74
Obrtnija.
Belokranjska železnica.
(Govoril poslanec   Schweiger   v dež. zboru dne 17. t. ta.)
Visoki deželni zbor! Gospod poročevalec Jelovšek je v svojem poročilu povedal, da med najrevneje kraje naše dežele se šteje Bela Krajina in da metliški okraj ima okrajnih cest 85 km., deželnih pa le 2 km.
Visoka zbornica je že večkrat pokazala svojo naklonjenost Beli Krajini. Še v letošnjem zasedanju bode se razpravljalo o prošnji metliškega cestnega odbora, da se nekaj okrajne ceste postavi v kategorijo deželnih*cest, in gospodje bodo imele ugodno priliko tudi tedaj na, pomoč prihiteti metliškemu okraju.
Zadnjih pet germ. št. letnega poročila „Občila", govori o železnicah. Iščem in iščem pa zastonj, nikjer ne najdem črtice o belokranjski železnici. O belokranjski železnici se govori že 30 let, to dete je bilo že zdavno krščeno, dobilo je ime: »belokranjska železnica" ; željno pričakovanega poroda pa le ni.
Gospoda moja: V duhu si mislim vso kranjsko deželo pred seboi. Iz Ljubljane drdra vsak dan večkrat železnica mimo Škofje Loke, Kranja, Radovljice v gorenjsko dolino do deželne meje. Kakor vse kaže, bo železnica imela svojo pot mimo kinča in raja kranjske dežele v divni Bohinj. Kamnik ima svojo železno cesto v Ljubljano in Vrhnika se veseli, da se bo že letos vozila po svoji železnici. Notranjci se vozijo po železnici in pri Šentpetru jih pelje eno krilo v Trst, drugo v Reko. Okraji Velike Lašče, Ribnica, Kočevje imajo svojo železnico in lepa šentruperska dolina dobi najbrž v kratkem železnice. In peljem se iz deželne stolnice v stolnico dolenjsko mimo Višnje Gore, Trebnja, mi je na razpolaganje dolenjska železnica. Ko pa pridem na vrh Gorijancev in gledam po Beli Krajini, zastonj išče moje oko železniškega voza, kajti ta pokrajina še ni toliko srečna, da bi tudi ona imela svojo železnico.
Bela krajina je po svoji natorni topli legi jako ugodna za sadjerejo in zlasti še za vinorejo.
Bela Krajina je včasi zalagala velik del kranjske dežele z vinom. Spominjam se onih časov, ko so k nam po vino hodili trgovci iz Kamnika, Kranjske Gore, Radovljice, Cirknice, Logatca iz Ljubljane. In ko zdaj včasi med zasedanjem obiščem tu ali tam kakega znanca, tedaj mi naročajo, delajte Beli Kranjci, trudite se, da Vaši vinogradi zopet rode, ob jednem pa glejte, da kmalu dobite železnico in kakor nekdaj bomo zopet k Vam hodili po Vašo zlato vinsko kapljico.
Gospoda moja! Deželni poslanec svetnik g. Višnikar je svoje dni govoril za belokranjsko železnico in omenjal, da so Belokranjci več ali manj navezani tudi na Karlovec. Da, gospoda moja, priznam, da gravitiramo na Karlovec in to zavoljo tamošnjih velikih živinskih in žitnih trgov. Zatoraj   jaz  mislim,   da se  Novo Mesto  povzdigni, naj
se mu gre na roke, da se tam razvije živinska in žitna trgovina, nas Bele Kranjce pa zvežite po železnici z Novim Mestom in nas tako na vezete na mater Kranjsko.
Visoka zbornica! Vse tako kaže, da v nedolgem času dobimo železnico, katera bo vezala Karlovec z Metliko in kolodvor bode tik Kolpe poleg metliškega mosta. In hrvatska vlada pridno popravlja, oziroma dela nove ceste, katere naj bodo dovožene ceste na kolodvor. Vendar bi ne bilo prav, ko bi nas Hrvatska prehitela, toraj podaljšajte novo dolenjsko železnico v Belo Krajino.
Poslanec grof Barbo nam je prav toplo priporočal deželno skladišče v Ljubljani. Naravnost povem, da se mi Beli Kranjci za tako skladišče prav nič ne ogrevamo. Ja3. bivam v znožju Gorijancev in rabim štiri ure do novomeškega kolodvora in to z lahkim vozičkom. Gotovo se bo vsak Bali Kranjec dobro premislil, predno bo s težkim vozom šel v Novo Mesto na kolodvor, da bo od tu po železnici svoje vino, žito ali druge pridelke poslal v deželno skladišče. Poleg tega je pa naše vino na tako dobrem glasu, da ga ne bo treba pošiljati v Ljubljano v skladišče. Zveze nam je treba, zveze čez Gorjance, že-leznice nam dajte, in vinski trgovci bodo radi zopet prihajali na Belokranjsko po vino.
Sklepam s tem: Zginila je belokranjska železnica iz letnega poročila deželnega odbora, nikdar pa ne bode zginila iz srčnih želja belokranjskega ljudstva. Želim in prosim, da belokranjska železnici ne zgine iz misli in trudoljubne skrbi tistih gospodov, kateri so v tej stvari odločevalni faktorji.