Lindshi pravnih. Namesto dosedanjih vprašanj in odgovorov bodemo uvedli za prihodnje leto poglavje: »Ljudski pravnik«. 1. Prevzeto jamstvo. K. M. Š. p. C. Svojiuri ste dali pri urarju vstaviti novo pero, ki 66 je še isti dan po popravilu strgalo; po ponovnem popravil*. se je isto v tretje in tudl v četrto strgalo. Popravilo ste morali trikrat plačati, čeprav je dal urar jamstvo za 1 leto. Vprašate, če morate tudi za četrto popravilo olačati kljub prevzetemu jamstvu. •— Ne. Če je prevzel urar izrecno jamstvo za 1 leto, potem odgovarja za kakovost popravljenega; če se je vsled drugih vplivov pero pokvarilo, n. pr. ako* se je isto strgalo vsled nestrokovnjaškega navijanja ure, potem odgovarjate sami za vsakršno strganje peresa ter morate sami trpe'i stroške popravila. V slučaju pravde boste morali dokazati pri sodišču, da je urar prevzel enoletno jamstvo. 2. Sk'e_itev kupne pogodbe. R. J. B. Kupili ste Zemljišče, katerega lastnika sta mož in žena, ga zaarali ter skoraj plačali. Vsled bolehnosti gospodarja ste pismeno napravo pogodbe odložili do ozdravljenja. Gospodar je pa tako težko bolan, da ne bo več okreval. V-prasate, ali je veljavna kupna pogodba, ki jo napravite z ženo, ali pocakate dotlej, da bo žena prevzela. tudi možev delež po njegovi smrti. — Ker sta mož in žena solastnika, morate z obema napraviti kupno pogodbo dotlej, dtrkler sla še oba lastnika. Podpisa lastnikov-proclajalcev morata biti overovljena pri sodišču ali notarju, drugace ne morele postati zemljiškoknjižni lastnik kupljenega zemljišča. Lahko pa mož pooblasti ženo ali koga drugega, ki raore potem v njegovem imenu skleniti z Vami kupno pogodbo. Svetujemo Vam, da z napravo kupne pogodbe ne odlašate, marve. isto napravite takoj. Ostalo Vam bo pa že razjasnil odvetnik ali notar, kjer boste delali pogodbo, tako tudi glede plačanja prenosnine. Laliko pa ludi notarja pokličete na dc:n. 3. Nekaznjiva bahavost. B. J. Z. p. K. Tožbo ste ustavili ter plačali vse stroške, sedaj pa pravi nasprotnik-sosed, da Vas je obul za 400 Din in da je zanj na sodišču pravice, za Vas pa ne. Vprašate, kaj storiti. — S tem, da ste plačali vse stroške, ste priznali upravičenost nasprotnikove zahteve. Na sodišču je za vse enaka pravica, čeprav je nož, s katerim se reže pravico, včasih bolj, včasih pa manj oster. Če 86 sosed baha, kakor navajate, kar lepo mirujte in se ne razburjajte ter ae držita slovensk.ga pregovora: lepa be3eda lepo me* sto najde. .. Dog.vor za napravo Ja.ka. B. J. Z. p. K, S sosedom sta se dogovorila, da bosta napravila nov jarek in sta se pismeno zavezala, da bosta deSala vsak polovico. Pravite, da sosed sedaj noie delati in vprašate, če morate vea jarek sami napraviti. — Delati mofate, kolikor sta se dogovorila, S sosedom bi morali sporazumno določiti začetek dela; ako ste pa že sami napravili polovico, tedaj ga lahko pozovete, naj z delom začne ter mu zagrozite, da boste sicer na njegove stroške izvršili. Nato bo pa treba te izdatke iztožiti. Poskusite z lapa. So.eda sta, zato se pobotajta in živita lepo v slogi. 5. Bedaa pravica po sestri, P. Fr. J. p. P. Vaša sestra in njen mož sta bila lastnika m.ilijonskega premoženja. Bila sta brez otrok. Sestra Vam je večkrat pravila, da po smrti obeh pripade polovica zapuščine moževim in druga polovica pa ženinim sorodnikom. Ta delitev premoženja je bila med zakoncema dogovorjena. Isto Vam je pravil tudi svak, ki je letos ijmr]. Želite zvedeti, kam se obrniti in postopati v zadevi, da bo prav. — Če ni bilo med zakoncema nobene notarske po>» godbe za slučaj smrti enega, oziroma obeh zakoncev in Če ni Vaša sestra, ki je preje urarla, napravila nobene oporoke, tedaj je od njene polovice šla možu polovica, njenim starišem, oziroma potomcem (bratom in sestram) druga polovica. Ker ne omenjate, da ste za svojo sestro dedovali, izgleda, da sta imela zakonca ženito\anjsko pismo, po katerem je mož postal po smrti svoje žene (Vaše sestre) edini lastnik celega premoženja. Če. pa je temu tako, tedaj po smrti moža-svaka nimate nobene dedne pravice in ne morete nikogar prisiliti, da bi Vam kaj plačal. Sama obljuba, da boste dobili po smrti, še ne zadostuje, da bi v resnici kaj dosegli. Poizvedite z odvetnikom na sodišču za vsebino že- nitovanjskega pisma in za potek zapuščinske razprave po svoji sestri. 6. Obseg pieživitnih piavic po smrti enega apravičenca. P. N. K. Sv. F. — Z izročilno pogodbo iz leta 1927 ste bili dolžni dajati eno tretjino pridelanega zrnja, 80 kg težko svinjo, 20 kg soli itd. To ste morali dajati obema izročiteljema. Leta 1931 je eden izročiteljev umrl. Od sodišča ste prejeli sklep, da se na Vašem zemljišču izbriše služnost dosmrtnega stanovanja in realno breme prevžitka zapustnice iz izročilne pogobe iz leta 1927. Še žive^ Cemu izročitelju ste lani dali polovico izgovorjenega prevžitka, s temur je bil ta zadovoljen, letos pa zahteva celoten prevžitek. Vprašate, kaj storiti, če morate dajati še ves prevžitek in če je polovica vsled smrti enega prevžitkarja odpadla. — Vsebina in obseg prevžitnih pravic je po navadi razviden iz izročilne pogodbe. Iz sodnega sklepa izgleda, da ni bilo določeno, da prevžitne pravice po smrli enega preidejo na drugega, tako da bi morali Vi odrajtovati celotni prevžitek. Vsled tega dajajte še živečemu izročitelju polovico vseh v izročilni pogodbi navedenih dajatev. Pri tem se pa ne sklicujte toliko na pisano pogodbo, marveč upoštevajte, kdo so izročitelji in kake dolžnosti imate proti njima.