(Dalje.) Pred zoro je brez ovire prispel v _k>tor svojega kralja. Ta ni vse noči radi skrbi zatisnil očesa. Tone je splezal na stol im klical: »Gospodar!« »Kdo me kliče?« je odgovoril kralj, obrnivši 66 na vse strami, da bi koga videl. »Jaz, Tone Palčič!« »Ti, Tone! Kako si smel zapustiti dvor brez mojega dovoljenja? Ali ne veš, Tooie, da tistemu, ki ne upo&teva mojih naredb, pade glava z ramena?« »Vem, gospodar. Kriv sem. Ali preden me poguibiš, poslušaj. Sovražnikova vojsika šteje dvajset tisoč ljudi. Danes ponoči bo napadla baš ta hrib, na katerem je tvo») šotor. Zdaj pa mi lahko vzameš glavo.« »Od kod ti vse to veš?« , »Sam sovražni kralj.« Tonetov kralj je mislil, da je deček zblaznel, pa ni vedel, kaj bi rekel. Tone ga je seveda labko prepričal, da je resnico govoril. Povedal je, kako je prav v tem šofcoru izvedel, da bi kralj rad doznal, kje hoče sovražnik napasti. Kako je bil pot&m pri sovražnikovem kralju, kaiteremu je celo prstan vzel. Ko je Tone pokazal prstan, je kralj takoj vse verjel. Zapovedal je, naj se voj&ka pripravi na napad. Ker je bila zaseda izbomo pripravljena, je bila sovražmikova vojska strahovito pobita in razpršena. Vidite, tako je kralj izviojeval veliko zmago pj Tonetovi zaslugi. Kralj je Toneta pohvalil pred celo vojsko ter mu je v zinak priznan/ja podelil knežje dostojanstvo. »Živel knez Tone Pal&ič!« so zaklicali vojaki. Vsakdo je hotel To«eta videti in mu čestitati. Tonetu pa to ni bilo toliko po volji, ker se fe bal, da ne bi prišel tudi tisti general z velikimi brki. Ali kralj ga ni dal nikomur iz rok. Pri povratku je narod pov&od pozdravljal Tojieta, ki je bil sedaj zadovoljen, ker je vedel, da je to slavo zaslužil. VeUka bitka, v kateri je Tone Palčič osebno sodeloval. Kralj je sedaij vzljubil Toneta kakor la&tnega »ina. Nikamor ni hotel iti brez njega. Nekega dne je dečeik spremljal na svoji miši kralja na lov. Naenkrat je izza nekega grma sikočil velik maCek. Sko&il je na Toneta, ga je z mišjo vred pograbil in odnesel na neko drevo, da vse vkup požre. Nearečni Tone niti ni imel časa, da bi izvlekel svoj meč. Nevoščljiv dvorjanik je to videl in bil lahko mačka pregnal, pa &e je rajši potubnil. Sovražil (jr8 Toneta, ker mu je zavidal njegovo veliko slavo. Medtem je kralj opazil, da Toneta ni pri njem. Ogledal se je na vse strami In ko je videl defika v tako nevarnean položaju, |e prestraSeno zakričal: »Oh, Bože moj!«  Velik oseL Zorko:; »Oh, mama, kaj sem videl! Joško me je vz&l s seboj v mlin in tam sem videl osla, ki je> bil tako velik kot naš' striček!« — Lizika: »Q kaj ne, mama, da Zorv ko zopet pretirava?i Tako velikega osla, kakor je naš striček, sploh ni!« Učitelj: »Koliko je 7 in 3?« — Mirkec: »13.« — »Ne!« :— »15.« ^ Učitelj: Tudi ne! 7 in 3 je 10.« — Mirkec: »O, kaj še! Dobro vem, da je 5 in 5 — 10, ne pa 7 in 3.« Če otrcci igrajo av tomobiL Jurček je poklical otroke na vasi, da se igrajo avtoiuobll in je določil: »Jaz se bom peljal, ti bodeš spredaj puhaJ kot ma-: tor, vi šit.irje boste kolesa in Papček boš pa zadaj kadil in smr-i del!« Bober spomin. Gos-: pod: »Ti, punčka si to-> rej Bučarjeva. Pri vaa sem bil nekoč na obed povabljen.« — Deklica: »0 tem naša mama večkrat pripoveduje.« — Gospod: »Na in kaj pravi? Kaj ne, da som s svojimi šalami zabaval prav celo dru-: žbo?« — Deklica: »To ne, pa6 pa pravi, da ste grozno veliko po< jedli.« Vladimir ni bil za nOi beno rabo. Kjerkoli jat bil v službi, so ga kma-i lu odslovili. Zato se je ponudil v neki trgovi-: ni, da bo prvi meseo delal brezplačno, in rea je dobil službo. Po preteku enega meseca je Vladimir dejal gospodarju: »Sedaj je mesea ven in kako bo s pla-i 6o?« — Koliko pa imate sedaj mesečno?« ga je vprašal. — »Nič,« ja odvrnil Vladimir. ^-? »Dobro,« je dejal, »r>d danes naprej imat« svojo plačo podvoje< no.« Čeprav je bil Tone precej ranjen, mu je vendar uspelo, da se je izvlekel izipod mačkovib krempljev. Nato je poteg-nil meč in se zagnal v žival. Tudi svojo miš 'je hotel rešiti. In res je moral maček radi čestih vbodljajev z mečem svoj plen izpustiti, ali miš je bila toliko poškodovaina, da je mrtva zdrknila z drevesa. To je bil bud boj in Tonetova sijajina zimaga. Slava je bila tem večja, ker se je boj vršil na drevesu, kjar se je maček kretal sigurno kakor na zemliji. T&ne je res zmagal, ali to ga je drago stalo. Radi izgube krvi se ni mogel več zdržati na drevesu in padel je. Gotovo bi se bil ubil, če bi mu ne bil kralj podstavil svoj klobuk ter ga tako v zraku še prestregel. Lov je bil taikoj prekinjen. Toneta so nezavestnega nesli v dvor. Kljub skrbni negi mu je življenje viselo na niti. Slutil je, da ga bo konec. Najtežje mu je bilo, da bo moral umreti, ne da bi videl svoje starše. Dobra vila je priskočila Tonetu v poniod. Vila ni bila izgubila Toneta iz vida in tudi sedaij je vedela, da je deček v veliki nevarnosti. Reikla si je: »To^krat ga moram rešiti, ker ni zagazil v nesre&o po lastni krivdi.« Nato je zapovedala, naj vprežejo v voz tri ptice, da se pelje na dvor. Čez par minut je biia v kraljičini sobi, kjer je Tone ležal. .»