informator
Številka 7	Leto XIX.	Titovo Velenje, 14. februarja 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Sadove lahko rodi
Danes v Informatorju:
Ocene o poslovanju v letu 1984
(od 1. do 9. strani)
Gorenje
Gospodinjski aparati
le delo__________
Na obisku v Gorenju so bili predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Bogdanov—Senko, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen in član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Zdravko Krvina. Po ogledu proizvodnje gospodinjskih aparatov in orodjarne so se gostje sestali na pogovoru s predstavniki sozda Gorenje. V ospredju pogovora vprašanja sanacije in preosnove Gorenja, samoupravni in družbenoekonomski odnosi, nagrajevanje po delu in kadrovska vprašanja.
V imenu delavcev Gorenja je goste pozdravila predsednica koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov Gorenja Marjana Koren. Predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik, podpred-
Zagožen in Gabrijela Jelen ter predsednik poslovodnega odbora Gorenje Commerce Joško Vučemilo so goste podrobno seznanili s položajem sozda Gorenje. Nazorno so bila prikazana prizadevanja za sanacijo Gorenja in njegovo preosnovo. V zadnjem letu dni so bili doseženi vidni uspehi, vendar se še vedno spopadajo s težavami širših razsežnosti. Gorenje se odpira navzven in vidi v povezovanju v reprodukcijsko verigo večje možnosti nadaljnjega povečevanja izvoza, seveda pa tudi ob posodabljanju tehnologije in modernizaciji proizvodnje, za kar pa je v zadnjih letih zmanjkovalo sredstev.
Na uspešno sanacijo razmer sta bistveno vplivala tudi poglobljeno sodelovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter pripravljenost vseh delavcev za spreminjanje odnosov in razmer. Posebej so gostom predstavili sistem nagrajevanja po delu, pri katerem imajo prednost proizvodno delo
Na dobri poti
V vseh temeljnih organizacijah sme dosegli dokaj spodbudne rezultate. Zato že lahko rečemo, da je bilo leto 1984. leto postopnega utrjevanja pozitivnega gospodarjenja in povrnitve zaupanja v prihodnost Gorenja.
Bolj dosledno/ kot v preteklih letih, smo izpolnili zahtevne delovne načrte in cilje. Skoraj v celoti smo izkoristili proizvodne zmogljivosti in povečali produktivnost dela, izboljšali učinkovitost delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v vseh okoljih. Izpeljali smo reorganizacijo in uveljavili nov sistem nagrajevanja po delu in opravili več aktivnosti za širšo družbenopolitično
potrditev sanacijskih programov ter sklenili dogovore z vsemi sanatorji za pokrivanje izgub iz preteklih let.
Te ugotovitve potrjujejo predvsem rezultati poslovanja. Fizični obseg proizvodnje smo izpolnili z 98 % letnega plana in cilje sanacijskega programa dosegli v celoti. Od celotne proizvodnje smo 54 % izdelkov proizvedli za izvoz. Glede na leto 1983 smo proizvodnjo povečali za 17 % in proizvodnjo za izvoz 12 %. Vrednost proizvodnje je znatno povečana, produktivnost je ob 1 % manj zaposlenih večja kar za okrog 15 %.
Ugodni so tudi rezultati na področju zunanje trgovinske menjave, saj je vrednost celotnega izvoza 122,5 milijona dolarjev, kar je skoraj 21 % več kot leto poprej. Od tega je konvertibilni izvoz dosegel višino 110 milijonov dolarjev in je povečan za 17,5 %. V konvertibilnem izvozu so gospodinjski aparati udeleženi s 87 milijoni dolarjev, kar je 80 % skupnega izvoza. Od tega je znašala kooperacija 48,8 milijona dolarjev,ostalo je redni izvoz. Tako je bilo v organizacijah Gorenja v Titovem Velenju lani realiziranih okrog 35 milijonov dolarjev deviznih prilivov iz tujine, od česar je bilo izločeno za skupne družbene potrebe preko 18 milijonov dolarjev, kar je 56 % več kot v predhodnem letu.
(Nadaljevanje na 2. strani!)
sedniki Andrej Kržič, Jože	(nadaljevanje na 2. strani)
nekaj časa ustavili tudi v
Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo bele tehnike ter oddelku tozda Štedilniki, kjer so uvedli delo „četvork".
Sadove lahko rodi le delo
(nadaljevanje s 1. strani)
in poslovodna ter strokovno kreativna opravila. Se sredi lanskega leta je 4000 delavcev Gorenja prejemalo osebni dohodek nižji od zajamčenega, v zadnjih treh mesecih leta 1984 pa so dohodki bistveno višji. Lanski celoletni poprečni osebni dohodek je znašal 22 tisoč dinarjev, po novem izračunu pa je poprečje zadnjih treh mesecev 31 tisoč dinarjev. Decembra je solidarnostni dodatek prejelo le 55 delavcev, v januarju 1985 pa takšnih, ki bi prejeli manjši mesečni osebni dohodek od zajamčenega, ni več.
Na pogovoru je predsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Bogdanov izrazil zadovoljstvom na tem, kar je videl v proizvodnih obratih Gorenja. ..Delate s polno paro in le od intenzivnega dela lahko priča-
Na dobri poti
(Nadaljevanje na 1. strani!)
Ocenjujemo, da bo celotni prihodek 48.500 milijonov dinarjev, kar je 1 % več od načrtovanega in 81 % več kot leta 1983. Vrednost proizvodnje po neto prodajnih cenah je 31.715 milijonov dinarjev. Po dosedanjih ocenah bo dohodek dosegel vrednost 3.300 milijonov dinarjev, kar je enako planiranemu in skoraj dvakrat več kot leta 1983. Čisti dohodek naj bi bil 2.500 milijonov dinarjev, ostanek čistega dohodka za sklade pa 635 milijonov dinarjev, kar je nekoliko manj od predvidevanj v sanacijskem programu.
kujete uspehe!" Ob tem, ko je ocenil uspešno sanacijo razmer v Gorenju, je Dušan Bogdanov poudaril, da se v Jugoslaviji krepi gospodarsko oživljanje, vendar mora biti tudi sindikat vseskozi prisoten v bitki za stabilizacijo, samoupravljanje pa ima tudi vse prednosti, ki jih moramo skupno izkoristiti.
Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen je ocenil prizadevanja poslovodnih delavcev sozda Gorenja pri sanaciji razmer ter dejal, da „mo-del" sanacije Gorenja ni univerzalen, ampak specifičen in so nekatere stvari širšega pomena. „Bitko za nov sistem nagrajevanja ste dobili, ker niste šli mimo delavcev ali brez njih. V vseh prizadevanjih niste pozabili vloge subjektivnih faktorjev, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ..."
Po sedanjih ocenah v Gorenju Gospodinjski aparati ne bo imela nobena temeljna organizacija izgube iz tekočega poslovanja.
Vsa nekrita izguba iz leta 1981 v skupnem znesku 7.778 milijonov dinarjev je ob koncu leta 1984 v celoti pokrita. Skoraj vsi viri sredstev so dolgoročni, razen premostitvenega kredita Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v znesku okrog 305 milijonov dinarjev in nekaterih drugih manjših zneskov, ki še nimajo značaj dolrogoč-nih sanacijskih kreditov. V strukturi virov je približno 1.000 milijonov din nepovratnih sredstev, ostalo so krediti.
Po opravljeni reorganizaciji je
komulirana izguba sedaj pre-nešena v naslednje delovne organizacije, in sicer Gorenje Gospodinjski aparati 1.143 mio din, Gorenje Notranja oprema 62 mio din, Gorenje Procesna oprema 146 mio din Gorenje Elektronika Široka potrošnja 6.107 mio din in Gorenje Commerce 320 mio din. Osnovni razlog za nastajanje izgube v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja je nerazrešena devizna zaokrožitev v višini mio USA dolarjev iz naslova preteklega poslovanja Gorenje Koerting in njegovih sestrskih firm.
Na področju investicij vseh zastavljenih ciljev sanacijskega programa nismo uresničili, za kar obstajajo različni vzroki, predvsem pa niso bila zagotovljena investicijskega s sredstva.
Smeri nadaljnje razvojne sanacije so sicer bile začrtane v sanacijskem programu januarja 1984. Nova spoznanja pa so podkrepila nekatere poglavitne ugotovitve. Dosedanji rezultati, doseženi s prizadevanji delavcev za boljše delo, in odločno odpravljanje notranjih slabosti, so dobra osnova za uspešno nadaljevanje sanacije. Po analizah obstajajo tržne možnosti za proizvode Gorenja tako doma kot v tujini na obstoječih in novih tržiščih, ki pa terjajo takojšen prodor Gorenja na še višji tehnološki nivo in še boljšo in stabilnejšo kakovost izdelkov. Programsko razvojne usmeritve temeljijo na lastnem znanju, brez licenc, obstajajo možnosti za konkurenčnost v srednjem cenovnem razredu. To velja zlasti za gospodinjsko opremo glede funkcijskih in tehničnih karakteristik kot tudi oblikovanja naših proizvodov. Celovita zasnova tehnološke modernizacije temelji v velikem delu tudi na lastni proizvodnji nekatere tehnološke opreme (avtomatizacija, robotizacija, orodjarstvo). Pospešiti pa je treba vsakršno povezovanje v reprodukcijski celoti znotraj Jugoslavije in tudi navzven.
Tehnološka sanacija je postavljena na prvo mesto, in jo moramo izpeljati v naslednjih treh letih. Priprava investicijskih programov je v teku. Gre za obseg naložb v višini 10.000 milijonov dinarjev, hkrati pa gre tudi za temeljito tehnično, funkcijsko in oblikovno posodobitev programa gospodinjskih aparatov.
K uresničitvi sanacijskih razvojnih usmeritev je treba šteti tudi izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo hladilnikov Bihaču, za katero je predviden začetek poskusne proizvodnje jeseni 1985. Po zadnjih podatkih iz sanacijskega programa je vrednost naložbe dosedla višino 5.500 milijonov dinarjev.
V letu 1984 smo pristopili k integralnemu projektu Obnove Gorenja (OGOR) in aktivnosti so že prinesle določene uspehe, kar se tudi zrcali v celotnem poslovnem uspehu Gorenja Gospodinjski aparati. Zato je treba projekt OGOR nadaljevati in nameniti več pozornosti projektom in podprojektom, ki bodo kmalu dali večje učinke. Hkrati je treba doseči tudi, da bi projekt kar se da zaživel med delavci in bi ga sprejeli za svojega. V svoje okolje bi morali prenašati tudi znanja od zunaj in s tem bogatili tudi lastno znanje. Uresničitev projekta pomeni namreč, da organizirano in sistematično povečujemo znanje na vseh ravneh, kar je izredno pomembno tudi za ves nadaljnji razvoj.
Ob koncu ne smemo prezreti naporov, ki smo jih namenjali zagotavljanju boljše kakovosti. Da bi na tem področju dosegli še večje uspehe, smo leto 1984 proglasili za „leto kakovosti Gorenja". Ker so aktivnosti prinesle nekaj dobrih rezultatov, smo se odločili, da za leto kakovosti proglasimo tudi letošnje leto. Zato želimo, da bi v prizadevanje za boljšo kakovost vključili kar največ delavcev in s tem dosegli še boljše uspehe. To pa hkrati odpira nove poti in zaneslivejši razvoj.
Poslovodni odbor
Zdravko Krvina, Dušan Bogdanov in Marjan Orožen med pogovorom na sedežu sozda Gorenje, 11. februarja 1985
TOZD ŠTEDILNIKI
Prednost izvozu
Izvoz je glavna naloga, zato pa je treba še več vlagati v razvoj, planiranje, vodenje procesa proizvodnje, tehnologije.
Z izpolnitvijo postavljenih načrtov v naši temeljni organizaciji nismo popolnoma zadovoljni. Vzrok za to je izpad elementov vgradnega programa ob koncu leta 1984, poleg tega pa nam povzroča težave še oskrba z materialom, saj je s tem otežkočeno planiranje, skladiščenje, pa tudi celotni proces ne teče tako nemoteno.
Ko smo si ob začetku leta 1984 postavljali delovne načrte, smo se lotili obnove obrata in najbolj kritičnih postrojenj. Na tem področju smo imeli več uspehov. Pa tudi vsi zaposleni si prizadevajo za kar največjo kakovost dela, za kakovost izdelkov. Dobro se zavedamo, da je kakovost pogoj za obstanek na tržišču, posebej v izvozu. Prav tu si vsi želimo večje pomoči s strani našega razvoja.
Za leto 1984 je značilen tudi naporen tempo dela, vendar brez prizadevanj vseh delavcev temeljne organizacije bi ne bilo takšnih rezultatov.
Lani smo tako proizvedli skupno 539.374 izdelkov, od tega kar 403.604 za izvoz. Prav za izvozna prizadevanja je značilno, da ni teklo vse po
načrtih. Nastale so težave zaradi pločevine, stekla iz uvoza, ni bilo izdelanih šablon za točkanje večsistemskih pečic, grelne plošče, priključne vrvice. Nekaj je bilo tudi zastojev v proizvodnji in je dodatno izpadla proizvodnja za izvoz.
Lani smo povečali produktivnost za 12 %, če računamo razmerje med doseženo proizvodnjo v pogojnih enotah in skupnim časovnim fondom ur, na zaposlenega.
Še nekaj podatkov o naši uspešnosti ali neuspešnosti. Lani smo imeli v tozdu 0,19 % izmeta od porabljenega materiala, kar pa znaša 9,590.000 din (torej skoraj stara milijarda din). Servisnih posegov je bilo na 20.252 izdelkih, kar je tozd veljalo 12,5 milijona dinarjev.
Izostankov je bilo od skupnega časovnega fonda 23 % in so se v primerjavi z letom 1983 povečali za 14 %! Skupna vrednost proizvodnje je bila lani 6,672 milijonov dinarjev, od tega za izvoz kar 5,003 milijonov dinarjev (okroglo petsto starih milijard).
Leta 1984 je bilo sprejetih 47 inventivnih predlogov, uresničenih je bilo 33 v skupni gospodarski koristi 37 milijonov dinarjev. Avtorjem inovacijam so izplačali 1,6 milijona dinarjev nagrad.
jože Piki
TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA
Ureditev proizvodnje
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so plan izpolnili z 99 %. Projekt ureditve proizvodnje hladilnikov namenjen urejanju celotnega delovnega procesa in izboljšanju delovnih pogojev v tem obratu.
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, sestavljajo ga obrati Zamrzovalniki, Hladilniki in Plastika, smo lani izdelali 836.294 zamrzovalno-hladilnih aparatov. Letni plan smo dosegli 99 %, kar je v primerjavi z letom 1983 za 19 %
več. Od tega smo izvozili 451.172 aparatov ali 90 % načrtovanega. V obratu Plastika smo zagotovili dovolj polizdelkov za vse tozde, zaradi večjih serij pa je bilo manj menjav orodij in tako tudi manj okvar strojev in lomov.
Produktivnost se je v primerjavi z letom poprej povečala za 9 %, kar je rezultat prizadevanja večine delavcev in njihove pripravljenosti delati ob dodatnih sobotah, v podaljšanem nočnem delu, in pa tudi rezultat boljšega vzdrževanja opreme in oskrbe z reprodukcijskim materialom.
V	primerjavi z letom 1983 se je število zaposlenih povečalo za 6 %, več kot 20 % pa je bila fluktuacija. Za 28 % se je v primerjavi z letom poprej povečalo število bolniških izostankov, za 10 % večji je bil skupni časovni fond, 44 % manj kot leto poprej pa je bilo raznih zastojev v proizvodnji. Skupna vrednost proizvodnje se je glede na leto 1983 povečala za dvakrat.
V	proizvodnji smo skozi vse leto imeli težave zaradi slabše kakovosti reprodukcijskega materiala in iztrošene opreme ter strojev.
Da bi izboljšali kakovost izdelkov in delovne pogoje ter uredili celoten delovni proces, smo v obratu Hladilniki izvedli Projekt ureditve proizvodnje hladilnikov. Tako smo dosegli tudi višji obseg proizvodnje.
Še naprej pa bomo morali dosledno uresničevati s sanacijskim načrtom zastavljene naloge. Največ truda bomo morali vložiti v izboljšanje kakovosti izdelkov, zmanjšanja izmeta in predvsem v nadaljnje povečanje izvoza.
Avgust Sušeč
TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA
Manj zastojev
V temeljni organizaciji Pralno pomivalna tehnika, ki je pridobila prostore tozda Kuhalni aparati, sta sedaj organizirana obrata pralnih strojev in prire-zovalnica z oddelki emajlirni-ce, lakirnice, surovinski oddelek, prirezovalnica in montaža, k tozdu pa sodi še skladišče pločevine in režijskega materiala.
Lani smo izdelali 399.174 pralnih strojev in 11.720 pomivalnih korit. To je za 52.960 več izdelkov kot leto poprej, vendar letni delovni načrt ni bil dosežen v celoti. Na to je vplivala tudi ukinitev druge izmene v oddelku montaže (november, december). Za izvoz je bilo izdelanih 147.727 pralnih strojev, plan izvoza je bil dosežen s 93 %.
Da bi izboljšali delovne učinke, so se lotili organizacijskih sprememb. V obratu montaže sta uvedeni dve tehnološki celoti. Linija bobnov je us-
posobljena za nemoteno proizvodnjo vseh vrst bobnov. Zagotovljena je nemotena proizvodnja vseh vrst kadi, delo je lažje, kolikor se je pač dalo v tem trenutku storiti. Lotili so se tudi lakirnice, tako da je možen popoln nadzor nad delovnim procesom in prehod na elektrostat-sko lakiranje. Stiskalnice so združene na enem mestu.
Poleg teh tehnoloških posegov smo se lotili priprave in vzdrževanja proizvodnje in pravočasno ukrepanje pri ..nepredvidenih menjavah" je že prineslo uspehe. Zastoji so manjši, saj so bili še januarja 48 ur, v decembru pa le dve uri!
Tudi akcija leta kakovosti je prinesla pozitivne učinke, saj so se servisni posegi zmanjšali za 31 %.
Leta 1984 smo začeli pospešeno delati z dvema projektoma, to je urgentnem projektu ureditve proizvodnje (UPPPT) in projektu delne rekonstrukcije in projektu prirezovalnice pločevine. Projekt prirezovalnice bi naj končali še pred koncem leta 1985, ko bi naj pridobili pri-rezovalnico s pokritim skladiščem pločevine.
Slediti moramo razvoju bele tehnike v svetu in obdržati trg, zato je treba v temeljni organizaciji ob nujnih tehnološko konstrukcijskih spremembah pralnega stroja še izboljšati tehnologijo. Rezultati, ki smo jih dosegli lani, kažejo, da so naše usmeritve na dobri poti, vendar se moramo vsi zavedati, da bomo skupne cilje v Gorenju dosegli le s skupnimi močmi.
Andrej Glušič
TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI
Izpolnitev letnega načrta
Tozd MG A Nazarje je lani povečal izvoz, ki je vrednostno večji za 3 %, količinsko pa za 13 %. Težave z oskrbo so terjale prerazporejanje delavcev.
Kljub razmeroma dobrim rezultatom z doseženim nismo popolnoma zadovoljni. Pri proizvodnji nekaterih izdelkov še vedno prepočasi odpravljamo pomanjkljivosti in iščemo nove rešitve. Največ težav je pri izdelavi mešalnikov z elektronsko regulacijo vrtljajev, vakuumskih varilni-kih ter stenskih urah.
Lani smo izdelali 992.309 malih gospodinjskih aparatov ali 7 % več kot leta 1983, vrednost proizvodnje pa je
1.169,5	milijonov dinarjev, kar je za 78 % več kot leto poprej. Količinsko smo tako plan dosegli 100 %, vrednostno pa 106 %. Izvozili smo 392.309 aparatov, vrednost teh pa je 447,5 milijonov dinarjev. Vrednostno smo plan za izvoz presegli za 3 %, količinsko pa za 13 %.
Lani je bila v našem tozdu doslej najvišja fluktuacija, 8,3 % skupnega časovnega fonda pa so znašali bolniški izostanki, ki so se v primerjavi z
S skupnimi napori in odrekanji do dobrega poslovnega uspeha. Dolgoročno planiranje izobraževanja in izboljšanje kadrovske strukture pogoj za uspešno poslovanje tozda Galvana v bodoče.
Naš cilj, da s čim manjšimi stroški dosežemo večjo proizvodnjo, je bil dosežen in glede na prve ocene predvidevamo, da bo rezultat poslovanja pozitiven.
Prve pozitivne rezultate so dale tudi že spremembe v organiziranosti, izvedene lani in delno že v preteklih letih, kar dokazuje, da je treba v organizaciji poslovanja iskati vedno nove rešitve, dopolnitve in sproti opravljati potrebne korekture. Tako je sedaj povezanost obratnega laborato-
letom 1983 povečali za 12 %. Za 5 % se je, predvsem na račun 17 dodatnih delovnih dni, povečal tudi skupni časovni fond.
Precej težav smo imeli zaradi slabe oskrbe z reprodukcijskim materialom, predvsem izdelkov barvne metalurgije, plastike, embalaže, saj smo morali večkrat prekinjati serije, premeščati delavce in tudi spreminjati delovni čas. Čeprav smo sproti iskali nadomestni reprodukcijski material, vedno ni bilo željenih učinkov, saj so bili zaradi tega večji materialni stroški, produktivnost pa manjša. Veliko težav v proizvodnji smo imeli tudi zaradi iztrošenosti strojev in orodij za brizganje plastike. Prav težave zaradi zastarele in iztrošene tehnološke opreme in pa zaostrene gospodarske razmere pa od nas vseh terjajo še večjo strokovnost in kreativnost.
Če želimo biti v prihodnje na domačem in tujem trgu še uspešnejši, moramo probleme na tem področju čimprej in tudi zadovoljivo rešiti.
rija s proizvodnjo večja, manj je težav pri galvaniziranju, manjši so tudi stroški.
V prašni lakirnici smo z nekaterimi spremembami pri konstrukciji obešal za določene polizdelke zmogljivosti povečali za 40 %, za 16 % smo povečali zmogljivosti zaradi večje hitrosti transportne verige, zaradi zamenjave lakov pa smo z nižjo temperaturo žganja prihranili približno 20 % energije.
Zaradi precejšnje fluktuacije, predvsem strokovnega kadra, so se v primerjavi z letom 1983 nadure povečale kar za 231 %, to obenem pomeni
7,5	% skupnega časovnega fonda. Za 21 % se je po reorganizaciji povečalo število zaposlenih, kar pomeni tudi po-
večanje skupnega časovnega fonda za 25 % in tudi enak odstotek povečanja efektivnih ur. Tudi pri bolniških izostankih je povečanje za 41 % v primerjavi z letom 1983 v veliki meri posledica precejšnjega povečanja zaposlenih v našem tozdu.
Dosledno izvajanje sprejetih nalog bo omogočilo nadaljnje izvajanje sanacijskega programa in uspešno poslovanje tozda Galvana tudi v bodoče. Pri uresničevanju teh nalog je še zlasti pomembno dolgoročno planiranje izobraževanja in izboljšanje kadrovske strukture. Trenutno se v našem tozdu ob delu izobražuje šest delavcev, štipendiramo tri študente, uresničujemo pa tudi ostali del programa internega izobraževanja (tečaji, seminarji).
Število prijavljenih inovacij je zadovoljivo, po mnenju nekaterih delavcev pa bi bilo število prijav še večje, če bi postopek reševanja in uvajanje predlaganih sprememb izvedli hitreje.
V tozdu Kompresorji v Črnomlju smo lani izdelali 409.689 kompresorjev, kar je za 44,7 % več kot leto dni poprej.
Obseg proizvodnje za leto 1984 je bil sprva predviden v višini 550.000 kompresorjev, vendar ni bila zagotovljena dobava elektromotorjev.Zato so potrdili nov plan 400.000 kosov in ga ob polni zasedenosti ene izmene, ob enakem številu zaposlenih kot v letu 1983, izpolnili s 102,4%.
Tako so skupaj izdelali 409.689 kompresorjev štirih različnih tipov (3 K6, 3,5 K6,
4,5	K9, 5,5 K11).
Največ težav je še vedno z elektromotorji, čeprav je bila oskrba znatno boljša kot leta 1983. Delavci bi bili pripravljeni delati tudi ob sobotah, če se ne bi dodatno zatikalo še pri oskrbi z drugimi materiali (nalepke, palete, zatiči, kemikalije iz uvoza, vijaki ipd.).
Veliko pozornosti so namenili kontroli kakovosti vhodnih materialov, pa tudi kakovosti proizvodnje, saj je bilo več zavrnjenih pošiljk dobaviteljev.
Zaskrbljujoče pa je število disciplinskih prekrškov, za nekatere je disciplinska komisija morala izreči tudi najstrožje ukrepe. Da bi v bodoče zmanjšali število prekrškov, se bo v prizadevanje za uresničitev le-tega vključil tudi sindikat.
Planirali smo tudi precejšnja investicijska vlaganja, vendar smo jih izvedli le delno. Prav tako pa smo lani imeli tudi težave z zagotavljanjem ustrezne kakovosti reprodukcijskega materiala, predvsem žice. Dosežki v oddelku galvanizacije pa so precej dobri, saj za doseženo kakovost prejemamo tako interna kot tudi priznanja od drugod.
Izboljšati bomo morali odnos do družbenega premoženja in do dela, v to prizadevanje pa se bomo morali vključiti prav vsi delavci.
Spodbuda za delo letos pa nam morajo biti dobri rezultati, doseženi lani in pa tudi uspešno delo v preteklih letih.
Franc Krajnc
nekaj večji pa je tudi izmet v proizvodnji, tako izmet materiala dobaviteljev in lastne proizvodnje. Kontrolni laboratorij je spremljal in testiral kakovost kompresorjev in njihovo zanesljivost. Kakovost in zanesljivost je v mejah predvidenih količin, pravzaprav je dosedaj odpovedal le en kompresor! Seveda pa nastajajo napake zaradi drugih razlogov (prebito tesnilo, prežgan priključek), med katerimi je tudi nespoštovanje tehnološkega postopka.
Kljub povečani proizvodnji pa kakovost ni slabša. Doseženi so bili lepi uspehi, ob novih načrtih pa je volja in pripravljenost delavcev za povečano proizvodnjo močno prisotna.
Leopold Pucelj
Marko Purnat
TOZD GALVANA
Spodbudni rezultati
TOZD KOMPRESORJI ČRNOMELJ
Večji napredek
TOZD GOSTINSKA ENOTA
Več obrokov
V tozdu Gostinska enota je bila lani produktivnost za 2 % višja kot leta 1983. V prihodnje naj bi izpopolnili tehnološko opremljenost in izboljšali delovne pogoje.
Lani smo pripravili skupno 1,684.380 malic ali 6 % več kot leto poprej in 49.665 kosil, teh pa smo pripravili kar 42 % več kot leta 1983. Tolikšno povečanje števila obrokov je bilo zaradi dodatnega dela v proizvodnih tozdih, dodatno pa smo zato uvedli tudi pripravo večerij in zajtrkov. Vse to dodatno delo pa smoopravili z enakimštevilom zaposlenih kot leta 1983, kar pomeni tudi za 2 % višjo produktivnost.
Skupni časovni fond se je gle-
V	Gorenju Gospodinjski aparati so temeljne organizacije Štedilniki, Pralno -pomivalna tehnika. Zamrzovalna in hladilna tehnika, MGA Nazarje, Kondenzatorji Rogatec, Kompresorji Črnomelj in Gostinska enota za opravljanje del skupnega pomena formirale DSSS.
V	DSSS je na dan 31.12.1984 združevalo delo 584 delavcev, v celotni delovni organizaciji pa 4840 delavcev. Osnovna skrb delovne skupnosti v letu 1984 je bila uresničevanje ciljev in realizacijo ukrepov, predvidenih v sanacijskem programu, predvsem pa v doseganju visokih proizvodnih in izvoznih ciljev. Pri izvajanju tako zastavljenega programa pa se je DSSS srečevala s problemom pomanjkanja strokovnega kadra in znanja, kar je tudi vplivalo na obseg in kvaliteto opravljenih nalog. Kljub temu, da so v skladu s sanacijskim programom potekala prizadevanja za izboljšanje kvalifikacijske strukture, se ta bistveno ni izboljšala, pridobivanje dodatnih znanj pa je bilo usmerjeno predvsem na delavce materialnega poslovanja in mojstre.
de na leto 1983 povečal za 6 %, efektivne ure pa predstavljajo 77,9 % skupnega časovnega fonda. V primerjavi z letom 1983 pa so se za 5 % zmanjšali tudi bolniški izostanki.
Precejšnjo obremenitev našega dohodka pa pomeni nakup jedilnega pribora in posode, s čimer nadomeščamo polomljeno in odtujeno.
Letos si bomo še naprej prizadevali za zniževanje stroškov, ohranili ali celo izboljšali pa naj bi kakovost vseh toplih obrokov ter z nakupom nekaterih potrebnih strojev izboljšali delovne pogoje vseh zaposlenih v našem tozdu.
DSSS v letu 1984 ni v celoti izpolnila načrtovanega časovnega fonda, prav tako pa so bili pod planiranim tudi izostanki, število opravljenih nadur je bilo za 2 % večje od planiranih, kar lahko pripisujemo temu, da je celotna operativna kontrola kakovosti z 18 delavci opravila 17 dodatnih delovnih dni zaradi neposredne vezanosti na proizvodni proces.
Delavci delovne skupnosti, ki niso neposredno vezani na proizvodni proces, bi kot pomoč proizvodnji morali opraviti vsak mesec en dan v proizvodnji. Žal tega dogovorjenega načina pomoči proizvodnji nismo dosledno izpolnjevali, saj je bilo v prvem polletju realiziranih 75 % obveznosti, v drugem polletju pa le 46,3 % obveznosti.
Pri uresničevanju programa dela delovne skupnosti lahko povzamemo nekatere skupne ugotovitve, ki jih navajajo vodje sektorjev v svojih poročilih:
Plan ni v dovolj veliki meri upošteval operativnih nalog, ki so izhajale iz visokih proizvodnih in izvoznih ciljev ter nezadovoljivega obvladovanja
kvalitete kooperantskega blaga. Skozi vse leto je bilo prisotno prilagajanje vsebine dela v večji meri kot v preteklih letih, tekočim potrebam proizvodnje, oskrbe, kakovosti in izvoza.
Ker je bilo leto 1984 v znamenju reorganizacije in uvajanja novega sistema nagrajevanja, nekaterih problemov nismo reševali z ustrezno intenzivnostjo.
Na področju materialne
Proizvodnja v tozdu Kondenzatorji je bila v zadnjih mesecih leta 1984 dokaj intenzivna, kljub temu pa vseh potreb niso mogli pokriti v rednem delovnem času. Skupno so izdelali kar 826.331 kondenzatorjev in več sto tisoč raznih polizdelkov iz pločevine.
Za proizvodnjo 826.331 kondenzatorjev, 349.667 podstavkov, 872.707 polizdelkov iz pločevine in 727.112 polizdelkov v obratu v Bistrici ob Sotli so skupno porabili 384.634 delovnih ur, kar je v primerjavi z letom 1983 povečanje za 13 %. Število zaposlenih je večje za 7 %, ob koncu leta je bilo zaposlenih 161 delavcev. V proizvodnji smo leta 1984 opravili 27.876 nadur, kar je znatno več kot
V Gorenju Procesna oprema so letni količinski plan proizvodnje dosegli z 99 %. V tozdu Proizvodnja procesnih in računalniških naprav je bila proizvodnja v zadnjem kvartalu kar za 280 % višja kot v prvem. Ocenjujejo, da bo finančni rezultat boljši kot v devetih mesecih!
Zaostreni pogoji gospodarjenja so na marsikaterem področju izničili prizadevanja delavcev Gorenja Procesna oprema tako, da z doseženimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Na prvem mestu je vsekakor problem oskrbe, ki ima svoje korenine v
opremljenosti delovne skupnosti ugotavljamo, da se le-ta ni izboljšala. Še naprej obstaja neustrezna opremljenost predvsem razvojno tehničnih služb z opremo, izredno na nizki ravni pa je biro oprema.
Delavci delovne skupnosti bomo morali v letu 1985 uresničevati cilje za popolno realizacijo ukrepov sanacijskega programa in planov Temeljnih organizacij.
prejšnja leta. Organiziran pa je bil pristop k iskanju notranjih rezerv, predvsem v planiranju, pravočasni oskrbi z reprodukcijskim materialom, boljšim izkoristkom delovnega časa. S tem smo dosegli boljši izkoristek proizvodnih zmogljivosti.
Kakovost polizdelkov je ustaljena ter prilagojena tehnološkim zmogljivostim in zahtevam naročnikom. Ob tem pa moramo omeniti tudi odnos do materiala, vzdrževanju strojev in naprav, tehnološki izmet in izmet zavrnjenih pošiljk pločevine. Tem vprašanjem namenjamo našo pozornost, vendar iščemo tudi nadomestne in dopolnilne programe, ki bi pripeljali do boljših gospodarskih rezultatov.
pomanjkanju deviz, zaradi izrazite uvozne intenzivnosti naših proizvodov in premajhnega izvoza. Zaradi tega je najbolj izpadla proizvodnja terminalov, za katere ocenjujemo, da so v tem trenutku najdonosnejši program. Namesto načrtovanih 3.320 kosov smo jih proizvedli le 2,461 ali 74 %. V celoti pa smo izpolnili plan proizvodnje črnobelih televizorjev, v katero smo morali vložiti precejšna devizna sredstva, vendar pa program že nekaj let ni dovolj akumulativen, da bi pokrival vse obremenitve. Gre za proizvod, ki je tržno vedno manj zanimiv in izrazito cenovno elestičen, tako da smo ga prisiljeni prodajati po relativno nizkih cenah.
Mara Satler
DSSS GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
Slediti ciljem proizvodnje in izvoza
Silva Globačnik
TOZD KONDENZATORJI ROGATEC
Problemi, a tudi uspehi
Josip Kunej, dipl. inž.
Gorenje Procesna oprema Pomanjkanje deviz
V	Gorenju zato že nekaj let iščemo nadomestne programe zanj, vendar do sedaj brez .večjih uspehov. Odločitve žal niso pogojene le z dohodkovnimi učinki, ampak je pomembno tudi vprašanje socialne varnosti več kot 200 članov našega kolektiva, ki so odvisni od te proizvodnje.
Nespodbudne rezultate smo dosegli tudi na področju programa birotehničnih aparatov tako glede doseganja planiranih količin kot glede dohodkovne uspešnosti. Slednje je posledica administrativnega določanja cen in neorganizirane funkcije spremljanja cen.
V	letošnjem letu kaže, da bo s svobodnim oblikovanjem cen ta problem rešen in boce-ne možno približati svetovnemu nivoju.
Na področju programov, katerih nosilec je tozd Tehnološka oprema, smo dosegli zadovoljiv nivo proizvodnje. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v zadnjem letu ni bilo pomembnejših premikov na področju robotike. Dohodkovno uspešnost programa tozda Te-hnološka oprema pa je odvisna od uspešnosti Gorenja Gospodinjski aparati in so interno dogovorjene cene pod nivojem tržnih cen.
Ostali programi predstavljajo trenutno manjši delež, vendar pa naj bi na nekaterih slonel naš bodoči razvoj, gre predvsem za male poslovne sisteme in procesne sisteme. Pri teh programih so bili doseženi plani kot smo pričakovali, plan proizvodnje medicinskih aparatov je celo presežen, prav tako tudi plan proizvodnje elektronskih sklopov za gospodinjske aparate. Osebnih računalnikov pa zaradi razvojnih problemov še nismo uspeli prenesti v proizvodnjo.
Celovite slike sicer še ne moremo podati, saj so med drugim podatki niso primerljivi, zaradi lanske reorganizacije. Vendar, kljub temu lahko naštejemo tudi nekaj spodbudnih rezultatov. Letni plan količinske proizvodnje smo namreč dosegli 99 %, vendar tu ni zajet tozd tehnološka oprema, načrtovani celotni prihodek pa smo presegli za 19%.
Gibanje proizvodnje kaže trend povečevanja. Tako se je v tozdu Poslovna oprema proizvodnja glede na preteklo leto povečala za 32 %, povečala pa se je tudi skozi leto in bila v zadnjem kvartalu višja zaradi administrativnega omejevanja cen in, ker nimamo dovolj lastnih in dolgoročnih virov za financiranje tekoče proizvodnje. Kratkoročni sanacijski krediti v lanskem letu niso bili pravočasno zamenjani s cenejšimi dolgoročnimi. Proizvodni program v Ptuju pa ni sposoben ustvarjati toliko dohodka, da bi nosil tako težka bremena preteklosti. Temu se je pridružila še problematika prodaje. Dinamika prodaje namreč ni sledila dinamiki proizvodnje, kar je povzročalo visoke poprečne zaloge in najemanje dragih dodatnih likvidnostnih kreditov.
V letošnjem letu se bomo v Gorenju Procesna oprema morali osredotočiti predvsem na odpravo naših notranjih slabosti tako, da bomo v težkih pogojih gospodarjenja dosegli boljše rezultate. Nujno moramo povečati produktivnost in pospešiti reševanje nalog v razvojnih službah. To naj bi dosegli z jasnejšo opredelitvijo nalog_ in ustreznim kar za 15 %. Še hitrejšo rast beležimo v tozdu Proizvodnja procesnih in računalniških naprav, kjer je bila proizvodnja v zadnjem kvartalu za 280 % višja kot v prvem.
Finančne uspešnosti zaradi nedokončanega računa še ne moremo obravnavati. Ocenjujemo pa, da bo rezultat boljši kot ob devetmesečju. Vsekakor pa zaradi nedoseganja plana najbolj donosnega programa, ne moremo pričakovati, da bo plan na tem področju dosežen. Temu prispeva še dejstvo, da se je dohodek v nepričakovani meri prelival k dobaviteljem, da so obrestne mere porastle bolj kot je bilo pričakovati. Vse to so posledice inflacije, ki se odražajo na naših rezultatih toliko bolj, nagrajevanjem. Doseči moramo večje sodelovanje pri skupnem reševanju nalog in preprečiti zapiranje v lastne kroge.
Božo Lednik
so se pojavljale v Gorenju, od orodjarstva do vzdrževanja, združili, smo v novo oblikovani temeljni organizaciji Tehnološka oprema usmerjeni k trem osnovnim področjem, to je orodjarstvu, izdelavi investicijske opreme in generalna popravila strojev ter vzdrževalna dejavnost in energetika.
Znotraj prvih dveh dejavnosti moramo pričeti ustvarjati dovolj akumulacije za razvoj, dejavnost vzdrževanja pa organizirati na taki osnovi, ki bo omogočala zanesljivo proizvodnjo.
Z uspešnim izvozom orodij v Nemško demokratično republiko za milijon klirinških dolarjev smo si utrdili samozavest. S tem smo dokazali, da znamo uspešno tehnično in organizacijsko izpeljati obsežne projekte.
V okviru obnove Gorenja potekata v našem tozdu projekta vzdrževanja in organiziranosti proizvodnega procesa. Naloga projekta organiziranosti proizvodnega procesa je tudi v tem, da uvedemo si-
stem normiranja individualne proizvodnje, da uredimo planiranje proizvodnje, obračun itd. Celotno krmiljenje proizvodnje mora biti podprto z računalniško vodenim sistemom.
Delovne načrte smo v celoti izpolnili zadovoljivo. Ob izvozu je bila končana tudi oprema za tovarno Gorenja v Bi-haču in drugo opremo, potrebno Gorenju. Omeniti velja robot za brizganje emajla v tozdu Štedilniki in zagon kompleksnega postrojenja za izdelavo izparilnih cevi v obratu zamrzovalnih skrinj. Načrtov je veliko, odpirajo se nove možnosti.
Rudi Plešnik
Kljub velikim težavam, ki so jih imeli na področju oskrbe, so v tozdu Poslovna oprema v poslovnem letu 1984 dosegli ugodne rezultate glede izpolnjevanja fizičnega plana proizvodnje.
TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PROCESNIH NAPRAV
Večji izvoz medicinske opreme
Z uvajanjem boljših tehnologij naj bi v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav pocenili proizvodnjo, pri tem pa še izboljšali kakovost izdelkov. Uveljaviti je treba sistem nagrajevanja po delu! Izvoz medicinske opreme za 43 % višji od načrtovanega!
Kljub prizadevanju vseh delavcev je bilo v proizvodnji še vedno precej zastojev, najpogostejši vzrok za to pa je bila neredna dobava potrebnega materiala. Največkrat se je zataknilo pri dobavi potrebnih komponent in sklopov (tiskana vezja in usmerniki) domačih proizvajalcev, premalo pa smo dobili tudi uvoženih procesnih — kontrolnih kartic.
Terminalov smo izdelali 3.024, kar je 83 % načrtovanega procesnih sistemov 50 (62 %), elektronskih sklopov za proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati 150.708 (107 %), medicinske opreme pa 446 kosov ali 97 %, od tega smo izvozili 275 kosov, kar pa je 43 % več kot smo načrtovali.
Konec leta smo začeli izdelovati nov terminal TP 103 RAKA 3000, ki povsem ustreza zahtevam uporabnikov računalniške opreme. Proizvodnja tega terminala je tehnološko precej zahtevna, vendar pa je zaradi prizadevanja strokovnih razvojnih služb stekla dokaj hitro. Načrtovali pa smo tudi proizvodnjo osebnega računalnika Dialog 20, Monitorja ter Programirane naprave, vendar jih nismo začeli izdelovati.
Posodobili smo tehnološke linije v protiprašni kabini, plod lastnega razvoja in dela ustreznih strokovnih služb v tozdu pa je tudi izdelava testnih in usmerjevalnih naprav.
Še naprej bomo vse sile vložili v uresničevanje s sanacijskim programom zadanih nalog in ciljev. Uveljaviti bomo morali sistem nagrajevanja po delu ter tudi čimbolj izkoristiti proizvodne kapacitete in z uvajanjem boljših tehnologij poceniti pa tudi še izboljšati kakovost naših izdelkov.
Marko Vižintin
| TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA
I___________________________________________
Izvoz orodij
V tozdu Tehnološka oprema dbudni začetki izvoza orodij, številne dejavnosti in spo- Da bi številne dejavnosti, ki
Gorenje Notranja oprema Skrb za kakovost
Gorenje Servis Uspešno poslovanje
Prizadevanja za izboljšanje kadrovske strukture v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema. Zmanjševanje zalog reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov.
V	primerjavi z letom 1983 se je fizični obseg proizvodnje o tej delovni organizaciji lani povečal za 6 %, letni plan pa so dosegli 97 %.
V	tozdu Gradbeni elementi so izdelali 1,094.415 m2 keramičnih ploščic, 13.557 kosov sanitarne opreme, 10.677 kosov hlevske opreme in 11.551 m polic in robnikov, kar obenem pomeni 10 % več izdelkov kot leto poprej in 4 % več kot so planirali. Izvozili pa so 290.329 m2 ploščic in izvoz tako v primerjavi z letom 1983 povečali za 27 %.
V	tozdu Pohištvo so izdelali več kopalniškega pohištva, kuhinjskega pa količinsko nekaj manj kot leto poprej, vendar pa več zahtevnejših elementov kuhinje GE 172. Tako so izdelali 107.483 kuhinjskih elementov, izvozili pa so tudi 18.949 vrat, kar je 34 % več kot so planirali. V obratu Embalažnica so izdelali tudi 15.913 m3 embalaže. Skupni količinski plan pa so lani dosegli le s 87 %. Vzrok za manjšo proizvodnjo je predvsem v manjšem številu zaposlenih, kar so delno poskušali nadomestiti tudi z nočnim nadurnim delom.
Ocenjujejo, da je bila v tozdu Pohištvo produktivnost v primerjavi z letom 1983 višja za 16 %. V tozdu se je število delavcev povečalo predvsem na račun vzdrževalcev (za 6 %), ki po reorganizaciji niso več organizirani v enem tozdu. V tozdu Gradbeni elementi je bilo lani 3 % več zaposlenih kot leto poprej, produktivnost pa se je povečala za 5 %.
Izkoriščanje časovnega fonda je bilo v tej delovni organizaciji lani nekoliko boljše kot v letu 1983, vendar pa v Precejšnji meri na račun večjega števila nadur oziroma
dodatnih delovnih dni. V skupnem časovnem fondu pa je precejšen tudi porast bolniških izostankov.
V	sanacijskem programu so si zadali pomembno nalogo, da čimbolj zmanjšajo zaloge reprodukcijskega materiala in tudi končnih izdelkov, kar je zlasti pereč problem v tozdu Pohištvo. Konec lanskega leta so zaloge že začeli zmanjševati.
Precej se je v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala tudi oskrba z reprodukcijskim materialom. Prodaja v tozdu Gradbeni elementi je potekala nemoteno, nekaj težav pa so zaradi nekompletnost kuhinj imeli v tozdu Pohištvo.
Precejšnje težave so v tozdu Pohištvo imeli tudi zaradi cenovnega neskladja, saj so se cene reprodukcijskega materiala lani povečale za 64 %, medtem ko so v istem letu uveljavljena povišanja prodajnih cen končnih izdelkov pričeli uveljavljati precej kasneje, predvsem zaradi starih naročil. Ugodnejše je bilo gibanje cen v tozdu Gradbeni elementi, saj so z uveljavljanjem prodajnih cen v drugem polletju ohranjali cenovna razmerja.
Zadovoljni so z rezultati na področju kakovosti izdelkov, saj so lani dosegli planirano 20 % povečanje kakovosti. Vendar pa ocene kažejo, da je še vedno nekaj notranjih rezerv in bodo s prizadevanji za še večjo kakovost nadaljevali tudi naprej.
V	letnem planu, ki so ga sprejeli decembra lani, so si zastavili cilje, ki jih bodo lahko dosegli le z maksimalnimi napori in prizadevanji vseh zaposlenih v tej delovni organizaciji. Zato si bodo zlasti prizadevali za nemoteno oskrbo s potrebnim materialom, uvedli naj bi nadzor nad vsemi stroški, uresničiti bodo morali planirani izvoz ter izvesti planirane investicije in realizirali projekt Znani kupec.
V	Gorenju Servis je 3 % manj serviserjev opravilo 6 % več reklamacij. Izboljšali izkoriščenost delovnega časa. Osvojena tehnologija obnove katodne cevi!
Serviserji Gorenja so lani opravili 6 % več reklamacij kot leto poprej, kljub temu, da jih je bilo manj. Tako dober rezultat so dosegli z zadovoljivo tehnološko opremljenostjo, ustrezno oskrbo z energijo in materialom, pri delu pa jih je spodbujal tudi sorazmerno zadovoljiv sistem delitve sredstev za osebne dohodke. V drugi polovici leta so pričeli tudi s proizvodnjo, obnovo rezervnih delov, pri čemer so imeli sicer nekatere težave, nabrali pa so si tudi precej izkušenj, ki jih bodo letos lahko s pridom izkoriščali. Še posebej velja poudariti, da so v izredno kratkem času osvojili tehnologijo obnove katodne cevi za TVC. Predvsem je to pomembno zato, ker teh katodnih cevi nihče več ne proizvaja.
V	Gorenju Servis so izboljšali izkoriščenost delovnega časa ter zmanjšali odstotek bolniških izostankov. S 5,67 % kolikor sedaj znašajo ti bolniški izostanki so se približali že
Prve ocene poslovanja v Gorenju Commerce,ki temeljijo na količinskih pokazateljih poslovanja kažejo, da so dosegli načrtovano. Uspešnost trženja proizvodnega se kaže tudi na področju oskrbe, zato so temu posvetili še posebno pozornost!
Prve ocene poslovnega leta 1984, ki izhajajo iz količinskih pokazateljev poslovanja ter primerjava doseženega z na-črtovanim, dovoljujo ugotovitev, da smo delavci Gorenja Commerce večino nalog začrtanih v planu in sanacijskem programu, uresničili. Tako smo predvsem z odpravo nekaterih zaviralnih vplivov, aktivnejšim pristopom do trženja in oskrbe ter s spremljajočimi dejavnostmi pomembno prispevali k skupnim rezultatom Gorenja.
Vse bolj prevladuje v kolektivu prepričanje, da je predpo-
spodnji meji, saj vemo, da gre tu za specifično dejavnost s posebnimi pogoji dela. Tako dobro izkoriščenost delovnega časa, za 8 % so povečali delo po učinku in za 4,52 skupni efektivni čas, so dosegli s pravočasnimi preventivnimi pregledi serviserjev. Na mnogih delovnih mestih so izboljšali delovne pogoje, pozitivno pa je vplival tudi nov sistem delitev sredstev za osebne dohodke.
V Gorenju Servis so tako v lanskem letu opravili vse naloge in predvidevajo, da bo celotni prihodek 25 % višji kot so načrtovali oziroma, če ga primerjajo z letom 1983 in pri tem izločijo vpliv inflacije, so ga realno povečali za 5 %.
Podobno velja tudi za porabljena sredstva, ki za 6 % zaostajajo za letom 1983. Pora-stel je tudi dohodek in to za 20 %, če ga primerjamo z letom 1983. Tako v tej delovni organizaciji ugotavljajo, da imajo vsi rezultati gospodarjenja v primerjavi s planom in z letom 1983 imeli pozitiven trend in je ekonomičnost porasla z 1,67 v letu 1983 na 1,86 v lanskem letu, raste pa tudi akumulacija.
goj za doseganje dobrih rezultatov in uspešno nastopanje na domačem in tujih trgih pri trženju in oskrbi, organizacijska in kadrovska konsolidacija kolektiva, ureditev postopkov poslovanja, učvrstitev delovnih in človeških medsebojnih odnosov, uveljavitev enotnih in skupnih ciljev ter uresničitev vpliva delavcev na družbenopolitično in samoupravno življenje v delovni organizaci-
Pogoji gospodarjenja, izraženi predvsem s problemi notranje in zunanje nelikvidnosti, so sicer lani od vseh nas zahtevali kar največ prizadevanja na poslovnem področju, vendar smo kljub temu uspeli odpraviti vrsto notranjih slabosti in okrepiti učinkovitost večine služb.
Posebno pozornost smo lani, enako pa bo tudi letos, na-
Gorenje Commerce Enotna poslovna politika
menjali trženjski problematiki, izvozu, domači prodaji in maloprodaji. Prav od uspešnosti trženja proizvodnega je namreč odvisno, koliko bomo uspešni pri zagotavljanju oskrbe.
Pri tem je spodbudno, da smo kljub številnim težavam, uspeli v celoti realizirati plan prodaje doma in le nekaj slabše plan izvoza.
V primerjavi z letom 1983 pa se je obseg poslovanja na teh in na ostalih področjih bistveno povečal. Značilno je tudi, da so se bistveno izboljšali rezultati poslovanja z vsemi članicami sozda Gorenje, saj je stopnja doseganja skupnih planov višja kot je bila v preteklosti. Te ugotovitve pa v bistvu zajemajo tudi temeljne cilje sanacije Gorenja Commerce, saj je ob izgubah nekaterih poslovnih enot v tujini, prav obseg poslovanja bil eden pomembnejših vzrokov za slab ekonomski položaj te delovne organizacije.
Posvetovanje zunanjetrgovinskih delavcev Gorenja je opredelilo strategijo našega nadalj-nega nastopanja na zunanjih
tržiščih, posvetovanja in razgovori na hišnem sejmu Gorenja pa so začrtali našo strategijo nastopanja na domačem tržišču. Razgovori med najodgovornejšimi delavci Gorenja Commerce in posameznimi članicami sozda Gorenje januarja letos pa so op-
redelili najpomembnejše poslovne aktivnosti v tekočem letu v skladu s sprejetirrji plani proizvodnih delovnih organizacij in delovnih organizacij skupnega pomena. Poslovna politika poslovnih enot v tujini je sprejeta in usklajena s poslovnimi cilji Gorenja, zaključuje se priprava koncepta razvoja maloprodaje, pripravljena je ocena učinkovitosti predstavniške mreže Gorenja v Jugoslaviji. V Gorenju Commerce začenjamo tudi s pripravo razvoja in modernizacije skladiščne in transportne organiziranosti, bistveno se je izboljšala tudi računovodsko-finančna informatika in ažurnost.
Na ta način naj bi usmerili napore delavcev Gorenja Commerce v enotno poslovno politiko in izvajanje nalog za dosego čimboljših skupnih rezultatov, ter v nenehno iskanje novih poti in načinov izboljšanja položaja Gorenja na domačih in tujih tržiščih. To je tudi eden od razlogov za večji poudarek prav tržno razvojnem delu, tržni raziskavi in vsem drugim oblikam komuniciranja s tržiščem tako pri trženju kot pri oskrbi.
Poslovno poročilo, ki ga delavci Gorenja Commerce v teh dneh obravnavamo, je namenjeno predvsem temu, da ob spoznavanju rezultatov dela sprejemamo tudi ukrepe za izboljšanje stanja.
Joško Vučemilo
Gorenje Interna banka Ohranjanje likvidnosti
Osrednja naloga Gorenja Interna banka je bila tudi v lanskem letu ohranjanje likvidnosti članic, da bi tako zagotovili nemoteno proizvodnjo in pokrivanje izgub iz preteklega poslovanja!
Poslovanje Gorenja Interna banka je v letu 1984 potekalo v specifičnih razmerah pogojenih z značilnostmi tekočega poslovanja Gorenja in cilji sanacijskega programa. Poleg rednih aktivnosti je bila osrednja pozornost namenjena ohranjanju likvidnosti članic sozda Gorenja, zaradi zagotavljanja nemotene proizvodnje in izgub iz preteklega poslovanja. Tako so bile do 31. decembra 1984 pokrite vse izgube iz preteklega poslovanja za vse bivše tozde
Gorenja TGO in Gorenja Promet Servis v višini 4,478 milijonov dinarjev.
Dobra petina celotne izgube je bila pokrita z nepovratnimi sredstvi, preostali del pa s krediti, ki imajo, glede na višino, različne obrestne mere. Najdražji so vsekakor krediti bank, odobreni s klavzulo o spremenljivi obrestni meri, ki je bila konec leta 30,5 odstotna.
Likvidnostna problematika je bila prisotna vse leto, zlasti v prvi polovici leta, medtem ko je bila zaradi uspešnega tekočega poslovanja manjša v drugi polovici leta. Vzporedno se je kvalitetno spreminjala s struktura virov sredstev z zmanjšanjem nekvalitetnih, dragih kratkoročnih virov ha račun povečanja dolgoročnih
virov z veliko ugodnejšimi pogoji. Občutno zmanjšanje kratkoročne zadolženosti je bilo evidentno zlasti v zadnjem tromesečju leta 1984 kot rezultat celoletnih naporov tako delovne skupnosti Gorenja Interna banka kot celotnega teama, ki je bil v okviru Gorenja zadolžen za realizacijo te zahtevne naloge, ter in širše družbenopolitične skupnosti.
Zaradi učinkov pokritja izgub praktično ni najneugodnejših premostitvenih kreditov za pokrivanje izgub, skoraj za polovico pa so se zmanjšali krediti za ostale namene (za zaloge blaga, osebne dohodke). Zaradi povečanega izvoza pa se je v lanskem letu skoraj potrojil obseg izvoznih kreditov. Kljub uspešnim poslovnim rezultatom iz tekočega poslovanja, pa je bil problem likvidnosti še vedno prisoten, kar je moč razbrati iz dvakratne povečane vrednosti izstavljenih lastnih menic. Da bi razvili poenoteno finančno funkcijo v sozd Gorenje in tako obvladovali finančne funkcije, smo skupaj s sedanjimi in bodočimi članicami Gorenja Interna banka v okviru projekta Obnove Gorenja začeli z aktivnostmi skupnega pomena, ki jih bomo realizirali letos. To je urejanje likvidnosti za tekoče odločanje, za-
snova organiziranosti in delovanje finančne funkcije v sozdu Gorenje, zasnova informacijskega sistema s finančnim planiranjem ter ocena družbenoekonomske upravičenosti pristopa članic sozda Gorenje in z vključitvijo preostalih članic v Interno banko.
Nedvomno so vse naloge glede na svojo vsebino enako pomembne. Zaradi poenotene finančne funkcije v sozdu Gorenje pa je za realizacijo ostalih skupnih nalog najpomembnejša prav vključitev vseh članic v Interno banko. Tako bomo uresničili že od naše ustanovitve prisotno željo o poistovetenju članstva sozda Gorenje z članstvom v Gorenju Interna banka, da bi le-ta postala Interna banka v pravem pomenu besede. Reorganizacije naše delovne skupnosti še nismo zaključili, saj je odvisna od projekta Finance v okviru Obnove Gorenja. Poleg začete vsebinske preobrazbe in jačanja finančne funkcije pa smo skrbeli tudi za kadrovanje in izobraževanje delavcev ter njihovega nagrajevanja.
Vsekakor bomo skušali vsa pozitivna spoznanja iz poslovanja v letu 1984 ohranjati in krepiti kot dobri gospodarji tudi v letošnjem letu.
Darko Zupanc
Gorenje SOZD
DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA
Teamsko delo
Delovna skupnost Informatika in organizacija je do konca prejšnjega leta v pretežni meri izpolnila zastavljene naloge, poleg tega pa še vrsto urgentnih nalog, ki jih je narekovala vsakodnevna problematika pri saniranju Gorenja!
Delovna skupnost Informatika in organizacija Gorenje SOZD je nastala po samoupravni preobrazbi Gorenja TGO v lanskem maju. Ob organizacijski preosnovi je na podlagi programov dela avtomatske obdelave podatkov, organizacijskih služb ter projektov Obnova Gorenja in IP IS sestavila začasen program dela ter finančni načrt do konca leta.
Program dela je bil oblikovan tako, da je poudaril stro-
kovno ter teamsko delo pri razreševanju nalog projektov Obnova Gorenja in IPIS ter prenosa obdelav s sistemov IBM na sistem Burroughs in izpopolnitev obstoječih računalniških obdelav. Zavedali pa smo se, da lahko te cilje dosežemo le z izboljšano kadrovsko strukturo, delovno disciplino in večjo povezanostjo z delavci ostalih organizacijskih subjektov sozda Gorenje.
Delovna skupnost Informatika in organizacija je do konca leta v pretežni meri izpolnila zastavljene naloge, poleg tega pa še vrsto urgentnih nalog, ki jih je narekovala vsakdanja problematika pri saniranju Gorenja. Naši delavci so se neposredno vključevali v izvajanje strokovnih nalog na posameznih tenderjih projekta Obnova Gorenja, kar pa se je
močno odražalo na (ne)izpolnjevanju planskih nalog delovne skupnosti.
Za projekta Obnova Gorenja in IRIS lahko rečemo, da sta dala pričakovane rezultate, čeprav je delo slednjega, zaradi reševanja urgentnih nalog pri odpravi slabosti obstoječega informacijskega sistema, nekoliko zašlo z začrtane ciljne poti. Imeli pa smo precej težav pri prenosu in obdelavi podatkov sistema, zato določene naloge niso bile izpolnjene v planiranemu obsegu in dogovorjeni dinamiki. Poglavitni razlog vidimo v zastareli in neustrezni programski ter strojni opremi, čestih okvarah na sistemih, slabem stanju za-jemalnih naprav, prešibkemu kadrovskem potencialu ’ na področju sistemskega programiranja itd.
Pri nalogah na področju tekočih obdelav pa se pojavljajo še dodatne težave, zaradi katerih nismo dosegli željenih rezultatov: nepopolno dokumentirana programska oprema, neurejeno zajemanje podatkov in pomanjkljiva distribucija obdelav. Izboljšavo na
tem področju pa pomeni organizacija recepcija za predajo in prejem dokumentacije, s čimer smo zagotovili istočasno tudi nadzor nad gibanjem ljudi v centru in s tem zagotovili ustrezno varnost v centru.
V letošnjem letu bomo poskušali čimprej odpraviti vse naštete težave, ki so ovirale naše poslovanje v preteklem letu. Z boljšim vzdrževanjem obstoječe opreme in manjšimi investicijami si bomo prizadevali, da bi zanesljivost in kakovost poslovanja izboljšali. Še vedno ostaja eden izmed prioritetnih ciljev izboljšanje kadrovske strukture delavcev ter pridobitev vodje delovne skupnosti. Ostale delovne naloge v tem letu pa se istovetijo z vsebino nalog vseh delavcev sozda Gorenje. To je ustvarjanje enotnega sistema obveščanja in pretoka informacij, uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, uveljavitev in poglobitev samoupravnih socialističnih odnosov, uveljavljanja sistema delitve po delu in nagrajevanja po rezultatih dela ter pospeševanje strokovnega in političnega izobraževanja kadrov.
DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI
Izboljšanje kadrovske strukture
Težave zaradi kadrovskih zadev. Ustrezno vodenje in nadzor nad opravljenim delom otežuje lokacijska razdrobljenost sektorjev in oddelkov.
Zaradi intenzivnega opravljanja tekočih nalog in uvajanja novega sistema delitve po delti niso bile v zadostni meri usklajene nekatere metodološke novosti pri izdelavi planov. Izdelati je treba tudi še samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki urejajo odnose med tozdi in delovnimi skupnostmi.
Srečevali smo se s kadrovskimi težavami, saj še vedno ni zasedeno delovno mesto vodje kadrovskega sektorja, vodje oddelka za medsebojno obveščanje in delo z družbenopolitičnimi organizacijami. Čimprej bomo morali urediti tudi ustrezne prostore, saj je zaradi precejšnje prostorske razdrobljenosti sektorjev in oddelkov oteženo ustrezno vodenje in nadzor nad opravljanjem delom.
V kadrovskem sektorju smo opravili vse aktivnosti, ki so potrebne pri vstopu in izstopu delavcev, opravljene pa so bile tudi aktivnosti v zvezi z izračuni in dodelitvijo dopu-. stov in regresov. Da bi izboljšali in pocenili prevoz na delo, smo podpisali nekaj novih pogodb, izvedli smo šifracijo poklicov za vse delavce (preko 9800) in to v skladu z novim republiškim šifrantom. Za potrebe zaposlitve, premestitev, štipendiranje in dodeljevanje šolnin smo opravili testiranja vseh kandidatov. Sodelovali smo tudi v projektu ugotavljanja osebnega prispevka, organizirali in nato tudi vodili akcijo vrednotenja del in nalog. Lani smo dodelili tudi 114 stanovanj, 10 novih stanovanj pa bomo pridobili tudi z nadzidavo stanovanjskega objekta na Celjski 11.
Za usmerjeno rekreacijo in izvedbo tekmovanj smo imeli stalno v najemu športnih objektov, organizirali tečaje alpskega smučanja, tenisa, preventivni odmor v Poreču, ki
se ga jeudeležilo 150 delavcev. Omogočili smo obročno odplačevanje za zimsko in letno letovanje delavcev.
Ena osnovnih nalog v prihodnje je tudi razviti razne dodatne oblike obveščanja, saj je bilo doslej obveščanje naslonjeno predvsem na izdajanje časopisa Gorenje in tedenski Informator.
V Izobraževalnem centru so za izvedbo tečajev in seminarjev poleg delavcev tega centra k sodelovanju pritegnili tudi druge, tako notranje kot zunanje sodelavce (predavatelje, inštruktorje, mentorje). Če pa hočemo organizacijo in kakovost izobraževalnih oblik dvigniti na višji nivo, pa
je nujno urediti primerne prostore za učilnice.
Večji učinek našega dela in dodatno zmanjševanje režije lahko dosežemo le z boljšo organizacijo dela, izboljšanjem kadrovske strukture in izboljšanjem informatike. V naslednjih mesecih bomo izdelali projekcijo razvoja dejavnosti za katere opravljamo strokovna opravila. Pri tem so najpomembnejša področja družbenega in osebnega standarda našega delavca, izobraževanje, varovanje družbenega premoženja, kadrovanje. Pri uresničevanju zastavljenih nalog pa bomo morali vsekakor upoštevati tudi materialne možnosti.
Andrej Grebenšek
Gorenje
Raziskave in razvoj
Preobrazba
V	lanskem letu je delovna organizacija Gorenje Raziskave in razvoj dosegla zadovoljive poslovne rezultate. Po prvih ocenah je bil doseženi celotni prihodek 103.467 tisoč dinarjev kar je nekaj nad načrtovanim.
V	Gorenju Raziskave in razvoj smo naloge izvajali v glavnem tako kot smo načrtovali, čeprav smo imeli določene težave. Zaradi reorganizacije velenjskega dela sozda Gorenje naloge namreč niso bile pravočasno definirane. V tem času smo prijavili en patent, tri modelne zaščite in dvanajst inovacijskih predlogov, pri čemer je sodelovalo 28 avtorjev. To pomeni, da je v poprečju vsak četrti delavec Gorenja Raziskave in razvoj sodeloval pri realizaciji patenta, modela ali inovacijskega predloga. Inovacijski predlogi še niso tehnično in ekonomsko ovrednoteni, zato še ne moremo prikazati učinkov teh predlogov. Delavci Gore-
nja Raziskave in razvoj smo se aktivno vključevali tudi v saniranje Gorenja in njegovo reorganizacijo. Sem sodi nedvomno tudi proizvodno delo, ki smo ga izvajali tako, da so nekateri opravljali delo v neposredni proizvodnji, drugi pa so reševali strokovne probleme, ki so se v proizvodnji pojavljali.
Z reorganizacijo delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju se je reorganizirala tudi naša delovna organizacija in to dvakrat, enkrat junija in enkrat decembra. Zaradi prve reorganizacije smo morali narediti tudi rebalans našega plana in sicer se je celotni planirani prihodek od 85.394 tisoč povečal na 103.465 tisoč dinarjev oziroma za 21 %. Dokončna preobrazba Gorenja Raziskave in razvoja je bila izvedena lani decembra, tako da smo s prvim januarjem letos začeli poslovati v novem obsegu.
Jože Dolinar
UPRAVIČENCEM DO DRUŽBENO DENARNIH POMOČI!
Družbeno denarne pomoči boste v tem letu uveljavljali po določbah Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Prejemnik socialnovarstvene pravice — denarne pomoči otrokom in druge — je lahko tisti, katerega stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti. Dogovorjena raven socialne varnosti pa je odvisna od dohodka in s tem povezane produktivnosti, od ugotovljenih življenjskih stroškov in od ravni in rasti osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji. Ocenjujemo, da bo dogovorjena raven socialne varnosti za otroka 12.000 din stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v letu 1984.
Obveščamo vas, da lahko do 20. februarja 1985 v Sektorju kadrovskih zadev (pri socialnih delavcih, soba št. 8) vložite zahtevek za uveljavitev socialnovastvenih pravic.
Tudi obrazec dobite pri socialnih delavcih!
Delavci Gorenja ob kulturnem
prazniku
Vrtičkarji!
Mineva prvo leto, ko nekateri naši delavci koristno uporabljajo zemljišče ob Galvani! Najkasneje 18. februarja morajo vsi vrtičkarji poravnati participacijo za svoje vrtove!
Vsi vrtičkarji morajo pri blagajni vzajemne pomoči od 15. pa do 18. februarja 1985 poravnati 300 dinarjev participacije za uporabo tega zem-
ljišča. S tem denarjem bodo poravnali še nepokrite stroške iz preteklega leta za oranje zemljišč in namestitev črpalk za vodo, ostanek pa bodo namenili za ureditev dovoza in namestitev še dveh črpalk ter nekatere druge izdatke. Tisti vrtičkarji, ki te obveznosti ne bodo pravočasno poravnali, vrta ne bodo mogli več uporabljati, ker bo dodeljen drugim prosilcem!
V Gorenju Servis so na slovenski kulturni dan pripravili zanimivo razstavo starin, ki pa so jih prinesli kar delavci sami na ogled. Ocenili so jih strokovnjaki. Znova pohvalna akcija, ki jih je v delovnih okoljih vse več. Tako so dan kulture proslavili v obratu Plastike, v jedilnici smo razstavili knjige bralnih akcij, v oddelku uvoza je na ogled razstava zanimivih fotografij, ki so sijih mladinci sposodili kar v uredništvu Informatorja.
Kulturni dan na osnovni šoli, nad katero ima pokroviteljstvo Gorenje, je minil v znaku številnih aktivnosti. Vse skupaj so zapisali tudi v posebni izdaji Meteorja, šolskem glasilu, s katerim sodeluje tudi naše uredništvo.
MLADINCI ZAMRZOVALNIKOV
Samoupravljanje
Pregled pomembnejših sklepov, sprejetih na 6. redni seji delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati, 7. februarja 1985:
•	Delavski svet je obravnaval in sprejel informacijo o izgradnji tovarne hladilnikov v Bihaču. Delegati so zahtevali, da se izvede investicija v predvidenih rokih, da uresničijo vse ukrepe za uspešno dokončanje projekta in hkrati od vseh odgovornih, terjajo da poskrbijo za racionalno in namensko porabo investicijskih sredstev.
•	Delavski svet je določil tudi datum volitev delegatov v delavski svet Gorenja SOZD. Te bodo 26. februarja 1985 za vse tozde in DSSS Gorenje Gospodinjski aparati. Imenovana je bila volilna komisija, postopki za izvolitev pa so se že pričeli.
•	Delavski svet zahteva, da do naslednje seje dobijo poročilo o likvidaciji Gorenja Koerting z zaključno bilanco.
•	Delegati so obravnavali predlog za uskladitev dnevnic, stroškov za prenočišče in ločeno življenje ter kilometrine. Zavod za statistiko in Republiška skupnost za cene sta na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov objavila poprečne zneske stroškov za četrto trimesečje 1984. Tako bi naj tozdi sprejeli enotne sklepe, da so
1.	Dnevnice nad 12 ur 1.250 din, od 8 do 12 ur 650 din in od 6 do 8 ur 450 din.
2.	Prenočišče — v hotelu B v višini predloženega računa, v hotelu A kategorije in drugih prenočiščih 932 din in brez računa 200 din.
3.	Ločeno življenje, stroški za stanovanje 8.385 din, stroški za prehrano 11.499 din.
4.	Kilometrina — pavšalni znesek za prevoženi kilometer
z avtomobilom srednjega razreda 23,40 din.______
Mladinci iz obrata Zamrzovalniki so na svojevrsten način obeležili slovenski kulturni praznik. Njihovo geslo ob 8. februarju je bilo zeleno okolje — čist zrak in zdravi ljudje!
Da bi z majhnim deležom tudi mi prispevali nekaj za naš kulturni praznik, smo mladi iz obrata Zamrzovalniki žrtvovali malico in, kljub čemernemu vremenu očistili zelenico pred tozdom. Mrzla zima nas je namreč obdarovala z obilo snega, sami pa
smo poskrbeli za zalogo smeti na zelenicah. In, ker mladi menimo, da delamo in živimo v tem okolju več kot polovico življenja, mislimo, da moramo zavestno poskrbeti, da nam bo tu tudi prijetno.
Naj nam bo tudi v opomin, kajti dosti je še drugih virov, ki jih nočemo ali ne moremo preprečiti, ko nam onesnažuje čist zrak in zeleno naravo. Prepogosto pozabljamo, da smo del narave, ki je vir našega obstoja.
Suzana Golob
Izobraževanje Tečaj za kontrolorje
V ponedeljek, 18. februarja 1985 se prične tečaj za kontrolorje kakovosti, ki sodi v sklop leta kakovosti v Gorenju!
Tečaj za kontrolorje, ki se prične v ponedeljek, je v sodelovanju z delavci na področju kontrole kakovosti pripravil Izobraževalni center Gorenje. Na prva predavanja so povabili najprej vodje kontrole kakovosti v tozdih
ter vodje tekočih in prevzemnih kontrol.
Na ta način se Izobraževalni center vključuje v uresničevanje sanacijskega programa, saj je tečaj del vzpostavljenega sistema izobraževanja delavcev Gorenja na področju kakovosti. Obenem pa sodi ta tečaj tudi v sklop aktivnosti izobraževanja za kakovost, ki so predvidena v letu kakovosti v Gorenju.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA; Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično oodjetje GRAFI K A Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1 /72 z dne, 23. 1. 1974.