645 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
OCENE IN PORO^ILA
Paul Gleirscher, Karantanien. Das slawische Kärnten. Klagenfurt : Carinthia, 2000. 165 strani.
Pri celov{ki zalo‘bi Carinthia je pred kratkim iz{la odli~na knjiga, posve~ena poznonati~nemu in
zgodnjesrednjeve{kemu obdobju koro{ke zgodovine. Torej obdobju, ki je v prvi vrsti – kot poudarja tudi
naslov – povezano s pojmom Karantanija in ki ima ju‘no od Karavank {e prav posebno mo~an simbolno-
nacionalni naboj. Ta ~rpa svojo energijo iz globoko zakoreninjene predstave in zgodovinskega mita hkrati,
da je s tem imenom povezano najbolj ble{~e~e obdobje slovenske nacionalne zgodovine: v slovenski
zgodovinski zavesti (oz. v zgodovinski zavesti Slovencev) velja namre~ Karantanija za prvo slovensko
dr‘avo, ki jo mnogi razumejo ni~ manj kot prvo nacionalno dr‘avo Slovencev. Mit o dr‘avotvornosti teh
fatamorganskih zgodnjesrednjeve{kih “Slovencev” dopolnjuje {e mit o njihovi demokrati~nosti, ki naj bi
ga izpri~evalo ustoli~evanje karantanskih knezov. Da pomenijo tak{ne predstave presajanje sodobnih
pojmov, predstav in kategorij v preteklost in hkrati nacionalizacijo zgodovine za nazaj – se pravi konstrui-
ranje nacionalne zgodovine v obdobjih, ko narodi in nacije v modernem pomenu besede sploh {e niso
obstajali – si niso na jasnem niti vsi v stroki, kaj {ele ostali.
Gleirscherjeva knjiga nedvomno spada v vrsto tistih, v zadnjem ~asu vse {tevilnej{ih del, ki s strokov-
nega stali{~a opozarjajo na nevzdr‘nost tak{nega nacionalnega prisvajanja zgodovine, ki seveda ni nobena
lokalna slovenska posebnost, ampak globalni pojav. Kronolo{ko obravnava knjiga dobrega pol tiso~letja
zgodovine koro{kega (in {ir{ega) prostora od 4. do 9. stoletja. V tem ~asu je koro{ki prostor do‘ivel vrsto
transformacij svoje dr‘avno-(u)pravne, politi~ne, socialne, verske, ekonomske, jezikovne in naselitvene
podobe ter prehodil pot od rimske province (Sredozemski) Norik preko slovanske kne‘evine Karantanije
do frankovske grofije karolin{kega cesarstva. Kako je potekal ta razvoj, katere so bile sile, ki so ga
opredeljevale, kdo ljudje, ki so z bili njim povezani in kako so ti ljudje ‘iveli, to so nemara glavna vpra{anja
na katere je sku{al avtor odgovoriti v svoji knjigi.
Odgovor na tak{na vpra{anja je seveda pogojen z informacijami (viri), ki so na razpolago in z njihovo
interpretacijo. Tu je potrebno izpostaviti, da je pri{lo na Koro{kem v zadnjih dveh desetletjih (predvsem po
zaslugi “sre~ne roke in lopate” arheologa Franza Glaserja) do vrste pomembnih in prav spektakularnih
arheolo{kih najdb in odkritij, ki so bistveno spremenile na{e védenje in poznavanje poznoanti~ne in
zgodnjesrednjeve{ke zgodovine koro{kega prostora. Med tak{na – ~e v ilustracijo na{tejem le nekatera –
sodi npr. odkritje poznoanti~ne {kofijske cerkve v Teurniji, pa zgodnjesrednjeve{ke samostanske cerkve
v Molzbichlu z nagrobnim napisom diakona Nonosa iz ostrogotskega ~asa, nadalje odkritja, povezana z
izkopavanji cerkvenega kompleksa na Sv. Hemi (Hemmaberg), najdba fragmenta z Domicijanovim napi-
som v Millstattu, vrsta mo{kih grobov, ki jih pripisujejo ~lanom karantanske dru`beno-voja{ke elite iz
okvirno Borutovega ~asa, itd. Te nadjbe, med katerimi so tudi trije izjemni epigrafski spomeniki: `e
omenjena Nonosev in Domicijanov, ter fragment iz karolin{ke cerkve v St. Petru am Bichl (3 km z. od
Krnskega gradu), z imenoma Otker-Radoslav, za katerima se nemara ne skriva nih~e drug kot ustanovitelj
cerkve in zadnji karantanski knez pred uvedbo grofovske uprave 828, iz Konverzije poznani Etgar, so
seveda imele za posledico pove~ano zanimanje za nori{ko-karantansko obdobje koro{ke zgodovine.
Rezultat tega intenzivnega dela arheologov, ki so se jim z “novim branjem starih virov” pridru`ili tudi
zgodovinarji, so {tevilna nova spoznanja, pa tudi diametralno nasprotne interpretacije, o katerih `ivahne
diskusije {e potekajo. Marsikatero od teh dilem bodo lahko re{ila le nova izkopavanja, med katerimi bi
visoko na listo `elja in potreb uvrstil izkopavanja v cerkvi pri Gospe Sveti in seveda na Krnskem gradu;
se pravi na lokacijah, za kateri so se pri nekaterih raziskovalcih v zadnjem ~asu pojavili dvomi, da bi
predstavljali politi~ni in cerkveni center postborutovske Karantanije.
Dana{nje stanje raziskav, ki jih lahko pove‘emo s pojmom Karantanija, je torej tak{no, da imamo na
eni strani celo vrsto novih ugotovitev, na drugi strani pa so se odprla {tevilna nova vpra{anja, ki so postala

646 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
– med drugim – pravo ve‘bali{~e za razli~ne hipoteze, med katerimi je poleg zrnja tudi veliko plev. To
stanje raziskav je sku{al Paul Gleirscher v svoji knjigi povezati v sinteti~ni pregled, pri ~emer je optika
njegovega pogleda {iroka, umirjena in uravnote‘ena. Ker je avtor po izobrazbi in profesiji arheolog, stoji
v ospredju povsem razumljivo  arheolo{ka podoba obravnavanega ~asa in prostora. Za ne-arheologa je
prav v tem velika vrednost knjige, saj ga ob bogatem slikovnem in kartografskem gradivu na najbolj
kompetenten na~in uvaja in vodi po bogatem  koro{kem arheolo{kem gradivu pozne antike in zgodnjega
srednjega veka. Njegova slika pri tem, kot re~eno, ni enostransko ozka ampak uravnote‘eno {iroka, saj je
izpovednost arheolo{kega gradiva ves ~as povezoval z najnovej{imi ugotovitami historiografskih, umet-
nostnozgodovinskih, jezikoslovnih in drugih raziskav. Tudi to je pomembna kvaliteta knjige.
Vsebinsko je knjiga razdeljena na {est sklopov-poglavij. Prvo je izrazito histori~no, napisano prven-
stveno na osnovi zgodovinskih (pisanih) virov in literature in nudi pregled nori{ko-karantanske zgodovi-
ne od Dioklecijana do Karla Velikega in njegovih dedi~ev. Drugo poglavje je namenjeno poselitveni
zgodovini koro{kega prostora v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, v kateri je prav tako prihajalo do
velikih sprememb v njeni podobi in ki je zelo izpovedna za pomembno vpra{anje razmerja med romanski-
mi staroselci in slovanskimi novoselci. Ni~ manj zanimivo ni naslednje poglavje “Mrtvi razlagajo”, ki
prina{a zaklju~ke in opazovanja, pridobljena iz raziskav grobi{~ in grobnih pridatkov umrlih in ki seveda
veliko povedo predvsem o `ivljenju posameznika pa tudi skupnosti. ^etrto poglavje je posve~eno razvoju
kr{~anstva in Cerkve, medtem ko peto obravnava sledove slovanskega verovanja,  njihovih kultov in
sveti{~. Tudi tu je omeniti izjemno najdbo, marmornato reliefno glavo s tremi obrazi, ki je {ir{e poznana
{ele nedolgo tega in je bila najdena v pokopali{kem zidu v kraju St. Martin am Silberberg ter prejkone
predstavlja slovansko bo`anstvo Triglav. Knjigo zaklju~ujeta kratek povzetek in seznam literature. Skrat-
ka, na knji`ni trg smo dobili odli~no delo kompetentnega poznavalca.
Peter [tih
Heinz Dopsch, Karl Brunner, Maximilian Weltin, Die Länder und das Reich.
Der Ostalpenraum im Hochmittelalter . Wien : Ueberreuter, 1999. 620 strani. (Österreichische Geschichte
1122–1278).
Pri~ujo~a knjiga je iz{la v okviru velikega projekta “Avstrijska zgodovina”, ki ga kot izdajatelj vodi
neumorni Herwig Wolfram, profesor srednjeve{ke zgodovine in pomo`nih zgodovinskih ved na Univerzi
na Dunaju in direktor tamkaj{njega In{tituta za avstrijske zgodovinske raziskave. Prvotni cilj projekta je
bil v desetih monografskih zvezkih, ki naj bi jih napisalo deset avtorjev, predstaviti avstrijsko zgodovino
– se pravi zgodovino dana{njega avstrijskega prostora in tisto zgodovino, ki je povezana s pojmom
Avstrija in ki je pod Habsbur`ani dobil povsem novo dimenzijo (Haus Österreich) – od  poznoanti~nega
4. stoletja pa do najnovej{ega ~asa (1990). S ~asom in z napredujo~im delom, je bil projekt modificiran na
na~in, da sta bila prvotnim desetim zvezkom dodana {e dva, ki obravnavata prazgodovinska obdobja in
rimsko dobo v avstrijskem prostoru.
Knjiga, ki jo predstavljamo, je ‘e osmi zvezek Avstrijske zgodovine, ki se je tako kot projekt ‘e krepko
prevesil v drugo polovico, z dobro perspektivo, da bo v relativno kratkem ~asu tudi zaklju~en. Dosedaj
iz{li zvezki so bili posve~eni prazgodovini (Ottto H. Urban, Der lange Weg zur Geschichte, Die Urge-
schichte Österreichs) poznoanti~ni in zgodnjesrednjeve{ki zgodovini (Herwig Wolfram, Grenzen und
Raume, 387–907), ve~jemu delu visokega srednjega veka (Karl Brunner, Herzogtümer und Marken,
907–1156), koncu srednjege veka (Alois Niederstätter, Jahrhundert der Mitte, 1400–1522), 19. stoletju
(Helmut Rumpler, Eine Chance für Mitteleuropa, 1804–1914), najnovej{i dobi (Ernst Hanisch, Der
lange Schatten des Staates, 1890–1990), ter gospodarski zgodovini (Roman Sandgruber, Ökonomie und
P olitik. Wirtschaftsgeschichte). Projekt naj bi bil zaklju~en ‘e do konca leta 2002, ko naj bi iz{li {e preostali
trije redni zvezki (Alois Niederstätter, Die Herrschaft Österreich, 1278–1411; Thomas Winkelbauer,
Ständefreiheit und Fürstenmacht, 1522–1699; Karl Vocelka, Glanz und Untergang der höfischen Welt,
1699–1815) in {e eden dopolnilni (Ekkehard Weber, Limes und Provinzen, Die Geschichte des österrei-
chischen Raumes in der Römerzeit).