327
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaro sla v. (Dalje.)
87.
Sestavine,   delovanje,  ponarejanje,   trgovina in
razne vrste čaja.
Trgovina s čajem je dandanes vrlo znamenita. 1876 1. se je izvozilo s Kitaja — toliko je zapisano — okol 232 miljonov funtov čaja v vrednosti 133 miljonov gld Samo Kitajci ga potrošijo na leto dvakrat toliko. Z Indije se ga izvozi na leto 35 miljonov, z Jave 2 miljona, in z Japonske 24 miljonov funtov. Sami Angleži ga izvozijo na leto dobrih 186 miljonov, in od tega se ga v Angleškej potroši do 150 miljonov funtov. Za trgovino se spravlja čaj v lesene ali plehnate škrinje, ki se naj-preje s perjem oblože in potem dobro zapro. Čaj od prve bratve ima v sebi največ soka, in kedar se posuši more še zavreti. Radi tega niso ta čaj nikdar popred dovažali v Evropo na angleških brodovih, nego so ga vedno v malih zavitkih po suhem v Rusko pošiljali. Vozili so ga, ali še rajše so ga prenašali na kamelah v karavanah, in zato ima ime karavanski čaj. Glavno tržišče mu je bilo v Nižem Novgorodu. Funt pravega karavanskega čaja stoji 50 gld.
Najglavnejše vrste čaja, katere v trgovino prihajajo, naslednje so.
1.  Črni čaj.
Peko ali Pekve je od mladega in nežnega perja; to je najboljša vrsta, ter prihaja preko Londona v trgovino.
Souchong karavanski čaj. Omenili smo, da on dandanes v Rusko prihaja preko Londona in Konigsberga.
Congo ali Congfu je najprostejša vrsta z velikim perjem.
2.  Zeleni čaj.
Bing cesarski ali cvetni čaj je najfinejša vrstar katera k nam nikdar ne prihaja.
Havsan ali hyson je najboljša zelena vrsta v trgovini
Zrnati čaj (Aljofar, Gun-powder, Schiesspulverthee) ima v zrna zvita peresa.
Singloe ali Songlo je najprostejša vrsta, barve je sivkasto-zelene.
Sedaj naj omenimo še onih bilin, katere se kot kitajski čaj upotrebljujejo. Najznamenitejša taka bilina je paraguvajski čaj ali mate (Ilea paraguavensis). Grm je to, ki raste po vseh paraguvajskih šumah. Priprava mu je vrlo jednostavna. Odsekaue veje s perjem se na ognju malo sprže in posuše, perje se potem otrese in v droben prah stre. Ta prah kuhajo, a vode ne odlivajo, nego jo skozi cev srčejo. Sestavine paraguvajskega čaja so slične onim, ki smo jih opisali pri kitajskem čaju. Ameriški domačini so ga pili uže v starodavnem času, in dandanes ga pijo po vsej južnej Ameriki. V severnih krajih ameriških rasto ob močariuah grmiči (Ledum pa-lustre), katerim perje oberajo, in od tega pripravljajo labradorski čaj. V Abesiniji kuhajo čaj, poznat z imenom „kat" od perja nekega grma (catha edulis). Na Sumatri prirejajo čaj od kavovčevega perja. Avstralija ima svoj tasmanski čaj, in otok Mauritius svoj fahamski čaj. Ker ti čaji nikdar v Evropo ne prihajajo, toraj jiji ne poznamo njihovih sestavin.
88.
Na Siciliji.
Kedor je bil na Siciliji, skoro vsak toži, da je zanemarjena. Dve desetini niste za nobeno kulturo, samo dobra desetina je obdelana tako, kakor mora biti. Skoro šest desetin zemlje leži tedaj neobdelane. Ti kosovi bi se dali prav dobro obdelati, ako bi bilo pridnih rok. Na Siciliji sejejo in žanjejo na tri leta. Pridelujejo malo rodeva jim k večemu vsako tretje ali četrto zrno. Ti zanemarjeni prostori so prave stepe. Bohotno jih prerašča razni plevel, da mula komaj rije po njem naprej. Pred kot ne so to oni prostori, hi so dajali v starodavnem času žito 6 milijonom, in po vrhu so je še izvažali v Rim. Dandanes prideluje Sicilija komaj zase potrebnega žita. Kaj pak da so mnogo njiv zasadili z južnimi bilinami, ali to ni noben izgovor. Tako slabo in zanikrno ne obdelujejo zemlje menda nikjer v Evropi, kakor na Siciliji. Največ polja leži okoli mest. Ali nekateri meščanje imajo daleč svoje njive, potrebujejo celo uro, tudi dve, preden dospejo nanje. Ker toliko zamude s poti, toraj delajo brzo, delajo površno, in na vse vrh delajo z najmalovrednejšim orodjem. S plugom, ki mu pa ne gre to ime, ob vrhu natrgajo zemljo, in v take brazde posejejo zrnje. Kedar žito dozori, požanjejo je prav visoko z malimi srpi, in omlatijo s palicami kar na njivi, ali pa narujejo klasje po zravnanem prostoru ter omanejo z mulami ali z voli. Če ni drugače omanejo na cesti, ako je le dovelj široka. Omlačeno ali ometo zrnje malo očistijo, vsujejo v vreče, nalože mulam in se
odpravijo   domov.    Koliko   zrnja  gre   ob takem   delu v zgubo!
Ali tako obdelovanje, ki se ga drži mali zemljak mestni, ni še prenapek. Večino zemlje imajo v pesteh graščaki, kateri zelo slabo gospodarijo. Ako ne morejo vse zemlje oddati v najem, tedaj obdelujejo samo boljše, redovitejše kosove, ali pa one, ki so blizo doma, ali sploh blizo bivališč ljudskih.
(Dalje prihodnjič.)
328