NAŠE GOSPODARSTVO INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V oktobrn Je bila industrijska pmtzvodnja sa • toži večja kakor v scptembrn lete 1955. T odnosu na povpre&n« mesei-M proizvodnjo t letu 1953, po-OMiat te porast za cellh 47%. T» visoki nJvo industrijske profecvodnje J« rezultat spiošne-g» porasta proizvodnje in vpll-•» seronskih isdustHj. O sploS- * 1*0-1 14O- 120- too- ao- deka proizvodnje t primcrjavi i mesed, k« sladkorne tovarne stojtjo. Treba Je prav tako omenitt tudi porast proizvodnje jcdilncgra olja, špirlta in dragih praizvodov, kl j« vedno vezan ns jesensko sezona. Porast t proizvodnjl kovinske In elektro-Industrlje Je nastal iato. ker smo kančaJi proizvodnjo večjih 1996 količin razolta želemih kon-strukdj. strojOT, tovornjakov, koleo, elekromotorjev, genera-torjev ia transformatorjer, ki so dejansk« rezultat vcčmeseč-nega delovnega procesa. Kemič-na lndustrija začenja sroj obl-čajni Jesenski porast s poveča-no proizvodnjo skoraj vseh iz-delkov. -440 -120 -100 porasta tndastrijske proli-vodnje, ki Je T dobrem delu nastal zato, ker sm daJi v obrat nove industrijske objekte, smo že nek&jkrat govorili. K tem komentarjem je treba do-datl samo Se to> da sedaj vse bolj delujeta n» rezult-ate dve BovJ tovarni papirja: tovarna rot« papirja v Vidmn-Krikem im tov&rna celuloze lo natrtni-p»plrja t Maglajn. Porast za 9 točk T primerjavl • prejSnjim mesecem je večl-mnni rezultat porasta t živilski industrijL v kemični, kovinski ia elektroindostriji. Zivilska in-dustrija je povcčala proizvodnjo t primerjavi ¦ prejšnjun mese-eesn ra 44 točk. Ta vesljki skok }• t veliki mert posledica polne kampanje v proizvodnjj slad-korja. V oktobrn snw prodived-II 45.000 Um sladkorja, kar je za 18.000 ton več, kakor v sep-tembrn, toda še vedno manj, kakor v lanski praizvodnji. Hedtem ko trao v lanski kam-paoji d« konca oktobra proiz-vedli 87.000 t-on, smo leios pro-fsvedli le 72.000 ton. Kljub te-n>n kampanja proizvodnje slad-borja močno dviga mesečni In- OSNOVNI INDUSTRIJSKI PROIZVODI mesečno povprečj k (Podatfci so iz »Indaksa«. stran U) ZAPOSLENOST V PROIZVODNJI 160-1 140- SO- J J__^L ri« -140 -120 -100 -80 NEPLAČANO BLAGO — RESNE TEŽAVE ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Mnoge gospodarske organtea-ci|je niso v svojem aosedanjem poslovanju zadostl skrbalo za pravočasno pla^Uo p>rodanih proizvodov. Po drugi straal pa so mnoga podjetja, vistanov«, bivestitorjl in drugi popolnotna neodgovorno sklepali razne po-sle, ne da bi poprej zagotovill potrebna sredstiva za plačllo. S tem se je uetvarjalo n« tp-žišču umetno povpraševanjeL To je zlasti prihajalo do Izraza t zafetku vsakega leta, ko so naj-razliinejši koristniki, kl so 9e>lo planirali ostvaritev določenih dohodkov m€d letom, ža na ši-roko obvezali proizvodnjo za tovesticijske to druge nabave. Dosedamja praksa kaže, da se tako poslovanje nu)no škodJjivo odraža na trgu, posredno pa vpliva na gospodarske orga-nizacije in delovne koletotive, ki niso temu vprašanju posva-tUi zadosti pozornosti. Gospodarske organizacije, ki niso pravočasno dabile od kup-ca izplačane-ga blaga pridejo 3 tem v položaj, da jim tako ve-zana sredstva on&mogoiajo, da bi toplačale delavc^m njihov© zaslužene plače, da bi Izpolnile prispele družbene obveznosti ta da bl nadaljevale s potrebno nabavo materiala. Po drugi strani pa se potfavlja prikrita investicijska In prora-Sunska potrošnja, k! nl bila fi-nansirana tx naraer.skih sred-stev, temvsč se vleče v obrat-nih sredstvih gospodarshra. Ta-ko ostajajo obratna sredstva, Id Jih gospodarske organizacije do-bivs^jo v oblikl kratkoroinih kreditov, sredstva za stihijsko flnansiranje potrošnje, za u-stvarjenjo umetnega pritiaka na trgu in vnašajo razne motnje v gospodarstvo. V posarrieanlh podjetjfli vlada precoj razšlrjeno mnenje, da je tako težave v njihovem posk>-vanju moč re-šiti samo z izda-janjem novih kreditov za obrat-na sredstva. To pa bi pomenilo samo še v naprej dopuščati ne-moteno širjenje nenamenske patrošnje, za katero nlso zago-tovljena potrebna sredstva in kl nima nikakrSnega opravičila. Da bi osvetlili to trditev, bo-mo navedli samo en primer. Ob koncu tega leta so posamezna trgovska podjet]a za prom&t z elektratehničnim materialom sklenila z ustrezajočiml podjet-Ji eleifctroindustrije pogodbe. in sleer za nabavo velikih koll-tin elektroinstalacijskega ma-teriala v prihodnjem l&tu. Tre-ba Je pripomniti, da so ta pod-jetja Imela že letos velike te-žave pri prodaji blaga na no-tranjem trgu, še boll pa prt vplačilu od končnih koristni- A " JL 1 .Jt. Celotno »aposleno osebje v proizvodnji Je v primer.iavi s prejSnjim mesecem npadlo za 2 točki. Stevilo zaposlenih se Je najbolj zmanjSalo v gradbin-stvu in v industriji gradbenega materiala. To zraanjSanje Je v rvezl i rednim zmanjSanjein proizvodnj« vsake jeseni, ven-dar ie letas nastopllo nekoliko bolj zgodaj. kor, iiwestlitaffj0r. Težav* oji« hovega poslcvanj« so *• «b&uU no odrazlle tudi na samt pro-i^vajailce tega materiala. UBtvaou jaia ae j« veriffa smedsetojoih obveemosti gled« na plsfcOo 1»-ročenega blaga, kl §e do da« ni moglo bitl reAeno, kes- konAot koristn'Lki nlso razpoJagaU ¦ po. trebmkni sredatvL KJJub taklm isikuSaJ» p« proiavodna podjet^a jantyc]» za orien,tacij« »w>e bodote pro-Izvxxtnjo avtomabijtno za asnovo pogodba, kl •• Jlh aklenila ¦ trgorafeiml podjetjl za leto 1954, V te*n primero oiH tr»owiia^ niti proizvodnja ne izhajata 1« stvame analteo sedanvjega sta-nja na trgu, predvsem pa nm prou&ujeta stvamih možnostt n» samo gled« plasmafla tega Olaga, temveJ tudl gied« zago-tovitve pravočasnega plaičila. Računado paC, da se bo »hlago proizvedlo, da bo irroCeno kup. cam, a težave gleda plačfla bo-mo reševali z ncwimi kratikoroč-niml krediti«. Tako sa usbvarj* napafcna slifca, sama podjetja p« prihajajo v tak položaj, da «« šele kasneje zavedo, da »o vlo-žila sredstva t proizvodnjo, sa kat&ro ni na sedaajem trgu realnega povpraževanja, kl bl bilo zasnovano na zadoetnib zjieskih denarnih sredstev. Treba je posebej prtpomaiti, da tako zan&marjajo možnostt za preori&ntaciflo proizvodnj&. Nameato da proizvajajo blago za potrošnike, Ri nfmajo pre-skrbljenih denarnih sredstev, M ge mnogi p.roizvajalci lahkopre-orientirali na potrebe šh-oka potrošnje, ktfer dejansko obsto-ja nezadovoljeno In plačikio sposobn-o povpraševamje. Borba za pravočasno realiza— cijo prodanih proizvodov pome-ni sestavni del splošnih napoTo^ za ureditev trga. Zato bi mo-raH temu pr&blemu posvetitl polno pozornost ne samo stro-kovnl aparat, ki v pod-jetjib. opravlja komerctalne tn finanč-no posle, temvei tudi orgaal upravljanja. Veljavni slstem plačila omo-goča gospodarskim organizaci-jam, da izkoriščajo razne in-strumente, ki zagotavljajo, dm kupci izroieno blago pravoča*-no plačajo. Toda vsl ti instru-menti se zazdaj zelo slabo upo-rabljajo. rajpomemtmedši Instrument za prepreievanje takih po(javov na sektorju Inv&stieij&ke po-troSnje predstavljaio n zažčite gospodarstva pre