veš, ki lajša1* nje in pomnjenje Učiteljica Saša v^!gnif pravi, da je tisti del uco 1 ki obravnava živo narf-vjV ber, medtem ko je neZlav.' rava premalo živa, p*sa c\l ziku odraslih, ki ga otr° setih let ne razumejo. J Kako, na primer, kovinski barometer ah *j id, večina odraslih naj 'I ve, četrtošolci pa naj 01 J učili in seveda tudi raz |; da ie »skala v milita*"1 j je starejših aneroidih pa Naslov smo povzeli po delovnem zvezku, ki ga tretje-šolci uporabljajo pri predmetu spoznavanje narave in družbe (SND). Optimistično dopoveduje šolarjem in njihovim staršem, kako je pravi užitek učiti se iz njega. Pa je res tako? Učiteljica Marija Kožuh iz Kranja, ki že dolga leta poučuje tretješolce, je dejala, da je od lani, ko je delovni zvezek popravljen, precej boljši, saj je izpustil nekatere preobsežne in za devetletnike prezahtevne vsebine. Nekaj slabega, po njeni oceni, pa je še obdržal. Ne le, da se nekatera poglavja, ki so jih otroci spoznali že v drugem razredu (obrt, kmetijstvo, pošta, delno promet) ponavljajo, tudi nekaj prezahtevnih je še ostalo: prava muka sta za otroke tloris in pomanjšano merilo, osnov tehnične vzgoje brez domače pomoči ne osvojijo. Delovni zvezek je tudi preveč razdrobljen, podoben je slikanici, brez poudarkov, s pomočjo katerih bi se otroci lahko učili oziroma si najpomembnejše vsebine zapomnili. Pouk SND so pred tremi leti v dobro telesni vzgoji prikraj- šali za eno uro. Odmerjene ima tri na teden. Marija Kožuh pravi, da je to premalo za tako obsežno snov, saj za razlaganje, utrjevanje in preverjanje znanja ostaneta le dve; tretjo lahko kar odpišemo, ker je takrat bodisi ekskurzija, športni dan, proslava ali karkoli drugega, da ura v razredu odpade. Vsebina predmeta oziroma delovnega zvezka torej ni glavni problem, čeprav je res, da se je ne kaže dobesedno oklepati, ampak je zvezek predvsem vodilo učitelju, kaj mora obravnavati. Kako, je odvisno predvsem od njegove iznajdljivosti, bolje, znanja, vsekakor pa na otrokom dojemljiv način. Za tako temeljito delo pa, kot že rečeno, zmanjkuje časa, saj je treba najmanj trideset-glavi razred tudi izprašati. Najlaže je (zlasti učitelju) pisati teste, kar pa škodi že tako ali tako govorno zavrtim otrokom. Bolj stabilizacij^ trgovine pa le vs -5. SEPTEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN (^IS®3M©ISnGLAS RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - TODRAŽ 1 KomiSija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s P°mim delovnim časom: }• OPERATERJA V PREDELOVALNEM OBRATU - več delavcev 2- POMOŽNEGA OPERATERJA V PREDELOVALNEM "BRATU -več delavcev }• KV GASILCA - 1 delavec za določen čas *• KURJAČA PARNIH KOTLOV - 2 delavca pogoji: Pod 1. _ poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj pod 2. — KV ali priučeni delavec ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj Pod 3. — KV gasilec — vozniški izpit C ozorima B kategorije — 1 leto delovnih izkušenj — 4-izmensko delo Pod 4. — KV ključavničar oziroma drug ustrezen poklic — izpit za upravljanje visokotlačnih kotlov — strojnik kotla — 2 leti delovnih izkušenj — 4-izmensko delo plovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-nmi časom za dela pod 1, 2 in 4. Delovno razmerje pod točko 3 sklenemo za določen čas — za 1 leto, nadomeščanje delavca. za objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški Pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-geJo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate va-oih na razgovor. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118 °r za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA - 2 delavca delovno enoto Kranj, Savska loka 24, Kranj P°goji: Polukvalificiran delavec kovinarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo Kandidati naj vlože ponudbe v 15 dneh po objavi oglasa na faslov Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Poljana, Titova 118. JjPZD PREDILNICA Medvode, o. sol. o. misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: p VODjA ODDELKA V PROIZVODNJI TEKSTILNE PREJE Ogoji: — srednja tekstilna šola ali šola ustrezne smeri, — 3-letne delovne izkušnje pri podobnih opravilih (dajemo možnost prijave tudi brez prakse za pri-učitev na delovno mesto), ^ ~~ 3-mesečno poizkusno delo ' yODJA SKLADIŠČA SUROVIN p "- (tekstilna vlakna, pomožni material in rezervni deli) ogoji; — srednja šola ustrezne smeri — 3-letne izkušnje pri podobnih opravilih — 3-mesečno poizkusno delo ^VZDRŽEVALCA STROJEV goji: — KV ključavničar ali finomehanik — zaželene delovne izkušnje — 2-mesečno poizkusno delo J TRANSPORTNI DELAVEC goji: — končana osemletka — opravljen tečaj viličarista ^ — 2-mesečno poizkusno delo Dol?6 Pri3ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati t>TT mJ0 v 8 dneh P° obJavi na naslov: TEKSTIL, TOZD PREDNICA MEDVODE, Barletova cesta 4, 61215 MEDVODE. ki,Z/^ena Je osebna prijava oz. razgovor v kadrovskem oddel-.IU (tel. (061) 611-227) l RATOV ŽVAN GORJE azpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge havnateua 1fZen pogojev iz 511. člena ZZD in 137. člena zakona o riovni šoli morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: «^ ^a jmajo pedagoško izobrazbo ^ oa imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj Oa dosegajo delovne rezultate, iz katerih je razvidno, da Oodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodja sole da imajo pozitiven odnos do socialistične revolucije," ratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih Njenih pridobitev, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in samoupravnega sporazumevanja in ■»» ^ružbenega dogovorjena ter družbenoplitično aktivnost a imajo moralno—etična merila, kot so odnos do dela, ^udi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost «^ 5°Vez°vanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo a samostojno, ustvarjalno in uspešno opravljajo dela in ^ Naloge js ^.'.majo organizacijske in strokovne sposobnosti, s katerimi šole b°do prispevali k uresničevanju smotrov in nalog ^jmdidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Zva 6V V dneh po objavi na naslov: Osnovna šola bratov n> Gorje, 'za razpisno komisijo«. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ELKROJTHŽ\Č NA DETELJICI OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA BODO OD 15. AVGUSTA DO 30. SEPTEMBRA 1986 LAHKO KUPILI ŽENSKE, MOŠKE, DEKLIŠKE, FANTOVSKE IN OTROŠKE HLAČE PO POSEZONSKIH CENAH DO 40 % CENEJE. Za nakup se priporočamo! Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Pri objavi dne 2. 9. 1986 je za prosta dela in naloge UREJANJE DOHODA-IZHODA BLAGA nastala napaka. Pravilno se glasi: VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA ekonomske ali čevljarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece. Vsi drugi pogoji so nespremenjeni. mladinska knjiga TOZD Knjigarne in papirnice Knjigarna in paprinica Kranj, Maistrov trg 1 išče HONORARNO SNAŽILKO za PE Kranj za štiriurno čiščenje Plačilo po dogovoru. Ponudbe sprejema Mladinska knjiga, Knjigarna in papirnica Kranj, Maistrov trg 1, Kranj. Poziv očividcem prometne nesreče Kranj — 27. avgusta ob 13.50 se je na hitri cesti v bližini izvoza Kranj — Zahod pri naselju Polica zgodila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila R—4 KR 101-179 Marjanu Kralju, ki je zapeljal desno z vozišča in trčil v jarek. V tem trenutku je bil v neposredni bližini voznik osebnega avtomobila znamke golf, rdeče barve, ki je prehiteval za Kraljem vozeči tovorni avto. Ta voznik bi lahko pojasnil okoliščine nezgode, zato prosimo njega in morebitne druge očividce, de se zglasijo na postaji Prometne milice v Kranju ali pokličejo po tel. 21-743. ŠPORTNO DRUŠTVO KRVAVEC CERKLJE Nogometna sekcija prireja v soboto, 6. septembra, z začetkom ob 19. uri v veliki dvorani zadružnega doma v Cerkljah KRESNO NOČ. Igral bo ansabel TEN; v nedeljo, 7. septembra, pa z začetkom ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za lepe denarne nagrade. Za ples in razvedrilo bo skrbel ansambel KRVAVŠKI KVINTET. Prireditvi bosta ob vsakem vremenu. JUGOBANKA - TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti objavlja dela oziroma naloge: VODJE POČITNIŠKEGA DOMA V GOZDU MARTULJKU Pogoji: — TV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske usmeritve za poklic kuharja — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — delo se opravlja v deljenem delovnem času ter ob nedeljah in praznikih — poskusno delo traja tri mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v direkcijo kadrovskih zadev Jugobanke — Temeljne banke Ljubljana, Titova 32, Ljubljana, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. ŽIVILA Vina, v katerih je največ Primorska vina. D0 ŽIVILA VAM JE V PRODAJALNI SP ST0RŽIČ NA K0KRICI SKUPAJ S PROIZVAJALCI VIN, KI SO SODELOVALI NA VINSKEM SEJMU LJUBLJANA '86, PRIPRAVILA DEGUSTACIJO V SREDO, 10. septembra VIPAVA — merlot rose vipavec V ČETRTEK, 11. septembra VINA KOPER — malvazija kraševec koprčan Ivinakoper/ refošk V PETEK, 12. septembra, GORIŠKA BRDA — rebula merlot pinot tokaj Pokušine bodo od 15. do 17. ure. Njihova vina, ki se pohvalijo z zaščitno znamko slovenskih vin, boste lahko tudi kupili. Pridite v prodajalno in se prepričajte o kvaliteti primorskih vin. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta M 1 na odseku PODKOREN — KORENSKO SEDLO zaprta za ves promet od 8. do 18. septembra 1986 od 7. do 18. ure razen sobote in nedelje. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi obnove asfaltnega vozišča. Obvoz za ves promet je določen pre': mejnega prehoda RATEČE. Hkrati je zaprta cesta čez KORENSKO SEDLO tudi na avstrijski strani. Udeležence v prometu opozarjamo, naj se rav.iajo po cestno — prometni signalizaciji, in prosimo, naj z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. 3 DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ sprejema prijave za vpis kandidatov v - INTENZIVNI TEČAJ POSLOVNEGA JEZIKA (nemščina in angleščina) Tečaj traja 100 izobraževalnih ur in ga priporočamo kandidatom, ki bodo opravljali izpit za zunanjetrgovinsko registracijo. - V TEČAJ NEMŠKE IN ANGLEŠKE KONVERZACIJE Tečaj traja 50 izobraževalnih ur. Prijave sprejemamo do tj. septembra. Informacije osebno ali po telefonu 27-481 vsak dan razen sobote. 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 5. SEPTEMBRA . MERKUR kranj DO MERKUR praznuje visoko obletnico obstoja. Primerna starosti naj bo tudi čestitka, ki je namenjena prav vsem sodelavcem. Praznujemo 90-letnico začetka Merkur-jeve dejavnosti, ki je ostala zvesta tradiciji prodaje tehničnega blaga. Delovna organizacija je pomembno razširila obseg poslovanja po letu 1945 in z natančno postavljenimi cilji kmalu postala vidna trgovska delovna organizacija v Sloveniji in Jugoslaviji z vse bolj poglobljenimi stiki tudi prek meja. Kako je bila delovna organizacija na tržišču uspešna, kako se je razvijala in ustvarjala svoj ugled, je bilo odvisno in je še od celotnega kolektiva. Vsekakor je prispevek sorazmeren delovni dobi v Merkurju in osebnemu prizadevanju, in upam si trditi, da večina kolektiva s ponosom pove, da dela v Merkurju. Tehnologija dela je v trgovini specifična in pri bežnem opazovanju daje vtis, da se z leti skoraj ne spreminja. Blagovni katalog s cenikom iz leta 1909 ima vse pomembne elemente enake kot jih ima današnji. Natančnejše opazovanje je pa še tako zahtevnega kupca ali prodajalca kmalu prepriča o nezadržnem razvoju tudi v trgovini; včasih je hitrejši, včasih počasnejši, odvisno od možnosti in naših hotenj. Veletrgovina z železnino, ki je uživala sloves pred drugo svetovno vojno, je dobila po vojni dodatek za tehnično blago. Nadalj- nom, da bi še hitreje razvijali zunanjo trgovino, je postala samostojen tozd. Redno poslovanje zahteva vse hitrejšo obdelavo podatkov, uporaba računalnika postaja nepogrešljiv sestavni del poslovanja. Novi tehnični dosežki popolnoma spreminjajo skladiščno tehnologiji in brez najsodobnejše opreme skladišč si zdaj poslovanja ne znamo predstavljati. Ob vsem tem je najpomembnejši dejavnik človek in njegovo znanje. Ob vidnem trendu razvoja, ki ga ob številčnem spremljanju izkrivlja močno prisotna inflacija, je ob analizi poslovanja neprijetna ugotovitev, da na svojem področju delovanja ne more nji razvoj je terjal specializacijo na prodajo mo v korak z razvitim svetom. Veliko je pri na debelo, prodajo na drobno in trgovske tem ovir pri nas samih, pa tudi takih brez na-storitve. Pomembna je postala specializaci- šega vpliva. Nekatere neustrezne zakonske ja v prodaji na debelo prek poslovnih enot, opredelitve, ki ne upoštevajo ekonomskih katerih število se je večalo z obsegom po- zakonitosti, kot so enostranska obveznost slovanja in oženjem blagovnih skupin, s povezovanja trgovine s proizvodnjo, omeji-poudarkom na celovitosti ponudbe. Z zdru- tev števila posrednikov ob delitvi deleža, ki zevanjem je postala specializacija dejavno- pripada trgovini, in zamrznitev deleža v posti še pomembnejša. Postopoma je raslo sameznih obdobjih, ki pripada trgovini, ali li-število trgovin v maloprodaji, kjer kupcem mitiranje le-teh in izredno velika stopnja inf-ponujamo vse večjo namensko izbiro blaga lacije so glavni vzroki, da ne moremo opra-v vse več krajih Slovenije. Trgovske storitve vljati funkcije trgovine v obsegu in kvaliteti, so ob rednem skladiščenju blaga za lastne kot bi želeli. potrebe prevzele še skladiščenje carinske- JAKOB PISKERNIK ga blaga, transportnih storitev in v vse večjem obsegu javno skladiščenje. Z name- glavni direktor DO od male podružnice do velike trgovske hiše Letos mineva 90 let, odkar je bila v Kranju odprta trgovina z železnino — zametek današnjega Merkurja Predstavimo zgodovinske okoliščine, v katerih je bila odprta. Slovenski kapital se je moral ob koncu prejšnjega stoletja spoprijeti z močnejšim tujim, zlasti nemškim; to je bila posebej izrazito v Celju. Tam je bil takrat močna veletrgovina z železnino, ki je oskrbovala skoraj ves Balkan in Podonavje Lastnik firme je bil D. Rakusch, ki so ga močno podpirali nemški industri-alci. Takrat je imel v Celju Peter Majdič parni mlin, odprl je tudi trgovino z železnino, pozneje pa v Kranju poslovalnico te trgovine. Celjsko je zaradi konkurence kmalu opustil, obdržal je le trgovino v Kranju. Merkur, kakor se je že tedaj imenoval, do osvoboditve ni dosegel pomembnejšega razvoja, razen tega je požar med vojno uničil poslovno stavbo in precej zalog. Povedati velja tudi, da je domala celoten kolektiv sodeloval v narodnoosvobodilni borbi. Decembra 1946. leta je Dilo podjetje nacionalizirano. Sprva je "oskrbovalo lokalno industrijo in obrt, kasneje tudi široko potrošnjo. Dokler je nad njim bedela direkcija, se Merkur ni mogel razvijati v želenem obsegu. S samostojnim uresničevanjem razvojnih načrtov pa je hitro rasel. Z lastnimi močmi in s sodelovanjem kranjskih delovnih organizacij so zgradili mehanizirana skladišča. S tem so omogo-'čili lažje poslovanje in nadaljnji razvoj predvr am prodaje na debelo v Kranju in na Pivki. Skrbeli pa so tudi za razširitev maloprodajne mreže. Združili so se s trgovskimi podjetji Kovina Ljubljana, Oprema Kranj, Železnina Kranj, Železnina Škofja Loka in Železnina Radovljica. Tako se je nekajkrat povečalo število prodajaln, ki pa so bile zastarele in potrebne temeljite obnove. Prodajalne so takoj začele posodabljati in graditi nove. Z vse večjimi prodajnimi zmogljivostmi je opazno rasel tudi blagovni promet. V tem času je Merkur kot eno prvih kranjskih podjetij zgradil stanovanja, imenovali so jih Merkurjevi bloki. Že tedaj in kasneje so reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev namenjali veliko pozornosti. Leta 1979 se je z Merkurjem združilo trgovsko podjetje Universal Jesenice, s čimer je prodaja na debelo dobila novo razsežnost, predvsem pri izdelkih črne metalurgije. V tem času MERKUR Spoštovali so te že stari Grki kot sina Zeusa, bil si glasnik in bog trgovcev, popotnikov in morda še koga. Tvoji podvigi, spretnosti in iznajdljivosti so navduševale okolje, v katerem si živel, rešil si številne naloge, pomagal vsem, ki so v stiski iskali tvojo pomoč. Pripisovali so ti lastnosti človekoljubnosti, iznašel si številke, mere in pisavo, tvojo madeniško postavo s krilato glasniško palico so nosile peruti čez morja in celine sveta. Astronomi so že v starem veku dali tvoje ime enemu izmed planetov v sončnem sistemu. Že 90 let tudi mi uporabljamo tvoje ime! Ozko je povezano z našim delom — ob njem se s tvojim imenom srečujemo na vsakem koraku! Povsod ga najdeš — na poslovnih stavbah, skladiščih, prodajalnah, predstavništvih, poslovnih dokumentih; telefonske žice in teleprinterji prenašajo tvoje ime, ki ga dobro pozna ves poslovni svet. Mogočno stojiš na zemeljski obli in že dolgo je tega, ko smo te kot takega izbrali za svoj simbol. Tak nam ostani — tudi v prihodnje. Stane TAVČAR Zis/// s//S///'/rv// /4/?W 'M«' /i/ Vtf .y///f/tf/// Merkur redno sodeluje na sejmih v Kranju. so znatna sredstva namenili za mehanizacijo, spremembo tehnologije dela in skladiščenje vseh vrst kovinsko-tehničega blaga V zadnjih letih se je Merkur postavil ob bok največjim in najpomembnejšim trgovskim organizacijam v Sloveniji. Že dolgo pa ima sloves dobre trgovske hiše, in lahko slišiš ljudi, pravijo: »Če nimajo pri Merkurju, potem tega, kar iščeš, ni!« ki MERKUR kranj 00000000 00000000 DOBITNIKI MER" KURJEVIH PLAKET Delavcem, ki so že 25 let in več zvesti Me' kurju, bodo na proslavi podelili plakete. Pr*' jeli jih bodo: TOZD PRODAJA NA DEBELO Frančiška Blatnik, Stanko Blatnik, Jaka Furman-Pavla Grilc, Vladimir Gogala, Stanko Jeler, M* rina Jošt, Nevenka Kužnik, Anica Mubi, Man) Mrak in Zdenka Šolar. TOZD PRODAJA NA DROBNO Ljudmila Corn, Peter Grilc, Anton Hartman, ^ haela Lavrinc, Julijana Grabljevec, Marjeta Lm' banč, Janez Nemanič, Vida Rodič, Anton Strand, Janez Tonin, Anton Zupan, Polde B°' žič, Berta Dežman, Milan Hribar, Jože Kveda1, Martina Kveder, Cirila Katrašnik, Mira Lukan-Ana Prskalo, Miha Sešel in Franc Penko TOZD TRGOVSKE STORITVE Vinko Čeferin, Stane Dernič, Pavel Urbane, Ja' ka Žibert in Franc Oman TOZD UNIVERSAL Pomembno skrb namenjajo letovanju delavcev. Ob morju imajo počitniške prikolice in hišice, počitniško hišico s 17 posteljami pa tudi na Krvavcu (na sliki). Skupaj imajo v 54 počitniških enotah 230 ležišč. Tončka Misotič in Milica Rostohar DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Srečko Cijak, Marija Dimitnjevič, Marija Grude^ Mihaela Kovač, Helena Kenda, Ivan Logar, Na' da Murko, Elvira Novinec, Antonija Rakove0, Štefka Tratnik, Anica Šiler in Stane Tavčar 55?. 5. SEPTEMBRA 1986 REPORTAŽA 11. STRAN (S^SMS^IEnCaLAS merkur - kljub težavam uspešno posluje i te8 ^ Ž.e velika trgovska hiša, ki ima po Gorenjskem r v Litiji in Pivki 28 prodajaln. Hkrati pa je pomemben skrbovalec industrije, saj ji proda približno polovico a9a. Po prometu je Merkur druga največja slovenska 9ovska hiša s tehničnim blagom; če izvzamemo zu-snjetrgovinsko poslovanje, ki je pri Merkurju še Krornno, pa ljubljansko Metalko celo prekaša. V Slo-J'|i ima Merkur 15-odstotni delež tehnične trgovine, arzavi 3- do 4-odstotnega. Najboljša so bila leta od 1970 do 1975, ko je bila Merkurje-1 ^Indukcijska stopnja 14,4, dotlej je vztrajno rasla. Po letu Pa je začela upadati in v zadnjih desetih letih se stvari ni- st° t2,fsukale na b0|je- v letih 1980 do 1985 je padla na 9,9 od-vin ^zrol< za padanje je slabšanje pogojev poslovanja trgo-e Po letu 1977, in se odraža v zmanjševanju marže, poveče-v Ju °brestne mere, obveznem združevanju sredstev trgovine Proizvodnjo in visoki inflaciji. vse večji poudarek strokovnosti bl?r^ur'eva dejavnost je vse bolj razvejena, zato potre-jejo več strokovno usposobljenih delavcev. Njim so ata v Merilu odprta, pridobiti jih skušajo tudi z "ezno štipendijsko politiko Merkur se torej s poslovnimi rezultati ne more kdove kako hvaliti, vendar pa v primerjavi s sorodnimi organizacijami bolje posluje. Kljub težavam so imeli lani dovolj ugodna delitvena razmerja, saj so sredstva za akumulacijo povečali bolj kot v trgovini in gospodarstvu. Tudi osebni dohodki so se gibali dokaj ugodno, saj so bili lani za 4 odstotke višji kot v trgovski dejavnosti kranjske občine in za 7 odstotkov višji kot v gospodarstvu občine, v povprečju seveda. V letošnjem prvem polletju pa je bil povprečni osebni dohodek 10.400 dinarjev. Pri Merkurju so sedanje marže v povprečju od 6 do 7 odstotkov, sodijo pa, da bi morale biti visoke od 10 do 12 odstotkov za ustrezen zaslužek. S predpisi določene nizke marže so torej zanje težko breme. Krepko občutijo tudi visoke obresti — lani so bila v Merkurju v primerjavi z letom prej izplačila za obresti 200-odstotna, za primerjavo pa povejmo, da so bila v gospodarstvu kranjske občine 110-odstotna. Letos računajo na 120 milijard prometa, zaloge se jim obrnejo v 28 dneh, vredne so torej najmanj 12 milijard dinarjev. Pri tolikšnem obsegu denarnega poslovanja je poleg bremena obresti zelo dejavna tudi inflacija. Ved rkurJeva dejavnost je vse bolj razvejena; prevladuje še 2 no Prodaja na debelo, razen prodaje na drobno pa so v n0 rt !"*Ietiri razvi'i še zunanjo trgovino, pred tem tudi storitve-^arst aVn°St' razv'ia Pa se tuc1' sodelovanje z drobnim gospo- . Zato je razumljivo, da potrebujejo vse več strokovno do-p ° usPosobljenih delavcev. Njim so vrata v Merkurju odprta. 'dobiti jih skušajo tudi s štipendijsko politiko, ki so jo letos šoi^h160'1'' saJ so ve^ štipendij podelili za šolanje na visokih ah, predvsem na metalurški, strojni in elektro fakulteti, treh ^erkurju Je danes zaposlenih 1.230 delavcev. V zadnjih na desetletjih in pol se je število povečalo kar za 40—krat, ajveč predvsem v letih 1962 do 1971, ko se je pripojilo več Strokovni usposobljenosti delavcev dajejo v Merkurju vse večji poudarek. manjših maloprodajnih trgovskih podjetij, nazadnje še jeseniški Universal. Iz desetletja v desetletje pa se je boljšala tudi kvalifikacijska sestava zaposlenih. Od leta 1965 do leta 1985 se je delež delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo povečal z 11 na 31,6 odstotka. Konec lanskega leta je bilo v Merkurju zaposlenih 96 delavcev z visoko—ali višjošolsko izobrazbo, 288 s srednjo, 137 visokokvalificiranih delavcev, 454 kvalificiranih in 238 polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. MERKUR kranj največji delež ima še vedno prodaja na debelo ^odajni asortiment se je vse bolj širil in tudi v bodoče <"neravajo uvesti nove p0 ^"ladujoča dejavnost v Merkurju je, tako kot na začetku stot ania' še vedno prodaja na debelo, ki je imela lani 67-od-. ini delež celotnega prometa. Sledi prodaja na drobno, ki je kj : ^4-odstotnega. V zadnjih letih so razvili zunanjo trgovino, dela lrne'a lan' 7"°dstotni delež. Pred njo pa tudi že storitveno ^^nTcH ^a^°r 'menuJeJ° Javno skladiščenje, ki je imela 2-od- p^^dajni asortiment se je seveda širil. Leta 1950 je obsegal i iz- delk k'3''1 kov'nsk' izdelki, tekstil, guma, usnje in kemičn. .. je 'r kasneje so ga dopolnili izdelki črne in barvne metalurgi-Pa ^ra<^Den' ■ vodnoinštalacijski in elektromaterial, opustili če- ° *ekstl' 'n usnje. Asortiment bodo popestrili tudi v bodo-kern^3 uJeJ° uvedbo dodatnih blagovnih skupin s področja 2a v'Cne 'ndustrije za potrebe črne metalurgije, elektroopreme ke t'Soko napetost, energetske opreme, proizvodov elektroni-er v'sokoTegiranih plemenitih in orodnih jekel. ! MERKURJEVI NACRTI skladišča v na klem Nadaljnja gradnja skladišč v Naklem je osrednji Merkurjev cilj, tja namerava preseliti svojo veleprodajo Pomemben korak v razvoju Merkurja je bila združitev z jeseniškim Universalom, ki je Pomembna Merkurjeva dogodka zadnjih let sta bila združitev z jeseniškim Universalom lota 1978 in dograditev prve faze skladišč v Naklem leta 1981. Merkur ima v Naklem odkupljenih in komunalno urejenih 207 tisoč površinskih metrov zemljišča. Po prvi fazi gradnje imajo tam 16.500 površinskih metrov pokritih skladišč. Po končni gradnji pa naj bi bilo tam 46 tisoč površinskih metrov najsodobneje opremljenih pokritih skladišč s 1.100 površinskimi metri delavnic, cementnim terminalom, zmogljivosti 4 tisoč ton, in z 8 tisoč površinskimi metri upravno-komercial-nih prostorov. Merkur namreč namerava v Naklo preselili svojo veleprodajo, da bo tam vse na enem mestu. Osrednji Merkurjev cilj tekočega srednjeročnega razdobja je torej druga faza gradnje zdaj Merkurjev tozd, pomemben predvsem zaradi izdelkov črne metalurgije. skladišč v Naklem. Načrtujejo 12.300 površinskih metrov pokritih skladiščnih površin, 1.200 površinskih metrov delavnic in 4 tisoč površinskih metrov komercialnih prostorov. Po cenah iz letošnjega leta bo gradnja stala kar 3 milijarde 681 milijonov dinarjev. To je seveda velik investicijski zalogaj. Drugače kot postopoma si Merkur zato sploh ne more zamisliti gradnje. Položaj trgovine pri nas ni cvetoč, saj njena akumulativna in reproduktivna sposobnost namreč že desetletje upadata. Merkur sicer bolje posluje kot sorodne organizacije, vendar kljub temu načrtov ne bo mogel uresničiti sam. Razen na dober poslovni rezultat, kakršen je bil sedaj, računa na delno sovlaganje drugih delovnih organizacij, ustrezne kredite in koncentracijo sredstev v delovni organizaciji. zaloge se obr nejo v 28 dneh V Merkurju so se lani zaloge obrnile v povprečju v 28 dneh; v prodaji na debelo je bil obrat zalog 29-dneven, v prodaji na drobno pa 26-dneven. Obračanje zalog je v trgovini zelo pomembno, v zadnjih letih zaradi dragega kapitala toliko bolj. Zaloge so zato stvar nenehnega nadzora in skrbnega gospodarjenja. Še primerjava s preteklostjo; denimo z letom 1950, ko so v poročilo pohvalno zapisali, da se je koeficient obračanja zalog z 2,72 povečal na 3.76. kar pomeni, da so se tedaj zaloge obrnile v 97 dneh. Prodajni asortiment bodo tudi v bodoče širili. proslava in delavsko srečanje 90-letnico bodo pri Merkurju počastili s proslavo in z delavskim srečanjem Proslava se je danes ob 10. uri začela v Prešernovem gledališču v Kranju. Podelili bodo priznanja, ob jubileju pa bo spregovoril direktor Merkurja Jakob Piskernik. Po kratkem kulturnem sporedu si bodo udeleženci proslave ogledali blagovnico Globus. Srečanje delavcev Merkurja pa bo v soboto, 6. septembra, v prostorih Gorenjskega sejma v kranju. Program se bo začel ob 15.30 s koncertom Pihalnega orkestra Kranj in otvoritvijo razstave izdelkov in prikaza dejavnosti Merkurja. Jubilejni zbor se bo začel ob 16.30, slavnostni govornik bo Alojz Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Na srečanju bodo podelili Merkurjeve plakete. Prejeli jih bodo delavci, ki so že 25 in več let zvesti Merkurju — ter razglasili delovne jubilante. GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 5. SEPTEMBRA 1916 Slovenske železarne Ljubljana ŽELEZARNA JESENICE z omejeno solidarno odgovornostjo Cesta železarjev 8 Skrb za stalni tehnološki napredek in razvoj, prizadevanje, da k delovnim nalogam razporedimo ustrezno strokovno usposobljene ljudi, kakor tudi prvobitni cilj vsake OZD, ki teži k doseganju planiranih proizvodnih rezultatov, so osnovni razlogi, da delovna organizacija ŽELEZARNA JESENICE VABI v svoj 6200—članski kolektiv nove sodelavce. Na osnovi navedenih razlogov in glede na konkretna prosta dela in naloge ter načrtovane potrebe vabimo medse delavce z višjo — in visokošolsko izobrazbo s področja METALURGIJE, STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, ELEKTRONIKE, RAČUNALNIŠTVA, KEMIJE IN EKONOMIJE. Iz široke palete poklicev, pridobljenih s srednjim usmerjenim izobraževanjem, so za Železarno še posebej zanimivi tisti, ki jih opredeljujemo kot kovinskopredelovalno oziroma metalurško usmeritev STRUGARJI, ORODNI KLJUČAVNIČARJI, KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJI, STROJNI MEHANIKI, VROČI VALJAVCI, HLADNI VALJAVCI, OBDELOVALCI KOVIN, KOVAČI, TALILCI, ŽIČARJI, VZDRŽEVALCI STROJEV, VARILCI, pa tudi drugi: ELEKTROENERGETIKI, KEMIJSKI TEHNIKI, STROJNI TEHNIKI, TESARJI, PLASTIČARJI, ŽERJAVOVODJE,VOZNIKI VILIČARJEV >-PRIDITE! Vabila ne moremo olepšati z mamljivo ponudbo »osebni dohodek po dogovoru« ali »stanovanje zagotovljeno«, vendar bomo vsakemu novemu delavcu lahko zagotovili opravljanje takšnih del in nalog, ki bodo v skladu z njegovimi strokovnimi in osebnimi hotenji. Vsem, ki bi jim delo v največji delovni organizaciji na Gorenjskem pomenilo tudi določen osebni izziv, vsem delavoljnim, ki jih veseli delo pri pridobivanju in predelavi jekla, naj velja poziv: odločite se in pridite! Za dodatne informacije ali pogovor so vam vsak delovni dan na razpolago strokovni sodelavci kadrovskega sektorja. Vsakršnje informacije pa lahko dobite tudi po telefonu, številka 064/81 -231, interna 28-10. gorenje Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin Tradicija, trajnost kakovost — vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! Obiščite nas v: - LESNINI KRANJ - MERKURJU KRANJ vse za obrt,obrt zo vse ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, SPLOŠNO ZDRUŽENJE DROBNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE IN ZAVOD ŠRC GOLOVEC — CELJSKI SEJEM VAS VABIJO NA XIX.mednarodni OBRTNI SEJEM CELJE celjski Najpomembnejša poslovna prireditev obrtništva v Jugoslaviji tudi letos široko odpira vrata vsem obiskovalcem. Poslovnosti je na tem sejmu dan poseben povdarek z uvodnima poslovnima dnevoma. To je priložnost, da še bolje spoznate najbolj dinamično panogo našega gospodarstva. Proizvodi in storitve obrtniških delavnic osebnega in združenega dela bodo razstavljeni v okviru specializiranih razstav (les, obdelovalni stroji, tekstil, usnje, plastika, cementni izdelki, drobna kmetijska mehanizacija in še druge) in v okviru obrtnih zadrug, obrtnih združenj in organizacij združenega dela. Živahen sejemski utrip vsako leto privabi v Celje rekordno število obiskovalcev. Združite tudi vi koristno s prijetnim. Dobrodošli! GOLOVEC od 12. do 21. septembra 1986 10. in 11. septembra POSLOVNA DNEVA SUSTARSKA* NEDELJA TRŽIČ 7.9.1986. šuštarski semenj razstava obutve modne revije veselica Ob vsakem vremenu bo v prodajnem paviljonu Deteljica potekala sejemska prodaja obutve in v paviljonu NOB razstava obutve Peko* _TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ _ SEPTEMBRA 1986 REPORTAŽE .13. stran mmsmm^ajiM ^koPrimožič, poklicni lovec iz Medvodja ;0 ŽIVAL UPLENIŠ, JE KONEC VSEGA LEPEGA Id sta*^150 V Medvodju so mu telefonirali, da so na avstrijski strani uplenili dva kapitalna jele-*°stralnv*a ^ez ^® t°čk. Približno je vedel, katera dva sta bila, ker pridejo jeleni v ruku tudi ^Ovatf k* n.° Je vea®l» kje se zadržujeio, in za pravega lovca ni lep šega, kot lepo žival °b jutrih in ob večerih. Ko jo upleniš, je vse lepo mimo. tokr??- Skriti Prizadetosti, cotif J,e trofeji občutil i »lepitrotei krilil ^imožič Je lovski i, pravPtn,kamniškem Kozo- I Tra^- ■ kot nJegov oče VrS - Ja in ijubezen do k el ,aiata 2 očeta na sina. ft 5?* ^oevajo v lovski oble-sikdo^ 2 dalJnogledom. ;o vsi TU 2avida- Morda mu aCru L trenutke, ki jih ■siČesa c doživi res veliko. Tudi iPa mu ni treba zavi" Takra/0^ec ima težke dne" i s kri-«? Je treba očistiti [ vsak ?C' narediti poti do ^illl n SPr0ti> ker Jlh reba n Ju za™ete sneg, ko vskuJa??vljati krmo in je 90 Kladisciti. Ali pa, ko je tre- ba z vrha Košute nesti ustreljenega gamsa do ceste. Včasih se več ljudi muči, da žival z vrvmi potegne iz grape, do koder ne moreš ne s konjem ne z avtom. Ali pa, kadar žival napade bolezen, kot pred leti gamsje garje. A se Zdenko ne pritožuje. Rad ima svoje delo, svoje živali, in prav nič mu ni pretežko. V revirju Košuta ima tri krmišča: na Plani, v Medvodju in Dolžanki. Revir je velik, sega od Kofc do Pečovnika in jezerske meje, obsega kar 3700 hektarov. Kakšnih 160 je jelenjadi, 60 srn in 100 gamsov. Pa tudi divjega petelina ima v Dolžanki, a je nanj lov že več let zaprt. Letos bodo zagotovo odstrelili dva ali tri kapitalne jelene. Nekaj je tako lepih, da bi jih kar gledal. Točno ve, na katere frate prihajajo: na sončne lege nad Podljubelj, v Lom. Na krmišča prihaja predvsem mladina, manjše živali se drže bolj okrog kmetij. Lepi samci pa hodijo sami. Vsi jeleni izhajajo iz Jelendo-la, tudi avstrijski. Tam jih je prvi naselil baron Born in ogradil 8000 ha lovišč. Ko je ograja propadla, so se razši.ili. Dolgo let ni bilo nobenega močnega jelena. Pred dvanajstimi leti pa so v dogovoru z avstrijskimi lovci začeli varčevati s kronanimi jeleni. Zdaj že nekaj let tudi na naši strani padajo kapitalni primerki. Taki, da ti je resnično žal zanje. D. Dolenc Zdenko Primožič, lovski nadzornik v revirju Košuta: »Za vsako lepo žival ti je potihem žal.« — Foto: D. Dolenc ^Slg^apna tone v pozabo_ [MOLČKOVE APNENCE F SE KADI er, 2 dobivaept,e.mbra — Pravo, v apnenci skuhano živo apno !HCe n ^f^avo- Vendar ga je vedno težje dobiti, saj številne Gorenjskem druga za drugo ugašajo. Hov c i-, 'saj ent ki dolini so Pred 'elenčevaat Tna let0 zagorele *°va t Jernejevčeva in več rv prvin dven se ne " uSenj zagori le še Molčkovi apnenci v Veštru, takoj za Staro Loko ob cesti proti Železnikom. Zakuri jo Peter Hafner iz Binklja 31, Molčkov Peter, v katerega rodbini gre ap-narstvo iz roda v rod. Petrov oče je kuhal apno, kuha ga Peter, če ga bodo tudi nasledniki, pa ne ve odgovora. Ni lahko, se zasmeji Molčkov Peter. Bedeti je treba dneve in noči, delati v vročini in prahu, vendar nekaj od tega je, vsako delo je boljše kot poležavanje. »Pravi, čisti apnenec, se mora kuhati. Tu zadaj, za Veštrom, ga je dovolj. Krajevni skupnosti plačam material, potem pa ro- čno, kos za kosom zlagamo v apnenco. Stroj tu ne bi opravil ničesar. Najeti je treba ljudi, saj samo par rok ne zaleže. Potem je treba noč in dan bedeti pri apnenci, stalno in enakomerno kuriti in pri tem dežurstvu se moramo menjavati. V ponedeljek teden smo zakurili in gorelo je neprekinjeno do sobote zvečer. Pokurili smo okrog 70 kubikov drva, iz apnence pa bomo pobrali okrog 13 ton živega apna. Sedem dinarjev za kilogram računam in nimam problemov s prodajo. V apnenci kuhano apno je spet vedno bolj iskano. Za kurjavo so najboljša samo drva, še posebej pa je dober les od starega ostrešja. Hitro zagori in med kamenje hitro požene vročino. Tokrat je bilo vreme za kuho kar dobro. Spominjam se, da smo, posebej v slabem in vlažnem vremenu, kurili neprekinjeno tudi osem dni in pokurili nad 90 kubičnih metrov drva. To so ogromne količine in razen težaškega dela so prav velike potrebne količine drva vzrok, da apnence ugašajo. Jaz pa še ne mislim odnehati, dokler bom še pri močeh,« pravi Molčkov Peter. J. Košnjek Vp2%=lhPa)«. Ali, jo vJfznem delu ozračja ;°fia^°Vl skoraJ Pravo-7 r naJvečjih razlik 1 Prit;63.0 in območja niz-P% t : D. Dni™.. V Železnikih je čipkarstvo doma KRANJCELNOVKE, MILONCE, TAŠTMANE POGAČKE S čipkami se je v letih najhujše železnikarske krize, ko so ugasnili vi-genjci, zaslužilo samo za sol in koruzno moko. Mislili bi, da je danes drugače; pa ni. Še slabše je: za uro dela dobi čipkarica 8 starih ,jurjev\ Čipkarstvo se je v Železnikih začelo že kmalu po letu 1800. V Idriji so se dekletu, ki so odhajale tja služitnaučile delati čipke . 1885. leta je bil v Železnikih že prvi čipkarski krožek, ko pa je leta 1902. ugasnil plavž in leta 1906 zadnji vigenjc, pripoveduje Franc Konja, upravitelj muzeja v Železnikih, so ljudi hranile le čipke. To je bil čas strašne bede. Možje so odšli daleč po svetu za plavži, ženske pa so sedle k »pun-kljem«. Demšarjeva, trgovca iz Železnikov, zasluga je, da se je čipkarstvo takrat zelo razvilo. Iz Idrije je pripeljal učitelja za izdelovanje čipk in že 1907. leta je bila ustanovljena prva čipkarska šola. V začetku tega stoletja v Železnikih ni bilo ženske, ki bi ne znala klekljati, učile so se vse deklice od petega do petnajstega leta starosti. Ivanka Lotričeva iz Železnikov še pomni tiste čase, ko je bila beda v dolini še vedno huda. Šest deklet je bilo pri hiši in en sin. Vseh šest deklet je mama naučila klekljati. Najprej »ketnce«, potem ažur in nazadnje »dek-ce«, ki so izgledale kot tkano platno. Tudi v čipkarsko šolo so hodile, učila jih je učitelji-va Revnova. Ivanko so najbolj »modrile« ribice, pravi, danes pa jih dela najraje. Težko je bilo otrokom po ves dan zdržati pri punkljih, a so morale. Mama jim je vsak dan »gor dala«, koliko morajo narediti, šele potem so bi le proste. A so bili to le redki trenutki. Dvaintrideset let je delala v Iskri, zraven pa ves čas Ivanka Lotrič iz Železnikov: »S čipkami ni bilo zaslužka in ga" ne bo.« — Foto: D. Dolenc premetavala kleklje, petdeset let in še več. Ne kleklja toliko iz potrebe kot iz navade, kajti denarja od čipk ni bilo nikoli veliko. Če je hotela zaslužiti več, je šla po hišah prat in pospravljat. To delo ni in ne bo plačano, kot bi moralo biti. Se vedno se vseh drugih več prime kot čipkaric. Te dni je puhkelj malo odložila, saj je veliko delala pred čipkarskim dnem. Tudi tokrat so železnikarske čipkarice naredile veliko lepega. 50 čipkaric je razstavljalo svoja dela, ki so jih tudi ocenjevali. Ivanka je s svojo vazo s cvetlicami in ovalom iz samih ribic in »ketnc« zasedla 12 mesto. Železnikarske čipke so podobno cenjene kot idrijske, ker so jih vedno delali le iz tankega sukanca. Tudi danes daje kraj dokaj velik poudarek tej umetni obrti, tu dela še približno 70 čipkaric. Tudi podmladek imajo: v osnovni šoli je čipkarski krožek, toda, žal, ne more dati kvalitete, kakršno je včasih dajala šola. 1960. leta, po 50 neprekinjenih letih delovanja, je šola zaradi premajhnega zanimanja prenehala delati. Lahko nas skrbi, da bo kvalitetno čipkarstvo za vedno odšlo s starimi čipka-ricami in bomo prelepe »kranjcelnovke, milonee in taštmane pogačke« lahko videli le še v muzeju. D. Dolenc PETKOV PORTRET Simon Pavlin Jugoslovanski, slovenski, gorenjski in še posebno kranjski lokostrelski šport je bogatejši za dva svetovna mladinska lokostrelska prvaka. Oba sta tudi evropska prvaka, saj je bilo to hkrati tudi prvo mladinsko evropsko prvenstvo. To sta sedemnajstletni član LK Ikos iz Kranja, Simon Pavlin, in član LK Postojne, Izidor Požar. Simon Pavlin, dijak četrtega letnika srednje šole Iskre, smer elektronika, je doma iz Nakla. Na letošnjem svetovnem in evropskem prvenstvu v lokostrelstvu v Rad sta t u je postal mladinski svetovni in evropski prvak v prostem slogu. Za en krog je ugnal drugo-uvrščenega Zahodnega Nemca Thorstena Sauerja, za šest krogov pa Italijana Scaramuz- »Na lokostrelsko pot sem stopil pri lokostrelskem klubu Ikos pred štirimi leti, začel sem z disciplino hunter field. Streljati sem začel z lokom ho-yt, ki je ameriške izdelave. Toda to je že star lok in omisliti si bom moral novega. V mladinski konkurenci sem bil enkrat državni prvak, zmagoval sem tudi na izbirnih tekmah za sestavo reprezentance. Na svetovnem in prvem evropskem prvenstvu za mladince v Radstatu je bilo težko. Tekmovalci smo bili izenačeni in dolgo se ni vedelo, kdo bo prvak. Radstat je na nadmorski višini 1700 metrov. Vreme je bilo slabo, z meglo, snegom in dežjem, pa še precej hladno je bilo. Prvi tekmovalni dan smo morali zaradi megle in dežja končati že po treh četrtinah. Tedaj sem bil drugi za Švedom Lundinom. Drugi dan je bilo še hujše: začelo je snežiti, spet je bilo megleno in mrzlo. Toda vseeno smo tekmovanje nadaljevali. Končali smo polovico tekmovanja v disciplini hunter fied in bil sem četrti. Zadnji dan, ko je bilo vreme že boljše, je bila na sporedu najtežja tekma in tedaj sem prevzel vodstvo. Prehitel sem vodilnega Italijana Scaramuzzo. Sledil mi je Zahodni Nemec Thor-sten Sauteres. Toda nisem se predal, streljal sem tako, kot znam, in uspelo mi je, da sem za en krog ugnal Zahodnega Nemca, čeprav naši niso računali na tak uspeh. Prihodnjo sezono bom že nastopal med člani in ne bo več takih uspehov. Po srednji šoli me čaka še služenje vojaškega roka. Prepričan sem, da bom ostal v lokostrelskih vrstah tudi po vrnitvi iz JLA.« To je bil imeniten uspeh Simona Pavlina, čeprav trenira sam, brez trenerja. Veliko je moral trenirati, preden je dosegel tak velik uspeh. Za nastop na svetovnem prvenstvu so mu denarno pomagali starši, DO Ikos in ZTKO Kranj. D. Humer Paprika — lepa, a d raga* Predelovalci pravijo, da je v njeni ceni največji delež prevoza. — Foto: F. Perdan SPET ZA OZIMNICO Nismo se še opomogli od dopustov, šolskih zvezkov in knjig ter prvih kosov jesenske garderobe, ki so nam spraznili žepe do dna, že je tu ozimnica, brez katere tudi ne bo šlo. Paprike bo vložila skoraj vsaka gospodinja, saj je to še vedno najcenejša zimska solata, in brez krompirja tudi ne more ostati. Kilogram paprike stane na gorenjskih tržnicah po od 180 do 250 dinarjev, krompir je kar po 100 dinarjev, a ga gospodinje jemljejo le za sproti, saj upajo, da se mu bo s predlagano ceno 54 dinarjev za kilogram v ozimnici tudi na tržnici spustila cena. Tako bi bilo prav, saj je tako paprik kot krompirja dovolj, in nedopustno bi bilo, če bi oboje le zaradi previsokih cen neprodano obležalo po kleteh in njivah. D. D. Krompir je letos sicer bolj dro ban, a ga ne bo premalo. Foto: F. Perdan GLAS 14. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 5. SEPTEMBRAljM Pred začetkom druge zvezne hokejske lige_• Hokejisti Triglava niso obupali Kranj, 3. septembra — Lanski prvak v drugi zvezni hokejski ligi, Triglav iz Kranja, ni uspel dobiti dovolj denarja, da bi lahko igral v prvi zvezni hokejski ligi. To jih ni vrglo s tira. Nadaljujejo z delom. Vse se je sukalo kot že nekaj let nazaj. Članskemu moštvu Triglava, kljub temu da je osvojilo naslov prvaka v drugi zvezni ligi, spet ni uspelo, da bi bila občina Kranj in njeno gospodarstvopripravljenopomagati.dabi lahko zaigralo v prvi zvezni hokejski ligi. Toda kljub temu niso ubupali, saj z vsemi moštvi, od pionirjev do članov, delajo naprej. Člansko moštvo bo v sezoni 1986-87 spet nastopalo v drugi zvezni ligi. Spet bodo skušali biti prvi, in če bodo, bo verjetno spet tako, kot je bilo prej: ne bo denarja, da bi lahko igrali v elitni druščini našega hokeja. m m m-^m novo hokejsko sezono so se pri Triglavu začeli s članskim in mladinskim moštvom pripravljati 15. julija, medtem ko so pionirji začeli 1. avgusta. Člansko moštvo je po odhodu trenerja Jožeta Trebušaka, šel je nazaj na Jesenice, prevzel igralec Jani Nadižar, ki je v kranjskem hokeju igral od samega začetka, od leta 1968. Prevzel je mesto trenerja članskega moštva, trener mladincev je postal Milan Grah, pionirje pa še vedno trenira Sajo-vic. Hokejisti Triglava predvidevajo, da bodo kmalu dobili poklicnega trenerja. »Kondicijske treninge smo imeli trikrat na teden na stadionu Stanka Mlakarja. Člansko moštvo se je okrepilo z igralcema Bleda, Potočnikom in Tolarjem. Igrati smo nehali člani prve peterke: vratar Grah, Sajovic, Jug, Kolesa in jaz. Sredi septembra računamo na enkratni do dvakratni trening na jeseniškem ledu za vse kategorije. V naši ligi naj bi igrali mi, Slavij a iz Vevč, Cinkarna iz Celja, INA, Mladost, Tivoli iz Ljubljane in morda tudi Maribor. Tekme naj bi se začele v začetku novembra, ko bo nared tudi led na Gorenjskem sejmu. V okviru priprav računamo še na nekaj trening tekem na Jesenicah in v Tivoliju v Ljubljani. Če bo dovolj denarja, bomo imeli še šestdnevne priprave v ČSSR. Tare nas predvsem to, da pri nas ni mogoče kupiti opreme«. Za člansko moštvo bodo igrali: Kolenko, Drinovec, Terlikar, Veternik, Verčič, Košenina, Posedi, M. Strniša, Šparovec, Furlan, Sladic, Šivic, Žmavc, Benedičič, M. Potočnik, Tolar in še pet mladincev. D. Humer V nedeljo na Brdu__ Prvovrstna konjeniška prireditev Brdo, 4. septembra — Veliko Gorenjcev in ljudi iz okoliških področij se je že odločilo, da bo nedeljsko popoldne izkoristilo za ogled velike konjeniške prireditve na prenovljenem hipodromu na Brdu nad Kranjem. Prireditev se bo začela ob 15. uri, konjeniški spored pa bo popestren z zanimivim kulturnim programom. Nedeljska konjeniška prireditev na Brdu bo resnično vrhunska, saj bodo nastopili vsi konji, ki ta čas pri nas kaj pomenijo. Obnovljena steza bo omogočala še boljše rezultate in najverjetneje je sedanji rekord ogrožen. Osrednja bo dirka v spomin na predsednika Tita, razen nje pa bo na sporedu še sedem dirk. Nagradni sklad je vabljiv, objekti odlični, zato so najboljši jugoslovanski kasači že prijavljeni. Najlepši in najbolj srdit bo prav gotovo spopad med Lahorjem II Ivana Mukića iz Ade, ki je nedavno postavil nov absolutni državni rekord, in Fitom Jožeta Hrovata, ki pa je Lahorja na nedavni dirki prepričljivo premagal. Odličnih kvalitet so tudi ostali konji, med njimi tudi živali, vzrejene in trenirane v Vzrejenem centru na Brdu. V nedeljo se torej splača priti na Brdo. Za športno in družabno plat prireditve bo dobro poskrbljeno. jk Petintridesete balkanske atletske igre v Ljubljani Na startu tudi svetovni rekorderji Ljubljana, 3. septembra — Na prenovljenem stadionu v Šiški je vse nared za začetek petintridesetih atletskih balkanskih iger. Dela na stadionu so v zaključni fazi, saj bodo tudi tribuna in drugi objekti nared do začetka iger. Prenovljena atletska steza, ki je pokrita z umetno maso, je bila končana že pred rokom, in na njej je bila že generalka s športnimi igrami ljubljanskega armadnega območja. Preskusili so jo tudi jugoslovanski atleti, ki so bili na pripravah v Kranju in v Ljubljani. Naša reprezentanca je zbrana; v njej so vsi, ki so nastopali na evropskem prvenstvu, in tisti, ki že nosijo jugoslovanski reprezentančni dres. V reprezentanci so tudi trije Kranjčani. V teku na 100 in 200 m ter v štafeti 4 x 100 m bo Tr igla van Simon Rude/., nastopala pa bosta še desetero-boječ Goran Kahič in maratonec Marko Dovjak. V drugih reprezentancah so skoraj vsi tisti, ki so osvajali evropska prvenstva in so to sezono na mednarodnih atletskih mitingih dokazali svoje atletske sposobnosti. Bolgari bodo nastopili s svojimi elitnimi atleti. V ospredju bosta vsekakor svetovna rekorderka na 100 m, Donkova, in njega kolegica Nuneva. Od atletov bo pozornost zbujal evropski prvak v troskoku Hristo Markov, ki bo skušal v tej disciplini postaviti nov svetovni rekord. Močni bodo še Grki in Turki, medtem, ko bodo prišli Romuni s slabšimi atletinjami in atleti. Prvič pa bodo nastopili tudi Albanci v metu kladiva. Naši bodo morali pokazati vse svoje sposobnosti, ker bodo le tako osvojili drugo mesto v moštveni uvrstitvi. Moški spored obsega triindvajset disciplin, ženski pa trinajst. V soboto dopoldne se bo tekmovanje v moški in ženski konkurenci začelo ob 9.30, ob 14.30 bo slovesna otvoritev in nato nadaljevanje prvenstva. V nedeljo bo začetek ob 9.30 dopoldne, začetek popoldanskega sporeda bo ob 14. uri, ob 19.15 pa bo slovesen zaključek in razglasitev moštvenih uvrstitev. D. Humer Deveti množični rekreacijski tek in pohod Od spomenika do spomenika Športniki za obletnico boja Naklo, 3. septembra — Telovadno društvo Partizan Naklo, KS in ZB Naklo ter OO ZZB NOV Kranj se pripravljajo na letošnji, deveti tradicionalni tek in pohod Od spomenika do spomenika, ki bosta letos organizirana v počastitev štiriinštiridesete obletnice legendarnega dvodnevnega boja partizanov v Udinem borštu, kjer je padla glavnina II. bataljona Kokrškega odreda. Proslava bo v nedeljo 14. septembra, ob 14. uri pri spomeniku v Strani-nju. Tek in pohod Od spomenika do spomenika bosta 14. septembra od 9. do 14. ure. Tečejo lahko vsi, saj ni omejitve za kategorizirane tekmovalce in re-kreativce. Vabljeni so predvsem šolska mladine in starši z otroki. Startnine za tek in pohod ni, vsi pa tečejo in hodijo na lastno odgovornost. Začetek teka in pohoda bo ob 9. uri ali kasneje s kateregakoli izmed šestnajstih startnih mest pri spomenikih v Udinem borštu. Tek in pohod bosta končana najkasneje do 14. ure, ko bo pri spomeniku v Strahinju proslava in razglasitev najboljših. Pohodni karton prejme vsak udeleženec na enem izmed šestnajstih startnih mest. Spominsko značko bo prejel vsak udeleženec z najmanj tremi spominskimi žigi. Bronasto dobi vsak udeleženec z najmanj osmimi spominskimi žigi, srebrno z desetimi in zlato z dvanajstimi spominskimi žigi. Prehodni pokal OO ZZB NOV Kranj bo dobilo tisto društvo ali klub, katere- Rokomet Besnica novi član druge lige Besnica — Prihodnjo soboto se bo začelo tekmovanje v prvi in drugi slovenski rokometni ligi. Nova gorenjska člana prve lige sta Peko med moškimi in Duplje med ženskami, rokometašice Alplesa pa so že zadnjo sezono uspešno igrale v tej ligi. Novi član druge moške republiške lige je postala Besnica, v ligi pa sta še Termopol iz Škofje Loke in Preddvor. V drugi ženski ligi nastopa letos le šest moštev. Gorenjsko zastopajo Preddvorčanke. Vsi ligaši zagotavljajo, da so se na prvenstvo dobro pripravili. J. Kuhar Smučarski skoki Martinjak zmagal na Madžarskem Kranj — Mladi kranjski smučarski skakalci so sodelovali na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju pionirjev v Koszegu na Madžarskem. Poleg treh skakalcev SSK Iskra Delta Triglav so nastopili še mladi skakalci z Madžarske, iz ČSSR, Poljske in Vzhodne Nemčije. V mlajši kategoriji so bili daleč najboljši varovanci kranjskega trenerja Janeza Grilca. Zasluženo je zmagal Gregor Martinjak, odličen drugi je bil Bogdan Špenko, tretji predstavnik kranjske ekipe pa se je zaradi spodrsljaja v drugem skoku moral zadovoljiti s enajstim mestom. Na tekmovanju je bila med ocenjevalnimi sodniki tudi Marija Simčič, ki je letos opravila izpit za sodnika za skoke in je zdaj edina ženska predstavnica v Jugoslaviji med aktivnimi sodniki v smučarskih skokih. J. Javornik Smučarski skoki Drugi del tekmovanj na plastiki Kranj — Septembra se je začel drugi del tekmovanj na plastičnih skakalnicah. Sedaj bodo organizirana tudi vsa letna prvenstva v kategorijah pionirjev in mlajših mladincev. Že v soboto, 6. septembra, ob 16. uri bo na Gorenji Savi prvenstvo Gorenjske za mlajše pionirje A, starejše pionirje in mlajše mladince. Uro pred tem bo meddru-štveno tekmovanje za najmlajše kategorije skakalcev, in sicer za pionirje do 9 in 11 let na novi, 12-m skakalnici. Prvenstvo Gorenjske za najmlajši kategoriji bo v nedeljo, 7. septembra, v Žirovnici, prvenstvo Slovenije za pionirje do 9 let bo 13. septembra v Moravčah, v Ravnah na Koroškem se bodo pomerili za prvaka Slovenije pionirji do 13 let (14. septembra). Starejši pionirji bodo imeli letno prvenstvo v Ljubljani v soboto, 20. septembra, naslednji dan pa bo v Sebenjah prvenstvo Slovenije za pionirje do 11 let. Mlajši mladinci bodo imeli letno srečanje za prvaka Slovenije 27. septembra na 55 m skakalnici na Gorenji Savi. V začetku oktobra bo še nekaj meddru-štvenih tekmovanj, konec sezone pa bo že po tradiciji na Gorenji Savi 19. oziroma 26. oktobra. J. Javornik ga udeleženci bodo v teku in pohodu osvojili največ kolajn. Lani je na tem teku in pohodu sodelovalo 515 tekačev in pohodnikov, prehodni pokal ga je osvojila ekipa TVD Partizana Nakla. Leta 1980 je bila najboljša ekipa SK Kamnik, leta 1981 TVD Partizan Naklo, leta 1982 SK Olimpija, leta 1983 ŠD Kokrica, leta 1984 pa TVD Partizan Naklo. Startna mesta, kontrola, žigosanje kontrolnega žiga in pohodnih kartonov bodo: Naklo — spomenik na vasi pred vrtcem, Kokrica — spomenik na vasi pred mostom, Tenetiše — spomenik na vasi pri križišču, Gorice — spomenik na vasi pri gostilni, Kapnik — spomenik v Udinem borštu, Duplje — spomenik na vasi pred šolo, Strahinj — spomenik pri grobišču borcev, Strahinj — spominsko obeležje Medetovima, Ce-gelnica — spomenik I. Kranjski četi, Kamnjek — spomenik v gozdu pri Le-tencah, Kranj — spomenik padlim športnikom na stadionu Stanka Mlakarja, Rupa — spomenik padlim borcem v Šorliievem mlinu, Kranj — vojašnica St. Žagar j a, Struževo — spomenik padlim borcem v NOB na vasi, Okroglo — spomenik pri okrogelski jami in Bistrica — spomenik talcem na vrhu klanca. D. Humer Triindvajseti mednarodni atletski miting Kranj 86 .__ Imenitna udeležba Kranj, 3. septembra - Atletski klub Triglav iz Kranja se vneto prj; pravlja na letošnji triindvajset mednarodni atletski miting, ki W hkrati uradna otvoritev z umetno maso prenovljenih atletskih naprav. Pri atletskem klubu Triglav upajo na najmočnejšo mednarodno udeležbo doslej. Vse moči bod° usmerjene v Ljubljano, kjer je bar kansko atletsko prvenstvo. Prav od tu naj bi Kranjčani dobili kvaltfc* ne atlete. Triindvajseti mednarodni atletski miting bo v torek, 9. seP" tembra, ob 16. uri. Upajo, da bo v torek v Kranju nastopilo nad osemdeset kvalitetnu1 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Bolgarije, Grčije, Italije, Bo* munije, Švice, Turčije in Jugoslavije, lahko pa tudi iz drugih držav-Moški bodo imeli na sporedu teke na 100, 400 800, 1500 in 5000 M 110 m ovire, skok v višino in dalju10 in v metu kopja ter krogle. ŽenS^ pa bodo nastopile v teku na 100, 40« in 800 metrov ter v metu diska. Med tekmovalci bodo tudi vsi atleti in atletinje organizatorja, AK Triglava. Nasvidenje v torek ob 16. uri n* stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, -dh V Radovljici gradijo teniška igrišča_____ Zanimanje veliko, podpora skromna Radovljica, 2. septembra — Teniški klub Radovljica bo v bližini kampa do sredj ne prihodnjega leta zgrudil štiri nova teniška igrišča. Med občani je za tenis vek ko zanimanja, medtem ko je družbena podpora skromna. Veliko bodo naredi'1 prostovoljnim delom. Med radovljiškimi športnimi delavci in ljubitelji tenisa se je že v začetku osemdesetih let porodila zamisel o izgradnji novih teniških igrišč v športnem parku v bližini kampa. Do uresničitve načrtov tedaj ni prišlo: ob tem, da ni bilo denarja, so.se pojavile še težave s pridobitvijo zemljišča in z določitvijo lokacije. Pred tremi leti so končno le začeli. Doslej so utrdili podlago, napeljali vodovod, postavili betonski zid, ki bo koristil za vadbo, nabavili precej potrebnega materiala. Predsednik gradbenega odbora Blaž Hrastnik je izračunal, da so člani kluba opravili že prek 1100 udarniških ur. Veliko dela jih še čaka, predvsem v teh jesenskih dneh. Letos so namreč prvič dobili nekaj denarja od telesnokulturne skupnosti, krajevne skupnosti Radovljica in od delovnih organizacij. Gradnja bo lahko hitreje napredovala, je povedal Boris Čebulj, predsednik radovljiškega teniškega kluba, sicer direktor smučarske- ga centra Kobla. »Predvidevamo, da _ do spomladi uredili prvi dve igrišči, OB sredine leta pa še preostali. Vredno doslej opravljenih del in vgrajenih tn terialov je okrog 15 milijonov dinarje -še veliko denarja bo treba zbrati, kaj je že dal Planum-Inženiring, 0 Py moči se dogovarjamo z Intertradej vim izobraževalnim centrom IBMi t čunamo pa tudi na podporo drugih 0 lovnih organizacij in telesnokulturP skupnosti.« « Nova igrišča bodo koristili tekmov ci, ki za zdaj še vadijo na Bledu in/°r vinu, rekreativci ter tudi gostje bu^nL. ga kampa ob letnem kopališču in.n°^ la Grajski dvor. V klubu so prepriča1": da bodo z novimi igrišči ubili dve tflXi\, na mah: dvignili bodo kakovostno T ven radovljiškega tenisa in ob narašc jočem zanimanju za to privlačno P°*e no igro razširili članstvo kluba. C. Zaplctn* Vabila, obvestila, prireditve Smučarski skakalci na Gorenji Savi — Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav prireja jutri, 6. septembra, na Gorenji Savi meddruštveno tekmovanje mlajših pionirjev B in C in gorenjsko prvenstvo mlajših pi°" nirjev A, starejših pionirjev in mlajših mladincev. Meddruštveno tekmovanje se bo začelo ob 15. uri na 12-metrski skakalnici, gorenjsko prvenstvo pa uro kasneje na 35-metrski skakalnici. Prijave sprejemajo do 14. ure ob skakalnici, žrebanje pa bo ob pol treh v Domu skakalcev na Gorenji Savi. (jk) Nogometni spored — Republiška Ugaša Triglav in Naklo igrata v nedeljo doma. Naklo bo ob 10.30 igralo z Ilirijo, Triglav pa ob 17. uri z VoziU iz Nove Gorice. V predtekmi mladincev bosta ob 15.15 igrala Triglav "» Alples. Igrali bodo tudi v kranjskih občinskih ligah. Pri članih (igrali bodo jutri ob 17.30) bodo pari Visoko : Britof, Sava : Šenčur, Bitnje : Primskovo, Kokrica : Podgorje, Velesovo : Preddvor, Podbrezje : Grintavec in Hrast-je : Trboje, Mavčiče in Zarica pa sta igrala v sredo. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari: Šenčur : Bitnje, Podbrezje : Britof, Naklo : Trboje, Visoko : Kokrica, Primskovo : Mavčiče, LTH : Litija ob 10.30 in Triglav : Alples ob 15.15. Kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri in sicer Jesenice : AlpleS» Britof : Sava in Triglav : Naklo. Pionirji igrajo v soboto ob 16. uri in sicer Visoko : Britof, Sava : Triglav, Bitnje : Primskovo, Preddvor : Podbrezje m Mavčiče : Kokrica. (dj) Avto rally Jezerca — V nedeljo ob 7.30 se bo pred Zadružnim domom v Cerkljah začel letošnji avto rally Jezerca 86. Tekmovanje bo obsegalo razen vožnje do 1430 metrov visoke planine Jezerca še spretnostno vožnjo m streljanje z zračno puško. Udeleženci bodo ob 11. uri na osrednji proslavi na Jezercih, na kateri bodo tudi razglasili najboljše. Jutri ob 17. uri pa bo v Cerkljah spretnostna vožnja motoristov. (J. Kuhar) Kaveljci in korenine na Kokrici — Jutri ob 16. uri bo pred Loj zetovo brunarico na Kokrici začetek teka kaveljcev in korenin. Proga bo speljana po Udinem borštu. Ženske bodo pretekle 10, moški pa 21 kilometrov. Med tekmovalce bo žreb razdelil praktične nagrade. Po končanem tekmovanju bo pred Lojzetovo brunarico družabno srečanje kaveljcev in korenin, (j*1' Trimski ligi v Škof ji Loki — ZTKO Škof j a Loka je že pozvala k sodelovanju v trimski ligi v malem nogometu. Nastopajo lahko igralci, ki so zapO' sleni v občini ali pa imajo tu stalno bivališče. Prijave sprejema ZTKO y športni dvorani Poden vsak dan, zadnji rok pa je 9. september. Ob prijavi je treba vplačati 5000 dinarjev. K nogometnem tekmovanju bodo vabili tudi organizatorji skupin v Selcih, Železnikih, Gorenji vasi in Žireh. V sredo, 10. septembra, bo že začetek tekmovanja, v nedeljo, 14. septembra, pa bo v Železnikih že končano. ZTKO poziva tudi k prijavi za tekmovanje v balinanju. Imelo bo jesenski in spomladanski del. Zadnji rok za prijave je ponedeljek, 8. september, če pa bo dovolj prijav iz dolin, bosta tekmovanji posebej za vsako dolino. Prijavnina je 3000 dinarjev. (M. Kalamar) Jubilejni pohod na Ratitovec — V nedeljo, 7. septembra, bo Planinsko društvo Železniki pripravilo že deseti, jubilejni rekreativni pohod na R*0* tovec. Pohoda se vsako leto udeleži preko 2000 planincev, ki dobijo za dvakratno udeležbo bronasto, za štirikratno srebrno in za šestkratno zlato značko. Letos pa bodo planincem, ki so se udeležili pohoda na Ratitovec y vseh desetih letih, podelili spominske plakete, ki so delo akademskega kiparja Toneta Logondra iz Škofje Loke. Podelitev plaket s krajšim kulturnim programom, v katerem bo sodeloval pevski zbor Svoboda iz Podnarta, bo ob 11. uri pred kočo na Ka*1" tovcu. (dg) PETEK, 5. SEPTEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI .15. STRAN (g@IMSSSojJ©IEIIGLASi DNEVI PRODAJE ELEKTRIČNEGA ORODJA v sodelovanju z ERO m BLACK G ^pšF^ '"*-*m " DECKER™ 3. do 6. september pred blagovnico GLOBUS v Kranju PROGRAM: 10% DEMONSTRACIJA IN STROKOVNI NASVETI ZA IZDELOVANJE IZDELKOV Z ELEKTRIČNIM ROČNIM ORODJEM PRODAJA IZDELKOV ISKRA-ERO in BLACK & DECKER Z TOVARNIŠKIM POPUSTOM Obiskovalci, ki bodo v dnevih prodaje električnega ročnega orodja kupili v Merkurjevih oddelkih v Globusu in prodajalni Merkur blago v vrednosti 3.000 din, bodo vključeni v nagradno žrebanje, ki bo v soboto, 6. septembra, ob 11. uri na demonstracijskem prostoru pred Globusom, kjer bo izžrebanih ZANIMIVIH IZDELKOV ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA IN KNJIŽNIH NAGRAD MERKUR kranj 10 DEŽURNI VETERINARJI od 5. 9. do 12. 9. 1986 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa tel.: 42-175 za občino Škof ja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 MARKO OBLAK, dipl. vet, Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice ANTON GLOBOČNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74 - 629 KONJENIŠKI KLUB BRDO VI. JUGOSLOVANSKI KONJENIŠKI MEMORIAL MARŠALA TITA OBVESTILO Obveščamo občane, da bo zaradi ureditve parkiranja za vozila gledalcev VI. KONJENIŠKE PRIREDITVE ZA MEMORIAL MARŠALA TITA V NEDELJO. 7. septembra 1986, od 13. do 20. ure cesta Kokrica — Predoslje enosmerna, in sicer bo dovoljena vožnja od Kokrice proti Predosljam. Parkirni prostori bodo ob levi in desni strani omenjene ceste. Zaradi navedenega prometnega režima bo od 13. do 20. ure spremenjen tudi mestni potniški promet na progah 5 in 6. Vsako uro bo vozil avtobus številka 6 v smeri Kranj — Kokrica — Predoslje — Kranj. Občane, ki se bodo udeležili prireditve, prosimo, da upoštevajo to obvestilo ter navodila milice in redarjev. ALPETOUR ŠKOFJA LOKA ZLATA PRAGA ZA DAN REPUBLIKE: odhod 27. novembra Avtobusni izleti za skupine: Brioni, eno— in dvodnevni izleti Istra, dva dni Avstrija — Pomurje — Madžarska, 3 dni Budimpešta ( —) 2 dni Dunaj, 2 dni Zlata Praga, 3 dni Dunaj — Bratislava, 2 ali 3 dni Dunaj, Brno, Olomouc, Bratislava, 3 dni Bratislava — Brno — Dunaj 3 dni Razen tega še izbira izletov po domovini in v zamejstvu. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Iskra ISKRA KIBERNETIKA KRANJ TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE praznuje letos 25—letnico. V programu praznovanja je tudi predstavitev tovarne. Vse, ki jih zanima naše delo, VABIMO na ogled tovarne v SOBOTO, 6. septembra 1986, od 11. do 13. ure. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ MERKUR kranj /O ljubljanska banka "lemeljna banka Gorenjske Na podlagi sklepa 4. redne seje komisije za delovna razmerja delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj objavlja dela in naloge: 1. opravljanje nalog s področja izobraževanja 2. zajem podatkov 3. opravljanje dinarsko-valutnih terminalskih poslov 4. pripravnika s srednješolsko izobrazbo — dva izvrševalca Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev za opravljanje del zahtevamo: pod 1.: — visokošolsko izobrazbo pedagoške, kadrološke ali druge ustrezne družboslovne smeri — tri leta ustreznih delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo pod 2.: — nepopolna srednješolska izobrazba ekonomske, upravno-udministrativne, komercialne ali splošne smeri — eno leto ustreznih delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo pod 3.: — srednješolska izobrazba ekonomske, upravno-administra-tivne, komercialne. PTT, splošne ali druge ustrezne družboslovne smeri — dve leti ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo pod 4.: — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri Dela in naloge se opravljajo — pod točkama 1 in 2 v Kranju — pod točko 3 v Radovljici — pod točko 4 v Škof j i Loki Delovno razmerje za opravljanje del in nalog pod točkami 1, 2 in 3 sklenemo za nedoločen čas; s pripravniki pod točko 4 za določen čas, za čas usposabljanja za samostojno delo — 6 mesecev. Dela in naloge pod točkama 2 in 3 se opravljajo v izmeni. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po obiavi — za dela in naloge pod točkama 1 in 2 na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA I, za dela in naloge pod točko 3 na naslov Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske, Poslovna enota Hadovljica, Gorenjska cesta 16, ter za dela in naloge pod točko 4 na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Poslovna enota Škofja Loka, Titov trg 3/a. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. @®3S®SlJJ©IEnGLAS 16. STRAN OGLASI. OBVESTILA PETEK. 5. SEPTEMBRA^ TRGOVSKI CENTER QD □Deteljica V BISTRICI PRI TRŽIČU BO ODPRT TUDI na ŠUŠTARSKO NEDELJO 7. SEPTEMBRA 1986 s posebno ponudbo! VABIJO VAS: Morcator /EjEro/J OBLAČILA Tržič i - bombažna predilnica in tkalnica tržič soua Urara KAKOVOST JE NAŠA TRADICIJA (Samo zadovoljen delavec namenja dovolj potrebne pozornosti kakovosti izdelkov med proizvodnim procesom) K sodelovanju vabimo DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE za preučevanje zanesljivosti izdelkov ter delovanja strojev in naprav konstruiranje izdelkov razvoj in uvedbo novih izdelkov programiranje preventivnega vzdrževanja (za področje tribologije) področje razvoja mehanske obdelave DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE za vodenje delovne enote elektrovzdrževanje (zaželene so štiriletne delovne izkušnje in strokovni izpit) za programiranje preventivnega vzdrževanja (za področje elektroenergetike) DIPLOMIRANE ORGANIZATORJE DELA za projektiranje delovnih procesov PROFESORJA NEMŠKEGA JEZIKA za prevajanje dokumentacije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas—nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu INŽENIRJA STROJNIŠTVA za vodenje oddelka vzdrževanja pnevmatskih in hidravličnih regulacij in elementov STROJNEGA TEHNIKA za obdelavo načrtov strojev in izdelavo katalogov rezervnih delov STROJNE KLJUČAVNIČARJE (za tekoče vzdrževanje, delo je triizmensko) KLEPARJE STRUGARJE (dvoizmensko delo) IMAMO: — sodobno računalniško opremo (IBM — 43/41, PC) z razvejeno terminalsko mrežo in — bogato strokovno knjižnico NUDIMO: — opravljanje pripravništva — organizirano uvajanje v delo — strokovno izpopolnjevanje (tudi v tujini) — podiplomski študij ^ — solidno raven družbenega standarda (pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, organizirana oblika rekreacije in kulturnega življenja, možnosti za organizirano letovanje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela) Od Ljubljane smo oddaljeni samo 20 km. Vse druge informacije vam bomo dali v kadrovskem sektorju DO, če nas pokličete po telefonu, številka 064/25 — 461—377. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, Kranj. SŽ — Tovarna vijakov PLAMEN KROPA p. o. Delavski svet na podlagi 64. člena Statuta objavlja naslednja prosta dela in naloge: TEHNIČNEGA VODJE delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (mandatna doba traja 4 leta) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo strojne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni industriji — da ima opravljen preskus znanja varstva pri delu — znanje tujega jezika (zaželena nemščina) — smisel za delo z ljudmi in organizacijo — moralnopolitične kvalitete Kandidati morajo pred izbiro predložiti program, kako bodo doseženi smotri in izvršene naloge, ki se od kandidata pri razpisanih delih zahtevajo. Rok za prijavo je 20 dni od objave. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEL V OE LESNO STAVBARSTVO Pogoji: — diplomirani inženir gradbene ali lesarske šole s triletnimi d elovnimi izkušnjami — poskusno delo traja tri mesece 2. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoji: — KV pleskar s šestmesečnimi delovnimi izkušnjami — poskusno delo traja en mesec 3. ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV Pogoji: — KV strojni ključavničar s šestmesečnimi delovnimi izkušnjami — poskusno delo traja en mesec Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože pisne prijave z ustreznimi dokazili do 12 septembra 1986 na naslov Gradiš, TOZD Lio, Škofja Loka Kidričeva cesta 56. DOM UČENCEV IN ŠTUDENTOV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE za nedoločen čas (dve delavki) za določen čas (ena delavka — nadomeščanje delavke, ki Je na porodniškem dopustu) Pogoji: — nekvalificirana delavka — enomesečno poskusno delo Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov ko' misiji za delovna razmerja. Informacije dobite po telefon1* 22 - 590. ■■■■IIB Ieimokti ELMONT BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: SKUPINOVODJE V LAKIRNICI za nedoločen in določen čas 2. 2 DELAVCA ZA PRIUČITEV V LAKIRNICI za nedoločen in določen čas 3. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV za nedoločen in določen čas 4. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV V KI JUČAVNIČARSKI DELAVNICI Pogoji: pod 1. — poklicna šola ustrezne smeri — praksa zaželena pod 2. in 4. — dokončana osnovna šola pod :i. — poklicna šola ustrezne smeri — praksa zaželena Delo je za polni delovni čas. OD po pravilniku, stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Elmont Bled, komisija za delovna razmerja, Bled, p.p. 64. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi. TRANSJUG REKA TOZD Ljubljana, poslovalnica Kranj Stara cesta 25 Razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA TERENSKEGA DISPONENTA en delavec za nedoločen čas Pogoji: — nižja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, prometne, komercialne ali splošne smeri, — vozniški izpit B kategorije, — dvomesečno poskusno delo Vloge pošljite v osmih dneh od dneva objave na naslov: Transjug Reka, Poslovalnica Kranj. Kandidati bodo o opravi jeni izbiri obveščeni v zakonitem rok O KOVIN Kovinsko podjetje, p. o. JESENICE Heroja Verdnika 22 Po sklepu 11. redne seje odbora za kadre, informiranje 1 družbeni standard z dne 25. avgusta 1986 ponovno objavlja1" prosta dela in naloge: VODENJE SPLOŠNO - KADROVSKEGA SEKTORJA Pogoji: — diplomirani pravnik ali diplomirani organizator k9 drovske smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja spi šno-kadrovskega sektorja — mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev p°s fjejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kovin, Kovinsko podjeU Jesenice, Heroja Verdnika 22, Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končani obj9 vi. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave za vpis spieje mamo do 10. septembra 1986. Pouk je organiziran štiri dni v tednu v popoldanskem času. ŠOLANJE JE BREZPLAČNO. Organizira TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE — začetni tečaj nemščine in angleščine za predšolske otroke — tečaj nemščine in angleščine L, II. in III. stopnje za šoloobvezne otroke Kandidate bomo vpisovali do 20. septembra 1986. Podrobnejše informacije dobite po telefonu, številka 61 -865. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA loka v sodelovanju s srednjo šolo ekonomske in družboslov,t usmeritve Kranj VPISUJE V PROGRAM POSLOVNO-FINANČNE DEJAVNOSTI V. stopnja - smer EKONOMSKI TEHNIK Izobraževanje traja štiri leta. Možen je prestop iz drugih gramov srednjega usmerjenega izobraževanja s priznanji opravljenih izpitov iz ustreznih predmetov. Prijave in informacije na Delavski univerzi Škofja Loka, lubnik l/a, tel.: 60-888 ali 62-761, interna 35. pttEK, 5. SEPTEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN (^smS^S^QLA^\ Iskra [SKRA KIBERNETIKA industrija merilno - regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n- sol. o. Smo delovna organizacija, ki se je s svojimi izdelki uveljavila ne le na domačem, temveč tudi na zahtevnih tujih tržiščih. To niesto pa nam ni zagotovljeno brez stalnih prizadevanj tudi naprej, zato se moramo zanj nenehno potrjevati. Imamo že izdelane načrte, kako to doseči. V njih je zapisano, da tudi brez računalniško podprtega povezanega infomacijskega sistema ne gre. Zato vas vabimo, da se nam že na začetku pridružite Pri uresničevanju te zahtevne naloge. V ISKRI KIBERNETI-!M imamo za vas prosta naslednja dela oziroma naloge: J- VODJE RAZVOJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA g VODJE RAČUNALNIŠKE PODPORE INFORMACIJSKEGA SISTEMA VODJE ORGANIZACIJSKE SLUŽBE *• VODJE PROGRAMERJEV JAVITE se nam, če izpolnjujete naslednje pogoje: "— visokošolska izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri ~~ večletne delovne izkušnje na področju, za katero kandidirate """ znanje enega od svetovnih jezikov (zaželena angleščina) Pjenili vas bomo na razgovor, na katerem bomo skušali usaditi naša in vaša pričakovanja. Zagotavljamo vam delo s /zlobno računalniško opremo, stimulativno nagrajevanje v resnosti od delovnih rezultatov, pomoč pri reševanju stanovskega problema, in razumljivo, brez tega pri tem delu ne gre, možnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje. ^htevne naloge seveda ne bomo uspeli uresničiti samo s kadrovanjem na objavljena dela oziroma naloge. Zato v a b i -,° ^sodelovanju tudi druge strokovnjake z visokošol-Ko ali višješolsko izobrazbo, z delovnimi izkušnjami ali brez •Pn, ki so pripravljeni sodelovati pri razvoju informacijskega istema kot sistemski analitiki, sistemski inženirji, načrtoval-C1 Podatkovnih baz... ^Prejmite izziv in nam pošljite pisne prijave z dokazili o izo-razbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 neh. po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska slu- zrja, Savska loka 4, Kranj. TEKSTILINDUS Ilffll Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosta dela in naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Komercialni sektor L OPRAVLJANJE TEHNIČNO-ADMINISTRATIV-NIH DEL ZA IZVOZ Pogoji: ~ administrativni tehnik ~ lahko pripravnik ~ delo je za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta) ~~ trimesečno poskusno delo Ekonomski sektor 2- SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji; — diplomirani inženir računalništva — poznavanje poslovno-informacijskih sistemov, programske in računalniške opreme — trimesečno poskusno delo J 2 PRIPRAVNIKOV Pogoji; — ekonomist ali diplomirani ekonomist — delo za določen čas (osem ali dvanajst mesecev) Vzdrževalno-energetska služba (Obrat I) 4. KLJUČAVNIČARSKA DE IA II Pogoji: — strojni mehanik, ključavničar — eno leto delovnih izkušenj na ključavničarskih delih — dvomesečno poskusno delo TOZD PLEMENITILNICA DE Gravura 5.2 PRIPRAVNIKOV pogoji: grafični tehnik ali grafični delavec Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne Pojave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD Telekomunikacije K emisij« za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2 S55?ANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV • r*UJAVA NAPAK IN EVIDENCA NA 97 P°goji: 1- ~ visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustre-zne družboslovne smeri, eno leto delovnih izkušenj ~ končan program IV. stopnje srednjega usmerjenega izobraževanja administrativne smeri Delovno razmerje pod 1. bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, pod 2. pa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: PTT Kranj, TOZD Telekomunikacije, Kranj, Mirka Vadnova 13. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v naslednje tečaje: — tečaj iz varstva pri delu (20 in 5— urni) — tečaj higienskega minimuma (25 ur) — tečaj za voznike viličarjev (100 ur) —tečaj za skladiščnike (100 ur) — tečaj strojepisja (100 ur) —tečaj za strojnike centralnega ogrevanja (80 ur) Podrobnejše informacije dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik l/a, vsak dan od 7. do 15. ure ali po telefonu, številka 61-865. SOZD MERCATOR KJT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD Tovarna olja Oljarica Britof objavlja prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA TOZD Posebni pogoji: — ekonomist ali ekonomski tehnik, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri računovodskih delih Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M-KŽK Gorenjske, Kranj, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. TEKSTILNA 7\IL7[][i TOVARNA tVLLUH KRANJ, Savska cesta 46 Na osnovi sklepa 7. seje delavskega sveta z dne 28. 8. 1986 objavljamo javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avto VW JETTA — letnik 1981, vozen, izklicna cena 1.550.000 din 2. Kompresor trudbenik, letnik 1977, izklicna cena 185.000 dinarjev Licitacija bo v prostorih IT Zvezda Kranj, v petek, 12. septembra 1986, ob 10. uri. Varščina znaša 10 odstotkov od izklicne cene, ki se vplača pred pričetkom licitacije na blagajni DO TT Zvezda Kranj. Licitacija bo po načelu »videno-kupljeno«. Družbenopravne in fizične osebe so enakopravne. Prometni davek plača kupec in ni vštet v izklicno ceno. Informacije in ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih Zvezde. 5j vezenine bled TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED TOZD Konfekcija Bled, TOZD Pozamentarija Bled in DS Skupne službe objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD KONFEKCIJA Bled I. SAMOSTOJNO KROJENJE II — 1 delavka za nedoločen čas II. ŠIVANJE I — 10 delavk za nedoločen čas Pogoji pod I. in II. — šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II ali tekstilno-obut-veni konfekcionar — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Če ne bo dovolj prijav za zasedbo omenjenih prostih del in nalog, bomo sklepali delovno razmerje tudi s pripravniki, ki imajo končano triletno tekstilno šolo konfekcijske smeri, nimajo pa še opravljenega strokovnega izpita. Rok za prijave je do zasedbe prostih del in nalog. TOZD POZAMENTERIJA BLED I. ČIŠČENJE IN MAZANJE ČIPKARSKIH STROJEV — 1 delavec za nedoločen čas II. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV — 1 delavec za nedoločen čas III. ČISTILKE — 1 delavka v obratu Čipke Vintgar za nedoločen čas — 1 delavka v obratu vezilnica Bled za nedoločen čas Pogoji: pod I. — končana osnovna šola — trimesečno poskusno delo pod II: — IV stopnja strokovne izobrazbe oziroma poklicna šola tekstilne smeri —trimesečno poskusno delo pod III. — končana osnovna šola —trimesečno poskusno delo Rok za prijave je do 19. septembra 1986. DS skupne službe I. SKLADIŠČNIKA V SKIADIŠČU SUROVIN — 1 delavec za določen čas (za čas nadomeščanja delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo II. VODJE ODDELKA ZA ORGANIZACIJO IN AOP — 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: — diplomirani inženir organizacije dela - računalniške smeri - ali ustrezni poklic — najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah Rok za prijave je do 19. septembra 1986. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, Ka-drovsko-splošni sektor, Kajuhova 1, Bled. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja za določen čas prosta dela in naloge - 2 SNAŽILK (nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu) Nastop dela takoj, poskusno delo traja en mesec. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN OBČINE ŠKOFJA LOKA ponovno objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas SNAŽILKE Pogoja: — končana osnovna šola in tri mesece delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. V SPOMIN Zabučale gore, zašumeli lesi, oj, mladosti ti moja, kam odšla si, kje si? Letno dni mineva, odkar si na kranjskem pokopališču, kati štefe rojena BAŠELJ iz Bistrice pri Tržiču, Cesta 4. julija 13. Za njo žaluje mož Janko Štefe Bistrica pri Tržiču, 10. septembra 1986 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, brat, stari oče, stric, svak in zet franc globočnik Od njega se bomo poslovili v soboto, 6. septembra 1986, ob 16. uri izpred domače hiše žalosti na pokopališče v Mošnjah. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta antonija drinovec Jakova mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku, govorniku, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Strahinj, Naklo, Ljubljana ZAHVALA Od moža, očeta, brata in strica STANISLAVA MURNA upokojenca smo se v najožjem družinskem krogu poslovili v sredo, 27. avgusta 1986, na pokopališču v Bitnjah. Iskrena zahvala vsem organizacijam in posameznikom, ki ste nam ob tragičnem dogodku v minulem letu izkazali veliko razumevanja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za prisrčno opravljen pogreb. VSI NJEGOVI GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA , OGLASI PETEK, 5. SEPTEMBRA19?! MALI OGLASI tel.:27 960 ceita JIA16 apaialljitrojl ELEKTRIČNI VILIČAR, 1200 kg, in dos, v voznem stanju, ugodno pro dam. Tel: 061/831 006_14299 Prodam barvni TV iskra, star 8 mesecev. RoDoša, Novi svet 14, Škofja Loka popoldne___14502 Prodam novo MOTORNO ŽAGO ho melite super WL avtomatic, cena 16 SM. Tel.: 65-048 od 20. ure dalje _14508 Prodam nov HOBI 84 Tel : 37 060 __14686 Prodam 2 para ZVOČNIKOV, (life, sanvo). moči 50 W. Tel.: 26 303 popoldne_14687 Prodam KASETOFON sansui, RA DIO technics, OJAČEVALEC yamaha in ZVOČNIKE infiniti. Sebenje 5, Tržič __14688 Prodam KOMBAJN za krompir Grimme. Dorfarje 32, Žabnica 14689 Ugodno prodam še ne dve leti star črno-bel TV gorenje. Mokič, Planina 59, Kranj_14690 Prodam traktorski enorodni IZRU VAČ za krompir. Kalan. Poljšica 6, Podnart, tel.:70-225_14691 Prodam MLIN za žito na kamne Tel.: 45-263 _14692 Prodam CIRKULAR za žaganje drv, možno tudi žaganje desk. Marjan Lo-trič, Trboje 13, Kranj_14693 Prodam TRAKTOR s prikolico. Stra-hinj 120, Naklo_14694 Prodam barvni TV iskra, veliki phi-lips ekran in deli. Tel: 22-317 14695 Prodam malo rabljeno motorno ŽA-GO husquarno 162. Franc Kordež, Log 20, Železniki_14696 Prodam kombinirani mizarski STROJ emko 2000, širina skobelne glave 26 cm, z orodjem. Tel.: 79-068 _14697 Prodam TRAKTOR zetor 60-11 z ori-ginalno kabino. Tel: 46-208 14698 Prodam 200-I PREŠO, možna dostava na dom. Tel. 7o 384_14699 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, tehnostroj 411-6, dobro ohranjen, pokončni val. Pintar, Zg. Sorica 2 _______14700 Prodam manjši TRAKTOR. Begunje 10, na Gorenjskem_14701 Prodam HI Fl STOLP 2 x 90 W in čr-no-bel TV. Tel: 42 134_14702 Prodam barvni TV čajevec, ekran 61 Tel 50-689 _14703 Prodam VIDEOREKORDER hitachi. Tel: 80-376 od 17. do 22 ure 14704 Prodam nov SILOKOMBAJN sip SK 80 S, ceneje. Tel: 061/843-151 14705 Prodam stabilni VRTALNI STROJ BS 16, nov, v garanciji, 10 do 15% ce-neje. Reteče 46, Škofja Loka 14706 Ugodno prodam rabljen barvni TV sprejemnik iskra montreal. Tel.: 33-232 _______14707 Prodam hidravlični NAKLADAČ za gnoj leort T 350 s hidravličnimi nogami, rabljen 50 ur. Franc Pinter, Gorenja vas 83 14708 Mlada 4-članska družina išče STANOVANJE ali hišo v najem. Šifra: Nujno^_14777 Dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, 89,3 m1, v Kranju, zame njam ali kupim za enostanovanjsko hišo v Kranju ali okolici Tel : 38-488 _14778 Prodam stanovanje s kopalnico in teraso, v okolici Tržiča. Šifra: Tro-sobno _ 14779 Prodam stružni AVTOMAT bechler, 0 7 mm. Drulovka 48, Kranj 14825 Prodam SONY stolp C. na Brdo 34 Telefon 21 524_14826 Prodam TRAKTOR M F 30, starejši letnik, in drobni KROMPIR za krmo. Gorjup, Trboje 61_14827 Prodam mini KOMPONENTNO. no vo, deklarirano, dvojni kasetar Franc Mohar, Visoko 2, Šenčur_14828 HI Fl TBCCO 2x60W, poceni pro dam. Sorlijeva 29, stan. 20_14829 Prodam RECEIVER ONKYO 2x50W. Križnar, Godešič 40, Škofja Loka_14830 Prodam STOLP SONY brez zvočni kov in RECEIVER tehniks. Telefon 75 600_14831 Prodam TRAKTOR ferguson 39 km, letnik 81, KOSILNICO BCS in Z 101, letnik 73. Grošelj, Glinje 14, Cerklje _14832 Prodam kromatično hohner HARMONIKO, ORGLE farsisa VIP 400, 120-voltni LESLI farfisa in 2 »šur« Ml KROFONA. Miran Mravlje, Žirovski vrh 63, Žiri Telefon 69-461_14833 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič 418. Janez Dežman, Ribno 25 14834 gradbeni mat. Prodam PEČ, EKSPANZIJSKO po sodo in črpalko za etažno centralno. Tominčeva 11, Kranj_ Prodam 180 kosov betonske OPEKE 30 in 1300 kosov STREŠNIKA kikinda. model 272. Tel: 28 408_14320 Prodam suhe smrekove in borove DESKE, debeline 2,5 in 5 cm. Zg. Brnik 73, Cerklje_14468 Prodam 12 kosov ARMATURNIH MREŽ Q 139, 224 kg/kom., po 5000 din kos. Jamnik, Oprešnikova 62, Kranj, tel.: 21-096_14473 Prodam 30 m' ladijskega PODA 2. kvalitete. Tel.: 37 060_14709 Prodam 400 kosov porulit OPEKE 8 cm. Vidic. Tel.: 79-053, popoldan _14710 Ugodno prodam 300 kosov cementni FOLC, rabljeni, in 1000 kosov špi-čak cementni_14711 Prodam 10 OKEN 140 x 160. Predos Ije 167, tel : 36-548_ 14712 Ugodno prodam STIROPOR, 5 cm Voglje 83, Šenčur_14713 Ugodno prodam 1500 kosov rablje nega betonskega STREŠNIKA špičak. Smlednik 45, tel: 061/627-199 14714 Ugodno prodam 500 kosov POROLI TA 8 cm Fabjan, Zg. Besnica 50 14715 Ugodno prodam 50 kosov novih salonit PLOŠČ, 5 valjne, barvne. Aco Mesec, Ješetova 9, Kranj_14716 Kupim OPEKO cementni bobrovec, 3000 kom. Tel: 79 811_14717 Smrekov OPAŽ 7,5 x 1,3 x 300 cm in manjši fasadni ODER ugodno prodam. Tel : 061/611 507, popoldne 14718 Zamenjam 230 m' STIROPORA, debeline 3 cm, za isto količino mehkega lindopora. Tel: 44-554_14719 Prodam rabljen strešni LES, možen za nadaljnjo obdelavo Tel.: 66-521 __14720 Prodam 140 m' KOMBI PLOŠČ, 8 m3 TERVOLA in zamrzovalno SKRI NJO, še zapakirano. Tel : 38 808 14721 Prodam 180 kosov SALONITK, 125 x 96, 10 % ceneje. Ivan Selak, Fran-kovo naselje 119, Škofja Loka 14858 Prodam večjo količino MIVKE. Suha 4, Kranj_14859 Prodam rabljena dvodelna in tridelna OKNA. Krakovo 13, Naklo, telefon 47 060_14860 Prodam PUNTE in LES (okrogel in rezan) različnih dimenzij, primeren za gradnjo Udir, Zaloše 6, Podnart 14861 PREDNOSTI TEKOČEGA RAČUNA Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan, ki ima redne prejemke (osebni dohodek, pokojnina, drugi viri) ali če stalno poslovno sodeluje z banko. Morda bi bilo še najenostavneje opisati prednosti tekočega računa, če ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. Imetnik tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko plača s čeki ali drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, kot so naročnine, plačila komunalnih sto ritev, obročna odplačila in drugo, pooblasti banko Banka spremlja spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o tem redno obvešča imetnika. Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po poobla stilu imetnika poravna določeno obveznost, je denar na tekočem računu obrestovan. Zato in zaradi postopne porabe sredstev so obresti na tekočem računu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici. Pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svojim de narjem. Pravilo, da se najboljša priložnost za nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denarja, za imetnika tekočega računa ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem ra čunu dovolj denarja. Izjemoma pa lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki ga na tekočem računu ni. Možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj poznajo po bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo do 40.000 din, ki je namenjeno za pokritje trenutne ga primanjkljaja ob nepredvidenih izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov. V Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, posluje s tekočimi računi že 23 tisoč občanov. ■v /O ljubljanska banka nama škofja loka Na pultu posebnih prodaj Vsak dan kaj novega v Nami: — volna NINA po 4.066 din — volna SANJA po 4.992 din — volna LE NT po 6.1 IO din — ženske hlačne nogavice po samo 218 din — otroške hola hop nogavice od 300 do 600 din — otroško perilo od 240 do 320 din HIŠA DOBREGA NAKUPA! J) Temeljna banka Gorenjske Ugodno prodam OPEKO modularec Telefon 47 063 Prodam suhe smrekove COLARICE in PLOHE, 7 cm. Stane Papler, Mlaka 3, Begunje_ 14862 Prodam rabljene SALONITNE PLOŠČE. Anton Šegula, Savska 16. Lesce, telefon 74-246__14863 ifan.oprema Ugodno prodam trajnožarečo PEČ KUPPERSBUSCH, HLADILNIK, peč na olje in MIZO marles. Boštjančič, Žu-pančičeva 31 _14510 CISTERNO, ovalno, kovinsko, 2100 I, proizvajalca itpp Ribnia, novo, nerabljeno, ugodno prodam. Informacije po telefonu 45 303 popoldne. 11424 Prodam trajnožarečo PEČ Hrastje 172__14726 Prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), za 8 SM. Tel.: 24-440 interna 22, dopoldan _14727 Prodam PEČ za centralno z bojler jem, 20% ceneje. Tel: 28 088 14728 Prodam novo centralno PEČ stedler, 40.000 ccal. Lojze Lanseger. Ročevni ca 30, Tržič _14729 Prodam nov ŠTEDILNIK (2 + 2) in nov TV iskra color, daljinsko upravlja nje Tel 35 753 popoldan_14730 Ugodno prodam nov pralni STROJ gorenje Bojan Kveder, Predoslje 132 _14731 Poceni prodam termo PEČ, 6KW. Tel.: 24 191__14732 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje Vrečkova. 30.000 ccal Aleksander Hajdinjak. Sv. Duh 61, Škofja Loka_14733 Ugodno prodam sedežno GARNITURO. Frankovo naselje 161, Škofja Loka, tel.: 62 122__ 14734 Prodam malo rabljeno PEČ za cen tralno kurjavo, vzidtjiva. Angela Ander le, Zevnikova 8, Orehek. Kranj 14735 Prodam nov KUPPERSBUSCH, ceneje. Miran Pipan, Planinska 11. Bled ______14736 Prodam novo OBLOGO za odprti kamin FtORITO bunja Tel : 42 084 14737 Prodam francosko POSTELJO 180 x 200. Britof 315__14738 Rabljeno PEČ za centralno KTK ugodno prodam. Mali. Sp. Brnik 92 _ _14739 Kombinirani ŠTEDILNIK gorenje 2 plin in 2 elektrika prodam. Tel.: 24-897, zvečer _14740 Ugodno prodam rabljeno 380 litrsko zamrzovalno SKRINJO in nerabljeno plastično CISTERNO, 3000 1. Tel.: 25 648__14741 Prodam novo PEČ TAM stadler za centralno kurjavo, 25.000 ccal, in 12 RADIATORJEV po zelo ugodni ceni. Tel.: 51 205. Tržič_14742 Za 23 SM prodam novo kotno sede žno GARNITURO, črn skaj Tel.: 38 777_14743 Prodam 4 KW TERMOAKUMULA CIJSKO PEČ AEG in 10 I električni BOJLER Tel: 26 911 14744 Prodam trajnožarečo PEČ gorenje. Tel 81 588. popoldan_14745 Prodam sedežno GARNITURO in belo otroško POSTELJO Premk, Parti zanska 46. Skofia Loka_14746 Novo PEČ, 30 000 ccal, levo, tip Vre ček, prodam 20 % ceneje Telefon 24 122, popoldne_14864 Prodam POMIVALNO MIZO z dve ma koritoma in odcejalnikom, kuhinj ske ELEMENTE, MIZO in 4 STOLE Dovžan, Golniška 77, Kranj 14865 ramo prodam Prodam ŠTEDILNIK korona 10 % ce neje in KOPALNO KAD kolpa - vse novo Predoslje 2 c, telefon 36 404 po poldan Prodam električni MOTOR za čoln, primeren za ribiče in OJAČEVALEC za CB Trboje 9, Kranj_14025 Prodam 100 kg OTROBOV Tel.: 42 746__14600 Prodam 2 ha stoječe KORUZE in stolp esho 4 x 25 W za avto Jezerska 48_14601 Ugodno prodam KAMP PRIKOLICO adria 450 Tel 28 652 popoldne 14602 Dirkalno KOLO biemezetta, 12 pre stav, oprema campagnolo. Tel : 23 933 _14603 Prodam otroška in ponv KOLESA ter MOTOR MZ 150 Tenetiše 12, Gol nik__[4604 Prodam enoosno kipper PRIKOLICO 4 t. za traktor ter OPEL KADETT, letnik 70, odlično ohranjen Benedik, Strmi ca 3, Selca, tel : 60 465 od 6 do 14 ure 14305 Prodam PRALNI STROJ gorenje, otroška OBLAČILA, 9 do 10 let, in ob hajilno OBLEKO. Janeza Puharja 6, II- nadstropje št. 9, tel : 39-016 14606 Prodam 8 metrov mešanih DRV po 12.000 din. Tel.: 39 261_14608 Prodam novo AVTOPRIKOLICO. Vir-je 42, Tržič, tel.: 50-570_ 14609 Prodam globok otroški VOZIČEK tri buna Kveder, Srednja vas 35, Šenčur _14610 Prodam LES za ostrešje, MULTI-KULTIVATOR IMT 512 KV, ŠIVALNI STROJ ruža in rabljena OKNA. Bele harjeva 45, Šenčur _14611 Prodam GAJBICE, BUTARE, beton-ske STEBRE za ograjo, plinsko PEČICO za čevapčiče, plinski štedilnik, 2 strešni OKNI, ČELADO G PA, ROKAVICE hardo in čevljarski šivalni STROJ. Verbič, Zg. Brnik 136 14612 SURF sailboard reggata, prodam za 7,8 SM. Tel : 28-436_14613 Prodam večjo količino rabljene KRITINE bobrovec, stari ožji format, in AMI 8 v voznem stanju. Jože Šparo-vec. Pristava 85/b, Tržič 14614 Ugodno prodam RAČUNALNIK ZX Spectrum 48 K. Grogova 4, Naklo, tel.: 47 392_^_14615 Prodam betonsko ŽELEZO, dimne tuljave, termoakumulacijsko peč 4 KV, ŠTEDILNIK (2 plin in plošče) Naslov v oglasnem oddelku._14616 Poceni prodam novo dirkalno KOLO profesional bottechia Zupanec, Hrast-je 20_14617 Prodam stoječo silažno KORUZO. Sp Brnik 16_14618 Prodam večjo količino bukovih BUTAR. Tel: 25-437_14619 Prodam lepo plemensko SVINJO z mladiči, za 28 SM, mlado brejo SVINJO za 8 SM in MONTAŽNO HIŠICO 8x4. Partizanska 9, Bled, tel.: 77-472 od 20. do 21. ure 14620 Prodam RAČUNALN 48 K in VVALKMAN phil 51-923 K ZX spectrum ips stereo. Tel.: 14621 Prodam tovorno 1,40x2 m, 500 kg za 1 oglasnem oddelku PRIKOLICO 8 SM. Naslov v 14622 HRUŠKE, namizne, JABOLKA prodajamo do 20. ure. C. 1. maja 21 -582 za vlaganje, in vsak dan od 8. 4 Kranj, tel.: 14623 Prodam 70-497 KROMPIR za krmo. Tel.: 14624 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst le tev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! * * * * * * * * * * ZLATARNA ^ Goldie MODERNE POROČNE PRSTANE-PRSTANE - * OGRLICE — * VERIŽICE - * DOBITE V * ZLATARNI £ GOLDIE Prodam dobro ohranjen ZAPRAV-LJIVČEK s konjsko opremo. Tel.: 061/52 619, Velkavrh, Tacenska 93, Vižmarje_14625 Prodam otroško POSTELJICO, otroški športni VOZIČEK in NAHRBTNIK. Tel: 62-007, zvečer_ 14626 Prodam dva GOBELINA, cena po dogovoru, ogled možen v soboto in nedeljo. Nahtigal, R. Papeža 5, stanovanje^_14627 Prodam rabljen PRALNI STROJ z manjšo okvaro in klavirsko harmoniko, 48 basno. Tel.: dopoldne 27 288, po poldne 39 032_. 14628 Prodam FIAT 126 P, letnik 80, in KLAVIRSKO HARMONIKO melodija, 80 basov. Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart_14629 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Podbrezje 111_14630 Prodam otroški športni VOZIČEK. Rozman, Križnarjeva pot 2, Stražišče __14631 Jadralno DESKO imgrad 66 special prodam. Vrhovnik, Sv. Duh 76, Škofja Loka_14632 Prodam deklariran COMODORE 64. Gržanič, T Dežmana 6, Kranj, tel.: 38 145_14633 Prodam novo električno sender KITARO in montažno GARAŽO s pod strešjem. Tel: 22-586 14634 Prodam 800 litrsko PREŠO za sadje in 100 litrski KOTEL za žganjekuho. Pavel Aljančič, Loka 29 pri Tržiču, tel.: 57 052_14635 Prodam 15 rol LEPENKE. Brezje 1/a. Tržič__14636 Prodam domače ŽGANJE Sr vas 14, Golnik__14637 Prodam moško potovalno KOLO. Tel : 22 110_14638 Ugodno prodam moško športno KOLO. Britof 134, tel.: 36-029 14639 Prodam ORGLE nevv tiger duo. Mrgole, Struževo 10/a, Kranj 14640 Prodam globok otroški VOZIČEK tri buna Delovec, Partizanska 5, Šenčur _14456 Poceni prodam SOD 180 litrov Franc Križaj, Godešič 42, Škofja Loka __ 14835 Prodam krožno ŽAGO MIO stan dard, enojno pomivalno KORITO z od cejalnikom in KASETOFON Telefon 62 749, popoldan _14836 Prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo UL 40. 3 OVCE in 2 JAGNJE TA Irena Šturm, Podgora 3/a, Gorenja vas_14837 Prodam stoječo silažno KORUZO Trboje 11_14838 £ GOLDIE £ NOVI TRGOVSKI CEN-Jt TER V RADOVLJICI, £ CANKARJEVA 70 ************ Prodam 15 m3 suhih trdih DRV, cena 6.000 din. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas__14883 Posamično prodam kombiniran otroški VOZIČEK, POSTEUICO z dodatki, vse odlično ohranjeno. Zg. Bit-nje 10_14840 Prodam športno KOLO triumph na 10 prestav. Telefon 22-958, od 19. do 20 ure, od ponedeljka do petka 14841 Prodam bukova KRVA in 400 kg težkega BIKA simentalca. Telefon 40-657 _14842 Prodam 2200-litrsko okroglo kovinsko CISTERNO za kurilno olje, za 20 SM. Telefon 74-?68_14843 GOBELIN ženski akt, 106x55, uokvirjen, prodam ali zamenjam za zlato za zobe. Radovljica, telefon 75-610 _14844 Prodam domače sadno ŽGANJE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 14845 Prodam 2 m3 hrastovega LESA, (plohi, deske) in litoželezno kopalno KAD. Konc, Golnik 47_14846 Prodam MOLZNI STROJ Virovitica, star 1 leto, BIKCA za rejo, starega 7 mesecev, in 4 mesece brejo KRAVO. Andrej Habjanič, Cesta na Belo 6, Ko-krica, Kranj_14847 Prodam globok otroški VOZIČEK rdeče barve in ZIBELKO z jogijem, ce-na 6 SM. Jeras, Podreča 44 14848 MASKO, POKROV za 126 P in ŠTE-DILNIK,(2 + 2), vse novo, prodam. Te-lefon 28 833_14849 Prodam KOLO personal na 10 pre stav in novo avto PRIKOLICO. Bavdko va 4, Kranj_14850 Ugodno prodam češpljevo ŽGANJE. Hudo 1, Kovor, Tržič_14851 Prodam malo rabljen zoppas pomivalni STROJ, nova 4 prednja in 4 zad nja VRATA ter STREHO za FIAT 1300. Telefon 22 005 ali 25-904 popoldan _14852 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika), pomivalno mizo, dva korita z odcejalnikom, rost-frai, in malo rabljeno žensko KOLO rog. Telefon 61-764_ 148355 PRODAJALNA COKEL KRANJ, Reginčeva ul. 13. (bivši lokal fotografa Rodeta pod zlatarjem Rangusom) Na zalogi imamo: — zaprte cokle, primerne za jesen — telovadne copate z gumo in tople zimske copate Prodam 10 dni staro TELIČKO^, mentalko. Pivka 3, Naklo______~--r-^ Prodam 8 tednov stare PUJS^ Brnik 60_________--- Prodam KRAVO po izbiri, jva"^ pan, Hudo 10, Tržič____—r~"^ Prodam PAPIGE ninfe in zej Cveto Šiler, Stara Loka 140, Skorj^ ka______—--tjjji Prodam brejo KRAVO. polica 13___-r-jjt Nemško OVČARKO, star0/^H brez rodovnika, dober čuvaj, 0 ^ njenega mladiča, in prodam 2 ^ starega nemškega OVČARJA- ^ nje 130, pri puškami___--trti Prodam 6 in 14 dni starTT-L^j; mentalki. Okroglo 11____XJff1Ć t Prodam 10 dni staro TELIČK^, Brnik 6__---^ bovek 29, Kranj____-^""pJA Ugodno prodam neregistrira^ J& NO in tla za diano. Tel.. 34-933 0"» ne_ ^—-^^ Poceni prodam PLA^A^V mi GUMAMI za SIMCO 130/- ,e| Benedik, Gornjesavska 43, KranW 23-341 int. 29___-ip Prodam avto JETO, letnik 81- ^kj nik 75 Prodam GOLF JX, februar % TAM T 110, v odličnem stanju. nijasti kason, dolžine 5 m. .k' 2,40 m. Tel.: 42-333 po 17.urj___g3 Prodam SUZUKI 1100 GSX, Aj 81. Tel: 40-034 _-ST^ Prodam MOPED tomos 1*^-^ rabljen. Repinc, Križe 91 Prodam karambolirano 10 SM. Tel: 39 737 __ Prodam R18TL, letniT T. Dežmana 4, Kranj, tel : 38_____-^ Tomos APN 6, malo vožen, i9}?ffl 60 cem, dellorto 20, prodam ^Zj^ mu ponudniku. Aleš Okršlar, K«30^ 6, Kranj, tel.: 24 430 ___--~-^| Prodam Z 101 mediteran, letnUl Lužan, Selska 4, Stražišče_____^y Prodam osebni avto Rii G-n-J voženih 4.000 km Tel.: 60_2j0__-^ Prodam 3 leta star APN 6, |t ohranjen. Zalog 4/a, Golnik.^ 46 014__________-<£ Prodam Z 750 LE, staro 20 rneSj za 78 SM. Porenta, Breg ob ^4$) Mavčiče Prodam APN 6, odličnoj cena po dogovoru. Turk Kranj___ Prodam Z 750, letnik 74, reg'= do 23.4.87. Špenko, Hoterna*^ Preddvor Prodam FIČOTA, letnik 23 805 Prodam POLONEZ 1500, prevoženih 22.000 km. Ul. 1. avgusta 11, Zlato poljg__-^ Pro" ^p^ifJ3_336____14575 e|ektrr!n,LProdam dve leti star MOTOR branio 901 z °9rodjem 14 M, lepo Tel-47,'.s Potrebno dokumentacijo. ^^iL_______14576 1200 fW dobro ohranjen AVTO NSU r°Zim P°Po'dne od 16. dalje. Mi- ^-~£iri_i_3junje_40_14577 75 r°dam VW jeto, letnik 81. Sp. Brnik ^j^p--..,..,._14578 6.0onV 75°. letnik 85, prevoženih ~~-p^Tl_r__odam. Tel.: 83-355 14579 do \y am 2 750' letnik 76, registrirano 83.853 ' vozno- cena 20 SM Tel.: ~~7r-£gi-_ _14580 Tel Prodam Z 750, letnik 79. fioldnfiV dopoldne in 51-245 po p^~--_______14581 Vorje4a"_ 2 75°- letnik 76 Bevk, Ja- "^5~^£PJi___e______14582 br0 0h, letnik december 81, zelo do-«SM _!/•?"• 41 °00 km, prodam za da BieH Mllenko Simič, Hotel Svobo- P^2--__________^_14583 Wh^a,m VKV 175, letnik 56, vozen. vn'k. Sv. Duh 76, Škofja Loka 14584 deCemhm obnovlJeno Z 101, letnik 75, !erje^r Ogled po 15. uri.dalje. Pe p^Sd___jdmarja 4, Kranj 14585 25^5aam VISO club. letnik 82. Tel.: Pn__~~~—-__14586 29.000 k^ ZJ01' letnik 83- Prevoženih 99/c *m Zupančič, Gozd Martuljek 14587 2~Jop^__i____/_14588 reaistrirJetnik 76- komplet ohranjeno Pi? 'rano Hr> 1 o o-. ____■__£___ ^!io bJSJP do 1.8. 87, prodam. Peter P^HlaI___o 6, Lesce 14589 TeL S:"_iJUG0 55 E- star 3 mesece. P^j-2^1-________14590 ?odatn^m 2 75°. 'etnik 75, ohranjeno, 74-097 °Premljeno za 29 SM. Tel.: p^f---__________14591 5ečiškaToFPRD ESCORT CARAVAN. P^^g-gjed, tel.: 77-017 14592 nov|jearn 2 750. letnik 76, motor ob-^■^J,« aj rezervnimi deli. Tel : *»o0 za'i,n?0bro ohranjeno in garaži-°8led nr r!'Jetnik 78' cena 55 SM Stlel 80 r_i_ravec' Brea- 12- Žirovni Pr^-p^48___14595 ^pbrooi?] 2-750' letnik december 79, ^^iai____o_JnBe8nica 86 14596 h °dam ptToč^—-:- » r" star. ' neregistriran, v voz Milan WU ln razne dele za PZ 125. ?0ure d./-8"80' Gubčeva 2. Kranj, od ProTJT5118--—.__14597 S_S?__ GOLT-diesel, 84. Tel.: li7e^a^P-_P_____n_14598 7ft- Prod»r!8po hranjeno Z 101. letnik 0'r>a| u?m M 70 SM, barva bela, ori -i^jfari«« Ja8tnik Kuhar, Cerklje, ^T~S^aA_Lel_42-815 14599 I*QtHOWk #4 /l i£=Ž-j P, P. *A ot(>na io 1 _____ r«o_t«t za^fcroUifcc Bled — Slovenska potapljaška zveza in Društvo za podvodne aktivnosti Bled bosta v soboto in nedeljo, 6. in 7. septembra, organizatorja 2. odprtega prvenstva Slovenije v podvodni fotografiji v sladkih vodah. Od 40 potapljačev fotografov v Jugoslaviji se bo prvenstva udeležilo okrog 25 najboljših, tako da bo na Bledu zbrana vsa elita tega športa. Namen prvenstva, tako je povedal predsednik organizacijskega odbora Franc Goltez, je širši javnosti predstaviti podvodni svet gorenjskega bisera, Blejskega jezera. K tovrstnemu obravnavanju podvodnega rastlinstva in živalstva jezera ter objektov v njem pa je potapljače fotografe spodbudila tudi želja Naravoslovnega muzeja Slovenije, Ribiške zveze Slovenije in številnih založnikov, da bi dobili kar najpopolnejši pregled in fotografski zapis ribjih in rastlinskih vrst, ki žive v tem jezeru. Tekmovanje, ki se bo začelo v soboto, 6. septembra, ob 9. uri, bo trajalo vso soboto do večera, ko bodo tekmovalci oddali posnete filme, ki jih bodo v nedeljo ocenili. Ob 16. uri bo projekcija v disko baru Pibernik, kjer bodo predstavili najuspešnejše in nagrajene posnetke. Tekmovanje bo potekalo v dveh disciplinah, in sicer v fotolovu, kjer bodo s fotografskimi aparati skušali ujeti na film predvsem ribe, ter v splošni kreativni fotografiji, kjer je tema poljubna. Najboli uspele posnetke bodo kasneje predstavili tudi v nekaterih drugih krajih. } Košnjek Za prebiranje knjig ni časa Kranj, september — Brezskrbni počitniški dnevi in dopusti so za nami. Pred nami so nove delovne in študijske obveznosti in vse manj bo časa za branje knjig, za lahkotno poletno branje. V pionirski knjižnici v Kranju so med počitnicami izposodili 500 knjig manj, v splošnem oddelku osrednje knjižnice, namenjene mladini po končani osnovni šoli in odraslim, si je med počitnicami knjige izposodilo približno dvesto ljudi na dan, samevala pa je študijska knjižnica. 24-letnega študenta medicine Damjana Eržena smo zmotili pri izbiranju knjige v splošnem oddelku: »Med počitnicami rad sežem po dobri knjigi, največkrat po modernem romanu, pa tudi po zgodovinski literaturi in zanimivem priročniku. Preberem po tri, štiri knjige. Zdaj, ko se bo začelo šolsko leto (pa se bodo romani umaknili skriptam in študijski literaturi. Študijske obveznosti mi puščajo le malo časa za razvedrilno branje.« 24-letni študent arheologije Sandi Štular: »Za študijsko knjižnico sem izvedel že v gimnaziji. Ne štu-Jm diram, , v knjižnici, knjige si raje izposodim. Knjižničarke so pri' jazne in rade ustrežejo željam, potrudijo se in želeno literaturo poiščejo. Zdaj se pripravljam na izpit in si izpisujem nekatere V°~ trebne informacije. Drugače P študijsko knjižnico obiščem enkrat na mesec« ~. 8-letna Zrva Cof je učenka 3. razreda osnovne šole Staneta Žagarja: »V pionirsko knjižnico me je pripeljala ma; mica prvi? t med lanski- mi poletnimi počitnicami. ^.r| krat sem si izposodila že vy.e knjig, ker rada berem. Najraj imam zgodbice, ne maram pa Pe srnic« T. BilbiJ3 Foto: F. Perdan Dragoceni plen,96 tisoč avstrijskih šilingov, bo spet prišel v prave roke- Zaklad pri izviru Save______j? Izkopali naropane šilinge Kranj, 1. septembra — Iz zeniških zaporov so pripeljali ma Hubljarja, ki je delavcem kranjske uprave za notranje za 1 ve pokazal, kje so skriti naropani šilingi. Bilo je v Podkoren u» I parkirišču v Zelencih pri izviru Save, kjer je tabla za J Podkoren. Pri stebru pod kamnom je bila denarnica s 96 P avstrijskimi šilingi, ki jih bodo vrnili Avstrijcem. Ibrahim Hubljar iz Donjega Vaku- usmerili proti mejnemu prehodu fa je eden od treh roparjev, ki so 17. julija letos oropali podružnično banko v Bleibergu-Kreuft blizu Beljaka v Avstriji. Druga dva sta Ne-nad Bajo iz Travnika in Pero Žulj iz Bugojna. Nenad Bajo in Ibrahim Hubljar sta 17. julija ob 8.05 vstopila v omenjeno banko in s pištolo prisilila uslužbenko Veroniko Assee. da jima je izročila prek 114 tisoč avstrijskih šilingov. Nato sta ji z vrvico zvezala roki in z ruto še usta ter jo privezala v stranišče, nato pa zaklenila vhodna vrata banke, sedla v avto, ki ju je čakal, in s plenom zbežala. Avto je vozil Pero Žulj. Roparji so se hi kau. Assegovi je uspelo, da se je rešila navez. Rop je po telefonu javila orožniški postaji. V zaSJ valni akciji je avstrijski žandar n1^ pred krajem Štosau blizu jug ^ vansko-italijanske meje ustavu j beglo zeleno »žabo« z roparji-ral je le voznika Pera Žulja, meo ko sta druga dva pobegnila. J Peš sta ilegalno prestopila p mejo. Prijeli so ju 18. julija na ^ trolom v Kranjski gori v Pre $ Preseka. Ukradenega denarja jw imela pri sebi. Preiskovalci s0£:e\ nevali, da sta ga zakopala neW j gozdu. Kot se je zdaj pokazal0' imeli prav. j NESREČE Usodni priklopnik Zadel pešca Kranj, 4. septembra — Predsednik občine Kranj Ivan Torkar je danes v prostorih občinske skupščine sprejel kranjske alpiniste (Marija in Andrej t Stremfelj, Tomo Česen in Tomaž Jamnik), ki so v Himalaji osvajaii osem-tisočake, svetovnega in evropskega lokostrelskega prvaka Simona Pavlina in šestega s svetovnega plavalnega prvenstva v plavanju na 1500 m kravi, Darjana Petriča. Predsednik občine Ivan Torkar se jim je zahvalil za njihove dosežke in trud, ki so ga vložili v športne dosežke. ZTKO Kranj in TKS sta jih nagradila s slikami akademskega slikarja Jožeta Trobca. ( »Ih) — Foto: F. Perdan Hrušica, 31. avgusta — Kosta Popo-vič, 1958, iz Kovačice, je s prednjim delom osebnega avta zadel Bojana Palčiča, 1958, s Hrušice, ki je šel peš pravilno po levi strani vozišča. P?šec je bil hudo ranjen. Smrt pod traktorjem Sp. Luša, 2. septembra — Danes se je s traktorjem smrtno ponesrečil 14-letni Janez Tompa iz Sp. Luše. Ko je nameraval vzvratno zapeljati pod gospodarsko poslopje, se je traktor prevrnil na bok. Deček je obležal pod robom kabine. Nezgoda v rudniku Todraž, 3. septembra — Jože Lak-ner, 1940, iz Idrije se je med razstielje-vanjem rova v Rudniku urana Žirovski vrh hudo ranil. Eksploziv je skozi eno od vrtin za raziskavo terena iztekal na progo devet metrov pod deloviščem, kjer je bil tedaj Jože Lakner. Kranj, 3. septembra — Frančišek Le-bar, 1907, iz Britofa, je s kolesom peljal po obvoznici proti Zlatemu polju. V blagem levem ovinku se je ustavil ob desnem robu ceste; ko je hotel stopiti s kolesa, je padel na cesto. Tedaj je pripeljal mimo s tovornjakom Anton Bre-gar, 1937, iz Savske loke. Kolesar je mrtev obležal pod priklopnikom. H. J. Še vedno vaš najboljši nasi za nakup v Avstriji: -i slo' SPAR MARKET SPAROVE^ STRUGA - Strau. tel. 9943-4227-2349 KONJENIŠKA PRIREDITEV BRDO PRI KRANJU nedelja, 7. septembra 86 oh 15. uri