Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., Št. 21* („JUTRO" XIX., št. 118 a) Ljubljana, ponedeljek 23. maja. 1938 Cena 2 Din Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartner|a. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MIRNA VOLILNA NEDELJA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Vznemirjenje zadnjih dni se je znatno poleglo in so včerajšnje delne občinske volitve potekle v popolnem miru in redu Praga, 22. maja. br. V vsej Češkoslovaški sta potekla včerajšnji in današnji dan v redu in miru. Ukrepi, ki jih je izdala vlada, so dosegli svoj namen. Kljub volilni napetosti mir ni bil nikjer kršen. Tudi volitve v vseh občinah, kjer so bile razpisane za danes, so potekle v miru in redu. Dogodki zadnje dobe so samo še povečali narodno slogo, kar je prišlo do polnega izraza tudi pri današnjih volitvah. Vznemirjenje, ki je zavladalo včeraj, se je popolnoma poleglo in življenje teče zopet svojo pot. Vlada je bila tudi danes zbrana v ministrskem predsedstvu in je sproti proučevala vsa poročila ter skrbno zasledovala zlasti tudi diplomatsko akcijo med Londonom, Parizom in Berlinom. Vodstvo sudetsko-nemške stranke je, kakor se dozdeva, opustilo svoje prvotno odklonilno stališče in so danes bili zastopniki te stranke v stalnih stikih z vlado. Vse kaže, da bo odločni nastop vlade dovedel do popolnega pomirjenja in da je nevarnost nepredvidenih dogodkov že minila. Praga, 22. maja. o. Do 7. zvečer so bile končane volitve v 256 občinah. Od tega v 142 občinah na Češkem, 72 na Moravskem, 40 na Slovaškem, 2 v Podkar-patski Rusiji. Z izjemo nekaterih neznatnih lokalnih incidentov, so volitve £ ^vsod potekle v popolnem redu in miru _ Incidenti v Hebu in Homutovu Praga, 22. maja. AA. (ČTK.) O incidentih, ki so bili neposredni povod izrednih ukrepov čsl. vlade so bila izdana naslednja uradna poročila: Na cesti Heb — Goldberg so včeraj zjutraj opazili dva motociklista, ki sta vozila z nepredpisano brzino in sta se zdela že na videz precej sumljiva. Policijski stražnik je že od daleč dajal znak, naj obsta-neta. Motociklista nista hotela ustaviti svojega vozila, pač pa sta zdrvela naravnost proti stražniku, ki se mu je komaj še posrečilo, da je v zadnjem trenutku od-skočil, da bi ga ne povozila. Da bi motociklista prisilil, da obstaneta, je stražnik dvakrat ustrelil za njima, zadel pa ni v gumijaste cevi na motorju, kamor je meril, pač pa oba motociklista. Smrtno ranjena sta se zgrudila Eden od njiju je podlegel poškodbam že na bližnji orožni-ški postaji, kamor so oba takoj prepeljali, drugi pa je izdihnil v bolnišnici v Hebu. C ba ustreljena motociklista sta doba iz habskega okraja. Prvi se piše Hofmann, drugi pa Bohm. O včerajšpjih dogodkih v Homutovu je bilo izdano tole uradno poročilo: Neki Ernst Miiller, pristaš stranke sudetskih Nemcev je žalil več češkoslovaških vojakov. Nek vojak je hotel prvi trenutek napasti Mullerja, pa se je še pravočasno premislil. Čeprav je vojak opustil to-namero, da bi fizično obračunal s tem pristašem stranke sudetskih Nemcev, je vendar neka skupina Nemcev, ki so slučajno prišli mimo, napadla vojake. Na pomoč je priteklo še nekaj drugih vojakov, ki se jim je posrečilo'ujeti omenjenega Ernsta Mullerja, ki so ga imeli namen oddati na policijsko stražnico. V tem trenutku pa je že prišel oddelek Henleinovih »redarjev«, ki so s silo hoteli rešiti Mullerja pred vojaki. »Redarji« so navalili na vojake, se žaljivo izražali nad češkoslovaško vojsko ter poskušali vojakom vzeti bajonete. Spopad je zavzemal vse večji obseg. Tedaj pa je že prispel oddelek policije. Število napadalcev se je že povečalo na 150. Stražniki so s pomočjo vojakov zgrabili nekega Satlerja. ki je bil glavni kolovodja pri tem napadu na vojake. Med potjo so stražniki dobili ojačenje. Ze pa se je pojavila skupina 300 henleinovcev pod vodstvom narodnega poslanca Nemca. Henleinovci so vzklikali, da se ne bodo pokorili stražnikom in vojakom. Prišlo je ponovno do težkih žalitev češkoslovaških vojakov in stražnikov. Kakor je ugotovljeno in dokazano s številnimi pričami, je pri teh žalitvah vojakov in stražnikov sodeloval tudi sam predsednik mestne občine v Homutovu Herbrih. Prišlo je do ponovnega spopada, pri katerem je bilo ujetih 8 ljudi. Ker je omenjeni narodni posianec Nemec izjavil, da je o priliki tega spopada mnogo henleinovcev dobilo težke poškodbe, so hitro poklicali policijskega zdravnika, ki je zahteval, da pregleda ranjence. Poslanec Nemec mu je odgovoril, da so se oni med tem časom že vrnili domov. Zdi se, da prav mnogo oseb ni ranjenih. Policija je morala še nekajkrat posredovati. Tako je ob vhodu v mesto zaustavila avtomobil, ki je bil poln »redarjev«, kateri so viharno demonstrirali. Policija je morala tudi izvršiti preiskavo v neki hiši, kamor so se umaknili trije napadalci pred policijo, ki jih je hotela legitimirati. Pri zasledovanju je policija našla dva od teh treh napadalcev, ki se pišeta Josip Kraus in Anton Singer. Tretjemu se je posrečilo pobegniti. Henleinovci oporekajo ustavnost od vlade izdanih ukrepov Praga, 22. maja. AA. (Havas) Henlei-nova stranka je objavila tole uradno poročilo : Politični pododbor glavnega od bom henleinove stranke, ki stalno zaseda že od četrtka, je takoj, čim je dobil iz vs otniškim vlakom, ki je vozil iz Brezna-Ribnice proti Mariboru. Kakšne tri km od postaje Brezno-Ribnica proti Mariboru pa je potniški vlak zavozil v ogromen plaz, visok nad 1 m. Lokomotiva se je zaradi silovitega sunka prevrnila, iako da so kolesa lokomotive štrlela kvišku. Naslednji voz, službeni voz, je zajahal lokomotivo, dočim je drugi voz, to je poštni voz, obtičal ob bližnji škar-pi. Med potniki je nastala zaradi tega panika, le srečno naključje je hotelo, da je bil stiojevodja Franc Oman toliko duhaprisoten. da je v zadnjem trenutku, ko je v popolni temi zaslutil, kaj se je zgodilo, zavrl lokomotivo in ves vlak, ker bi sicer bile posledice nedogledne. Pri tem je strojevodja Franc Oman odnesel le par prask lažjega značaja, kurjač Franc Flis pa nevarne opekline po hrbtu in obeh rokah, tako da je njegovo stanje resno. Od ostalih potnikov ni dobil nihče nikakšnih poškodb Sreča v nesreči je. da ni plaz zasul proge kakšnih 100 m nižje proti Mariboru, ker bi v tem primeru ves vlak zgrmel v Dravo. Na mestu, kjer se je to zgodilo, pa je le v bližini čuvajnica z majhno njivo in je proga sicer okoli in okoli zaprta. O dogodku je bil takoj obveščen Maribor, od koder se je odpeljal proti Breznemu poseben vlak, ki je potnike spravil v Maribor. Potniki, ki so bili vsi preplašeni, so si pomagali na mestu nesreče s prestopanjem. Danes se je promet na omenjeni progi sicer vršil, vendar s prestopanjem potnikov na drugo stran, v daljavi 500 m, kjer morajo čakati vlak iz nasprotne smeri. Danes se je odpeljal na mesto iztirjenja pomožni vlak z železniškim osebjem in dvigalnimi pripravami. Čiščenje proge in dviganje lokomotive je trajalo ves dan in je upati, da se bo promet preko ponedeljka normaliziral. Danes je bila zamuda vlakov na tej progi pol ure. Iztirjenje je posledica silovitega naliva in besnečih hudournikov, ki so porušili propuste in nagrmadili preko proge zemlje in gramoza do višine preko 1 m in dolžine 8 do 10 m. Silovita neurja in nalivi pa so bili tudi v štajerskem delu Nemčije, zlasti pri Brucku. Ogromni plazovi so zaradi besnečih hudournikov zasuli progo, tako da bo po poročilih mogoče vzpostaviti promet šele čez kakšne tri dni. Vlaki so preko meje prihajali z zamudami. Popoldanski brzovlak je prispel v Jugoslavijo brez praškega vagoni (Praha - Trieste), ki ga sicer v Brucku redno priključijo. Prebivalci Ruš in okolice so morali vso noč reševati svojo imovino Maribor, 22. maja. Včerajšnji nalivi so bili usodni tudi za nekatere posestnike v Rušah in na Pohorju iz smeri Ruš proti Arehu. Nad Arehom se je pretrgal oblak, hudourniki so zdivjali v nižino in nagrmadili ogromne količine kamenja in gramoza v dolino, tako da je ruški potok skoro ponolnoma zasut. Tudi Lobnica je narasla. Poslediea je bila, da sta oba potoka, zlasti pa ruški potok, poplavila okolico. Že ob 4. popoldne je ruški potok poplavil v svojem srednjem delu okolico, dočim je bil gornji del radi regulacije zavarovan. Prejšnja občinska uprava je namreč poskrbela za regulacijo gornjega dela ruškega potoka. Nova občinska uprava pa teh del ni nadaljevala in je zaradi tega poplava povzročila ogromno škodo ravno v srednjem, oziroma spodnjem delu ruškega potoka, ki je ves zvrhan s kamenjem in skalovjem. Vodovje je vdrlo v hiše, hleve in deloma tudi v gostilniške prostore črnka, Ozvalda, Prosina, Čička in Zidanica. Prosinove konie so rešili iz hleva v zadnjem hipu. Ruše 60 bile v paničnem razburjenju vso noč. Okoli 100 ljudi, gasilcev, Sokolov in drugih delavcev je vso noč sodelovalo pri reševalnih delih, pri zaviranju vode in reševanju živine, ki je bila v nevarnosti. Pri Črnku je vdrla voda do višine pol metra, pri Zi-dariču pa celo do tričetrt metra. Voda je preplavila travnike, vrtove in njive omenjenih posestnikov. Tudi potok ob Sokolskem letnem gledališču je narasel, razril vse dohode in povzročil tudi tam precej škode. Vodovje je vdrlo tudi v kletne prostore nove šole, dočim se je s skupnim naporom delavstva ruške tvornice posrečilo, da je pravočasno zajezilo vodovje in ga usmerilo drugam, da ni vdrlo v tvomiške objekte. Ruše so bile vso noč na nogah in v velikem strahu. Pri napornih reševalnih delih, ki so trajala vso noč do 6. zjutraj, so požrtvovalno sodelovali ruški, mariborski, studenški, pobreški, radvanjski, razvanjski, pekrski, bistriški in bezen-ski gasilci. Reševanje je bilo zelo naporno in trpijo omenjeni posestniki zaradi nereguliranega srednjega, oziroma spodnjega dela ruškega potoka ogromno škodo. Veliko škodo trpijo tudi posestniki vrh Pohorja in pod Smolnikom. Posestniku Robniku je močno poškodovalo žage. Sploh je zaradi nalivov močno prizadeta pohorska lesna industrija, ker so v tem delu Pohorja od Ruš proti Arehu in Smolniku vse žage močno poškodovane. Posestniku Repo-lusku se je ogromen plaz zavalil na njive in travnike. Ruše so zelo oškodovane in razburjene, ker je glavna krivda predvsem v tem. ker se niso nadaljevala regulacijska dela ruškega potoka, s katerimi je pričela prejšnja občinska uprava. Silno neurje na Jadranu Šibenik, 22. maja. Zadnje tri dni je vladalo na severnem Jadranu orkansko neurje. Včeraj zjutraj je prispel v šibeniški zaliv parnik »Ljubljana«, ki vzdržuje turistično progo Benetke — Sušak — Kotor. Mornarji pripovedujejo, da je ladja preteklo noč zašla v Pašmanskem kanalu v silno neurje. Mornarji, ki so vsi že večjidel potovali po širnem Oceanu, pripovedujejo, da tako hudega neurja niso doživeli niti v Biskajskem zalivu, ki je med mornarji znan kot »mornarska grobnica«. V Pašmanskem kanalu je razsajal veter z juga z brzino 140 km na uro. Morje je bilo strašno razburkano, valovi so se silovito poganjali čez kljun ladje, navzlic burji in neurju pa so se ladje srečno priborile v šibeniški zaliv. Ker moramo film vrniti, ga predvajamo danes nepreklicno zadnjikrat ORKAN Ne zamudite ZAD N JE PRILIKE ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO UNION. Tel. 22-21 I od sobote do ponedeljka Ljubljana, 22. maja. Neurje, o katerem prihajajo poročila iz severnih krajev naše domovine kakor tudi z Jadrana, tokrat ni prizadelo Ljubljane. Seveda pa narn vremenske nevšečnosti niso prizanesle in je bila tudi današnja nedelja pokvarjena izletnikom in vsem, ki so se veselili. Medtem ko se je dopoldne ob promenadnem koncertu vojaške godbe v Zvezdi lahko razvijala promenada, je popoldne v presledkih večkrat ro-silo. Šele proti večeru se je nebo uneslo in je za slovo celo posijalo solnce. Nedelja je potekla mirno. Ljudje so menda pozorno zasledovali pri radijskih aparatih potek dogodkov na Češkoslovaškem. No, mladina, ta je komaj pričakovala športnih rezultatov! Policija ni imela opravkov in tudi reševalna postaja je opravila le nekaj običajnih prevozov v bolnišnico. Železniški promet je bil navzlic neurju v drugih krajih v redu, le večerni brzec z Gorenjskega je imel pol ure zamude. Kile upokojencev: Dajte nam živeti! Dopoldne je bil v frančiškanski dvorani redrn letni občni zbor ljubljanskega Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Zborovanja se je udeležilo lepo število članstva. Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu je bila odposlana vdanostna brzojavka. Predsednik dr. Ivo Vrtačnik je pozdravil odposlanca Društva penzionera iz Zagreba podpolkovnika v p. Zvonka Jambre-ca in delegate' iz Kranja gimn. ravnatelja Košnika, iz Maribora šol. upravitelja g. Purkhardta in iz Orehove vasi pri Mariboru g Vodnika V kratkih besedah je orisal delo in uspehe društva v zadnjih letih. Zasledovalo je redno izplačilo pokojnin, doseglo popuste pri vožnjah na železnici in morju, ustanovljen je bil list »Upokojenec«, ki redno obvešča člane o perečih stanovskih zadevah. Društvo se je trudilo rešiti svoje članstvo kuluka, ki nepravično obtežuje aktivno in upokojeno državno uradništvo. Potegovalo se je za zvišanje prejemkov upokojencev na višino pred septembrom 1. 1935 Prejemalo pa je le obljube, ki niso bile izpolnjene. Uspeh pa je imelo društvo pri pomnoži-tvi članstva, ki je naraslo na 2917. Premoženja se je od obstoja doslej nabralo okrog 100.000 din. Ustanovljen je bil posmrtnin-ski fond. ki šteje 132 člana Iz poročila tajnika ravnatelja Antona Špendeta posnemamo nadalje, da je v tem društvu organizirana skoraj tretjina vseh državnih upokojencev in upokojenk dravske banovine, nekaj članov pa je iz društva izstopilo z utemeljitvijo, da imajo tako mizerne pokojnine, ki ne ^adostujejo niti za najskromnejše življenjske potrebščine, pa morajo vsak dinar žrtvovati predvsem »za kruh in sol« Navzlic razcepljenosti dravskih upokojencev na mariborsko in ljubljansko društvo, pa je za zagrebškim ljubljansko najmočnejše v državi. Sedaj bi se že dalo govoriti o ustanovitvi zveze vseh banovinskih upokojenskih društev, da bi se na ta način l/sognilo dosedanje neenotno zastopanje upokojenskih interesov. Kajti upokojenci so doslej zelo nezadovoljni s svojim položajem Društvo je moralo stalno budno paziti na to. da upokojenci redno in pravočasno prejemajo izplačilo svojih skromnih pokojnin. Kljub vsem dosedanjim naporom jim še ni uspelo. da bi jim minister financ izpolnil dano obljubo glede povišanja nezadostnih prejemkov. Mimo drugega je to najnujnejša caactva upokojencev, ki .e v najožji zvezi z izenačenjem prejemkov staroupoko-jencev. Pridružuje se ji zahteva po odpravi kuluga in 1 odstotnega izrednega prispevka k uslužbenskemu davku. Upokojenci zagotavljajo, da so v svojih upravičenih nadah za izboljšanje prejemkov in predvsem za popravo storjenih krivic bridko razočarani in je torej razumljivo, da so v pikrih besedah in odločnih resolucijah dajali duška svojemu razočaranju. Ker stalno čitajo o naraščajočih državnih dohodkih, ki presegajo proračunske postavke, smatrajo, da lahko zahtevajo, da tudi oni pridejo na vrsto, temprej, ker zahtevajo le odpravo storjenih krivic. Na predlog revizorskega odbora je bila nato Izglasovana razrešnica celotnemu odboru, potem pa so bile volitve novega odbora. Soglasno je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Ivo Vrtačnik. Za odbornike Ivan Abram, Albin Adlešič, Franjo Arko, Ivan Fink, Anton Jagodic, Karla Modic, dr. Milan Papež, Anton Spende, Štefan Škerk, dr. Franc Vidic, Josip We-ster, Ivan Zovič in Matej Zgajnar. za njih namestnike Alojzija Janežič, Vladimir Abram, Mihael Žerjav, Venceslav Cerni-goj, Anton Minkuš in Ivan Poharc, za preglednike računov pa Franc Goričnik in Martin Kovač. V imenu vseh zborovalcev je na kraju zborovanja preči tal dr. Fran Vidic resolucijo, v kateri upokojenci dravske banovine z žalostjo in potrtostjo ugotavljajo, da še vedno ni popravljena krivica, ki se jim je zgodila septembra 1. 1935. s ponovnim znižanjem že itak skromnih in večkrat pristriženih pokojnin. Prezrti so bili tudi lani oktobra, ko so bili, čeprav v neznatni meri, zvišani prejemki aktivnih uradnikov. Nihče se ne gane, da bi jim pomagal, dasi je draginja iz L 1935. narasla vsaj za 50 odstotkov. Upokojenci ugotavljajo, da je mera njih potrpljenja že polna. Ne morejo si več plačevati naj-skromnejših stanovanj, ne morejo se dostojno oblačiti in obuvati, ker se jedva še preživljajo. Prišel pa je še nov val draginje in zaradi nedopustnih špekulacij se je podražila pšenica in koruza in z njima cena kruhu, pa bodo morali kmalu kot naj-bednejši proletariat klicati: dajte nam kruha1 Centrala združenja diplomiranih tehnikov se preseli iz Ljubljane v Beograd Dopoldne je na tehnični srednji šoli polagala letni obračun dosedanja uprava udruženja diplomiranih tehnikov. Beograjsko sekcijo sta zastopala gg. Andjelovič in Bankovič, sarajevsko gg. Mihajlovič, Kršič, Vrbič in Juvanec, splitsko g. Ra-doševič. Občni zbor je vodil predsednik Janez Brilli, ki je obširno poročal o delovanju glavne uprave. Ob proslavi 10-letnice absolventov beograjske TSŠ bo v Beogradu kongres diplomiranih tehnikov iz vse države, ki naj bo pravo manifestacijsko zborovanje vsega stanu diplomiranih tehnikov. Letos stopa udruženje v novo dobo svojega delovanja. Organizatorno delo je končano, dani so vsi pogoji, da se udruženje okrepi ter lahko pričakuje porast števila članstva. Leta 1934. je bilo ustanovljeno državno udruženje s sedežem v Ljubljani, letos se bo sedež prenesel v Beograd. Ustanovljene so bile doslej sekcije Beograd, Drvar, Ljubljana, Niš, Novi sad, Sarajevo, Split, Zagreb ter podružnice Maribor, Mostar, Tuzla, Zenica, Vareš. Društvo izdaja svoje elasilo. ki ga je doslej izšlo 12 številk in ima predvsem namen, pokazati javnosti strokovno usposobljenost in zmogljivost diplomiranih tehnikov. Vendar ae član- stvo s&mo še vse premalo zaveda važnosti svojega stanovskega glasila V minulem poslovnem letu se je obravnaval predlog o spremembi zakona o tehniških srednjih šolah in predlog zakona o obrtih. Pri predlogu za spremembo zakona o TSŠ je bil preoblikovan v glavnem § 4, ki naj bi omogočal nadaljevanje študija absolventov na tehniških visokih šolah in to brez posebnega izpita. Nadalje se zahteva tudi petmesečna praksa za gradbeni odsek in sicer med šolskim letom 4.- razreda. V predlogu za spremembo zakona o obrtih so se v obširni razpravi zahtevale za absolvente strojnega, lesnoindustrijskega, tekstilnega in brodostroj-nega odseka smiselno iste pravice v stroki, kakršne so predvidene v zakonu o obrtih za absolvente gradbenega in elektrotehničnega odseka. študij na srednjih tehničnih šolah je postal nepotreben, ker namenu, za katerega so bile te šole ustanovljene, ne ustrezajo, producirajo le številne vrste brezposelnih. Kajti pri sestavljanju zakona leta 1934. so bile dodeljene absolventom z isto šol«ko kvalifikacijo v raznih strokah različne pravice. Ta očitna krivica se pri se- . danji novelizadji niti ni nameravala po- | I Samo ie danes! helnrich george MABIA v. TASNADY PAUL. RICHTER Krasni nemški velefilm Ne zamudite! Večna prevara KINO MATICA 21-24 praviti. Ni rečeno, da mora vsak absolvent postati samostojen obrtnik, vendar mora zaradi svojih študij dobiti neke predpra-vice pred ostalim strokovnim os ob jem in doseči tako kvalifikacijo, da mu je zaradi njegovega strokovnega znanja zagotovljeno tudi moralno zadoščenje ter lahko dobi mesta, kakršna mu gredo. Zelo delavni sta bili v zadnjem poslovnem letu zlasti sekciji Beograd in Sarajevo. Sekcija Beograd je v glavnem pripravljala program za proslavo desetletnice in kongresa. Sodelovala je pri sestavi predlogov obrtnega zakona in zakona o TSŠ. Zelo živahno je delovala ljubljanska sekcija, v kateri je število članstva naraslo, pokrenila pa je tudi obširno akcijo za ureditev službenega odnosa tovarišev, zaposlenih pri banski upravi, ter posredovala pri nastavitvi brezposelnih članov. Manjkajo pa ji delovni člani v odboru in zlasti agilni tajnik. Močno edinico predstavlja sekcijska podružnica v Mariboru. Združila je tehnike raznih strok v industrijskem centru na severu naše države. Na novo se je osnovala v preteklem poslovnem letu sekcija Niš, ki kaže mnogo razumevanja za skupen nastop. Zelo delavna je bila tudi novosadska sekcija, ki je skrbela predvsem za zaščito svojega članstva pri zaposlitvi v tekstilni stroki. Ena najdelavnejših sekcij je pa postala sarajevska sekcija, ki je obširno obravnavala vsako posamezno vprašanje član- stva in odpošiljala proteste. Prav dobro so uspela njena predavanja, ki so bila pristopna riroki javnosti; dala je pa tudi pobudo. se izdelal osnutek zakona o dipii tehnikih. Sestavila je dalje preo zaposlitvi tovarišev v državna; —kih. Uspešno so delovale tudi ostale sekcije, tako Split, Zagreb itd. Dolžnost vseh sekcij je, da povečajo število članstva, da s skupnimi močmi delajo za odpravo slehernega zapostavljanja svojega stanu. Blagajnik Stane Premru je poročal, da je bilo vsega blagajniškega prometa v tekočem poslovnem letu dohodkov: 17.662, izdatkov pa 17.519 din Primanjkljaj 7.677 din je povzročilo neredno in slabo plačevanje prispevkov nekaterih sekcij glavni upravi. Društvo šteje okrog 600 članov, kar je pri tako velikem številu diplomiranih tehnikov mnogo premalo. V imenu sekcij sta pozdravila navzočne delegate iz Beograda g. Andjelovič in iz Splita g. Ra-doševič. Poročilo je podal še nadzorni odbor, ki je obenem predlagal razrešnico celotni upravi. Ker se bo nova uprava preselila v Beograd, so bili v upravni in nadzorni odbor izvoljeni člani beograjske sekcije in sicer za predsednika g. Ljubiša Andjelovič, za podpredsednika gg. Mllo-vanovič in Juvanec, za tajnika gg. Mašič in Bankovič, za blagajnika pa Djordjd Gabor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Jože Šenk. B. Čelenkovic in Dušan Kršič. Proslava filozofa Schopenhauerja na nasi univerzi Filozofsko društvo Je počastilo v soboto popoldne spomin 150 letnice rojstva nemškega filozofa Schopenhauerja z zanimivim in lepo obiskanim predavanjem univ. prof. dr. Evgma Spektorakega. Predavanje, popolnoma v skladu z današnjo dobo, je bilo deležno zaslužene pozornosti. Schopenhauer se je rodil leta 1788. v mračnem Gdansku kot sin trgovca in bi po očetovi želji moral tudi sam postati trgovec. Ko je bil star 30 let, je izdal svojo prvo knjigo »Die Welt als Wille und Vorstellung«, ki ji je napisal ohol predgovor ter zahteval od čitateljev, da jo vsaj dvakrat preberejo. Bil je slab pedagog, zato na berlinski univerzi ni imel uspeha, saj je vsa svoja predavanja, ki bi jih moral imeti ves semester, izčrpal že v prvih dveh urah. Kasneje se je naselil v Frankfurtu in je živel tam do svoje smrti do leta 1860. Pred končam življenja je bil še deležen slave, ki pa je šele po njegovi smrti tako zelo narasla. Nitzsche pravi o njem. da je duhovni oče devetnajstega stoletja, a v kn jigi »Die deutsche Dichtung«, ki je izšla 1932. leta, najdemo naslednja tri poglavja: SchopenhaUer-Nitzsche-VVaginer. Schopenhauer je prekinil s tradScijo, po kateri Se je smatralo, da Je prav taiko, kakor pri človeku, tudi v vsej stvarnosti najvažnejši intelekt. Osnovna sestavina vsega je logika, razum in v ontologiji se je od človeka zahtevalo, da se obnaša po predpisih razuma Verjeli so, da Se ista logika., ki jo ima človek, nahaja tudi v vsej prirodS, in da povsod vlada najlepši red. Schopenhauer je to naziranje popolnoma pobil Njemu je intelekt nepotreben. v stvarnosti ne vlada ne logika ne razum. To je iracionalna logika, nekaj, kar ima samo človek, boječ in slab opazovalec nečesa, kar ni razumno. Stvarnost ni ra-aunma. Kakor je Španec Goya naslikali krsto, iz katere vstaja okostnjak in ka-že na list papirja na katerem je napisana ena sama beseda: »Nič!« — prav tako je zadnja beseda v Schopenhauerjevi knjigi: sNichts!« Latinski pregovor pravi: Pamet gleda in sliši, vse drugo je slepo in gluho. A Schopenhauea- trdi, da je prav to svse drugo-: volja, ki je substrat vsakega človeka, vsake bilke, vse narave in vsemir-ja. Schotpenhauerjeva volja je nekakšna slepa sila, ki ne ve ničesar, ker ni razumna. je impulzivna. za njo ni nikakega imperativa. Schopenhauer je zamenjal Des-cartesov »Cogito, ergo sum« z b^ed&nri: »Jaz hočem in živim«. Prav ta Schopenhauer je postal duhovni vodja, 19. stoletja eden izmed treh duševnih voditeljev ne samo Nemčije, temveč vfe Evrope. Pod' njegovim vplivom sta Nitzsche in Wagner. Tudi FVfud je v neki meri Scho-ipenhaiuerje-v naslednik. Pod Sehopenh.au-erjendm vplivom je zavladal v vsej nemški filozofij": ontološki iracionarzem. Pod njegovim vplivom se je že v 19. stoletju začelo smatrati, da je tudi socialna masa slepa sila, pod1 vržena bodisi ekonomskim, nacionalnim ali drugim gonom. Tudi ona ne pozna nobenih zakonov, nobene logike. V etiki razlikuje Schopenhauer tri glavne motive: egoizem- zlobo in sočutje. Ves modernizem s sivojo težnjo po dinamiki, po neredu in nesimetriji ni nič drugega kakor nadaljevanje Schopenhauerjeve tradicije. Maribor preko nedelje Marilbor, 22. maja Mariborsko življenje je bilo danes v znamenju zborovanj V državni učiteljski šoti so se zbrali mariborski pedagogi k občnemu z bom Pedagoške centrale Oboni zbor je otvorifl iin vodil zaslužni predsednik proi. G. Šilih. Poročali so tajnik A. Kopriva, blagajničarka V. Dojainovičeva. knjižničar F. Habermam in Ledinek za nadzorni odbor. Pedagoška centrala je vršila v pretekli poslovni doti važno pedagoško kulturno poslanstvo. Pričela je z izdajanjem »Roditeljskega listat ter jc organizirala pedagoške tečaje, ki ©o želi vedi k uspeh. Razen tega 7. pedagoški teden. Knjižnica šteje 2175 strokovnih del in ima na razpolago 26 pedagoških revij. Na občnem zboru se je naglašala potreba, da črpajo učitelji vzgoje-silovtne metode predvsem iz čeških ter bolgarskih pedagoških del. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s prof. G. Šilihom na eelu. Pri slučajnostih se je sprožil predlog boeipitiranja našega učiteljstva na češkoslovaških šalah ter posebne akcije za češkoslovaške knjtige. 13.000 organiziranih članov šteje Podporno društvo železniških delavcev :n uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru ki je imelo danes dopoldne v nabito polni dvorami Ljudske univerze svoj redmi letaš občni zbor. Občni ztor je otvorii in vodiS predsednik Sknona palača s 23 stanovanji Dohodkov je bilo 1,011.089 din. Društvene hiše predstavljajo vrednoist 3,489.000 dim. Volitev letos mi bilo. Mariborski obrtniki pa so zborovali danes popoldne na verandi pivovarne Urnion. Zborovanje je otvori;! in vodii predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. Sojič. Govorili so Zorzut o proslavi 20 letnice osvobtojemja. Vahtar • pomenu obrtniške organizacije, Reicher o ne-lojailni konkurenci, vprašanju m;!nimailn.ih ce nikov ter novelizaciji obrtnega zakona, Fran Novak o boju proti draginji in pavšalirajiju davkov, Josip Kac pa o znižanju najemnine poslovnih lokalov, o starostnem zavarovanju in znižanju obrestne mere. Ob koncu zboro-vamja se je sprejela resolucija v duhu zahtev posameznih govornikov. Tragična smrt pohorskega splavarja v Dravi Varaždin, 22. maja Zadnje tedne je splavarska sezona v polnem razvoju. Po Savi kakor po Dravi plovejo številni slovenski splavarji. Skupni cilj enih kakor drugih je Beograd. Vendar pa se podravski splavarji ustavljajo že v raznih mestih Slavonije, ako se jim posreči tam prodati les. Plovba po Dravi je na žalost zahtevala človeško žrtev. Velik splav je plul po Dravi in se je sredi dneva ustavil pri vasi Donja Dubra-va. Splavarji so splav privezali blizu brega. nato pa so se podali v vas nakupit živež in razne potrebščine. Za čuvarja je na splavu ostal samo petindvajsetletni Tone Hiti iz Vuzenice. Ker se tovariši dolgo niso vrnili, se je Hiti odločil, da jih poišče. Pritegnil je čoln, privezan k splavu, da bi poveslal k bregu. Ko je hotel stopiti v čoln, mu je noga spodrsnila in nesrečni mladenič je padel v Dravo, ki je tu zelo globoka Takoj Je utonil. Neki kmet je stal tam blizu in je opazil nesrečo. Klical je na pomoč, prihiteli so kmetje kakor tudi tovariši splavarji, toda Tone Hiti se na žalost ni več pojavil na površju. Splavarji so potem do večera iskali utopljenega splavarja ali zaman. V znak žalosti so na splavu pritrdili črno zastavo in nadaljevali pot po Dravi. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek 24.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje-. Sreda, 25.: Lopovščine. Premiereki abonma. Četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Zrvižn- ne cene od 20 din navzdol. Petek, 27.: Ženitev. Red Četrtek. OPERA Ponedeljek, 23.: Zaprto. Toretk, 24.: Mianon Lešcaut. Red B. Sreda. 25.: Don luan. Red Sreda. Četrtek, 26.: Seviijski brivec. Gostovanje ita lijanskega tenorista Christyja Šolanja. Iz/ven. Čeme od 50 din navzdol. Petek, 27.: Zaprto. * Opozarjamo na gostovanje glasov itega te, norista Ctomstvja Soburija v četrtek 26. t m. Pel bo grofa Almavivo v Rossinijevi operi >Seviljski brivec«. Kolacio bo nastopil prvič na našem odru v vlogi Figara, Noilijeva bo pela RossLno, Betefto io Zupam pa bas-tmffo partiji. Sevilteki brivec spada med prvovrstno podane opere, v katerih se posebno odlikujejo vsi sodelujoči Ker vlada za gostovanje Sodarija veliko zaaiimanje. jjripanofiamo nakup vstopnic v prodprodaja. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 Ponedeljek, 25. 5. 193& Vhod pota| Zaslužena zmaga italijanske enajstorice — Jugosloveni niso zadovoljili - 30.000 ljudi Genova, 22. maja. Ob zelo lepem vremenu se je danes odigrala nogometna tekma med reprezentancama Italije in Jugoslavije. Ju-goslovenska nogometna reprezentanca je doživela visok, toda popolnoma zaslužen poraz, ker naša er.ajstorica nikakor ni pokazala igre, ki bi v resnici reprezentirala jugoslovenski nogomet. Ta poraz bo močno odjeknil v zunanjem svetu, čeprav so Jugosloveni igrali proti nogometnemu prvaku sveta. Nismo pričakovali zmage naše enajstorice, pričakovali smo manjšo goldiferenco, predvsem pa boljšo igro jugoslovenske reprezentance. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev, ki so prisrčno pozdravili obe moštvi. Občinstvo je bilo razmeroma mirno, ker ga ni mogla navdušiti niti igra domačinov, niti igra Jugoslovenov. Italija : Jugoslavija 4:0 (2:0) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Ceresoli — Rava, Monteglio — Perazzolo, Andreolo, Locatelli — Passinatti, Meazza, Piola, Ferraris, Col- laussi. Jugoslavija: Glaser — Hiigl, Dubac — Lechner, Jazbec, Kokotovič — Šipoš, Petrovič, Matošič mi., Tomaševič, Per- lič. Potek prvega polčasa Italijani imajo začetni udarec in so tudi takoj v veliki premoči napram Ju-goslovenom. Jugosloveni so pričeli z nesmiselno in raztrgano igro. Ze v 6. min. je desno krilo domačih Passinatti vezal večino pomožne in obrambne linije gostov na sebe, v pravem času podal na levo Collaussiju, ki je s polvisokim strelom dosegel vodstvo za Italijo Italijani so še dalje v premoči. V 10. min. so Jugosloveni izvedli prvi nevarni napad, šipoš je ostro streljal, tako da Ceressolli ni mogel ujeti žoge, temveč jo je odbil. Toda naš trio ni bil na mestu Tedaj se v 12. min. prebije Piola in Glaser nepričakovano propusti njegov strel. Italijani vodijo z 2 : 0. Naši ne morejo priti k sebi, čeprav nimajo pred seboj enajstorice, ki bi v resnici predstavljala prvaka sveta. Jugosloveni so v prvem polčasu vsekakor pred vedli svojo najslabšo igro v tem letu. Drugi polčas Začetek drugega polčasa pripada Ju-^oslovenom, ki so sedaj zaigrali neko-o boljše. V 4. min. izvedejo zelo ne-en napad preko Petroviča in Matošički pa se je končal brez uspeha. Glaser dobi sedaj mnogo dela. V 7. min. ustavita naša branilca Piolo v zelo ugodni situaciji. Jugosloveni sedaj precej napadajo. Toda niti oba »francoska krila« Šipoš in Perlič ne zadovoljujeta. V 11. min. je Perlič lepo vodil, še lepše dodal Šipošu, toda ta zastrelja Naši so sedaj vsaj ravnopravni nasprotniki. Tudi Italijani igrajo slabo in gledalci izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi slabe igre svojih ljubljencev. Naši so v 17. mm. obsedali italijanska vrata, toda strelov na gol ni bilo. V 21. min. je Hiigl zrušil Collaussija v kazenskem prostoru. Sodnik odredi enajstmetrovko, ki jo Piola pretvori v tretji gol za Italijane. Jugosloveni so sedaj zopet pričeli igrati raztrgano, kakor v prvem polčasu. Sa- mo branilca Hiigl in Dubac sta nekoliko boljša. Glaser je več strelov, zlasti Pas-sinattia, Piole in Ferrarisa sijajno obranil. Italijani igrajo sedaj skoraj stalno na naši polovici. Naš napad ne zadrži skoraj nobene žoge. V 39. min. so Italijani izrazili svojo premoč z zasluženim četrtim golom, ki ga je iz neposredne bližine zabil Ferraris. Jugosloveni so zopet nekoliko boljši, vendar pa je trenutek obstojala nevarnost petega gola za Italijane. Tik pred koncem je imel Šipoš priliko doseči vsaj častni gol, toda žoga gre preko prečke, sodnik pa takoj odžvižga. Kako so igrali Jugosloveni Kakor že omenjeno, je jugosloven-ska enajstorica predvedla danes svojo najslabšo igro v tem letu. Izvzemši v začetku drugega polčasa, so igrali nesmiselno in niso našli pravega odpora proti Italijanom. Da Glaser ni bil kriv za prvi in drugi gol, bi mu lahko rekli, da je bil naš najboljši igralec. Obramba je bila boljša v drugem polčasu ter je Hiigl prekašal Dubca. V slabi srednji vrsti je bil Jazbec najboljši. V napadu ni nihče zadovoljil, niti Šipoš, ki se ni razumel s Perlicem. Tomaševič je bil proti ostrima italijanskima branilcema premehak. ... in Italijani Italijani so nekoliko izpremenili svojo reprezentanco, ki je preteklo nedeljo zmagala nad Belgijo s 6:1. To moštvo nikakor ni pokazalo igre, ki bi bila vredna prvaka sveta. Odlična sta bila oba branilca, zelo dober srednji krilec Andreolo, v napadu pa je bil Piola najboljši. Krili Collaussi in Pas-sinati sta se izkazala s svojimi begi in streljanjem na gol. Meazza ni bil niti dober, niti slab. Nemški sodnik g. Birlem ni bil posebno naklonjen gostom. Posebno mu zamerijo, da jih je oškodoval s prestrogo odredbo glede enajstmetrovke. Eden od stranskih sodnikov je bil Ju gosio-ven Stefanovič. Kam pojdejo naši Naša reprezentanca ostane v Genovi še jutri, nato potuje v Pariz, kjer bo prisostvovala tekmi med Anglijo m Francijo. Nato bo odšla v Bruselj, kjer bo igrala v nedeljo proti Belgiji. rvak LNP Celje končnovelfavno na zadnjem mestu — Med Železničarjem iti Mariborom še ni odločeno drugo, oziroma tretje mesto Vprašanje prvaka LNP je bilo včeraj koncnoveljavno rešeno. S svojo zmago nad Here csoin je ČSK dosegel 15 točk, ki jih ne mv. ČSK je torej letošnji prvak LNP. Jstotako so že končno določena četrto, peto in zadnje mesto. Na četrtem mestu je Hermes, na petem Kranj, konec tabele pa, jc zasedlo Celje, Kranj mora sicer še odigrati eno tekmo, ndar pa ne more dohiteti Hermesa. Sporno je samo le še drugo in tretje mesto, za katero se borita Železničar in Maribor. Oba imata po včerajšnji zmagi Železničarja 12 točk, toda železničarjeva goldiferenea je boljša. Tablica je sedaj naslednja: ČSK 9 7 1 1 23 : 8 15 železničar 9 5 o O Ar 29 : 14 12 Maribor 9 5 2 2 20 : 14 12 Hermes 10 2 4 4 23 : 28 8 Kranj 9 1 S 5 14 : 27 5 Celje 30 1 9 7 10 : 28 4 ČSK : Hermes 5 :1 (3 :1) čakovec. 22. maja Na igrišču ČSK se je danes odigrala prvenstvena tfkma med llennesom in ČSK. ki se je končala z zasluženo zmago domačega moštva. ČSK je imel svoje najboljše moči v napadalni vrsti, istotako budi Hermes le z razliko. da Hermežani ni«) imeli na razpolago zanesljivih strelcev. V splošnem so sostje predvajali lepo igro. ki pa je bila nekoristna. Vseh šest golov je zabil ČSK, ker je prišel Hermes v 3. min. v vodstvo z avtoaolom domačinov Sodil je e. Reinprecht iz Celja. Celje : Kranj 4 : 4 (1 3) Celje, 22. maja Na razmočeni Glaziji se je danes odigrala zadnja prvenstvena tekma med Celjani in Kranjčani ^ekma je bila odločilna za zadnje mesto fKterega bi se Celjani z zmago lahko rešili Kranj pa je bolj po srečnem naključju in zaradi nesigurne obrambe domačinov iztisnil neodločen rezultat, zaradi česar je ostal na predzadnjem mestu. Celjani, ki so se vedno naslanjali na dobro obrambo in nastopali s slabim napadom. so danes zaigrali ravno nasprotno. Premalo gibljiva obramba je kriva večine golov, ki so jih Kranjčani dosegli po prodorih V napadu Celja sta se predvsem odlikovala Zupane in mladi Hojnik Izrazito slab je bil Dobrajc, ki se ne more odvaditi dribljanja ter je celo zastreljal enajstmetrovko. Srednja vrsta ni bila povsem na višku. Pri Kranjčanih je bila dobra obramba in levo krilo V ostalem so imeli danes lepo porcijo sreče. Takoj v začetku pritisnejo Celjani, toda v 10., 12. in 15 min. pridejo Kranjčani s prodori s tremi goli v vodstvo. Celjani pregrupirajo svoje moštvo ter je Zupane v 41. min. znižal rezultat. V 5. min. drugega polčasa doseže Zupane drugi dol. Celjani izenačijo v 15. min. z enajstmetrovko, ki jo strelja Dobrajc. V 17. min dosežejo domačini vodstvo, nato pa Dobrajc zastrelja enajstmetrovko. V 41. min. doseže Kranj izenačenje in končni rezultat. Sodil je g. Konič iz Maribora. Železničar : Maribor 2 : O (2 : O) Maribor, 22. maja. Na igrišče Železničarja je prišlo danes veliko število nogometnega občinstva gledat prvenstveno tekmo med Železničarjem in Mariborom. Odzvali so se vabilu na po-set pod vtisom zadnjih dobrih nastopov obeh moštev, A mesto pričakovane lepe in napete igre, so morali gledati nogometno borbo, ki ni bila v skladu s pričakovanji. Oba nasprotnika sta nastopila z nekaterimi rezervami ter z igralci, ki sicer še niso zreli za prvo moštvo, vendar pod silo razmer najbrže drugih ni bilo na razpolago. Železničar je imel danes boljšo napadalno vrsto, kar je bilo tudi odločilno za izid tekme. Nosilec vseh napadalnih akcij je bil Pavlin, ki je spretno izkoristil vsako napako nasprotnikove obrambe. Pri tem delu je imel dobre pomagače, ki se pa niso izkazali kot strelci. Srednja vrsta je igTala v splošnem dobro, v prvem polčasu celo odlično. Železničarjeva obramba ni bila na višini. Napravila je mnogo napak in se mora zahvaliti samo neodločnosti nasprotnega napada, da ni bilo nesreče. Vratar je nekatere stvari sigurno rešil, pri tem pa mu je sreča bila stalno v pomoč. Maribor je danes bolehal v napadalni vrsti. Res je sicer, da dva igralca, ki sta stalno igrala v tej formaeiji, danes nista nastopila. Vendar bi bil tudi ta okrnjeni napad lahko boljše zaigral, ako bi se igralci malce bolj potrudili. Zares požrtvovalno sta igrala le oba branilca in deloma tudi krilci, katerih prizadevanja pa m bila zaman, ker je napad sproti izgubil skoraj vsako žogo. Slab in nesiguren je bil tudi vratar in je njegova sreča, da nasprotnikov napad ni preveč streljal na gol. Igra je bila zanimiva in lepa le v prvi polovici prvega polčasa, ko sta oba nasprotnika uprizarjala lepe napadalne akcije. V tem delu igre so se videle tudi lepe obrambne akcije. Proti koncu prvega polčasa pa je zdrknila igra na nivo, ki je sličil zgolj nabijanju žoge Postala je tudi ostrejša ter je bilo opažati tudi sabotažnih akcij. Da je pri tem igra močno trpela, leži na dlani. V tem stilu se je tekma nadaljevala tudi v drugem polčasu in so se vsi oddahnili, ko je sodnik odžvižgaL Gola sta padla v 10. in 20. min. prvega polčasa po Pavlinu. V drugem polčasu sta imela oba nasprotnika več prilik za uspeh, ki pa sta jih izpustila. V 10. min. drugega polčasa je sodnik izključil desnega krilca Železničarja, zaradi česar je Železničar zbral svoje sile v obrambi ter mu je uspelo držati rezultat 2 : 0. Sodil je g. Machoratti iz LJubljane. Z njegovim sojenjem ni bil zadovoljen niti eden, niti drugi tabor, dasi ni napravil večjih pogrešk. Tudi v Ljubljani Italijani uspešni Slaba igra Ljubljane — Italijanski nogometaši so zapustili dober vtis Ljubljansko občinstvo nima najboljših izkušenj s svojim moštvom. Kljub temu honorira vsak poskus s primernim pose-tom in se je tudi za drugo tekmo z italijanskim moštvom zbralo okoli 1000 ljudi na igrišču. Bili so priča zelo mizerne igre našega moštva, ki gotovo ne more vplivati vzpodbudno za bodočnost. Udinese : Ljubljana 6 s 2 (4 s 1) lldinese: Cremesi; Zanussi, Liani; Di-anti, Gallo, Mazzotti: Bertoli, Di Pasqua-le, Abattemateo, Tabanelli, Zorzi. Ljubljana: Pogačnik; Hassl, Jerman; Slapar, Pupo, Vodišek; Lah, Pepček, Vovk, Cebohin, Erber. V kratkem presledku je to že drugo italijansko moštvo, ki je nastopilo na ljubljanskih tleh, in tudi to ne spada baš v cvet italijanskega vrhunskega nogometa. In je prineslo drugo pošteno lekcijo revni nogometni Ljubljani! Malo predolgo se že tolažimo z boljšo bodočnostjo, čas bi že bil, da bi se naslajali ob prijetni sedanjosti ... Videmsko moštvo je bilo precej boljše od nedavnega goriškega gosta. Zaigralo je v stilu prav dobrih nogometnih moštev, napravilo kot celota vtis skoro profesionalno vigrane enaj.-torice, ki razpolaga z odličnimi močmi. Igra, ki jo je to moštvo predvedlo v prvem polčasu, se je dala gledati, kakor se je moral po drugi strani lotevati obup vseh lokalnih patriotov, ki so morali prisostvovati obupni bedi, predoče-ni po našem moštvu. V vseh delih so gostje bili pred domači! i: v obrambi, ki gotovo ni bila najbol. ;a formacija videm-skega moštva, kajti b.anilca nista naprav-ljala vtisa nepremagljivosti, zlasti levi ne; pač pa je zato prednječil v tej trojki vratar, po mačje gibčen in sigurnega očesa. Dalje v srednji vrsti, ki je vsak čas to-variŠko pohitela vsa v obrambo, da je tej pomagala, sicer pa vzorno podpirala napad. In naposled v napadu, ki je bil gotovo najboljši del Videmčanov in ki je kar tako mimogrede sipa! žoge v Pogačniko-vo mrežo. In odkod ta velika prednost v vseh delih moštva? Tehnično so ti fantje in fantiči — saj so večinoma še vsi zeleni — mnogo pred našimi. Obvladanje žoge za njih po večini ni problem. In pri stvari so vsi od začetka do konca. Nič ne de, če je žoga 50 ali celo 100 m daleč: vsak čas je vsak igralec v igri in zato ne zaostaja v startu za tistega pol koraka, za kolikor so naši vedno prekratki. Saj je že umetnost točno podati žogo našemu napadalcu: ko-modno počaka, da mu bo prišla žoga na stopalo, niti za korak se ne bi zganil po njo. Medtem ga seveda prehiti nasprotnik in situacija se urno prenese v ljubljansko polje. Ni ta napaka od danes in tudi jutri je ne bodo odstranili. Dva igralca nista bila za to tekmo na razpolago in je že bilo mnogo tega narobe v moštvu. Sicer ni to edini vzrok Pupo je zadnje čase v slabši formi, odtod znaten upadec v formi celotnega mo- štva. Poleg tega je obramba zadnje čase od sile popustila. Pogačnik je jeseni za-blestel kot meteor in dosegel svoj vrhunec v borbi z Gradjanskim, potem pa je ugasnil. Dva gola gresta na njegov račun. Branilca nista za prvorazredno moštvo. V krilcih drži Vodišek svojo formo, ali to je premalo za celo srednjo vrsto. Po Slapar-jevih napakah je padel vsaj en zgoditek. Napad je skoroda igral brez zvez, sploh je bil napadalni trio izredno slaboten. Nekih 5 minut so začetkoma belo-zeleni dali povezano igro in precej napadaH. Medtem je nasprotnik uredil svoje vrste, prvi izrazitejši napad je uprizoril v 6. min. tvegan strel levega krila in — Pogačnik ga mirne duše pusti pasirati. Sedaj gostje razvijejo svojo lepo povezano, brzo in premočno igro. V 13. min. zaključi Di Pasquale dolgovezno kombinacijo z neubranljivim strelom in je 2:0 za U. Sele v 20. min. dozori prva prilika za Lj., ali Cebohin ne zna ostro streljati. Takoj nato je U. v protinapadu, med Slaparjem in Pogačnikom ne pride do sporazuma, kar lepo izkoristi leva spojka in potrese v tretjič, 3:0. Poslednja tretjina igre je že bolj užitna, ker pridejo tudi belo-zeleni po seriji neuspehov do besede. V 33. min. pošlje Dare Lahu krasen predložek, levi branilec starta z vratarjem vred na težavno stvar, pri čemur uspe branilcu podati nazaj — toda v prazno in zmanjša na 3:1. Sledi odprta igra do konca, ko v 44. bije levo krilo prav lepo s kota in Gallo z glavo krasno pretvori, 4:1. Dolgo igrajo po odmoru v videmski polovici. Neprestano se sučejo ljubljanski napadalci okoli nasprotnikovega kazenskega prostora, toda brez uspeha: ali so sami nemočni, ali pa vratar obdrži tudi neverjetn estvari. V 25. min, zgradi Di Pasquale (bodoči igrač Rome) prav lepo situacijo, poda Abattemateu, ki pošlje točno pod prečko, Pogačnik lovi žogo po tleb in jo odrine preko črte, tako je nastalo 5:1 Medtem sta Pupo in Dare men j al n mesti, pupo uvede par energičnih napadov in v 26. min. se eden posreči: Lah strelja iz čiste pozicije ostro ob podboj, vratar ne utegne zadržatf in že je Pupo na mestu, da da žogi poslednji blagoslov: 5:2. Ze v naslednji minuti pa Pupo strahovito pogreši: neka roka povzroči strel s kazenske točke, ki ga Pupo strelja v podboj. Sedaj se pa tudi že neha dolga ofenziva belo-zelenih, igra se ponovno popolnoma odpre. V 30. min. poviša Abattemateo siedi resnih napadov na 6:2 in na tem ostane Sodil je g. Deržaj v splošnem dobro. Ostale nogometne tekme Curih: Švica : Anglija 2 : 1 (1 : 1). 25.000 gledalcev. Amsterdam: škotska : Nizozemska 3 : 1 (0 : 0). Praga: Slavija : Preston North End (letošnji angleški pokalni prvak) 6 : 1. Stuttgart: Aston Villa : Nemčija 2 60.000 gledalcev. 1. V tenisu vodimo Tudi Punčec je zmagal v svoji prvi igri — Igra v dvoje je bila zaradi plohe prekinjena Zagreb, 22. maja. Danes popoldne se je na igrišču Tenis kluba na Salati nadaljevala tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Anglijo. Okrog poldneva se je nad Zagrebom vlila močna ploha, vendar pa je pred pričet-kom tekme ob 14.30 zopet posijalo solnce, tako da se je zbralo okrog 5000 gledalcev, ker je ta tekma v Zagrebu tudi družabni dogodek. Najprej sta nastopila Punčec in Shayes, da absolvirata četrti set včeraj prekinjene single igre Punčec je gladko premagal Angleža s 6:4, tako da je končni rezultat te igre 6:4. 4:6, 6:2, 6:4. Po točkah je bilo torej stanje 2:0 za Jugoslavijo. V doublu sta nastopila Angleža Buttler-Wilde ter Jugoslovena Punčec-Mitič. Naša sta bila ves čas v stalni premoči in dobila prva dva seta s 7:5. 6:3. Okrog 16. ure pa je bilo v tretjem setu stanje gamov 1:3 za 1 proti Monacu z 2:0. Angleže, ko se Je vlila huda ploha in je bila igra prekinjena. Stanje setov je torej v doublu 2 K) za naše in se pričakuje naša zmaga tudi v tej igri. V tem primeru ne igrata zadnji dve single igri nobene vloge. S tem bi bila naša zmaga v II. kolu tega tekmovanja zagotovljena ter bi naši igrali že prihodnji petek 27. t. m. v III. kolu proti Švedom v Stockholmu. Med nevihto je prišlo med gledalci na igrišču do prave panike. Ker okrog igrišča ni nobene strehe, je bilo občinstvo neizprosno izpostavljeno besnemu elementu, ki je gledalce premočil do kože. Jutri ob 14.30 se bo nadaljeval tretji set doubla ter ostali single igri. Francija : Monako 2 : O Marseille, 21. maja. AA. (DNB.) V tekmovanju za Davisov pokal vodi Francija Zborovanje Zveze hranilnic v Splitu Split, 22. maja. o. Tu je bila danes redna skupščina Zveze jugoslovenskih hranilnic. Zastopane so bile mestne hranilnice iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Sarajeva. Sušaka, Novega Sada, Splita, Varaždina in še nekatere druge. Predsedoval je predsednik zagrebške hranilnice Rudolf Erber, ki je podal obširno uvodno poročilo o težavnem položaju, v katerem se nahajajo ti za narodno gospodarstvo tako važni denarni zavodi. Obširni pregled vseh perečih vprašanj naših hranilnic je podal tajnik Zveze dr. Djuro Račič. Po vsestranski razpravi, ki je trajala več ur, je bila sprejeta resolucija, ki iznaša vs« želje in zahteve hranilnic. Predvsem zahtevajo. da se v večji meri vpošteva pomen hranilnic v našem narodnem gospodarstvu in da se nudi tem važnim ustanovam odgovarjajoča podpora, da bodo mogle pravilno vršiti svoje važne naloge. Vpoštevati je treba, da upravljajo hranilnice 2.3 milijarde dinarjev hranilnih vlog. Nujno je potrebno, da se hranilnicam vrne pravica sprejemanja popularnega denarja ter samoupravnih fondov, ker sicer ne bi mogle sodelovati pri kreditiranju javnih del. Narodna banka je v zadnjem času pokazala večje razumevanje za potrebe hranilnic, vendar pa bi bilo nujno potrebno, da dobe hranilnice na razpolago dovuljna sredstva, da bodo mogle financirati narodno gospodarstvo. Resolucija tudi poudarja nujno potrebo dokončne ureditve izplačila predvojnih posojil in vlog naših državljanov pri bivši Avstro-ogrski poštni hranilnici. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo hranilnice priredile poseben dan varčevanja ter bodo v to svrho razvile širokopotezno propagando. Prihodnja skupščina bo v Zagrebu. General Marič v Turčiji Ankara, 22. maja AA. (Anatotefaa agencija). Jugoslovenski vojni minister Ljubomir Marič je prispel nocoj ob 2*2. iz Kaiserija in nadaljeval pot ob 22.30 proti Esksišehiru. kjer »e turška letaMca baza. Odtod bosta general Marič in njegova soproga odšla v Imir. Patrijarh Miron v Varšavi Varšava, 22. maja AA. (Pat.) Predsednika rumunske vlade Nj. Sv. patrijarha Mirona je danes opoldne sprejel predsednik poljske republike Moscicki in ga zadržal na kosilu. Popoldne je Mirona sprejel v avdienco poljski predsednik vlaae, za njim pa prosvetni minister in minister za zunanje zadeve. Zvečer je predsednik poljske vlade general Skladkowski priredil na čast romunskemu ministrskemu predsedniku slavnostno večerjo, katere so se udeležili med drugimi tudi poljski zunanji minister Beek. prosvetni minister Svvjetlovski. vojni minister Kasperzicki, in mitropolit Dionizij. Na tej slavnostni večerji je predsednika rumunske vlade pozdravil poljski ministrski predsednik Skladkowski s toplim nagovorom, v katerem je poudaril prisrčnost odnošajev med obema državama ter nazdravil Nj. Vel. kralju Karlu. Na govor ministrskega predsednika Skladkowskega je odgovoril ru-munski predsednik vlade patrijarh Miron ter posebno poudaril globoko vernost državljanov Rumunije in Poljske, na koncu govora pa je dvignil čašo na zdravje predsednika poljske republike Moscickega, maršala Rydz-Smiglyja in predsednika poljske vlade Skladkowskega. S španskih bojišč Henday, 22. maja. AA. (Reuter.) Neprestano padanje snega in dežja, kar traja že štiri tedne, zelo otežkoča bojevanje čet, ki se bore okoli Teruela. Nacionalistične čete so zavzele nekatere postojanke v bližini Teruela ter zadele ob bojno črto, kjer so republikanci potegnili nekako Maginotovo črto v miniaturi. Po zavzetju vasi Ares del Maestro so postali nacionalisti popolni gospodarji nad cesto, ki vodi od Teruela proti morju. Republikanska vojska se zbira v trikotu med Teruelom, Sagunto in morjem v mnogo večjem številu in boljše opremljena kakor pa je bila tedaj, ko so nacionalistične čete začele prodirati proti Valenciji. To je bilo približno pred mesecem dni. Poudarjajo, da je precejšnja razlika med opremo republikanskih če' kakršna je sedaj in med ono, ki so jo imele, ko so nacionalistične čete začele napredovati. Republikanci imajo zdaj tudi več letal in tankov, poleg tega pa tudi znatno večje količine drugega vojnega ma-terijala. ki neprestano prihaja v Španijo. Madrid, 22. maja. AA. (Havas.) Uradno poročilo ministrstva državne obrambe pravi, da so republikanske čete odbile silovit nacionalistični napad pri Villa Franca del Sida. Na odseku pri Castelfortu so vladne čete zasedle važno točko v višini 1280 m. Razburljiv dogodek v čilskem parlamentu Santiago de Ohile. 22. maja br. Pri otvoritvi zasedanja kongresa je prišlo danes do zelo razburljivih prizorov. Na tej seji je chil-ski predsednik Aleksander zadnjič podal svojo poslanico. Ko je stopil na oder, pa je neki poslanec* opozicije oddal strel z revolverjem. kar je izzvalo veliko paniko. Opozi-efonalei niso puetili predsednika do besede, prt* i no se vlada ne bi izjavila o protestu opozicije proti omejevanju volilne svobod^, šele po daljših potrajanfih ie priiSLo do sporazuma in se je nato seja v rean nadaljevala. ZDAJ VE Ocvirek je dobil zjutraj anonimno pismo s priloženo vstopnico za ložni sedež pri večerni predstavi. V pismu je bilo napisano samo tole: »Ali boš uganil, od koga?« Ko se je Ocvirek ponoči vrnil po praznem ugibanju domov, je dobil svoje stanovanje oplenjeno in na mizi listek: »Osel. zdaj veš, od koga* NE MARA TAKEGA »Nič ne pijem,« reče snubec. »Oh,« odvrne oče njegove oboževanke. »Ne kadim.« »Of« »Kvartam tocK ne.« »Tako?« »Zelo skromno živim in nikoli ne grem zvečer z doma.« »Se tol« reče oče. »Ali mi torej daste svojo hčer za ženo?« »Nikolil« »Zakaj ne?« »Ker nočem, da bi mi žena zmerom postavljala svojega zeta za vzgled.« Vremenska napoved Zemuaske vremensko poročilo: Bvrotpa: Nad Sredozemskim morjem še vedno prevla-daije nizek zračni pritisk, ki dovoljuje prihod toplega zraka iz južnih krajev preko Balkanskega polotoka v srednjo Evropo, kjer stopa v stik s hladnim zračnim tlakom ter povzroča nočno pooblačenje z dežjem. V ostalih evropskih predelih prevladuje mrzel zračni val, ki povzroča jasno vreme. Jugoslavija: Deloma oblačno v vsefl drža, vL Oblačnost ee povečava na severozahodnem koncu, kjer dežuje. Toplina je nekoliko padla. Najmanjša toplina Plevlje 5. največja Banjaltfka 25 stopinj. Zemnnska vremenska napoved: Deloma oblačno v vsej državi Zek> pa ee bo pooblačijo na severni polovici, kjer bo deževalo in so verjetni tudi veliki nalivi ki ponekod oelo nevihte. Podnevi bo oblačnost na južni polovici držam nekoliko večja. Toplina bo padla. >JUTRO«, ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, 23. V. isuo. čez drn in strn... Toča V srednji Bački je pred dnevi med nevihto padala 15 minut debela toča (»Murska krajina«, 15. V.) Groza in strah — kaj takšnega Bačka najbrž še ni doživela. Petnajst minut debela toča — saj to je tolikšna toča, da bi moralo posamezno zrnce seči od zemlje do neba. (Pripis: Tudi slovenski jezik je eden tistih, ki mu zakoni predpisujejo "besedni in smiselni red.) Aritmetika V umetniškem paviljonu na Kalimeg-danu je bila danes odprta X. spomladanska razstava jugoslov. umetnikov. Na razstavi je zastopanih okrog 330 umetnikov z 280 deli. (»Ponedeljski Slovenec«, 16. V.) To je znano, da smo dežela vseh možnosti. Kako je okrog 330 umetnikov prispevalo 280 del, pa bo najbrž vendar ostalo uganka. četniško jurjevanje Tudi četniki so se včeraj že ob 6. uri zjutraj začeli zbirati na Celovški cesti (pri pivovarni Union), od koder so odkorakali v lepem številu, mirno in dostojno na določen prostor na Mostec. (»Slovenski narod«, 16. V.) Tako je treba, da. takšne reči so v resnici vredne pohvalne omembe: če ljudje mirno in dostojno korakajo na določen prostor. Ruska sfinga že nekaj tednov deluje na ruskih tleh skrivna brezžična oddajna postaja, ki navadno oddaja proti večeru ter vsak dan oznanja boj zoper sedanje Leninovo vladanje. (»Slovenec«, 17. V.) Včasih se človeku zdijo reči samo kakor senca davnega spomina. Današnja Rusija pa je vendar brutalna, neusmiljena realnost. Sodrug Lenin je žezlo že zdavnaj odložil. Vlomilec — zidar France Strmole je prišel v Trbovlje in je kot dober zidar dobil takoj delo. Med zidarji in pri podjetju je bil znan pod imenom »France Lavš«, kajti drzni vlomilec je ukradel nekemu Lavšu, ožjemu rojaku, delavsko knjižico. Po zaupnikih je naposled ljubljanska policija izvedela, da se v Trbovljah nahaja neki zidar, ki je čudnega ponašanja. Je zelo marljiv in varčen. (»Slovenski dom«. 17. V.) Kako pa je z vašo moralo zares, tova- riši zidarji? Ali Je res med vami človek že kar sumljiv, samo če je malo marljiv in varčen? Dež v Dubrovniku ... pišem v mestni kavarni v Dubrovniku, ko zunaj dežuje in se dež na eni strani odbija od kamenitih plošč trga svetega Vlaha, na drugi strani pa od morske gladine. V tej kavarni vidiš lahko na obe strani in na obe strani je dež. (»Slovenec«. 18. V.) čudna dežela ta naša bajna Dalmacija, a še dvakrat bolj čudno vreme nad njo! Karambol Z vso brzino je zavozil osebni avtomobil, ki ga je vozil neki Topolski iz Zagreba, v voz Stiha Janeza, ki je doma iz Broda pri Sv. Križu. Karambol je bil tako silovit, da je bil eden volov, ki sta bila vprežena v voz, na mestu ubit, drugega pa so morali hitro odgnati v mesnico. Voznika so prepeljali v bolnišnico, šoferju se ni nič zgodilo. Prvi del avtomobila je čisto razbit. Krivda za to nesrečo zadene najbrž oba, kajti ugotovljeno je, da sta oba vozila po napačni strani. (»Slovenski dom«, 20. V.) Kako neki — oba po napačni strani? Na naših cestah velja kakor v pretežnem delu današnje Evrope: Vozite desno! če sta oba vozila napak, avto in štih, vsak po svoji levi strani, kako bi se bil mogel pripetiti karambol? Amerika Mr. Freedman je namreč v svoji oporoki določil, da se mora polovica njegovega premoženja — približno dva in pol milijona dolarjev — uporabiti za podporo obubožanim milijonarjem, in sicer da se zgradi neke vrste zavetišče za propadle dolarske kralje. Vsi so se smejali staremu Freedmanu, ki je dal denar za tako nepotrebno zadevo. Toda pridobivanje bogastva ni večno, zlasti danes, ko se jih komaj eden od stotih dvigne iz ulice v gornje desettisoče. (»Slovenski dom«, 21. V.) O, blažena Amerika, koliko črnogledega natolcevanja je v teh letih krize prišlo o tebi človeku pred oči! Tu pa naenkrat takšno veselo, zavidanja vredno razodetje; po eden od tvojih stotih se še dvigne iz ulice v gornje desettisoče. (Amerika ima nekaj nad 120 milijonov prebivalcev, pa si lahko tiste, ki se sproti dvigajo iz ulice v gornje desettisoče, lahko, dragi čitatelji, približno izračunaš sam.) —kra— Nenavadna operacija orjaškega debeluha Ker tehta 186 kg, mu morajo odvzeti mnogo maščobe Varaždin, 22. maja. Varaždin je te dni dobil nenavadnega gosta. Iz okolice je prišel v mesto pek Vinko Soštarko. Razume se, da mu pri njegovi obrti ni treba trpeti pomanjkanja. Toda dobra hrana je pri njem vendar nanesla tako daleč, da se je mož zredil kakor nihče drugi v Jugoslaviji. Ko so v Varaždinu stehtali debelega orjaka, so ugotovili, da ima natanko 186 kg. Po zgledu mnogih dam in zlasti filmskih div je tudi Vinko Soštarko sklenil, da se — bolj iz zdravstvenih, kakor iz lepotnih razlogov — podvrže naglemu shujša-nju, operaciji. Res so ga sprejeli v varaž- dinsko bolnišnico, kjer so zdravniki sklenili, da mu odvzamejo precej maščobe. Tega pa ne morejo storiti z enkratno operacijo, marveč postopno. Včeraj je bila izvršena prva operacija in sicer so zdravniki začeli pri nogi. Iz ene same noge so debeluhu odvzeli nič manj kakor 8 kg maščobe. Vinko Soštarko .se po operaciji prav dobro počuti. Cez nekaj dni bo moral spet pod nož, da mu olajšajo drugo nogo, potem pa pride še nekaj ostale maščobe na vrsto. Varaždinci ob takem pacijentu zbadljivo tarnajo, da ni čudno, če se v Jugoslaviji dražita moka in kruh, ko tehtajo posamezni peki kar 186 kg. Nemci na pomladni smuki v'Jugoslaviji Prijazen odmev v vodilnem zapadnonemškera dnevniku Essen, 20. maja Skupino vestfalskih smučarjev je pred tedni privabila snežna krasota naše slovenske Švice. V sinjih višavah triglavskih vrhov so nemški turisti preživeli nepozabne planinske dneve, o katerih je vodja izletne skupine g. A. H. Esser napisal nedavno v Rheinisch-\Yestfaelische Zeitung, največjem zaipodmo-neniškem dnevniku, ot»siren članek s krasnimi posnetki naših snežnih velikanov. Močne vtise o triglavskem smuku Ln slovenskih p!a ningkih lepotah je pisec članka orisal s spretnimi peresom objektivno in z navdušenim občudovanjem ter je tako najbolje po-služil "r. ■ .,..:. _ . planinskega turizma v Nemčiji. >Pom!nd:na smuka v Jugoslaviji?« se vprašuje pisec. : Na prvi pogled pač težko pojmljiva. saj Nemci z daljnega severozapada poznamo .Jugoslavijo le kot zemljo izrazito letnega turizma ter čujemo o slovesu Bleda. krasot Jadrana im pestrosti lepih mest Ljubljane. Zagreba, Sušaka, Beograda ter južnosrbskega orienfaliznia. Jugoslovenska smuka ie bila za nas, ki živimo v vzdušlji- vem industrijskem ozračju, pač še privlač-Ijiva novost ...« Prvi cilj je bila gostom Kranjska gora, o kateri eiitamo v članku laskav opis letovišča e krasno alpsko lego v bližini nove jugoslo-vensko-italijansko-nemške meje. To je najvišja točika »Slovenske Sibiriie«, kakor so svojčas nazivali lepo kranjsko deželo. Z dolinsko smiutko pa je bilo slabo za severne goste, ki so si kljub poznemu letnemu času zaželeli že na prvem jugoslovanskem koraku še in še mnogo snega .. ! Strumni Vestfalei pa so si ga poiskali na bližnjih višinah! S smučkami na ramah Ln z naba-sanim nahrbtnikom so se s pravo nemško vztrajnostjo povzpeli na okoliške sončne višave višje in višje in se v prvih sniuških poletih na svežem snegu otresli vseh tegob sivo odimljenega vestfalskega ozračja. Tu eo šele spoznali prave lepote slovenske zemlje. ki jim je iz zračnih višun nudila daieki razgled preko jugoslovenskega, nemškega in italijanskega planinskega sveta. Po krasnih dnevih na višinskih postojankah v okolici Kranjske gore kjer eo našli dovolj pri- like za izdatno smuko, jih je privabil očak Triglav, na katerega so se povzpeli v osem-urni naporni turi in borbi s silno snežno burjo. »V nadaljnjih dneh je Triglav bil milostlji vejši s svojimi malimi nemškimi občudovalci. Sonce sloji visoko na modrem nebu. Vrh Triglava je brez meglice. Na vse strani se odpirajo nepozabljive lepote južnih Alp. Sneg je izvrsten.« Povratek v nižino je opisan kot redko globoko doživetje prirodnih krasot: >Pri jasnem vremenu start smučarjev na krasne snežne poljane, šele pod višino 1500 m pojenjava bela odeja. Topla duhteča pomlad z omamijajočimi čarom svežosti nas zadivlja. V tej mehki svetlobi probu jajočih se novih življenjskih sil brzimo v dolino. Slovo od smučk in zime nam je lahko, a dvakrat težko slovo od edinstvenih krasot slovenskih planin...« Po kratkem odmoru na Bledu so se nemški gostje vrnili v svojo severno domovino. kjer so polni hvale naših prirodnih lepot ter nam v kratkem pošljejo več izletniških skupin v nai planinski raj. Po roparskem napadu se je skril v bolnico Vače, 22. maja Primer, ki se je dogodil pod Vačami, govori dovolj zgovorno, kako je padla javna varnost. Tu in tam najdeš ljudi, ki so pripravljeni, da te zavoljo nekaj beličev pobijejo, potem pa se skrijejo pred zasledovalci kar v bolnišnico. Iz Litije je odnašal vsak dan košaro kruha eden izmed pomagačev pekarskega mojstra P. že nekajkrat ga je ustavljal sredi pota in prosil za denar in kruh brezposelni Jože Grozdek, ki stanuje v malem naselju ob Savi. Fant s košem na rami pa se je vedno izgovarjal, da mu ne more dati niti dinarja niti kosa kruha. Vse, kar ima, je last njegovega mojstra, ki mu mora po vrnitvi podati točen obračun, preostanek kruha pa vrniti. Grozdek je seveda godrnjal in rentačil. Ko pa je spet opazil, da se vzpenja pek s Hotiča proti Vačam, se je skril v obcestno grmovje. Ko je prišel pekovski fant vštric Grozdka, je planil napadalec iz grmovja in je s kolom navalil nanj. Tolkel ga je, koder je padlo, da je zbil fanta na tla. Nato mu je preiskal žepe, pobral je nekaj drobiža, ki ga je fant že skupil za prodani kruh. Nato je napadalec zginil kakor kafra. O drznem roparskem napadu sredi belega dne je javil pek tukajšnjim orožnikom. Odšli so takoj na zasledovanje, pa Grozdka že niso našli več doma. Kljub vestnemu poizvedovanju ga ni bilo, kazalo je, da se je pogreznil v tla ... Naposled pa so le zvedeli, da je Grozdek pobegnil v Ljubljano in se javil v bolnišnici. Bil je res sprejet. Patrulja z Vač je odšla za njim. V ljubljanski bolnišnici so seveda Grozdka takoj odpustili in je moral v spremstvu bajonetov v zapor. Živina pada v Savo Litija, 21. maja V našem okoliši: je cesta, ki vodi po desnem savskem breju, mestoma zelo nevarna. Cestnemu odboru bo treba dati potrebno podporo, da bo oskrbel na najbolj nevarnih mestih potrebne zaščitne ograje. Saj so nesreče, ko zdrkne živina preko roba, pri nas pogoste. Ni še dolgo, ko je padel konj posestnika Drnovška z Brega k Savi. Na vozu sta sedela gospodar in njegov sinko. V poslednjem trenutku sta skočila z voza, sicer bi tudi onadva padla v naraslo Savo. Konja pa je drog potisnil v valovje in je utonil. Ta nesreča se je dogodila v Maljaku med Litijo in Spodnjim Logom. Na tistem mestu je bilo že več nesreč. Tudi nekemu mesarju, ki je gonil živino z dolenjskega sejma domov v Zagorje, je padel utrujen vol v reko in so ga le s težavo rešil', ker so brž pritekli domačini in potegnili žival iz vode. Vsi ti primeri govore, da bomo morali vsa nevarna mesta zavarovati s trdnimi ograjami. Tembolj, ker se je že spet primeril tak neljub dogodek. Nesreča je zadela posestnika Groboljška, po domače Kovkeža s Frtice. Ubil se mu je konj, ki je zdrknil s ceste k Savi. Kovkeževi so vozili domov nastilj, ki so ga nagrabili na pobočju Sitarjevca. Ko so delavci pripravili zadosten kup nastilja. je prišel hlapec s konjem po tovor. Na predelu ceste med Litijo in št. Jurjem pa je konia zaneslo na cestni rob in ga niso mogli ustaviti. Zdrknil je pod cesto. Z glavo je udaril v skalo s tako silo. da je bil pri priči mrtev. Ko so odpeli konja, je nato zdrčal do vode in so ga spravili v čoln ter prepeljali čez vodo. Voz pa so z vrvmi povlekli spet nazaj na cesto. Groboljškovi imajo 5000 dinarjev škode. Dvojnik cesarja Maksimilijana je umrl Izredne zasluge Karla Pfaffa v železniški službi Novo mesto, 22. maja Na novomeškem pokopališču je bil te dni pokopan ob prav lepem številu občinstva, predvsem še železničarjev, upokojeni načelnik, direkcijski substitut g. Karol Pfaff. Skromni, tihi mož je prišel s svojo družino pred 20 leti kot dir. substitut na novomeško železniško postajo in si pridobil simpatije vsega uradništva, kakor tudi ostalega občinstva. Kot sin ljubljanskega postajnega načelnika Adama Pfaffa se je pokojnik rodil v Pragi leta 1874. Po očetovi premestitvi v Ljubljano je obiskoval realko. Da se čimpreje osamosvoji, je fant v nižjih razredih izstopil iz zavoda ter stopil v službo k drž. železnici, ki ga je najbolj veselila. Služboval je v Pontablu, Admontu, Selz-talu, Mariji ob Aniži. šmarju-Sapu, v Ljubljani, Blejski Dobravi, Podmelcu, Sv. Luciji, Kranju, Črnomlju fn končno 10 let v Novem mestu, kjer je baš pred 10 leti stopil v zasluženi pokoj. Po razsulu Avstrije je bil mož zaradi svojih velikih sposobnosti pozvan v Split, da napravi red na dalmatinskih železnicah. To je mož v popolno zadovoljstvo tudi storil. Pri tem njegovem težkem poslu mu je šla predvsem na roke vojaška in civilna uprava v Splitu. Tu mu je bilo ponudeno tudi mesto železniškega ravnatelja, kar pa je zaradi velike skromnosti odklonil in prosil, da ga prestavijo nazaj v Novo mesto, kjer je nastanjena družina. Zaradi odličnih sposobnosti v službi je prejel že pod Avstrijo več odlikovanj. Ko je bilo treba med vojno z Italijo odpraviti na postaji Sv. Lucije in kasneje v Podmelcu vsak dan mnogo vojnih transportov v zaledje ali na fronto, se je pokojni pri tem posebno izkazal. Reklo se je, da je mož železnih živcev, ki nikdar ne potrebuje spanja. Dunajski dvor mu je poslal kar posebno zahvalno pismo. Ob prevratu se je mož izkazal kot zaveden Jugoslovan in je pri umiku čet rešil naši državi več transportnih vlakov, natrpanih z raznimi vojnimi potrebščinami ter dva kompletna sanitetna vlaka. Vse to je bilo namenjeno na Dunaj in v Budimpešto, kar je pokojni z odločnim nastopom preprečil. Podmelec je vsak dan bombardiralo nekaj kapronijev, kar pa moža ni ustrašilo. Zbog svoje vestnosti in poštenosti pa je moral doživeti marsikaj neprijetnega. Za usluge, ki jih je mnogim napravil, je žel nehvaležnost. Naj omenimo samo par dogodkov. Na progi Novo mesto — Karlo-vac so se na vlakih dogajale številne, spretno izvršene tatvine raznovrstnega blaga. Pokojni, ki je prejel nalog, da zadevo preišče, se je nekoč vozil na tej progi v službenem vozu. Po prihodu vlaka v semiški predor je bil mož napaden. V smrtni nevarnosti se je rešil napadalcev s tem, da je skočil iz službenega voza. se oprijel železnega ogrodja vozovne stene in v takem stanju visel do Semiča. Napadalce je mož spoznal in ti tudi njega, vendar pa imena nikomur ni izdal, čeravno živi eden napadalcev v samem našem mestu. V Mirni peči je rešil neko mlado gospodič-no-potnico posilstva. Ugleden gospod, ki je še danes med živimi, je pokojnika napadel in ga v metežu vrgel z glavo ob tir, kjer je Pfaff obležal z razbito glavo. Zaradi poškodbe je ležal Pfaff dva meseca na bolniški postelji. Tudi imena tega napadalca plemeniti mož ni iznesel v javnost. In sličnih dogodkov je imel mož v svojem življenju vse polno. Pred vojno so bile v kraju Marija ob Aniži velike poplave. Na postajo, ki je bila vsa zalita z vodo je ponoči prihrumel brzi vlak, poln potnikov. Pfaff, ki je imel to noč kot prometnik službo, ni hotel dati spričo naraščajoče vode dovoljenja za nadaljevanje vožnje. Na inšpekciji se mudeči kontrolor je zapovedal, da brzec vožnjo nadaljuje. Toda že pred naslednjo postajo je udrla v parni kotel voda in pogasila ogenj. Cel vlak je obtičal v vodi. Prestrašeni potniki niso mogli nikamor. Šele sredi noči poklicano vojaštvo je potnike rešilo iz mučnega položaja. Za to odločnost ln premišljeno dejanje je bil odlikovan in imenovan kot 251etni prometnik za šefa tamošnje postaje. Kaj nam predstavlja bolgarska prestolnica Nekaj zanimivih številk o sofijskem prebivalstvu Sofija, v maju O prestolnici naše vzhodne bratske sosede se mnogo govori. j>osebno v Jugoslaviji, saj pa tudi zasluži pozornost. To ni več orientalsko me=darski in gospodinjski službi, darlje je 969 šoferjev, 8.160 samostojnih trgovcev, 1.314 knjigovodij, 240 arhitektov, 805 zdravnikov, 1.021 odvetnikov, 85 književnikov, 428 novinarjev, 3.296 učiteljev in 10.792 upokojencev. Le polo- Pogled na lep del Sofije z Oficirskim domom bi še posebno drugo mesto — to so otroci. Po sofijskih ulicah teka in se uči 42.350 otrok, ki štejejo manj kakor 10 let. Bolgarska prestolnica ima 19.048 deklet in 31.233 fantov, sposobnih, da stopijo v sveti zakon. Število deklet je torej v Sofiji manjše kakor v Beogradu. To je morda tudi razlog, da se mnogi Bolgari poročijo z Jugoslovenkami. Saj se spominjate: ob priliki sokolskega zleta v Sotiji je marsikatero jugoslovensko dekle bilo več kakor srečno, ko je dobilo stasitega ženina. Največ pa je vredno to, da so se poroke Ju-goslovenk z Bolgari izkazale kot idealne in harmonične. Bolgarska prestolnipa se odlikuje z visokim procentom pismenosti. Od 100 ljudi jih zna 90 citati in pisati. Najzanimivejše število v kulturnem pogledu je množica vica poklicev kitko sfcrbi za fasfcni obsts^ nek, druga polovica (otroci, starši, gospodinje) predstavlja neaiktivno prebivalstvo. Aktivnega prebivalstva je 133.512 daš. Uradnikov in nameščencev je 23-516, delavcev pa 69.927. Svobodno lahko rečemo, da se pol Sofije vzdržuje s telesnim dedom-Trgovina je na prvem mestu. Goeipodair-ska struktura Sofije, njen socialni im profesionalni sestav prebivalstva, ni značilna za Bolgarijo. Očitno pa igra prestolnica Bolgarije zadnji čas vidmo vlogo v gospodarskem in kulturnem življenju Bolgarije. V7 poslednjih osmih letih se je v Sofijo priselilo iz raznih vasi nad 80.000 ljudL Tudi ta številka kaže, kako naglo sc razvija bolgarska prestolnica. T. M. Mož, ki je požigal iz naslade je bil obsojen na dve leti strogega zapora Maribor, 22. maja. Veliko vznemirjenje je bilo lani v mesecih juniju, juliju in avgustu v Razvanju pri Mariboru, ko je skoro vsako nedeljo zgorelo kakšno gospodarsko poslopje. Ljudje so bili v stalnem strahu ter so organizirali posebne straže, ki so čuvale posamezne domačije. Toda vsa prizadevanja domačinov in orožnikov so bila zaman, ker so se požari vedno ponavljali. Že šestim posestnikom je ogenj uničil gospodarsko poslopje, ko je padel sum na 23-letnega strojnega ključavničarja Franca Lubanjška iz Razvanja, ki so ga orožniki naposled aretirali ter ga izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Nadaljnja preiskava pred mariborskim preiskovalnim sodnikom pa je bila radi pomanjkanja dokazov ustavljena ter so Lubanjška zopet izpustili na svobodo. Tezenski orožniki pa so Lubanjška nadzirali, in odtlej zares ni v Razvanju več gorelo. Dne 13. septembra 1937 pa je zgorel gostilničarju Grašiču v Bohovi pri Mariboru kup slame ter so gasilci našli v neposredni bližini požara neko pismo naslovljeno na Franca Lubanjška v Razvanju. V pismu je neka Terezija Lubanjšku zatrjevala ljubezen in je bilo orožnikom takoj jasno, da je požar zanetil Franc Lubanjšek, ki je omenjeno pismo pri požigu izgubil. Orožniki so Luoanjška takoj aretirali in je pri zaslišanju požig tudi priznal. Prav tako je orožnikom priznal vse ostale požige, ki jih je izvršil v Razvanju in s katerimi je povzročil nad pol milijona din škode. Epilog razvanjskih požigov je bil nedavni dan pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, in se je zagovarjal pred sodniki Franc Lubanjšek radi obtožbe državnega tožilca, da je izvršil požig v osmih prime- —- — —-- _ ---- ---------i--r« Prosti čas je mož posvetil knjigam in gasilstvu. Že pred leti je ustanovil gasilsko društvo v Šmarjah in Blejski Dobravi. Odveč bi bilo omenjati, da je bil mož na-prednjak jn naročnik naprednih listov. Soproga Alojzija je iz znane Smoletove rodbine v Šmarjah. Vzgojila sta štiri otroke. Karla je uradnica v Kranju, Lojze in Jože sta davčna uradnika, dočim je najmlajši Viktor trgovec. S svojo zunanjostjo in originalno brado je g. Karol Pfaff sličil bivšemu mehiškemu cesarju Maksimiljanu. To ime so mu kaj radi vzdeli njegovi prijatelji in znanci, za kar pa se mož nikakor ni hudoval. Večna njegova spremljevalka je bila angleška pipica, brez katere si pokojnika ni bilo mogoče zamisliti. Ob grobu se je od pokojnika poslovil v lepih besedah njegov mlajši kolega žel. uradnik I. Lapa-nja, ki je v jedrnatih besedah očrtal njegovo življenje in zasluge, ki jih je imel pok. Pfaff za naš promet. Naj mu bo ohranjen lep spomin! rih. Pri razpravi je Lubanjšek požige priznal, ni pa podrobno opisal, kako je požige izvršil, češ da se ne spominja. Dejal je. da je imel strašno veselje in užitek, ko je videl ogenj in da je požige izvršil takrat, ko je bil nekoliko vinjen. Pri razpravi je sodni psihiater podal mnenje, da je Lubanjšek piroman, ki je izvršil požige v nekoliko skaljeni zavesti in je zaradi tega za svoja dejanja manj odgovoren. Lubanjšek je bil obsojen na 2 leti strogega zapora. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, prisednika sta bila s. o. s. dr. čemer in Lečnik. obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Juhart, dočim je obtoženca branil odvetnik dr. Hojnik. RDEČILO za USTNE daje Vašim ustnam takoj svež izgled in polepša Vaša usta. K h a s a n a rdečilo za ustne ne pušča barve, je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube; enk. "■tna uporaba dnevno zadosti i. Med 8 različnimi barvnm i toni izbere lahko vsaka dama za svoj tip primerno rdečilo za ustne. KHASANA RDEČILO ZA LICA je lepotna krema dame, ki daje licem živahen in mladostno svež izgled. Khasana rdečilo za lica se prilagodi individuelno vsakemu barvnemu tonu kože. — Tudi Khasana rdečilo za lica je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube. I MOŠKE OBLEKE prevzete od bivše trgovine J. MAČEK prodajamo po ugodnih cenah še DO KONCA TEGA MESECA. Zglasite se v trgovini P. MAGDIe, Aleksandrova c. 1 uspehov na en oglas w JUTRU" Urejuje Davorin Ravjjen, — Izdaja 2a konzorcij »Jutra« Adolf Aibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi s Ljubljani,