PTUJ, 16. oktobra 1969 LETO XXII., §1. 41 CENA 0,50 DIN asiio socialistične zveze delovnega ljudstva ^uspehu podjetja Slovenija vino - obrata »Jeruzalem« v Ormožu iotel »Jeruzalem<( y Ormožu e sprejel prve goste v nedeljo zjutraj so mno- j Ormožani spali nekoliko ^Ij časa, kot po navadi, pogi pa do ure za vstajanje Koh še niso šli spat. Nič ^nega, saj je v soboto po- bidne podjetje Slovenija vi- L samostojni obrat Jeruza- m Ormož, odprl nov ormo- t hotel, ki je bil krščen z ®enom »Jeruzalem«. Lepo sobotno popoldne je labilo na svečanost števil- «domačine, precej pa jih -prišlo tudi z okolice 6r- i^ža in sosednjih krajev, '^povedana ura otvoritve 16. uri popoldne) se je fadi predsednika republike Tita, ki je ta dan poto- skozi Ormož na otvori- ^ novega mostu v Radgo- ^^ zavlekla za dobro uro in J*' Številni gledalci se niso "fli odmakniti od roba ce- 7 kjer so vsak trenutek na prihod vedno do- ;«ošlega in dragega pred- nika Tita. Ko smo končno ^^kali svojih pet minut in p pomahali tovarišu Titu, nam je z nasmehom od- J^^jal, se je takoj za tem ^e.a uradna slovesnost o- hotela. ^^''fanim ob pročelju lepo "kusno opremljenega no- « hotela »Jeruzalem« je {"govoril Matija RATEK, ^Ktor' obrata »Jeruzalem«, drugim je dejal: ^^'Hotel^ ki ga danes odpira- ij.^ Domeni začetek realiza- ^^ Postavljenega programa, Ij. ^Ja turistično-gostinske [javnosti v naši občini. V smo morali pre- W številne težave, ki so ^"■ale projektanta, izva- jalce del in investitorja, skratka vse, ki so sodelovali pri gradnji tega pomembne- ga objekta. Na področju raz- voja turizma nas čaka še ce- la vrsta nalog. Naraščajoči turistični promet in priliv gostov v naše kraje nam na- rekuje primerno ureditev zi- danic v Jeruzalemu, Litmer- ku in na Temnarju, uspo- sobiti bomo morali ceste, ki vodijo do teh sedanjih in še bolj bodočih turističnih po- stojank. Želimo zadovoljiti vse, ki si bodo želeli ogleda- ti lepote naših goric ter vse, ki se bodo okrepčali z našimi v svetu priznanimi vini. To bo za našega Jeruzalemčana tudi sočasno najboljša rekla- ma, za goste pa prijeten od- dih in razvedrilo v naših le- pih krajih, ki so turistično še vse premalo izkoriščeni. Matija RATEK se je ob kancu zahvalil izvajalcu gradbenih del gradbenemu podjetju Ograd iz Ormoža ter drugim podjetjem, ki so opravljala obrtniška in dru- ga dela.« Za njim je spregovoril tu- di Franc NOVAK, predsed- nik skupščine občine Ormož, ki je podčrtal, da je otvori- tev novega hotela za ormo- ško občino in za razvoj tu- rizma na tem območju ve- lika pridobitev. Ko je sveča- no prerezal trak na vhodnih vratih hotela, se je vsula v zgradbo množica domačinov gostov, ki so se o opremi in izgradnji hotela zelo pohval- no izražali. Hotel Jeruzalem ima 15 sob s štiridesetimi ležišči, v starem delu bivšega gostišča Grozd pa bo možno urediti še osem sob s 16 ležišči. Go- stinski del je zgrajen tako, da je pritličju bife in gostil- na s 40 sedeži ter kuhinja, v nadstropju pa restavracija, banketna soba, lovska soba in dva manjša posebna pro- stora s 140 sedeži. Iz vseh prostorov lahko pride gost na teraso po mostičku. Na tera- si je ob lepem vremenu pro- stor še za nadaljnjih 100 se- dežev. Skupna investicijska vrednost hotela je znašala 2.700,000 din. Hotel šo že na njegov roj- stni dan oziroma dan otvo- ritve zasedli domači in tuji gosti, med katerimi so bili lovci iz sosednje Italije in turisti iz Avstrije. Torej novozgrajeni hotel Jeruzalem je preživel ognje- ni krst. Temu našemu or- moškemu novorojenčku in o- sebju, ki dela v hotelu pa že- limo uspešen nadaljnji raz- voj in kar največ petičnih gostov. J. S. »vozgrajen hotel »Jeruzalem« — nov korak na poti k ttvoju gostinstva in turizma na ormoškem območju Obnova zasebnih vinogradom se |e pričela Prejšnjo soboto je bil v Ptuju na pobudo kreditne banke Ptuj sestanek vino- gradnikov iz Haloz, ki se zanimajo za obnovo svojih vinogradov s pomočjo banč- nih kreditov, in ki vinogra- de že obnavljajo. Sestanek je bil sklican z namenom, da se razčistijo razne nejasnosti in problemi, ki se pri tem po- javljajo. Uvodoma je dr. ing. Col- narič iz Maribora v zelo za- nimivem razlaganju prika- zal situacijo vinogradniške proizvodnje in vinske trgo- vine v svetu in pri nas. Dej- stvo je, da sedanje cene mo- šta ne stimulirajo vinograd- nikov in da obstaja določena kriza. Ce se pa izboljša kva- liteta in poveča količina pri- delka na okrog 400 hI na ha kar ie srednja količina do- brega vinograda, prinašajo tudi sedanje cene občutno boljši dohodek. Na sedanjih izrojenih in zastarelih vino- gradih se takšen pridelek ie doseže in zato je ne^adovjlj- stvo nad sedanjimi cenumi mošta še večje. Eldini izhod iz tega je obnova vinogra- dov, da bodo dali več in bolj- ši pridelek. Direktor kreditne banke Ptuj Viktor Cvirn je obr::z- ložii način kreditiranja, k- naj pripomore k hitrejši ob- novi. Podrobno je obrazložil pogoje odplačevanja kredi- tov, ki je za vinogradnike dokaj ugodno, saj bi začeii z odplačevanjem z odimanišim obrokom šele po 3-letni ob- novi. Pojasnjena je bila tu- di obrestna mera za kredite, ki se giblje »d 3 odst. (za površine nad 2 ha) do 5 odst. (za površine do 2 ha) let lo. Obrazložitev obrestne mere je bila posebej potrebna, če- prav je banka že prej ^'se interesente obvestila o gor- nji višini obresti, ker ie v eni prejšnjih številk Tedni- ka bilo govora o 8 odst. ob- restni meri, kar je vznemi- rilo vinogradnike in škodo- valo celotni akciji. Pohio 8 odst. obrestno mero bodo plačali le oni, ki jim je vi- nogradništvo le za rekre- acija. Navzoči vinogradniki so dobili na svoja vprašanja obširne odgovore, tako gled? načina obnove, vrste trsnih cepljenk, ki so najzaneslji- veiše za kvaliteten in kvan- titeten pridelek v Halozah itd. Vsa obnova poteka s po- močjo strokovne službe KK Ptuj. ki jo vodi ing, Ivan Skočir. in jo v celo-^ti plača banka, tako da je za vino- gradnike brezplačna. Prvi tovrstni sestanek je povsem uspel, kljub temu, da udeležba ni bila velika. Lepo število vinogradnikov se je pr trezni presoji že od- ločilo. da bo z bančnim kre- ditom obnovilo vinograde na sodoben način in s tem je dan prvi začetek za boljše perspektive zasebnega vino- gradništva v Halozah. JB Pretekli ponedeljek so od- prli študijsko knjižnico v prenovljenih prostorih v mi- noritskem samostanu. Zbra- nim na otvoritvi je najprei spregovorila Milojka Aličeva Med drugim je dejala, da .le trajna in morda najpomemb- nejša pridobitev jubilej neg.*} leta nova študijska knjižni- ca. Da so jo lahko tako leor* uredili, je bila potrebna do- moč mnogih. Sklad SRS za pospeševanje kulture ie dotacijo 100.000 din. SO Ptuj 62.300 din za nakup enotne kovinske opreme za kni;L"!0 skladišče. Prostore so adap- tirala ptujska podjetja )n šolski center za kovinsko stroko. Urejevalno delo je vodil Drago Hasl. Posebej je pohvalila kolektiv ljudske in študijske knjižnice, ki je pri selitvi in urejevanju dosled- no pomagal. Novo urejena študijska knjižnica, pred- vsem pa čitalnica, je vzbudi- la splošno občudovanje knji- žničarjev iz vse Slovenije, ki so pred dnevi zborovali v Ptuju. Konec na 2. strani Z otvoritve .študijske knjižnice: Jakob Emeršič, bibliote- kar, vodi goste v novih prostorih. Foto: S. Kosi STRAN 2 TKDNIK - ČETRTEK, 16. OK TOBr^ TA TE0EM ¥ REPOillŠKI SKUPŠČINI v republiški skupščini se nadaljuje rčizprava o izobra- zJieni strukturi zaposlenih v SR Sloveniji. Ta teden o tej problematiki med drugim razpravlja tudi odbor za pro- sveto in kulturo republiške- ga zbora. Mnenje, da je izo- brazbena struktura zaposle- nega prebivalstva v Sloveni- ji mnogo ustreznejša kot v drugih republikah, izhaja iz dejstva, da pri nas praktično ni nepismenosti. Po zadnjem popisu iz leta 1961 je razvid- no, da je v Sloveniji komaj 1,8 odst. odraslega prebival- stva nepismenega, v vsej državi pa 19,7 odstotka, kar »vršča Jugoslavijo med zad- nje države v Evropi. Statistični pregledi pa ka- žejo. da imamo med zaposle- nimi le 3,5 odst. kadrov z vi- soko in 2 odst. z višjo izo- brazbo. docim je jugoslovan- sko poprečje mnogo višje in to z visoko izobrazbo 4,5 od- stotka. z višjo pa 2,6 odst. V industriji, kjer je stanje najslabše, imamo komaj 1,3 odst. z visoko izobrazbo in 0,7 odst. z višjo izobrazbo, jugoslovansko poprečje pa je 2,1 odst. in 2,6 odst. V naši republiki v enem letu diplomira na visokih šolah 3,2 odst., na višjih 3,9 odst. študentov, od generaci- je, rojene v istem letu. Prav tako število pa z enako izo- brazbo odhaja in tako kar naprej ostajamo na vse pre- nizkem odstotku. Ugotovitve kažejo, da je jugoslovansko poprečje na 10.000 zaposlenih 408,5 študentov na visokih šolah. V SR Hrvaški jih je 687,3, v Makedoniji 346,3. v Sloveniji pa komaj 200 štu- dentov. C tej problematiki je že obširno razpravljal prosvet- no-kulturni zbor republiške skupščine, ki je zlasti pouda- ril, da je potrebno storiti vse, da v mejah naših možnosti in potreb popravimo sedanje odnose v izobrazbeni struk- turi zaposlenega prebival- stva. S prve kmetijske razstave v Ptuju Minulo nedeljo so v Ptuju zaprli kmetijsko razstavo. Bila je prva po 13 letih, ko so bile v Ptuju te gosii>odar- ske manifestacije že uvelja- vljene. Prav je, da so po- novno začeli oživljati kmetij- ske manifestacije v Ptuju, ki je center občine, v kateri še vedno skoraj- 50 ®/o prebi- valcev živi od kmetijstva. S pomočjo razstav in podobnih prireditev naj postane Ptuj center svojega kmetijskega območja. Kot smo že poročali, je kmetijsko razstavo odprl in o njenem namenu govoril Anton Žagar, podpredsednik SO Ptuj. Pri ogledu razstave je bilo videti, da so dali pou- darek sadjarstvu, živinoreji in perutninarstvu. Prikazali so kmetijske panoge, ki so razvite v ptujski občini in širši okolici. Osrednji deli razstave so sadjarska raz- stava, razstava živine in pe- rutnine, razstava kmetijske mehanizacije in pokušnja in prikaz številnih vinskih sort in alkoholnih in brezalkohol- nih pijač. trsniCarska zadruga iz jursinc Takoj pri vhodu je raz- sadnih sort. Tu je bila prika- zana tudi žična vzgoja v vi- ških sort in mlado drevje sadnih sort. Tu ju je bila pri- kazana žična vzgoja v vi- nogradih. sadjarska razstava Na tribuni stadiona je bila lepo urejena razstava sadja, kjer 9o razstavljai v okviru poslovnega združenja pro- izvajalcev hmelja, živine, sadja in vin »Styria« Celje— Maribor kmetijski kombinati iz Gornje Radgone. Ormoža, Maribora, Ptuja, Selnice, S]ovens'ke Bistrice, I^narta in kmetijske srednje šole iz Maribora. Na razstavi so so- delovali s kvalitetnim sad- jem tudi sadjarji iz ptujske občine: Franc Pihler iz Jur- šovc 24. ki pridela letno 12 000 kg sadja, Janez Mo- horič iz Drstclja 4 (10.000 kg kvalitetnega sadja). Drago Zavec \z Sedlašeka 63 (20.000 kg sadja letno), Vinko Fur- man iz Majšperka 37 (35.000 kg sadja letno), Janez Toplak iz Mostja 8 (10.000 kg sadja letno), Franc Koletnik iz Dravinjskega vrha 22 (10.000 kg sadja letno) in Mirko Li- kavec iz Janškega vrha 19 (30.000 kg sadja letno). KK Ptuj je razstavil tudi stroje za obdelavo sadnih in vino- gradniških plantaž. Kmetij- ski zavod Maribor je prika- zal pospeševalno službo, var- stvo rastlin, laboratorijske instrumente za analizo zem- lje .. . Tovarna »Pinus« Ra- če je prikazala proizvodni program kemičnih sredstev za za varstvo sadja pred bolez- nimi in škodljivci. Tovarna dušika Ruše je razstavljala umetna gnojila za potrebe sa- djarstva in vinogradništva. poklsnja vina in brezalkoholnih pijac Razstavljena vina so pri- kazala vinorodnost ptujskega in drugih območij. Komisija je ocenila 27 sortnih vin, tri bisere in dvoje penečih vin in dve namizni beli sorti vi- narskih kombinatov iz že prej omenjenih krajev. KK Ptuj. obrat »Slovenske gori- r so imela na razstavi vsak dan pokušnjo vina. Prav tako je bila pokušnja žganih pijač in brezakohol- nih pijač Petovie iz Ptuja. perutnina Sodoben način vzreje pe- rutnine je na razstavi prika- zal Mesokombinat »Perutni- na« iz Ptuja. V lepo ureje- nem prostoru so prikazali vzrejo piščancev in nesnic, na drugi strani pa vzrejo zajcev, ki jo nameravajo raz- širiti. Vsak dan so v svojem prostoru po večkrat na dan prikazovali barvne filme o perutnini. živinoreja Naravni pogoji gospodarje- nja v okolici Ptuja in Mari- bora. Ormoža in Lenarta da- jo živinoreji tega območja položao pomembne gr^spi-dar- ske panoge, saj daje dve tre- tini vseh kmetijskih tržnih viškov. V skupni živinorejski proizvodnji odpade ve{ polovica tržnih presežkov govedorejo. Na letošnji - stavi so prikazali kombinati iz Maribora, p j a, Rogoze, in zasebni živ; rejci: Franc Vrezner ij" rija ob Pesnici, Anton B^ bek iz Stražgonjce 53, At: Marčič iz Preše 9 in LujJ Napast iz Mihove 8. Letcš razstava živine, ki je bila sejmišču, naj bi spodbuj kmetovalce, da bi svojo vino v bodoče vključili vj tivno rejo in uspešno izj ristili možnosti izboljša produkcijskih lastnosti r ne s pomočjo bikov iz g menjevalnega središča Ptuju. konjereja Proslave 1900 letnice P| si brez konj ne moremo misliti. V dolgem obdd skoraj dveh tisočletij jei igral konj pomembno vloj vojnah, še bolj pa v min času kot človekov spreta! valec in pomočnik. Ptuj center konjereje. Razsti konj je pokazala, kaj so poti k sodobnemu rejski cilju že dosegli. čebelarstvo V jubilejnem letu Ptujj proslavili ptujski čebelarji obletnico obstoja čebelan ga društva, ki je v tej 5 opravilo veliko delo pri :i voju čebelarstva. Po zaii statistiki je na območju pti ske občine 4.316 panjev premičnim satjem in 283p njev z nepremičnim sat;« Na območju ptujske obS je 15 čebelarskih druž;3 202 člani. Korist, ki jo daje čebele z medom in voskom malenkostna v primerjavi koristjo, ki jo dajejo z oprašcvanjem v sad« stvu in poljedelstvu. Ceffl larji so na razstavi prika^ razvoj čebelastva od nam mitivnejših do današnjih njev. I kmetijska ' mehanizacija Na razstavišču so pril^^j' li tudi raznovrstno sko mehanizacijo od traktorja in priključkov. zabaviščni prostor I Poskrbeli so tudi za z^J viščni prostor. Gostinske^ ritve je nudilo GP H^"] biser iz Ptuja. Za razve«^ pa je poskrbel Radio ^^ vinsko trgatvijo, v katere je bilo na seji"-' več prireditev. j V razstavnem odboj"! bili: Tone Žagar, P^^fJ scdnik SO Ptuj. ing- 1 Brglez. ing. Miran ing. Jani Gonc. i"^-.. fl Koren. dipl. ing. Z^enKoj bere. dipl. vet. Via"^ Vrečko in ing. Matko ^ Ijič. Kmetijska mehanizacija je bila za gledalce še posebej vab- ljiva 48.080 knfig v novih prostorih ^Nadaljevanje s 1. strani) Milojka Aličeva je govori- la tudi o strokovni knjižnici in delovni organizaciji. Po- udarila je, da so tehnično vi- soko razvite države dosegle svoj nivo predvsem zaradi dobro razvite mreže strokov- nih knjižnic ter široke in- formacijske in dokumenta- cijske službe. Prav bi bilo. jp nadaljevala, da bi se delovne organizacije povezale z ma- tično knjižnico, ki je pri- pravljena urejevati strokov- ne knjižnice. Matična knjiž- nica je doslej navezala stike le 2 devetimi delovnimi or- ganizacijami Mnoge še re čutijo potrebe po lastni knji- žnici. Izgovori so različni: tožijo, da nimajo prostorov ali pa navajajo, da jim stro- kovna knjižnica sploh ni po- trebna. Menila je, da je vsa- ka delovna organizacija dolž- na ustanoviti svojo strokov- no knjižnico in v njej uvesli izposojevalno službo. Nekaj besed o študijski knjižnici in njenem pomenu je spregovoril tudi Drago Hasl. ki je 15 let vodil njeno delo. Takoj po vojni so v Ptuju formirali knjižni zbir- ni center, ki ga je vodil pi- satelj Anton Ingolič, profe- sor na ptujski gimnazij:. Zbirni center je zbiral knji- ge, ki so jih Nemci pustili v Ptuju in jih zavaroval pred odnašanjem ali uničevanjem Knjižni sklad je bil tedaj v Ptuju tako velik, da je Na- rodna in univerzitetna knjiž- nica v Ljubljani dala ponud- bo, da se v Ptuju ustanovi študijska knjižnica, ki bo sprejela knjige muzeja, gi- mnazije in zbirnega centra. Studijska knjižnica ie bila ustanovljena 1948. leta. Pod svojo streho je zbrala nad 30,000 knjig. Pobuda za usta- novitev študijske knj-žnice je izhajala iz želje posredo- vati ljudem ptujskega ob- močja kar največ možnosti izobraževanja. Knjižnica je dobila prostore v pritličju muzejskega poslopja. Tam -e ostala do letošnjaga po.etja, torej 21 let Premgjhni pro- stori so bili ovira za razvoj moderne znanstvene knjiž- nice. Ptujčanom, posebno nVia- demu rodu je želel, da najde v novi študijski knj'ž,Tici prostor, kjer se bo lahko v miru poglabljal v študijsko gradivo, si širil duhovno i b- zorje in si tako oblikoval svojo osebnost. Studijsko knjižnico je pre- dal namenu Anton 2agar, podpredsednik SO Ptuj. ki se ja zahvalit vsem, ki so kakor koli pomagali pri ureievaiTi:iu prostorov. Čestital ]e Miloj- ki Aličevi in Dragu Haslu ki sta prejela Čopovi nagra- ii. ki pfimeni viso.a je bilo treba posekati, ifeda ne kaže obnavljati ^e »grabe«, ki je nepri- jana za sadjarstvo. Dovolj ipovršin s čudovitimi pogo- ja sadovnjake, tudi za leš- jagodičeve in druge na- jje. Lešnike uvažamo. Za- |jih ne bi pridelovali do- Lnetje iz Slovenskih goric I menili, da je pri obnovi p prvenstveno vliti zau- mev kmetijstvo, v sadjar- fc. . . združiti tiste, ki še Ifejo voljo za delo na že- lji v sadjarstvu. Ljudje iz moških goric, kjer so u- hi pogoji za sadjarstvo, lajajo v inozemstvo, v Sa- fsko dolino obirat hmelj .slovenjegoriški griči, ki lahko dali kruh tamkajš- a ljudem, pa ostajajo za- Seni ali obraščeni z izro- tmi sadovnjaki. Omogočiti treba obnovo in prodajo Iji. Le plantažno (kvali- 1») sadje gre v prodajo. Veliko govora je bilo o tr- govini s sadjem. Proizvodnja se mora otresti odvisnosti od trgovine. Proizvajalci morajo imeti svoja hladilna skladi- šča, trgovino . . . »Mi gor pla- čamo . . .« pravijo kmetje, »drugi pa zaslužijo. Trgovi- no je treba vzeti v svoje ro- ke«. Sadjarstvo je treba do- bro organizirati in povezati od oroizvodnje do prodaje, da ne bo treba čakati proizvajal- cem na milost in nemilost tr- govcev, ki večkrat napolnijo hlajena skladišča z uvoženim sadjem. Zaradi tega je po- trebno, da se sadjarji poveže- jo in delajo skupno. Pano- go, ki je za naše kraje in Slovenijo pomembna, mora- mo gojiti, ne pa pustiti pro- pasti. Razstave našega sad- ja kažejo, da najkvalitetnej- še sadje raste doma in da ga ni treba uvažati od nikoder. Zasebni sektor mora biti pri odkupu popolnoma ena- kovredno upoštevan. Ne smemo ločevati kmečkega sadja od sadja družbenega sektorja. Za trgovce in po- trošnike sme biti pomembna edino kvaliteta. Dokler bo sadje na trgu od 150 do 200 starih dinarjev, ne moremo govoriti o večji potrošnji. Trgovina ima pre- več možnosti, da preprodaja in določa cene. Predstavnik ptujske kre- ditne banke je v razpravi povedal, da bi sredstva za obnovo sadovnjakov našli, kajti denar je. Obnove bi se morali resno lotiti. ZR Osnutka zakonov o zdravstvu in zdravsivesism zavaravcotju v Slove- nija v javnih razpravah Sektorsko posvetovanje o pripravah na javno razpravo o osnutkih zakonov o zdrav- stvu in o zdravstvenem za- varovanju, ki je bilo minuli petek v stekleni dvorani vin- ske kleti v Ormožu, je imelo predvsem namen seznaniti navzoče z novostmi osnutkov omenjenih zakonov ter s sočasnim vprašanjem, kako pripraviti javno razpravo v občinah Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica in Slo- venske Konjice. Med udeleženci posveta so bili poleg predstavnikov ob- činskih konferenc in občin- skih skupščin iz omenjenih občin tudi predsednik social- no zdravstvenega zbora skup- ščine SRS dr. Srečko KO- REN, članica republiškega izvršnega sveta Zora TO- MlC, predsednik odbora za zdravstvo in zdravstveno za- varovanje — poslanec dr. Mitja MRGOLE, poslanec socialno zdravstvenega zbo- ra skupščine Adi SARMAN, ter Vlado OŽBOLT, predsed- nik občinske konference SZDL Ormož, ki je bila skli- catelj tega posvetovanja. Dr. Mitja MRGOLE, po- slanec socialno zdravstvene- ga zbora republiške skupšči- ne: »Zahteve in potrebe, ki izhajajo iz zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, so večje kot ekonomske mož- nosti. To se še posebej odra- ža v zdravsitvenem zavaro- vanju kmetov. Nekatere no- vosti. ki jih prinašata osnut- ka obeh zakonov, so take, da jih bo treba v javnih razpra- vah temeljito in dovolj jasiio prikazati zavarovancem, ki naj imajo v razpravi tudi glavno besedo. Adi SaRMAN. poslanec: »Največ problemov je okrog financiranja zavarovanja. Čaka nas uskladitev višine pokojni« med starimi in no- vimi upokojenci, sprememoe v invalidskem in pokojnin- skem zavarovanju, ustrezna organizacija zdravstvene slu- žbe. skratka cela vrsta pro- blemov, ki jih moramo že v sami razpravi osnutkov obeh zakonov rešiti tako, da po- zneje ne bomo »udrihali« po posameznih členih že spre- jetih zako.nov « Dr. Srečko KOREN: »Ka- ko organizirati javno razpra- vo. da pozneje ne bomo tar- ča očitkov, da občani v njej niso sodelovali? Dolžnost ob- činskih konferenc SZDL in sindikata je v tem, da pri- tegnejo in vključijo kar naj- več obča^nov-zavarovancev. Koliko zdravstvenih regij bomo imeli? V javnih raz- pravah moramo popraviti, kar v osnutku ni dobro ori- pravljeno. Ko je zakon spre- jet. je prepozno kritizirati. Nič ne velja večno.-vendar morajo biti zakonska določi- la postavljena in formiran.! tako, da bodo nekaj časa sprejemljiva v pr^iksi rn živ- ljenju.« Vlado OŽBOLT. pred.ied- nik občinske konference SZDL Ormož: »V javnih raz- pravah bomo dolžni dati od- govor na pripombe^ s^avaro- vancev. Vemo, da si občani želijo dobro organizirano zdravstveno službo, vemo pa tudi, kakšne so naše fina-nč- ne možnosti, ki jih je treba racionalno uravnovesiti s potrebami. Ne bi se smele ponoviti stara praksa, da pripombe udeležencev javne razprave ne bi bile upošte- vane.« Zora TOMIC, članica iz- vršnega sveta: »Odmev na pripravljena zakonska osnut- ka bomo spremljali zelo po- zorno in v obrazložitvah bo- mo dali tudi odgovor, zakaj določenega predloga ali pra- pombe nismo niogli upošte- vati.« Torej čaka nas obsežna na- loga. V javnih razpravah se naj izkristalizirajo želje i« zahteve zavarovancev ter realne možnosti za njihov® uzakonitev, ki morajo biti pozneje izvedljive tudi v praksi. J. S. Posnetek s posvetovanja v dvorani nove vinske kleti v Ormožu (VRTNINA ZAGOTOVILA ODKUP 10 TON SADJA ^ slovenjebistriški občini ^ vedno aktualno vpra- kako prodati obilno sadja. Letošnje sadje 'Zfedno čisto, tudi kmeč- ^ato so kmetje prek sek- 'za kmetijstvo pri izvrš- ® odboru SZDL prosili za ^ družbeno pomoč pri '"''ji sadja. Na širšem se- ki je bil pred dobri- ■^emi tedni so se zediii- ® bodo poizkusili prodati sadja raznim delov- kolektivom v Sloveniji. JJo so ŠU k direktorju ^tiine predsednik SO Kolenko, predsednik , Jože Dušei. repu- ' poslanec Ivan Pučnik, l^^^nik sekcije za kme- Miloš Urbančič in ^^avtiitf Kmetijskega kombinata KZ Slov. Bistrica Jože Sekulec. Uvodoma so se pogovorili o dasedanjem poslovanju med kmetijskim kombinatom in Povrtnino. S strani Povrt- nine je bilo povedano, da do zavračanja kvalitetnega sad- ja ni prišlo, razen pri hruš- kah, ki niso bile primerne za tržišče. Ob tem pa je bilo rečenoo. da je prav posledi- ca premajhnih stikov vzrok, da Povrtnina ni do sedaj f>d- kupila večjih količin sadja. Ko 90 govorili o možn>stib odkuoa s strani Povrtnine in možnosti dobave kvali- tetnega kmečkega sadja s strani kmetijskega kombina- ta, je direktor Povrtnine de- jal, da so pripravljeni odku- piti: 100 ton bobovca po 0,60 dinarja za kilogram, 10 ton mošančk po i^itti ceni. kanad 40 ton po 0.70 din za kilo- gram. krivopeclja 30 ton isti ceni, in boskopa 20 ton prav tako po 0,70 dinarjev za kilogram. Seveda pa moramo še en- krat poudariti, da bo to sad- je nrvoralo biti res kvalitetno. V določenem primeru, če tr- žišče tega sadja ne bi sprf»- jelo, bi nekaterih vrst odku- pili nekoliko manj. kot je oredvideno Tako bo r>dkup Povrtnine iz Maribora v marsičem re- šil probleme slovenjebistri- ških sadjarjev Sevedri s ne bo prodano vse sadje ra- čunajo pa, da bo prodano s tem skoraj vse kmečko, res kvaUtetno sadfe. kai je b.ir posebej poudarjeno B. H Tudi v Gpiotnici OTg^dŠKO VARSTVO 2e od leta 1956 se kažejo v Oplotnici potrebe po otro- škem varstvu. Zal še do se- daj ni prišlo do uresničitve te prepotrebne ustanove v tretjem največjem kraju v slovenjebistriški ol>čini. Ker je trenutno prazno stanovanje v stari šoli v Oplotnici. je prišlo na pol;>u- do oplotniške krajevne skup- nosti do širšega sestanka s komisijo za socialno varstvo in pr^.stavniki družbeno- političnih organizacij v O- plotnici Dogovorili so se da bo posebna komisija pregledala prostore ter ocenila ab bi bilo možno že z manjšimi investicijami stanovanje pre- urediti v oddelek otroškega varstva. Po mnenju upravni- ka otroškega vrtca Ivana Ferka bi bile možnocsti. da bi oddelek odprli že leios. seveda v kolikor ne bo po- trebna prevelika investtcija Za preureditev stanovanja O stanju bo dokončn« od- ločala sekcija za otrofik® varstvo pri temeljni izobrs« ževalni skupnosti Slo»v. Bi« •jtrica. Kolikor bi preureditev k»- htevala previsoka finančna sredstva, so bili na sestanku mnenja, da bi bilo bolje, da bi Dočakali še kakšno leto t ureditvijo otroškega var- stva v Oplotnici, da bi se kasneje lahko z večjimi sred- stvi otrošiko varstvo nas ure- dilo. a H. STRAN 4 TEDNIK - ČETRTEK, 16. OK rOBlU 19^ Miss Ptuj 1900 »...al lepše od Angelce blo ni nobene« Med prireditvami v jubi- lejnem letu Ptuja je na svo- jevrsten način razlaurilo du- hove tudi izbiranje miss Ptuj 1900, ki jo je organiziral Ra- dio Ptuj med kmetijsko raz- stavo v okviru vinske trgat- ve. To je bila prva tovrstna prireditev in vprašanja, ka- tera lahko postane, katera bo nastopila, katera je upravi- čena ... skratka katera je najlepša Ptujčanka, so biln na dnevnem redu v ženskih in seveda tudi v moških Do- govorih. Kljub temu organi- zator ni pričakoval, da bo ob uri nastopa ptujskih deklet prišlo na prireditev 3000 gle- dalcev ... Prireditev j« bila na sta- dionu »Drave« preteklo so- boto popoldne. Tudi bogovi so bili naklonjeni lepoticam, saj je bilo toplo in sončno vreme, čeprav je že pozen datum. Številni gledalci so že kake pol ure strmeli v dolg oder. ko se je na njem ;.!ri- kazalo prvo dekle. V prikup- nih oblekah, ki jih je poso- dilo TP Merkur, se je na 0- dru 7vrstilo 9 deklet: Irena Medved iz Zg. Leskovca. tr- govska pomočnica. Vida Oči- šnik iz Mestnega vrha, dija- kinja; Ivanka Mohorko iz Rodnega vrha, delavka; se- stra Anica, kuharica; Albina Kolarič iz Formina. trgovska pomočnica; Angela Zagoršek iz Zg, Velovleka, delavka v Delti; Irena Fal iz Sp, Hajdi- ne; Danica Letenja iz Bari- slavc, dijakinja in Milena Velunšek iz Ptuja, študent- ka, Skoraj na vsaki se je n- pazilo, da čuti vso težo šte- vilnih pogledov. Kljub temu. da je bilo treba v drugo pri- ti na oder in se po njem spre- hoditi v kopalkah, so se na- stopajoče kar dobro držale. Seveda so gledalci še bolj na- tančno premerili njihove obli- ne in dimenzije. Tokrat je že v drugo žela najburnejši a- plavz Angelca Zagoršek in na očeh gledalcev je bilo raz- brati, da bi zamerili komisiji, če ne bi njej naštela največ točk. Po nastopu deklet smo ne- strpno pričakovali, kaj bo sklenila strokovna žirija: Anton Bauman, glavni in odgovorni urednik Tednika; Milan Golob, novinar Veče- ra; Stanko Brodnjak. usluž- benec živilske industrije Pe- tovia, in komisija občinstva, ki so jo sestavili po izžreba- nih vstopnicah. Na veliko odobravanie številnih gle- dalcev je dobila največ točk Angelca Zagoršek iz Delte, njena prva spremljevalka je postala Milena Velunšek iz Ptuja, druga pa Albina Ko- larič. Vse tri so prišle še en- krat na oder. Franjo Reber- nak. predsednik SO Ptuj, je Angelci Zagoršek čestital kot miss Ptuj 1900 in pripel len- to. Čestital je tudi obema spremljevalkama. Prva prireditev, na kateri so izbrali lepotico Ptuja, je usoela. Prireditelj meni, da bodo odslej podobne prire- ditve vsako leto. Upa, da se bo priiavilo še več deklet, saj je v Ptuju -še veliko lepih de- klet. ki pa verjetno niso zbrale dovolj poguma na na- stoD. ZR Tudi Ormož bo vključen v avtoiiiQ|, sko telefonsko omrežje Poštno poslopje v Ormožu je te dni v intenzivnih pri- pravah na svečan trenutek, ko bo tudi ormoška »telefo- niada« vključena v avtomat- sko telefonsko omrežje. De- lavci ISKRE iz Kranja mon- tirajo ustrezne aparature, delavci stanovanjsko komu- nalnega podjetja iz Ormoža pa prav tako skrbijo, da bc sočasno z vključitvijo ormo- ške pošte v avtomatsko tele- fonsko omrežje temu pri- merno urejen tudi zunanji videz pošte. Prejšnji teden sem jih zmotil na visokih odrih pri zadnjih opravilih urejanja fasade. Povedali so mi. da so dela pri koncu, in da čakajo le še na zaključek notranjih del. Ce bo vse po predviden^,, načrtu, bo Ormož ob iew njem dnevu republike vklju" čen v avtomatsko telefonsltj mrežo, .s tem pa bo tudi ](„, nec negodovanja zaradi č-. kanja na zveze. Ormož bo°i tem pridobil novo, že dolgt željeno sodobno komunika ciisko sredstvo, ki ga bo š? bolj zbližalo z drugimi kra. ji. Bistvena prednost pa b, seveda v tem, da ne bo vet neopravičene kritike na ra. čun pošte, ki v takih prime, rih in ob takem stanju ji mogla zadovoljiti vseh ko. ristnikov telefonskega 0. mrež j a. J. S. Obnova fasade poštnega poslopja v Ormožu. Dela opravlja- jo delavci stanovanjsko komunalnega podjetja Ormož n l^" i^i i" ■ i "'i Angelcinih iivijeiiislciii pet minyt Prav gotovo lahko rečemo, da je bil nastop in izvolitev za miss Ptuj 1900 za Angel- co Zagoršek tistih nekaj nre- Iresljivih in obenem srečnih življenjskih trenutkov, ki jih malokatero dekle doživi, če- prav si jih verjetno vsaka najbolj želi. Po kronanju za lepotico Ptuja smo jo pova- bili v uredništvo Tednika in se z njo pogovarjali. Angelca le preprosto, simpatično, ze- lo zgovorno a obenem skro- mno dekle. To je bilo opa- ziti takoj za tem, ko smo ji čestitali k uspehu. Pogovor pa je tekel nekako takole: — Kako se počutite kot miss Ptuja? — Kot navadno. — Nam lahko poveste kaj o svojem domu, družini v kateri živite? — Doma sem iz Zg. Velo- vlaka. p. Desternik. Sem najmlajša v družini. Stara sem 21 let. Živim pri mami in očetu. Imam še dve sestri in dva brata. — Ali ste dolgo zbirali ko- rajžo za nastop? — Sodelavke so me nago- varjale, naj se prijavim. Sor- va mi je bilo nerodno. Tre- zneje sem tiho mislila na na- stop. Mami sem povedala svojo željo po nastopu, oče- tu pa ne. Kot kaže, je pozne- je sam spoznal, kaj namera- vam, Po radiu je slišal obve- stilo. ki je vabilo dekleta, tc- koj za tem pa sem prejela od Radia Ptuj pismo. Pove- dala sem še eni sestri in se prijavila. Vodilo me je ge- slo: važno je sodelovati. Iz objave v Tedniku so izvedeli še drugi, da bom nastopila. — Vam je žal, da ste se prijavili? — Sedaj mi ni. Bala sem se. da mi bo. — Kako ste spali zadnje noči pred nastopom? — Ze 14 dni prej ' nisem prav spaia, — Kako ste se počutili na odru? — Nič nisem videla niti slišala. Vem samo to, da mi je bilo lažje nastopiti oble- čena kot v kopalkah, pa ne zaradi mraza, saj je bilo do- volj toplo. Menim le. da b; bilo boljše, če bi bile prire- ditve v bodoče zvečer, ob svetilkah, ne pa ob d levni svetlobi kot tokrat. — Ali imate fanta? — Da — Ali je nasprotoval, da bi se potegovali za naslov Angelca Zagoršek, najlepša Ptujčanka (v sredi) s sprem- ljevalkama Milene Velunšek in Albino Kolarič Foto: S. Kosi lepotice Ptuja? — NP. — Kako vas je sprejel kot miss? — Bil je vesel, da sem uspela. — Verjetno bo odslej še več ponudb. Kako bi reagi- rali. če bi prišel princ iz ženskih sanj? Nasmejala se je ... — Bi sedli v njegovo ko- čijo? — Rada se vozim s kole- som — Kdaj ste zaspali to noč? — Ob treh zjutraj. Uspeh sem proslavila v haloški kle- ti hotela. — Mama je bila prav go- tovo vesela. Kaj pa je rekel oče, ko ste prišli domov, ozi- roma, ko je zvedel za uspeh? — Mami je rekel: miss imamo v hiši. — Ali boste nastopili tudi prihodnje leto? — Ce bom zbrala toliko poguma. — Koliko otrok boste ime- li? Kaj si želite, fanta ali punčko? — Rada bi imela hčerko, in to dve. — Ali Delta kjer delate, misli kaj na to, da bi lahko miss Ptuja izkoristila za re- klamo? Lahko bi izdelali srajce miss Angelca, ali sa- mo Angelca. To bi se da:o porabiti za reklamo. Seveda ne pozabite, da vam bo mo- ralo podjetje za to nekaj de- ti... Skromna Angelca se je simpatično smejala ... Razgovor zapisal ZH Živinorejci so se odlo- čili za vzajemno pomač V eni zadnjih številk Kmef- kega glasa smo prebrali, kal^" si bodo kmetje živinorejci šentjurski občini pomagali. Živinorejci v šentjurski ob- čini so ustanovili društvo vzajemno samopomoč. imajo popolnoma svojo orga®' zacijo, prvo te vrste v naši publiki. Društvo je rezultJ' tesnega sodelovanja živinoffl* cev in veterinarske službe. gova dejavnost bo temeljila "> vzajemni samopomoči, sani- upravnosti in samostojno- društvenih članov. Društvo'^ s predavanji dvigalo stroko'^ no raven članov. Naloge in teresi društva se ne bodo kn^^ li z dejavnostjo katerekoli di^ ge organizacije. Članarino društvo potrebovalo za kn^ stroškov zdravljenja in Pj^, prečevanje živalskih bolezni škode v primeru pogina ali kola v sili. V društvu bo delovalo pododborov, tako da bo janje društvenih nalog , J že živinorejcem. Organi J štva pa bodo poleg občn^^ zbora še upravni in odbor. Prvo sejo bo ^P^^^fj. odbor posvetil razpravi o hodnjem petletnem planu razvoj živinoreje. ^OfilK - CKTHTEK, 16. OKTOBllA 1%9 STRAN 5 jl^sokombinat »Perutnina« Ptuj If kooperaciji ii leta ¥ leto ireč piščancev v okviru proslav 1900-letnice ^^ja je bil preteklo soboto jlur kooperantov za vzrejo ajjancev. Zatem, ko so pre- dali sklepe prejšnjega zbo- ^ je Maks Kampl, direktor ^'rata za kooperacijo na Haj- jjai poročal o dosedanji vzre- I brojlerjev in o perspektiv- jjm razvoju ter o vlogi sode- lovanja pri vzreji. Dosedanji jjpehi so iz leta v leto boljši, jooperacijska vzreja brojler- jev je postala množična proiz- vodnja, ki daje kooperantom laslužek, trgu pa meso. V so- delovanju med obratom in ko- ;operanti je odpadlo nezaupa- itje, 1965 je bilo le pet koope- rantov, ki so vzredili 20.000, le- ta 1966 pa je 65 kooperantov raredilo 300.000 piščancev. V 1368 letu se je povzpela števil- ka že na milijon piščancev pri 103 kooperantih. Letos je plan milijon 750 piščancev pri 250 kooperantih. Posamezni ko- operanti pitajo že okoli 10.000 piščancev v lepo urejenih pro- storih skozi celo leto, tudi po- nmi. Poprečno vzredi vsak ko- operant 7.000 brojlerjev na le- n. -O perspektivnem razvoju ureja v kooperaciji je Maks toipl povedal med drugim, tako obrat planira kooperacijo 1 prihodnjih letih. Prihodnje leto planirajo 3 milijone pi- ifancev, 1971. leta 4,5 milijona, 1973. leta 6,5 milijona in 1975. leta že 8 milijonov piščancev. Govoril je tudi o osnovah, na katerih planirajo povečano proizvodnjo. Med drugim §im je omenil dobro organizi- rano prodajno službo podjetja Perutnine. Opisal je tudi iz- iradnjo in delo obratov: mes- nice, klavnice, valilnice, me- šalnico krmil. . . Poudaril je potrebo po sodelovanju med Itooperanti in obratom podje- tja. Govoril je tudi o potrebni 'trokovni službi, ki mora s strokovnimi nasveti vsestran- sko pomagati kooperantom pri Vzreji. Intenzivno in masovno Proizvodnjo pogojuje strokov- no znanje in vestno delo ko- operanta. O opremi je dejal, da jo po- skušajo poceniti z naročilom pri ^Ottiačih proizvajalcih. Zaradi ■•itrih sprememb pri vzreji, "prema hitro zastari. Govoril tudi o skladu rizika, katere- upravlja odbor s polovico ^°operantov in polovico stro- kovnjakov obrata. '^ed investicijami pri vzreji piščancev v kooperaciji bodo v ®®Predju prostori za 10.000 ali 5000 piščancev. Financirali jih ''odo predvsem v ptujski ob- lini. ^ finančnem uspehu za ko- operante je dejal, da se le-ta ''•^'^aže v večjem obsegu z vsaj piščanci v enem turnu- SU. Maks Kampl je zaključil z željo po večjem sodelovanju, upoštevanju strokovnih nasv^e- tov. Proizvajati je treba sodob- no in kvalitetno. Ing. Tone Pučko je govoril o napakah pri vzreji brojlerjev in delu kooperantov. Med dru- gim je omenil, da je treba od- praviti površnost in storiti vse, tudi tiste postopke, ki se zdijo nekaterim kooperantom nepo- membni. Več bo treba posve- titi krmljenju, prostorom .. . Vsaj polovico izkupička bo tre- ba vračati za omenjeni potrebi, saj se mora vsaka dejavnost sa- ma pospeševati. Naštel je več napak: kooperanti ob prevze- mu piščancev ne zakoljejo do- mače perjadi, ki je vir bolezni. Prepozno in površno priprav- ljajo prostore za novo pošiljko (razkuževanje). Nekateri ne upoštevajo normativov: upo- rabljajo premalo električnih kokelj, ne poskrbijo za trajno napajanje, krmilnikov in na- pajalnikov ne nameščajo pra- vilno, pri prezračevanju pro- storov so premalo pazljivi in prehladijo piščance. Nadzor nad piščanci je često prepovršen. Na zborovanju je bil govor o boleznih, ki se često pojavi- jo pri piščancih. Sicer je zdrav- stveno stanje v kooperaciji za- dovoljivo. Po razpravi so predvajali film o perutnini. ZR Z zborovanja kooperantov in proizvajalcev brojlerjev: Foto: S. Kosi Trgovsko jiodjetje ZARJA iz Ormoža in njegova ekspanzija »Zarja« iz Ormoža o delovnih uspehih in pri- zadevanjih trgovskega pod- jetja »Zarja« iz Ormoža smo v našem listu že večkrat po- ročali. Poudarjali smo nje- govo ekspanzivno moč odpi- ranja novih prodajaln na ob- močju občin Ormož in Ljuto- mer ter v zadnjih dveh letih tudi vse bolj v sosednji repu- bliki Hrvatski. Mnogokrat smo bili »neverni Tomaži« ob informacijah, ki so nam jih v tej delovni organizaciji zau- pali skoraj vsak mesec: »Od- prli smo novo prodajalno zdaj tu, zdaj tam,« včasih ce- lo dve in več v enem mese- cu. Toda dejstva so na dlani in o tem smo se prepričali mi- nuli četrtek vsi, ki smo se udeležili ogleda novih pro- dajaln na Hrvatskem. Ta dan je bil namreč predviden, da si bodo te nove uspehe Zarje ogledali tudi predstavniki skupščine občine Ormož ter predstavniki drugih ormo- ških družbenopolitičnih or- ganizacij. Ze zgodaj zjutraj, ko je bil Ormož še ves zavit v gosto jesensko meglo, se nas je zbrala na grajskem dvorišču v Ormožu skoraj prava de- legacija, ki so jo sestavljali: Franc Novak, predsednik skupščine občine Ormož, Mi- lan Vičar. tajnik SO Ormož, Franjo Križmanič, načelnik oddelka za gospodarstvo, Lojze Balažič, predsednik ob. sindikalnega sveta Ormož, Edvard Pajek, direktor De- lavske univerze Ormož, kot predstavniki ormoških druž- benopolitičnih orgranizacij in občinske skupščine. S strani trgovskega podjetja Zarja pa so bili navzoči Kruno Novak, dipl. oec, direktor te delovne organizacije. Lizika Gaberc. predsednik delavskega sveta TP Zarja, Andrej Žuran. predsednik UO, Franc Vre- čar, Franc Jurčec in Marijin Kovačič kot člani organov u- privljanja, in da ne poza- bim še na mojo radovednost z beležko in fotoaparatom. Naš vodič je bil Kruno N;)- vak, dipl. oec. — direktor Zarje, ki nas je vodil od pro- dajalne do prodajalne. Usta- vili smo se v Virju, Babincu. Malem I.ovrenčanu, Vinici, Vidovcu, Nedeljincu. Kne- gincu.Trnovcu in v dveh pro- dajalnah v Varaždinu. Ni- mam namena opisovati do- sameznih prodajaln in njiho- vih poslovnih uspehov, sai bi nam to vzelo preveč prostora in časa. Za vse pa velja naša enotna ugotovitev, da so u- spehi trgovskega podjetia Zarja na tem območju mnogo večji, kot smo si to lahko predstavljali. Pretežna veči- na prodajaln, ki jih je na ob- močju Hrvatske že 11, je v novih stanovanjskih hišah, v adaptiranih bivših prodajal- nah ali zgradbah, ki so do ne- davnega služile drugemu na- menu. Iz razgovora s poslo- vodji smo zvedeli, da so po- slovalnice Zarje na tem ob- močju zelo konkurenčne po lokaciji in opremi prodajaln, založenosti z najrazličnejšim trgovskim blagom in navse- zadnje tudi cene niso preti- rane. V novi prodajalni v Tr- novcu smo zvedeli, da je po- prečni mesečni promet v tej prodajalni 1.5 milijonov S din. kar je za začetek razmeroma veliko. V tej prodajalni zelo narašča prodaja kruha, tako, da ga orodajo na dan tudi po 250 kg. Bistveno važna ugotovitev, ki smo jo zabeležili skoraj v vseh prodajalnah, je v tem, da so prodajalne založene s proizvodi ormoških delovnih organizacij. Tu prideta v nr- vo vrsto kruh iz ormoške karne in vino iz obrata Jeru- zalem, Ormož Direktorju podjetja Krunu Novaku, sem se med vožnjo čudil njegovemu izrednemu poznavanju skoraj vseh tam- kajšnjih vasi in večjih nase- lij. Skoraj za v.sako vas. sk«;- zi katero smo se peljali, .r« vedel, koliko prebivalcev štf^- je, koliko ljudi je zaposlenih in kakšna je njihova kupr'^ moč ter seveda tudi to, če j«" v nase ju še kakšna možne t in potreba po novi prodaja- ni. Povedal mi je, da kljrh težavam, ki jim jih je po- vzročil odlok skupščine ob- čine Varaždin o prepovcoi odpiranja prodajaln v adapf - ranih pro.storih — njiho " želje in ambicije na tem ob- močju še niso zamrle. Se mesec nameravajo odpreti dvanajsto prodajalno. Nadaljevanje tega zapi; a berite v sestavku pod naslo- vom »Izredno lep bife na Ko- gu«, ker je bil uradni zaklju- ček našega popotovanja po poteh uspehov TP Zarja. V sestavku objavljamo tudi iz- javo predsednika SO Ormož Franca Novaka. J. S. V KIDRIČEVEM SAMOPRISPEVEK? Ker krajevna skupnost v mi- nulem obdobju nikakor ni mo- gla zbrati sredstev za ureditev pločnika do tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič, so na zadnji seji sveta sklenili, da pošljejo med prebivalce nase- lja anketni listič, na katerega bi naj prebivalci odgovorili, ali so za uvedbo samoprispevka. Ob tem bodo Kidričani imeli možnost tudi odgovoriti, če so pripravljeni na samoprispevek in ali niso morda zainteresirani za kakšno drugo gradnjo, kot je pločnik do tovarne. Sele, ko bodo anketni lističi zbrani in pregledani, se bo svet krajevne skupnosti odločil. Ob tem še velja povedati, da znašajo sredstva, ki se zbere- jo od prispevka za mestno zem- ljišče, okoli 40.000 dinarjev let- no. Samo javna razsvetljava naselja pa stane čez 30.000 di- narjev. Ostali del sredstev se uporabi za druga dela v nase- lju, kot je vzdrževanje cvetli"-- nih gred, predvsem pa za javno snago. Gradnja pločnika bi po predračunu znašala okrog 120 tisoč dinarjev s priključkom poti na železniško postajo. Za- to ni mogoče niti misliti, da bi lahko iz sredstev iz prispevka za mestno zemljišče financirali gradnjo pločnika. bk K MAŠI V AVSTRIJO v vasi Cankova v Prekmur- ju že pet mesecev traja prava »verska vojna« s cerkvenimi oblastmi, ki hočejo mimo vo- lje prebivalcev postaviti »svo- jega duhovnika«. Kmetje so obiskali predstavnike cerkve v Murski Soboti, škofa v Maribo- ru, nadškofa v Ljubljani in nuncija v Beogradu, da bi jim vrnili njihovega duhovnikn, vendar s tem niso uspeli. Zato so zaklenili svojo cerkev in od- hajajo k maši v Avstrijo. STRAN 6 'I KDNIK - rF/l H TKK, 16. OK TOBH^ Zakonca Merija in Sv^n Kssi iz Žerovinc pri Orii^ožu Pri materi, ki je rodila 20 otrok Da, prav zares sem bil pri materi, ki je rodila dvajset otrok. Kje in kdaj, se boste morda začudeno vprašali že ob naslovi; tega sestavka. Naj vam takoj v začetku preže- nem radovednost in vam po- vem, da mi za ta, vsaj v mo- ji presoji senzacionalni raz- govor, ni bilo treba iti v Ita- lijo, niti v katero di'ugo ev- ropsko državo. Zares častna gosta našega lista sta danes zakonca Mari- ja in Ivan KOSI iz Zerovinc pri Ormožu, ki sta v tihi za- konski sreči, ki bo prihodnjo pomlad slavila zlati jubilej, kronala svojo zakonsko dvo- vprego z dvajsetimi rojstvi. Štirinajst otrok je danes še živih, kot ptički iz toplega gnezda so se razkropili sirom po svetu in si spletli svoja družinska gnezdeča, šest pa jih je že umrlo. To presenetlivo novico o tako številni družini sta mi prva povedala inž. Martin HABJANIC iz Zerovinc ter Ivan KUKEC iz Ormoža. Vse do sobotnega obiska sem o tem pred svojimi poklicnimi kolegi molčal, kot riba v vo- di. Sam pri sebi sem si dejal — Kosijeva družina mi ne sme uiti. V soboto smo pri- pravili načrt. Ivan KUKEC je organiziral prevoz v Zero- vince, najinemu vabilu se je prijazno odzval Jože HOR- VAT, poslovodja prodajalne »Steklo-barve« iz Ormoža. Sedli smo v »fička« in že med potjo sem razmišljal in si predstavljal, kakšna je ta mati, ki je dvajsetkrat odtr- gala košček svojega srca in ga podarila svojemu otroku. Nisem si mogel predstav- ljati popolne podobe in dati odgovora na gornje vpraša- nje, vožnja od Ormoža do Zerovinc je naglo minila in že smo se ustavili na dvori- šču Kosijeve domačije. Oče- ta in mater, ki si ta naziv zaslužita v pravem pomenu besed, smo našli pred hišo. Bila sta v živahnem pomen- ku. S prijaznim pozdravom smo zmotili to zakonsko idi- lo, si krepko stisnili desnice in..sicer pa prisluhnite našemu pogovoru: Zvedeli smo, da imate tako številno družino, pa smo pri- šli k vam na obisk, da bi nam o tem povedali kaj za- nimivega za bralce našega li- sta. »To pa res ni tako po- membno, da bi moralo priti v ,cajtnge',« je z nasmehom odgovorila 70-letna mati, ki ji po sicer vidnih gubah na obrazu ne bi prisodil, da je mati tako številne družine. Z vprašanji sem sitnaril dalje in končno uspel spelja- ti vodo na svoj mlin. »Res je, mnogi naju vpra- šujejo, kako nama je uspelo poleg trdega dela na kmetiji ustvariti, vzgojiti in prežive- ti kar dve desetini najinih fantov in deklet. Priznam, ni bilo lahko. Koliko prečutih noči je za mano, koliko otro- škega joka je napolnilo mo- ja ušesa, koliko skrbi, da ni- so bili lačni, koliko ... toda za vse to nama danes ni žal. Dvajset let mi je bilo, ko sem rodila prvega otroka. Dali smo mu očetovo ime Ivan, in ko sem rodali naj- mlajšega, Alberta, sem bila stara 44 let. Kaj hočemo, božja volja je bila taka, da smo skoraj polnih dvajset let zaporedoma vsako leto sušili plenice.« So bili otroci rojeni doma ali morda kateri tudi v bol- nišnici, sem se vmešal. »Vsi so bili rojeni doma, saj so postali zame porodi nekaj povsem vsakdanjega. Enega sem rodila popolnoma sama, ko ni bilo nikogar pri hiši. Mož in otroci so bili na polju in v meni se je nena- doma prebudilo življenje. Ni- sem uspela poklicati na po- moč. Legla sem v posteljo, si dala okrog vratu rožni ve- nec in vse se je srečno kon- čalo Ko je prišel mož z otro- ci domov, jih je pozdravil jok novega družinskega čla- na.« Vidim, da vas je trenutno pri hiši zelo malo, kje vse so vaši otroci in kako ste se znašli takrat, ko ste jim da- jali imena? »Ce vas zanimajo imena, vam jih bom naštela. Morda ne bodo povsem natanko po vrstnem redu, sicer pa je tu tudi mož, ki mi bo pomagal.« In začela sta mi naštevati imena vseh 14 otrok, ki so ostali živi: Ivan, Franček, Micika, Zefika, Lujzika, Tre- zika, Stanko, Verica, Marta, Drago, Milica, Jakob in Al- bert. »Poglejte, če jih je 14.« Da, natanko štirinajst — osem hčerk in šest sinov. »Vidite, kljub tako številni družini sva bila nekaj časa na razmeroma velikem po- sestvu popolnoma sama. Na- jin dom, ki je bil vedno poln otroškega joka in smeha, je postal nenadoma tako tih in prazen. Vsi so odšli v svet za kruhom in navsezadnje sva si z možem takrat zaželela, da bi se rodil vsaj še eden, ki bi ostal pri nama na stara leta. Sin Drago je uvidel na- jino samoto, se vrnil domov in prevzel posestvo. Dobili smo snaho, s katero se do- bro razumemo. Drugi so se razkropili po svetu, izučili so se za različne poklice, živijo skoraj po celi Sloveniji, štir- je pa so trenutno na delu v Nemčiji. — Vas pridejo otroci obi- skat? »Hvala bogu, najini otroci so dobri, zelo radi se vrača- jo nazaj v svoje gnezdeče. Nikoli ne pridejo prazni, nji- hove torbe so vedno polne, pa tudi z denarjem nama po- magajo. Ze 27-krat sva ba- bica in dedek, dobila pa sva že tudi naslov prababice in pradedka.« Oče Ivan, ki je bil ves čas najinega razgovora nekoliko bolj molčeč, je sedel na klopi in vlekel pipo. Ponosen je na svoje otroke in na ženo, ki je tako skrbna in dobra mati, na ženo, ki mu je napolnila dom z razigranim otroškim živ-žavom, ki ga sedaj, ko so otroci že odrasli, izpolnjuje- jo njuni vnuki. Poleg hišnega gospodarja Drageca sta bila ta dan do- ma tudi sin Frar^" in hčerka Milica, ki je na delu v Nem- čiji. Radi se vračajo domov, vseh 14 pa se bo zopet zbra- lo okrog svečnice prihodnje- ga leta, ko bodo praznovali zlato poroko, ki bo za Marijo in Ivana krona njune skupne in plodne življenjske poti. Cas našega obiska pri za- koncema Mariji in Ivanu KO- SI je hitro potekel. Ta zapis je le skromen izsek njunega življenja in življenja njimih 14 otrok. Knjiga spominov je tako debela, da je nismo uspeli v celoti pielistati. Ma- rija je stara 70, Ivan pa bo čez nekaj dni dopolnil 72 let. Zares častitljiva starost s še bolj častitljivo prehojeno živ- ljenjsko potjo. Torej, draga mama Mari- ja in oče Ivan, dovolita, da vama ob koncu posvetimo nekaj, vsaj malo javne po- zornosti in zahvale, ki vama jo izrekamo v svojem kot tu- di v imenu vajinih otrok. Dvajsetkrat si odtrgala ko- šček svojega materinskega srca, dvajsetkrat si čutila, da ti bije pod srcem novo življe- nje in zato ti gre v imenu tvojih otrok tisočkrat hvala. Življenje vama je z možem Ivanom mnogokrat obrnilo hrbet in razparalo srce. To- da vidva nista klonila. Iz skope slovenjegoriške grude sta iztisnila, kar se jg • iztisniti dalo. S tež^J* preživljala svojo gj družino, toda danes sU ko na vse to opravičen nosna. Vem, ne gre vjl popularnost v javnosti dar se čutimo krive, šele danes v vajini jeseji Ijenja poklanjamo to v našem listu. Pregovor pravi, da j, kon brez otrok, kot j brez vej. Vajino drevo je rodilo bogate sadove, b jine ljubezni in zvestoV vzniklo dvajset življenj, čudno, če imata danes obrazu globoke brazde zgarane dlani, toda ti notranjost napolnjuje zii da se vajino življenje « ljuje v mnogih novih. J. Slodnjl Posnetek iz leta 1942: Ce bi jih postavili v vrsto danes bila podoba povsem drugačna. Krivulja njihovih giai, na tem posnetku strmo pada, bi bila več ali manj vod« na. Na tem posnetku še otroci so danes že vsi odrasli i je in žene s svojim naraščajem. Ivan in Marija Kosi: »Življenje nama je mnogokrat obr- nilo hrbet in razparalo srce — toda pri otrocih sva imela zares srečo ...« Za lepši in varnejši Ormož Delavci stanovanjsko ko- munalnega podjetja Ormož so pred nedavnim končali z deli na Ljutomerski cesti, kjer so ustrezno uredili ploč- nike. Iz krajšega razgovora z Ivanom Vencelbergerjem. di- rektorjem podjetja smo zve- deli, da je še letos v načrtu ureditev pločnika na Mest- nem trgu — mimo samopo- strežne trgovine Koloniale. prodajalne Borovo in stavbe, v katerih sta občinska kon- ferenca SZDL in komite ZK. Ob tem velja poudariti, da je ta pločnik že precej časa ka- men spotike in to v pravem pomenu besede, saj so vstav- ljene ploščice že tako razrah- ljane. da je hoja ob samopo- strežni trgovini nevarna še posebej ob deževnem vre- menu, ko poleg tega. da se lahko ob dvignjenih plošči- cah pošteno spotakneš, do- biš tudi »špricar« pod noge. torej dež od sPodaj navzgor. Direktor podjetja nam je tudi povedal, da so končali z adaptacijo šole pri Veliki Ne- delji. pošte v Ormožu ter z izgradnjo in opremo novega bifeja na Kogu Med glav- nimi težavami v njihovi de- javnosti je poudaril težava z dobavo cementa, betonske- ga železa, apna in nekaterega drugega gradbenega maif ala, ki ga je v zadnjem; izredno težko dobiti, i temu, da ga izvažamo. .(.S PREPOVEDANA PORABA sladkorja Ko je skupina inšpekl" pregledala skladišče Centrof ma v barski luki je ugoW^ da je 1,718.782 kilogramov s korja neuporabnega. SladW je pokvaril zaradi kemič® procesa. Lastnik sladkorja je Cen' prom, vrednost sladkorja znaša nekaj dinarjev mani 400 starih milijonov. Raz®" ga je bilo ugotovljeno, d^J^ sladkor uvožen že v let^. in da je bil takrat upor^ Vzrok, da se je sladkor Pj ril je predvsem v tem, bližini skladišča naklada)«^ ksitno rudo, tako je K sladkorja dobilo tudi ^ barvo. Po kotih skladišča P bil nasut tudi strup , Razen sladkorja so prepovedali uporabo 2.9" logramov riža. Kljub temu bo po mneijij špektorja luke možno uporabiti v industrijski ne. __ Cf-ri IITKK. 16. OK IOnRA j«-- STRAN 7 ^or na čl€inek adio Ptuj in imoupravljanje jj naslovom »Radio Ptuj soupravljanje« smo v Tednika z dne : 1969 lahko prečitali V ki je povsem nekaj ga, kakor obeta naslov, ^ovali smo, da nam bo pni dopisnik ponudil p o prispevku Radia pri skupnih naporih ljudi ptujske občl- političnih organizacij, lih za razvijanje samo- djanja ter uspehih, ki i na tem področju do- i. Anonimni dopisnik in 3 Golob, »predsednik adia Ptuj«, pa sta nam liila povsem nekaj dru- vrsto netočnih po- pr, ki zahtevajo naš od- r. Povsem netočna je že iev v prvem vprašanju, pvni status radijske po- I ni urejen. Tovarišu pcetu Golobu in dopisni- jkaterim se je pogovar- jrav tako pa očitno šir- I krogu občanov, bral- ) Tednika, najbrž niso ■ nekatera dejstva, kaj- iier članek ne bi bil ob- ten. Dolžni smo pojasni- iiiieče: Radijska postaja Ije bila ustanovljena po |a Izvršnega odbora Ob- te konference SZDL v letu 1962. Za svojo jslco postajo je Občinska ferenca SZDL Ptuj dobi- iivoljenje od pristojnega -ega organa, dodeljena fca frekvenca in izpol- le vse druge zahteve iz 'M o radijskem prome- »bjavljenem v Uradnem I SFRJ, št. 14/65. Pravni * radijske postaje Ptuj "■'fej pravno urejen ter 'se navedbe v članku o '»em statutu Radijske f^ie Ptuj, neresnične. Franci Golob med govori tudi o tem. da ^ttivu, ki dela pri Ra- postaji Ptuj, do danes '' uspelo urediti svojega Jega statusa. Tudi ta ^^ je netočna. Tovariš Golob je delavec, za- ^ti pri Občinski konfe- SZDL Ptuj, in ima o ^ettiu na delo ustrezno Takšne odločbe Vsi delavci, ki se Ijl^iajo z delom v okviru postaje, ali pa so z njimi pogodtoe o .Po Zakonu o delovnih ^mh. I' govori Franci Golob o I,®® je pred leti vznikni- delovne skupnosti ^.Jfse postaje Ptuj ideja l^ffraciji s Tednikom, ko J nekateri hoteli s prf- ^ združiti oba kolektl- Potrebno povedati, da J leta 1963 dalje govori j® imenovanem Zavodu iJtornniranje. v sklopu I bi bila združena L ^stva, nantvenjena za "hiranje občanov. O prednostih takega zavoda je bilo že veliko povedanega in zato ob splošno znanih inte- gracijskih težnjah sirom na- še domovine ni potrebno iz- gubljati besed. Družbeno po- litične organizacije je vodi- la pri uresničevanju ideje o zavodu za informiranje predvsem želja kvalitetneje obveščati občane o dogaja- njih v ožji in širši skupno- sti, predvsem pa tudi o svo- jem delu in to z manjšimi stroški. Nikoli in nikdar nih- če ni hotel s pritiskom vpli- vati na tov. Francija Goloba ali koga drugega, da bi de- lal v takem zavodu za infor- miranje. Njegove pravice iz delovnega razmerja niso bile nikdar kršene. Tovariš Golob bi pa kot delavec Ob- činske konference SZDL Ptuj lahko vedel, da se v okviru SZDL upoštevajo principi socialistične demo- kracije in da je sklepe ustreznih organov Občinske organizacije SZDL potrebno spoštovati. Tovariš Franci Golob s svojimi trditvami v gornjem članku stališč o za- vodu za informiranje obča- nov ne podpira, temveč go- vori o povsem nečem dru- gem. in sicer o zavodu, ki naj bi bil urejen po Temeljnem zakonu o radiodifuznih za- vodih (Ur. list SFRJ, št. 15/ 65). Res je, da je v mesecu aprilu 1969 izvršni odbor Občinske konference SZDL Ptuj sprejel vlogo svojih de- lavcev, ki delajo za radijsko postajo, da bi se v Ptuju formiral radiodifuzni zavod. O tej vlogi je lO Občinske konference SZDL Ptuj že razpravljal, toda dokončne- ga sklepa še ni sprejel, ra- zen tega je za formiranje takšnega zavoda potrebna odločitev Občinske konfe- rence SZDL Ptuj. Ce je to- variš Golob hotel vedeti, za- kaj Občinska konferenca SZDL Ptuj o vprašanju ustanovitve radiodifuznega zavoda še na bila sklicana, bi se za odgovor lahko obr- nil na vodstvo Občin.ske kon- ference SZDL Ptuj bodisi kot delavec te konference, ali kot novinar. Ker tega ni storil, moramo še pojasniti: izvršni odbor občinske konference SZDL Ptuj je o prenosu ustanovi- teljskih pravic radijske po- staje dne 14. 7. 1969 razprav- ljal in zaradi tolmačenja ne- katerih pravnikov, češ, da lahko radijska postaja ob- stoja le v okviru radiodifuz- nega zavoda, sprejel stali- šče. ki je članku citirano. O prenosu ustanoviteljskih pravic na občino Ptuj bi, kakor že rečeno, lahko spre- jela sklep le občinska kon- ferenca SZDL Ptuj kot naj- višji orga-n organizacije so- cialistične zvexe v občini. Pred sklicanjem seje občin- ske konference se je pred- sed.stvo občinske konferen- ce SZDL Ptuj obrnilo še na sekre'^ariat za zakonodajo pri IS SRS, ki je med drugim povedal: »Iz navedb v spisu je namreč razvidno, da pri naslovni konferenci že šest let deluje radijska 'postaja. Predpostavljamo, da je ob- činska organizacija oziroma njena konferenca dobila do- voljenje za to postajo v skladu s 3. členom Temelj- nega zakona o radijskem prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 14/ 65). Ce pa je tako, ne vidi- mo razloga, da bi se občin- ski organizaciji SZDL iz- podbijala pravica, da lahko ustanovi radiodifuzni zavod v smislu 11. člena Tenrielj ne- ga zakona o radijskih posta- jah.« Mnenje priznanega prav- nika se torej bistveno razli- kuje od onega, ki smo ga slišali na seji izvršnega od- bora SZDL dne 14. 7. 1969. Razen tega je o.nadaljnjem razvoju lokalnega radiiske- ga omrežja razpravljal dne 26. 9. 1969 Izvršni odbor RK SZDL Slovenije ter se zavzel za to, da bi bile posihmal ustanovitelj lokalnih radij- skih postaj občinske konfe- rence SZDL kot najširši družbeni dejavnik v občini. V tej zahtevi jih podpira tu- di zavod RTV Ljubljana. Problematika lokalnih ra- dijskih postaj je tovarišu Golobu gotovo znana, saj je bila informacija Republiške konference SZDL Slovenije o lokalnih radijskih postajah objavljena dne 27. 9. 1969 v »Delu«. Ko govori tov. Fran- ci Golob o samoupravnih pravicah delavcev, zaposle- nih pri občiniSiki konferenci SZDL Ptuj, izhaja v svojih odgovorih iz napačne pred- postavke, da je Radijska po- staja Občinske konference SZDL Ptuj — zavod. Radij- ska postaja Ptuj ni zavod, pravice delavcev, zaposlenih pri Občinski konferenci SZDL Ptuj, so urejene s po- sebnim pravilnikom, ki ure- ja delovna raizmerja za,DO- slenih pri Socialistični zve- zi. Tisti delavci, ki imajo na- logo skrbeti za delo radij- ske postaje, glede delitve dohodka samostojno odloča- jo o vseh z delom radijske potstaje ustvarjenih sred- stvih, vključno z dotaciio. Obstoječe stanje ne krši sa- moupravnih pravic zapo.^ile- nih delavcev. Odklanjamo trditev, ki je izražena v tretjem vprašanju novinarja in ki se glasi: »Ka- ko morete novinarji kot družbeni delavci, katerih na- loga je prepričevati jugoslo- vansko družbeno skupnost o prednostih samoupravljanja, prenašati to nezakonito sta- nje?« Preden je novinar za- stavil vprašanje o nezakoni- tem staniu, bi se bil dolža prepričati o dejanskem sta- nju in z zadevnimi zakoni, ki urejajo delo radijs^kih po- staj. Obrnil bi se lahko na predstavnike Občinske kon- ference SZDL Ptuj, ki bi mu bili pripravljeni vsak čas na zadevna vprašanja dati ust- rezne odgovore. Toda novi- narju očitno ni šlo za to, da bralce Tednika objektivno in po resnici preko časopisa o nekem »problemu« obvesti Ln tudi nima namena poro- čati o delu občinske organi- zacije SZDL Ptuj, takšnem kot je Objavljeni članek, ki neobjektivno prikazuje delo občinske konference SZDL Ptuj in njenega vodstva, lah- ko organizaciji SZDL le ško- duje Za občjjisko konferenco SZDL Ptuj predsednik Zdravko Turn.šek »v g fl I " Dobra prijatelja Da vam ju najprej pred- stavimo: Danilo PAJEK iz Majšperka že deset let opra- vlja službo miličnika, od le- ta 1965 pa mu je zvesti spre- mljevalec pes sokol, nemški ovčar. Oba pa često srečamo na službenih obhodih v o- kolici Majšperka, oziroma na območju, ki ga zajema ta postaja milice. Pred dobrimi štirimi leti sta šla skupaj v šolo. Pove- dati moramo namreč, da mo- ra pri vzgoji psa biti priso- ten tudi njegov vodio^ Po šo- li pa sta se oba vrnila na svoje službeno mesto v Maj- šperk. Ze od vsega začetka je bilo delo s sokolom iz- redno zanimivo. Ni se še do- bro udomačil, ko je moral prvič v akcijo. V okolici Majšperka so namreč kradli kure. Ljudje in organi milice pa niso mogli odikriti kurjega tatu. Kar niso zmogli ljudje, je naredil sokol. Po sledovih kurjiih tatov je organe mili- ce pripeljal do grabežljiv- cev kur. In ob prisotnosti psa je prišlo tudi priznanje. Od takrat so kraje kur v Majšperku in širši okolici veliko redkejše. Nekoliko težji primer pa je bil, ko je hotel M.lan Tu- covič, miličnik iz Majšperka odvzeti nož nekomu, ki je prejšnji večer nekoga zabo- del. Storilec dejanja ga je pozval k sebi, bila sta nam- na skednju. Toda, ko sta pri- reč znanca, češ da ima nož šla na skedenj, je ta nož po- tegnil in planil nad Tucovi- ča, ki takšnega dejanja od znanca res ni pričakoval. Še- le lepa beseda je zalegla, da je umiril napadalca in da je lahko odšel. Organom milice pa ni preostalo drugega, kot da so vzeli s seboj sokola, ki je storilca hitro umiril in ga »prepričal«, da je izročil nož, s katerim je prejšnji večer naredil kaznivo dejanje. Izredno uspešno pa se je izkazal sokol pri lovu črnih ribičev, ki jih je bilo ob Dra- vinji stalno precej. Njegova zasluga pa je tudi ta, da teh ribičev ni več toliko in da so iz strahu pred njegovimi zobmi opustili svoj »šport«. Da nas pa ne bi kdo napač- no razumel, naj še povemo, da sokol storilcu ne naredi ničesar hudega. Samo skoči nanj, ga podre ter čaka pri- hoda svojega gospodarja. Verjetno pa je vsak, ki je le- žal pod sokolom, prestajal izredno težke trenutke, saj nikoli ne veš, ali te le ne bo ugriznil. To se lahko zgodi v primeru, če ne bi miroval in bi se hotel psa otresti. To je le nekaj prigod, ki jih je Danilo Pajek doživel s sokolom. Seveda jih je bi- lo še več, toda za vse nima- mo prostora. Povemo le še toliiko, da sta oba velika pri- jatelja in da sta izredno na- vezana drug na drugega. b. h. Danilo Pajek s sokolom KAKŠNI SO OSEBNI DOHODKI? Po podatkih Zveznega zavo- da za statistiko je znašal po- prečni osebni dohodek v letoS- njem prvem polletju v Jugosla- viji 935 dinarjev, V gospodar- stvu je poprečje 902 dinarja, T negospodarstvu pa 1.105 din. Razmerje mesečnih osebnih dohodkov po vrstah dejavnosti pa se ni spremenilo. Se redno imajo najvišje osebne dohodke projektantske organizacije, sle- dijo jim zbornice, zračni pro- met itd. -Tednik vaš list STRAN fi TEDNIK - ČETRTEK, 16. OKTOBk^ 80-letnci Marija Prša z Runča pri Ormožu: Pri 80 letih mi je zrasla tretja noga Srečanje z 80-letno Mari- jo PRSA z Ruinča pri Ormo- žu, ki vam ga bom opisal v tem sestavku, je bilo povsem nepričakovano in nenajav- Ijeno. Kot navadno ko me pot zanese v Ormož, sem tu- di v petek v minulem tednu zajtrkoval v gostilni Marije HAVLAS v Ormožu. V kotu me je pritegnila k pozornosti in opazovanju stare ženice, ki sem jI lahko že na obra- zu razbral, da je spomin na njena mlada leta že zdavnaj zbledel in da je na njenih plečih teža najmanj sedme- ga življenjskega križa. Sedela sva vsak na svojem koncu mize in ... »Dobro jutro in dober tek mamica.« sem morda neko- liko negotovo navezal pogo- vor. Kaj hitro sva postala sobesednika ob obujanju spominov in poti njenega 80- letnega prebijanja skozi živ- ljenje. Moja ocena, da je že- nica stara sedemdeset let je bila namreč za deset let zgrešena. — Od kod ste doma in ka- ko vas ,ie pot zanesla v Or- mož? »Doma sem z Runča. Ze dolgo nisem bila v Ormožu, danes pa me je vzela s se- boj hčerka Slavica, ki živi v Ljubljani in je trenutno doma na obisku. Vidim, da vas zanima moje življenje. Kaj lepega vam ne morem povedati. Z možem Filipom, ki mi je umrl pred leti, sva imela sedem otrok. Ostali sta mi le Julčka in Slavica. Na stara leta sem ostala po- polnoma sama v svoji borni hišici z 20 ari zemlje, z braj- dami in z mačkom, ki je po- leg mene edino življenje pri hiši. — In s čim se preživljate? »Po možu dobivam borno penzijo, nekaj pridelam na vrtu. nekaj mi pomagata hčerki, nekaj sosedje, pa ži- vim tako počasi in za silo. Z možem sva bila poročena 42 let. Delala sva metle in »ometihe«, ki sva jih nosila naprodaj daleč tja v Apaško dolino, v Mursko Soboto. Radgono, Ormož ... Kdo bi vedel, kje vse in s koliko ljudmi sva se spoznala. Da, takrat sem imela še mlade in urne noge, danes na je že vse drugače. Poglejte, pri 80 letih mi je zrasla tretja noga,« mi je smeje dejala m mi pokazala svojo železno palico, na katero se opira pri hoji. Ugotovil sem, da to ni bila navadna palica, tem- več držaj od dežnika. »Ja. pa tudi to lahko napi- šete. Med vojno se nam je hudo godilo. Sin ie padel v nemški vojski, mož je bil ranjen v Rusiji, m krogla, ki mu je ostala v kolenu, je šla z njim v grob. Stiskali smo se v bunkerjih, in sedaj nam za vse to ni žal. Naše gorice so zopet svobodne, sa- mo slišim, da so cene mošta zelo nizke...« — In kaj si v jeseni živ- ljenja najbolj želite? »Vse do nedavnega nisem mislila na smrt. Ko pa je umrla moja soseda, ki je bi- la celo dvajset let mlajša od mene. sem začela misliti, da bi lahko smrt zgrešila hišno številko in se ustavila pri meni...« Ob tem odgovoru sem gle- dal njene goste bele lase in živahne oči, ki ji, kot mi je dejala, še vedno zelo dobro služijo. Brez očal napelje su- kanec v šivanko in na to je še posebej ponosna. »Ce radi zobljete. pridite v nedeljo k meni na trgatev. Ne bo veliko, nekaj pa bo le. da si bom pozimi navlažila grlo.« Se to mi je dejala, da prek našega lista lepo pozdravlja vse Humčane. J. S. Marija Prša z Runča: »Smrt bi lahko zgrešila hišno šte- vilko in se ustavila tudi pri meni. •.« Učenci četrtega razreda osnovne šole Sre, če na ekskurziji v Ormo žu Bodoči proizvajalci na obisku v tovarni »J. Kerenčič« v Ormoji Učenci dveh četrtih razre- dov osnovne šole Središče ob Dravi so v minulem tednu izkoristili lep sončen jesenski dan za ogled Ormoža, nje- govih zgodovinskih znameni- tosti in nekaterih delovnih organizacij. Srečali smo se na Mestnem trgu v Ormožu, kjer so se za trenutek ustavili v tamkaj- šnji samopostrežni trgovini in si z nakupom potešili pai- ka, ki jim je v želodčkih raz- predel svojo lačno mrežo. Poklicna radovednost me je zanesla v razigrano otroško druščino, v kateri sta mi razredničarki Ela STOKELJ in Marija VIHER povedali namen njihovega prihoda v Ormož. Ogled Ormoža in ne- katerih delovnih organizacij je bil v učnem programu predmeta spoznavanja druž- be. Otroci so mi napolnili ušesa, kaj vse so že pred srečanjem z menoj videli v novi vinski kleti, v ormo- škem gradu, v parku in ob novozgrajenem bazenu za kopanje. Povedali so mi tu- di, da je njihov naslednji cilj tovarna plastičnih in ko- vinskih izdelkov »Jože Ke- renčič« v Ormožu. Kaj hitro so me včlanili v svojo vese- lo otroško druščino in mi »dovolili«, da smem z njimi. Na dvorišču tovarne Jože Kerenčič sta se nam pridru- žila vodiča Otmar LAJH, in- ženir kemije, in Franc NO- VAK, strojni tehnik, ki sta nam najprej postregla z ne- kaj podatki osnovne dejav- nosti. t. j. proizvodnje pla- stičnih in kovinskih izdelkov. Razdelili sm.o se v dve skupini in si ogledali tovar- niške prostore. Otroci so po- kazali največ zanimanja v oddelku za proizvodnjo pla- stenk. ki služijo kot embala- ža za olje, kis in druge te- kočine. Delavci, zaposleni v tem oddelku, so jim sev, dovolili, da so si vzeli sfe vsak po en primerek t; tržišču izredno iskane c balaže tudi s seboj. Neb ri izmed otrok so zve^; gledali delo pri strojih jj v mislih postavili v vi( bodočega proizvajalca, bodo morda nekoč tudi jj delali v proizvodnji za st ji ali na kakšnem drug delovnem mestu. Seveda' so pokazali nič manj zj^ manj a tudi za druge delo, procese, ki spadajo v kor; sko proizvodnjo. Se posej vabljivo je bilo gledati, kakšnim zanimanjem otroško radovednostjo sc ogledovali izdelavo volaj za avtomobile in se v mi! prav tako postavljali v v go šoferja, ki bo sedel v3 avtomobil in vrtel volan rom po cestah v naši doa vini in tudi izven nje. Po končanem ogledu vame sem nekatere ia otrok povprašal o vtisih. so si jih nabrali v tovarni: Marija KOCEN iz Sre( šča: »Delo v tovarni je ^ zanimivo, toda jaz sem se odločila za poklic učitelji« Ivan KAVCIC iz Obre: »Ko bom končal šolo,_ grem učit za avtomehan:® Doma že večkrat »šraufsS okrog bratovega avtomofe Zelo bi me veselilo, če bi® bil po končani učni dobi ff lo v tej tovarni.« . Drago CAVNICAR iz/'° reža pri Središču: »Oče^- ključavničar, toda jaz bi postal radiotehnik. Delo J stroju za izdelavo je zelo zanimivo. L kako so lepe...,« mi je.''^ j al in mi pokazal eno. je stiskal v roki. , Zvonka KRNJAK: »Si«' bom učit za frizerko. AtaJ la v Nemčiji in bom šla jetno za njim.« Njena P^'' teljica, imena si nisem pomnil, je k njeni izjavi P*^ pomnila: »Prav gotovo^^ frizerka, saj že zdaj vc«' prida v šolo »natopira"®^, Se in še bi vam lahk" števal njihove izjave, \ terih se kljub njih^^j, otroškim letom odraža.io ^ Ije in cilji, ko bodo tuo; mi postali proizvajal*^'.^^ tvoren člen verige samoupravnega mehan' Učenci osnovne šole Središče ob Dravi na dvorišču tova ne »Jože Kerenčič« v Ormožu J' DO SAMOUPRAVNIH AKTOV PO PRAVILNI POTI v 38. številki Tednika smo v sestavku »Samoupravni akti v malem zaostanku« tu- di zapisali, da na Gozdnem gospodarstvu, obrat Sloven- ska Bistrica, in v Zdravstve- nem domu o tem niso na te- kočem. Medtem, ko smo o stanju v Zdravstvenem domu v tej številki že pisali, pa po- glejmo, kakšno je stanje na obratu Gozdnega gospodar- stva. Obiskali smo vodjo obrata dipl. inž. Vinka NlCA, ki nam je o pripravi samo- upravnih aktov dejal: Ne morem reči, da o pri- pravi samoupravnih aktov nismo na tekočem, prav na- sprotno. Prvi osnutek nove- ga statuta smo že obravna- vali na sestankih kolektiva, ki jih je pripravil naš sin- dikat. V naslednjem obdob- ju pa pričakujemo, da bomo pripravljeni osnutek s pred- logi, ki so jih dali obrati Gozdnega gospodarstva, še enkrat obravnavali. Mislim, da je takšna pot najbolj pravilna pri sprejemanju ta- ko važnih aktov, kot je sta- tut naše delovne organiza- cije. Reči moram, da je delo sindikalne podružnice prav tako izredno in da ni vzro- kov. da samoupravni organi in drugi v našem obratu -le bi imeli pravic, kot j;m jih določajo vsi pravilniki in statut. B. H. SREČANJE SLOVENSKIH PIONIRJEV - ZGODOVINARJEV Prireditev ob 1900-letnici mesta Ptuja v okviru Jugo- slovanskih pionirskih iger, bo v soboto in nedeljo v mestu, ki je letos gostitelj številnih prireditev in srečanj. To bo prvo srečanje mladih zgodovinarjev, ki delujejo na šolah v zgodovinskih krožkih. Srečanje bo pod pokrovi- teljstvom skupščine občine Ptuj, prireditelj pa občinska zveza društva prijateljev mla- dine — odbora JPI. V soboto bo ob 18. uri o- tvoritev razstave v sejni dvo- rani na magistratu, ob 19. uri bo goste sprejel v Narodnem domu predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak. Program za ta večer so pri- pravile ptujske osnovne šole T. Žnidarič. F. Osojnik, I. Spolenjak, Kidričevo in har- mcnikarska šola. V nedeljo ob 8.00 uri v Na- rodnem domu svečana otvori- tev srečanja; ob 8.30 preda- vanje prof. Jože Maučec: Preteklost in sedanjost Ptuja in okolicc ter predavanje ped. sveto- valca Srečka Staniča iz Dra- vograda; Delo s pionirji v zgodovinskih krožkih ob 11. uri ogled ptujskih muzejev in znamenitosti ob 13. uri svečan zaključek, podelitev nagrad najboljšim izdelkom na razstavi in kosi- lo. Praktične nagrade so pri- spevali Zavod va spomeni- ško varstvo SRS, trgovsko pod.jetje Izbira in Panonija Pionirji-zgodovinarji bodo ta dva dni gostje ptujskih pionirjev. ^^P^IK — ( KTIM KK. 16. OK POBHA 1069 STRAN S ^Že Klep^ Ijjadaljevanje) Takoj po eksploziji so od- jjjj bombaši nekaj strelov izkoristili prvi moment jUiedenosti orožnikov, ter jih, preden so se zavedli." kaj ij godi z njimi, razorožili. Orožnikom smo. kakor je Ijilo takrat v navadi, pobrali jniforme in orožje. Tako je t,;] spet odred bogatejši za jrcžje, ki so ga okupatorji laupali postojanki za obram- 1,0 Zg. Kungote. Poleg te- (j je bil plen iz trgovine, frafike in mlina tako ogro- men. da so ga vozili z vsemi dosegljivimi prevoznimi in 'vprežnimi sredstvi po uspeš- no končani akciji proti Ostremu vrhu, kjer so tabo- 'rili tisti, ki se niso udeležili akcije. Mi smo bili veseli na- i?ega Jspeha, da smo spet uničili eno postojanko v oko- lici Maribora, in to je celo brez človeških žrtev. Čeprav ismo krenili iz Zg. Kungote že ob 0.30 smo prispeli v ta- borišče šele ob 10. dopoldne, [lijer so nas že z radoved- nostjo čakali ostali tovariši. IPopoIdne, ko smo se odpra- vili. je bilo razdeljeno za- pnjeno orožje, municija in faleke. Moko in druge ži- Wske potrebščine pa so shra- nili intendantje. iPo polnoči v noči na 27. tember smo napravili pre- mik na zahodno stran Ostre- vrha, kjer je bilo v ne- redni bližini več hiš. Stab reda se je s I. bataljonom aselil v hiši, ki je bila bolj proti jugu, II. in III. bata- ljon pa sta se nastanila se- verovzhodno od štaba odre- lia vsak v svoji hiši. Komaj sfno se zjutraj dobro utab.D- rili in postavili zasede, že so v I. bataljonu ugotovili, da manjka ena brzostrelka. Pri pregledu so ugotovili, da ®anjkata dva, ki sta se že prej večkrat sumljivo obna- šala. Kmalu so ugotovili pri fii izmed zased, da sta šla "Va oborožena z brzostrelko oravkar mimo njih proti do- "ni in izjavila, 5a gresta v Patrolo. Takoj je bila za "iinia poslana patrola po H^ti. po kateri bi lahko pri- v dolino in se ie kmalu *'''fiila z uspehom. Pripeljala nazaj oba dezerterja in ^fnila brzostrelko; že po poti od patrole marsikaj sii- ^'^'a. na zaslišanju v odre- Pa se je lahko ugotovilo, ''S sta bila poslana k nam z "^logo. da poizvesta čimveč " odredu in nato pobegneta * času, ko bo prišel odred nove položaje, pri čemer "aj najbolj zapomnita, kje zasede in stražarska .me- To je bilo tudi najvaž- nejše. kar je zanimalo naše ^l^vražnike. saj bi bilo eno- ^'avno napasti odred, če bi za njegove položaje, p.®, tudi časa za koncentra- bi imeli dovolj, če bi vedeli, kdaj je prišel odred 3 nove položaje in kje ima '^'^stavljene zasede. bi se njima posrečilo priti do gospodarjev, ki so ju poslali v odred, bi nam lahko prizadejal sovražnik mnogo škode, predvsem še zato. ker smo se pripravljali na eno zanimivejših aken, za napad na Falo Popolno- ma je razumljivo, da sme jima prihranili trud, da bi se kdaj še morala truditi v dolino, ali izpostavljati, da jima zaseda ne bi verjela, da gresta v patrolo. amnak k svojim gospfxlarjem. ki so ju poslali in zastonj čakali, kdaj bosta prišla povedat. kje se je pravkar utabor 1 Lackov odred. V bodoče jmo bili še budnejši, da bi se kaj takega ne ponovilo. V teku popoldneva smo prejeli še enajst novincev, okrožnemu odboru Sv. Lov- renc na Pohorju pa smo do- slali 42 novincev. Naslednjega dne, 28. sep- tembra. pa smo se priprav:li za napad na Falo, ki smo jo še isti večer onesposobi;: in se obogatili z orožjem, ki ie bilo namenjeno za borbo proti nam. Nov, iirediio lep Kot sem omenil že ob kon- cu sestavka »Po poteh uspe- hov TP Zarja iz Ormoža« je ta sestavek v bistvu nadalje- vanje prejšnjega. Po ogledu prodajaln na Hr- vatskem, nas je pot zanesla zopet nazaj v ormoško obči- no, kjer je bil Kog in njegov izredno lep novi bife naša zadnja postojanka. Ko smo zjutraj zapuščali zamegljeni Ormož in slabo vidljivost na cesti, so nas o- krog pold.neva pričakale naše prelepe Slovenske gorice, ob- sijane z medlim sijem jesen- skega sonca, ki je božalo ži- vobarvne gorice, v katerih smo srečali zadnje obiralce sladkih, a vendar trdo pri- delanih sadov. Prav tak nas je pričakal tudi Kog. ki sa- meva na prijaznem griču sredi goric, med katerimi nas je že od daleč ponosno po- zdravljala nova šola. ki s svojim lepim pročeljem in velikimi steklenimi okni zre v dolino in oznania. da je med vojno skoraj do tal i)o- rušen Kog znova zaživel. In tudi ta dan je dobil Kog ne- kaj novega. V novem bifeju, ki stoji poleg prodajalne tr- govskega podjetja Zarja, smo bili ta dan prvi gostje, takrat še neuradno odprtega, izred- no lepega gostinskega pro- stora. Morda vas nekoliko moti oridevek »izredno lep bife«, ki sem ga uporabil tu- di v naslovu tega sestavka. Toda naj ob tem poudarim, da to ni samo moja ugotovi- tev, temveč je to ugotovitev vseh. ki smo bili navzoči na tej neuradni otvoritvi. Sta- novanisko komunalno pod- jetje iz Ormoža, ki je bilo iz- vajalec del, se je tokrat zares lepo »odrezalo«. Svojevrstna je zamisel izdelave točilne mize. ki je v obliki soda z že- leznimi obroči. Na tem »so- du« manjka samo še »samo- postrežna pipa« s števcem iz- točene pijače, pa bi bila za- misel zares originalna. Na Kogu se je naša »dele- gacija« pomnožila s pred- stavniki Stanovanjsko komu- nalnega podjetja iz Ormoža z direktorjem Ivanom Ven- celbergerjem. računovodjem Franjem Poličem. Francem Lukačičem. računovodiem TP Zarja, z Martinom Iva- nekom. z Alojzem Zoretom. ki ie poslovodja nrodaialne na Kogu ter z občinskima od- bornikoma Matijem Luskovi- čem in Albinom Zgancem. Na zakuski, ki nam jo je pripravila natakarica v no- vem bifeju. Anic;^ Logar, je Franc Novak, predsednik SO Ormož v naslednjih besedah opisal vtise z našega popo- tovanja in ogleda novih pro- dajaln TP Zarja: »Izražam posebno zado- voljstvo nad uspehi trgov- skega podjetja Zarja, o ka- terih smo se danes prepričali na lastne oči. Vemo, da so to šele začetki na začrtani noti in da uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali. Ta bife, ki jja danes neuradno »krstimo«, je zelo lepa pridobitev za Kogovčane in za razvoj go- .stinstva in turizma na tem območju nasploh. Čestitam kolektivu Zarje z željo, da bi tudi v naprej tako smelo re- alizirali svoje načrte in z že- ljo, da bi bilo v bodoče med nami takih prijetnih srečanj, kot je bilo današnje, še več.« Poslovili smo se od prijaz- nih Kogovčanov in se med potjo v Ormož ustavili še v Središču, kjer TP Zarja pri- pravlja novo samopostrežno trgovino s 110 m- prodajnega prostora, ki bo največja v or- moški občini. S tem je bilo naše popoto- vanje pri kraju. Vrnili smo sc s prepričanjem, da je TP Zarja storilo v zadnjih letih res zavidljiv korak in da z doseženimi uspehi še niso za- dovolini. Za razširitev trgov- .sko mreže so izdelani že no- vi načrti. J. S. Naša delegacija prea novim biiejem na Kogu Naša pisma CE MAČKE NI DOMA, MiSl PLEŠEJO Alenka, prosim te, sprejmi to moje prvo pismo. Vse sem napi- sal po čisti resnici in si nisem popolnoma nič izmislil. Ce boš zadovoljna, mi sporoči. Mogoče ti bom še kdaj pisal. Marjan Lizzi, Sobetlnci 19 Vsako jutro se s kolesom pe- ljem v šolo. Jesenska narava me vabi, da bi se ustavil in jo opa- zoval. A tega ne smem storiti, ker je vedno že pozno. Pred dvema tednoma sem, kot po navadi, prestopil prag moje učilnice, ki me je prisrčno in toplo sprejela. S stropa so si- jale štiri svetle luči. Zmeraj do- bri sošolci in sošolke so mi na- znanili veselo novico, da bomo prvo učno uro sami — brez uči- telja. Ogrel sem si premražene prste in začel ugan.]ati norčije. Tekali smo po razredu kot izpu- ščeni telički in se divje podili. Ko smo se tega naveličali, smo se zapodili k umivalniku in se začeli škropiti in polivati z vo- do. Deklice so zbežale na hod- nik, mi pa za njimi. Jaz sem bil že moker kot mali povodni mož. Ze sem se mislil umiriti, da bi se malo posušil. A nisem uteg- nil. Skočil sem k dečkom, ki so tiščali vrata. Kje pa mene ni? Sošolec je namreč ostal zunaj in oni ga niso pustili noter. On si je zaman prizadeval, da bi od- rinil vrata, ker smo jih mi ti- ščali z vsemi močmi. Bal se je tudi, da bi prišel kak učitelj nas mirit in bi jih on prvi »fasal«. Zato je podivjal kot stekel pes in potegnil z vso silo. Na notra- nji strani sem ravno jaz držal za kljuko, drugi so mi pomagali tiščati. Kljuka se je zlomila, vra- ta so se odprla. Sošolec je teleb- nil v razred. Zarohnel je kakor enooki pastir Polifem in tekel za menoj. Ko sem se ga otre- sel. sem ves izčrpan sedel v klop. Vroče mi je bilo. da si skoraj nisem utegnil brisati pota, ki mi je tekel s čela. Kljuko sva morala s sošolcem plačati in krepko odslužiti, sai veste kako, kaj bi to pravil in tratil čas. Sedaj sem v šoli malo bolj di- scipliniran, čeprav se težko vzdržim. domaČa vas Danes pošiljam pesmico, ki sem jo posvetil svoji domači vasi. Sai sem tam prebival svo- jih sedem let. Borut Petrovič, Ptuj O, ti predraga domača vas. lepa kakor zlati klas, v tvojem naročju sem se zibal jaz, poslušal mamine pesmi glas. Ko skakal sem po travnikih in se z otroci veselil, moj dobri oče doma je tvoje sladko vince pil. Mati v hišici bila je vesela in rada me imela, kakor moja domača vas. ki ji poklanjam tale glas. nočna vrnitev V letošnjih počitnicah sem obiral hmelj v Savinjski dolini. Ker smo zadnji dan končali de- lo še pred nočjo, smo se odlo- čili, da gremo zvečer na vlak in se vrnemo domov. Med vožnjo je bilo prijetno, saj smo se ša- lili in prepevali. V Ptuj smo se pripeljali z nočnim vlakom ob pol dvanajstih. Peš smo se na- potili po glavni cesti. Ko smo prehodili skoraj pol poti, se je pripeljal za nami osebni avto- mobil. Ustavil se je in nek mo- ški je skočil iz njega ter začel teči za nami. Ko smo to opazili, smo zbežali po stranski cesti proti bližnji hiši. Ker je voznik avtomobila vozil mimo te stran- ske ceste, ki pride na drugI strani na avtomobilsko cesto, smo odhiteli po stranski cesti naprej. Bilo nas je dvanajst, enajst žensk in jaz, ki sem še šolar. Med nami je bila neka tekla. Ko smo se približali glav- starejša žena, ki je zelo težko ni cesti, smo opazili, da se .le avto ustavil in da so možje iz- stopili in se skrili v jarek. Ob pravem času smo se obrnil; in stekli po stezi. Prišli smo do kmečke hiše. Vrata so bila na srečo odklenjena. Vsi preplašeni smo skočili v vežo. Iz sobe je stopila gospodinja in rekla, da se nas je ustrašila. Povedali smo ji, zakaj smo prišli. Skozi okno smo videli, da nas tisti avto dalje zasleduje. Ustavil se je prav pred to hišo, v kateri smo bili skriti. Videli smo možake, ki so se med seboj spraševali, kje smo mi. Prišli so na dvorišče in čakali. Gospodar in njegov sin sta odprla vrata in stopila pred nje. Spoznala sta jih. Go- spodar .jim je povedal, kar jim gre in jih napodil. Pobrali so se, kot so prišli. Kdo ve, kaj bi se z nami zgo- dilo, če bi jih gospodar in nje- gov sin ne prepoznala. Mi, obi- ralci hmelja smo preplašeni od- šli proti domu. Skozi domača vrata sem stopil prepadel in bled. Franc Ferčič, Bukovci MARJ.AN, tvoja zgodba kar sa- ma od sebe kriči, da je resnič- na. Ti pa si pokazal, da si pra- vi mojster lepega in zanimivega pripovedovanja. Kakšne pri- merjave! Kot izpuščeni telički, kot mali povodni mož, kakor enooki pastir Polifem . . . Prav zares imaš »žilico«. Srčno želim, da se mi pogosto oglašaš in pripomoreš k čim boljšemu otroškerijiu kotičku. BORUT, danes ti že rečem, da si moj zvesti pesnik. Se to te vprašam, če vsako pesmico za- res čisto sam narediš. Povej ml po pravici! Saj ne bom nič huda nate, rada te Imam. Spet čakam kako tvojo pesmico. FRANC, o, ti ubogi fant! S trdim delom si si prislužil nekaj dinarjev, pa še zaradi njih si moral prestati toliko strahu. Za- sledovalci vendar niso imeli sre- če in so odnehali praznih rok, kar je poglavitno. Ti pa ponoči ne hodi več po svetu, raje po- čakaj. da se naredi beli dan! Marjana. Boruta, Franca in vse bralce Naših pisem iskreno po- zdravljam. ALENKA STRAN 10 TKDNIK — CKTirrKK. 16. OKIOHU/V 1909 Posvetovanje in občni zbor Slovenije v Ptuju Kot smo že poročali v prejšnji številki, je bilo v Ptuju v dneh od 9. do 11. ok- tobra strokovno posvetova- nje in občni zbor slovenskih knjižničarjev. Srečanje je organizirala naša Ljudska in študijska knjižnica. Za kolektiv je bi- la to prva tovrstna priredi- tev, zato se je pri pripravah na bližnji obisk marsikdaj znašel v težavah. Potrebno je bilo poiskati primerna pre- nočišča, ker so bila ptujska skoraj v celoti predhodno za- sedena. Zato je večina gostov prenočevala na Borlu. Gostje so tudi izražali želje, ki jih je kolektiv lahko le delno iz- polnil. Pripraviti je bilo tre- ba dvorano, organizirati vme- sni program in podobno. Rav- nateljstvo naše gimnazije nam je ponudilo v pomoč di- jakinje-hostese, da bi gostom posredovale razne informa- cije in jih vodile na določe- na mesta. Ko pa so začeli v sredo prihajati že prvi gost- je, je stvar kar gladko ste- kla. V četrtek zjutraj so se knjižničarji vseh ljudskih in študijskih ter mnogih stro- kovnih in znanstvenih knjiž- nic Slovenije, ki sta se jim pridružila delegata iz Varaž- dina in Trsta, začeli zbirati v Narodnem domu. Vseh udeležencev je bilo 150. V začetku jih je v imenu Društva bibliotekarjev Slo- venije (ki vključuje bibliote- karje in knjižničarje) pozdra- vil izvoljeni delovni predsed- nik Avgust Vižintin, ravna- telj Delavske knjižnice v Ljubljani. Za njim sta knjiž- ničarje pozdravila še pomoč- nik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo dr. Branko Berčič in ravnatelji- ca varaždinske mestne knjiž- nice prof. Vanda Milcetič, ki je posebej poudarila kultur- no sodelovanje med Hrvati in Slovenci, zlasti med našo regijo in sosednimi hrvatski- mi občinami. V imenu Skup- gčine občine Ptuj je namesto odsotnega predsednika Pra- nja Rebernaka goste pozdra- vil načelnik Viktor Makovec In jim zaželel mnogo uspeha pri njihovem delu ter prijet- no bivanje v Ptuju. Strokovno posvetovanje se je začelo z referatom prof. Jožeta Maučeca pod naslo- vom »Preteklost in seda- njost Ptuja in okolice« z na- menom. da bi se gostje se- znanili s podobo Ptuja. Za njim je povzela besedo upravnica Ljudske in študij- ske knjižnice Milojka Alič. Njen referat »Razvoj in sta- nje knjižničarstva v Ptuju« je izčrpe« oris knjižničarstva v naši občini in temeljita analiza raznih knjižničnih problemov s tega območja. Referat je prikazal nekaj po- membnih ugotovitev za raz- voj knjižničarstva ne le na našem ožjem področju, am- pak tudi v republiškem me- rilu in je zato zbor sklenil, da se referat objavi v stro- kovnem glasilu Knjižnici. Prav tako bo zaradi svoje aktualnosti in predvsem za- radi spoznavanja resnične podobe našega celotnega knjižničarstva, objavljen v prihodnjih številkah Tednika. Po prvem predavanju je Društvo bibliotekarjev Slove- nije odlikovalo s Čopovo di- plomo (odlikovanje, ki ga DBS podeljuje najzaslužnej- šim knjižničarjem) nekdanje- ga dolgoletnega ravnatelja Studijske, pozneje združene Ljudske in študijske knjiž- nice, Draga Hasla in sedanjo ravnateljico Milo j ko Aličevo. Drago Hasl je v 15 letih (od 1951 do 1966) vsestransko razvil knjižnico in knjižni- čarstvo. Organiziral in vodil je zbirne akcije, ustanovil potujočo knjižnico, bil vnet pobudnik in organizator ce- lotnega knjižničarstva na na- šem območju. Posebno skrb je posvečal ljudskemu knjiž- ničarstvu. Njegovo delo na- daljuje ravnateljica Milojka Aličeva in skrbi tudi za stro- kovno ureditev vseh vrst knjižnic v občini. Po dopoldanskem sporedu so si gostje ogledali nove prostore študijske knjižnice, ki jim je bila zelo všeč, zla- sti pa estetsko in funkcional- no urejena čitalnica in njena oprema, izdelana po zamisli in načrtih Draga Hasla. Knjižničarji so opozarjali, da bi bilo potrebno za nadalj- nji razvoj oskrbeti knjižnico še s kakim dodatnim prosto- rom. Ogledali so si tudi raz- stavo znamenitih mož, od mučenca sv. Viktorina do Ivana Potrča i« ttekatere redkosti naše študijske knjiž- nice. Zanimali so jih trije primerki dragocenih inkuna- bul (prvi tiski od leta 1500), znamenita dela Žige Herber- steina, stari koledarji in de- la starejših avtorjev, ki jih tudi uvrščamo že med redko- sti. Posebej so se gostje ustavljali ob obeh Dalmati- novih Biblijah, originalu in faksimilu. Posebej smo go- stom pokazali tudi najdrago- cenejšo knjigo, Trubarjev Novi testament, ki izhaja iz knjižnice minoritskega sa- mostana. Knjižničarji so si ogledatil tudi to pomembno knjižnico, ki je zaščitena po zakonu o spomeniškem var- stvu. Poškodbe, ki jih je ta knjižnica utrpela na stropu ob bombardiranju Ptuja, bo treba čimprej popraviti, kaj- ti marsikateri obiskovalec Ptuja bi si rad ogledal to bo- gato cerkveno knjižno zbir- ko iz 18. in 19. stoletja. Iz knjižnice so se obisko- valci napotili v paviljon Du- šana K vedra, kjer so si ogle- dali pod strokovnim vod- stvom arh. Zbrke Subičeve zelo uspelo arheološko raz- stavo »Ptuj v prvem stolet- ju«. Ob robu naj še povem, da so občudovali pejsaže ob Dravi in naše lepo mesto. Popoldne smo poslušali refe- rat: Informacijska služba in njeni problemi; za znanstve- ne knjižnice je prikazala to dejavnost Radojka Vrančič (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), za ljud- ske pa Avgust Vižintin (De- lavska knjižnica, Ljubljana). Zvečer je priredil pred- sednik SO Ptuj Franjo Re- bernak svečan sprejem v grajski restavraciji, kjer so se gostje sproščeno pogovar- jali in se zabavali. Skoda, da nas zaradi bolezni dirigenta niso mogli razveseliti s svo- jim petjem naši ptujski pev- ci! V petek zjutraj so si knjiž- ničarji ogledali oba muzeja, nato pa poslušali zadnje stro- kovno predavanje: Standar- di in norme; za znanstvene knjižnice je obdelala to te- mo Breda Filo (Studijska knjižnica Maribor), za javne pa Ančka Korže-Strajnar (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), zaradi odsotnosti predavateljice je prebrala zadnji referat Miša Epe (Narodna in univerzitet- na knjižnica). V debato, ki je sledila, je živahno posegla referentka za knjižničarstvo pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo Mara Slajpahova. Po kosilu so knjižničarji obiskali kletne prostore Slovenskih goric in tudi poskušali dobra ptujska vina. Popoldne se je pričel XIX. občni zbor Društva bibliote- karjev Slovenije. Po poroči- lih o delu posameznih pokra- jinskih bibliotekarskih dru- štev je bil izvoljen novi od- bor osrednjega društva, za novega društvenega predsed- nika pa Avgust Vižintin, rav- natelj Delavske knjižnice v Ljubljani. Novi predsednik se je nato zahvalil Ljudski in študijski knjižnici ter SO Ptuj za topel sprejem in le- po organizirano posvetova- nje. Najbolj pa je goste nav- dušila gledališka prireditev »Večer v Čitalnici«. Močni aplavzi so potrdili, da so se knjižničarji zelo vživeli v igro. Obžalovali pa so, da Ptujsko gledališče s to pred- stavo ne more gostovati tudi drugje. Skoda tudi, da ni ljubljanska RTV posnela ptujskega »Večera v Čitalni- ci«! Za sobotni izlet v Haloze se je prijavilo nad sto knjiž- ničarjev. Izletriikom sta raz- lagala kulturne spomenike znamenitosti kraja profesor, j a Bogo Teply in Jože Mau", čec. Ogledali smo si III. mi, trej na Zg. Bregu, nato pj še ptujskogorsko cerkev. V Podlehniku je knjižni, čarje pričakal šolski pevski zbor z zborovodkinjo Lojzko Mere, ki je hkrati tudi knjiž, ničarka. Otroci so zapeli "o- stom nekaj slovenskih pe, smi, poslušalcem je bila po. sebno všeč domača pesem o vinu. Društvo slovenskih bi, bliotekarjev je obdarilo va- ško knjižnico s 1500 din, od tega zneska so večji del zbra- li knjižničarji med seboj, manjšega pa je prispevalo društvo. Obdaritev pomeni pohvalo vaški knjižnici, ki res pridno dela pod vod- stvom že omenjene učiteljice Merčeve. Na koncu so otroci obdarili goste s klopotci, ki šo jih izdelali pri šolskem pouku. Na Gorci so nam po- stregli z grozdjem. S tega haloškega gostišča je prelep razgled. Lepote Haloz so knjižničarji občudovali tudi na poti prek Leskovca, Cir- kulan na Bori, kjer smo pri skupnem kosilu končali naš program. Več kot polovica gostov je bila prvič v Ptuju. Po zatrje- vanju knjižničarjev so odne- sli vsi gosti najlepše vtise o našem mestu. Skupščina ob- čine Ptuj si je vsestransko prizadevala, da kar največ prispeva k uspehu knjižni- čarskega strokovnega posve- tovanja. Predsednik je prire- dil lep sprejem, knjižničarji so si brezplačno ogledali gle- dališko predstavo in prejeli v dar publikacijo »Ptuj 1969«. Ptujska matična knjižnica in Društvo bibliotekarjev Slo- venije se Skupščini občine Ptuj najlepše zahvaljujeta za njen prispevek k zborovanju knjižničarjev. J. E. Milojka Alič, ravnateljica Lj. in študijske knjižnice Ptuj Drago Hasl, bivši ravnatelj Lj. in študijske knjižnice Ptuj mmm rutica ai>ozoRiio I ŠOFERJEM Pred nedavnim je ptujsko AMD pričelo s prometno ak- cijo »Rumena rutica«. Podjet- jem je poslalo prošnje z na- slednjo vsebino: Vedno gostejši promet na na- ših cestah zahteva tudi med našimi najmlajšimi vedno več žrtev. Vse več otrok je v pro- metnih nesrečah poškodova- nih, pa tudi smrtnih nesreč v naši občini ne manjka. Zato se je prometno varno- stna komisija pri AMD Ptuj odločila za akcijo »Rumena ru- tica«, katere namen Je zašči- titi najmlajše, predvsem šolar- je prvih razredov. Otroci bi z rumeno rutico, ki bi jo nosili okrog vratu, opozarjali vozni- ke motornih vozil, da še ne po- znajo prometnih pravil, kar bodo šoferji lažje upoštevali. Rtimene rutice bi razdelili šo- larjem nižjih razredov v ptuj- skih šolah in na osnovnih šo- lah na terenu, ki so pro- metnih cestah. Upajo, da se bodo podjetja odzvala humani akciji in jo finančno podprla. V imenu o- trok se za razumevanje iskre- no nahvaljujejo. Pred-r. KAMMITA MOTIKA IZ HALOZ Te dni se Je oglasila v našem uredništvu tov. Cičeva iz os- novne šole Markovci. Medtem, ko je iskala v torbici rokopisfii ki nam Jih prinaša že več let. Je položila na mizo večji pl"' ščati kamen. Postali smo pozor- ni. Dejala Je, da Je to kamnita motika iz kamene dobe. PlO' ščati kamen Je imel luknjo za ročaj. Bil Je zelo podoben da- našnji motiki iz železa. Ko stno si ogledovali kamnito motik« Je pripovedovala, da Je pr®*^ nedavnim pripovedovala uCeo- cem med drugim o orodju * preteklo-stl. Nedolgo zatem i« prinesel učenec Mirko Zelenit star 13 let in Ji izročil omenjC' no kamenito motiko. Povedmi Je, da Je visela na klinu v h'' loški kleti, kjer imajo gorice- to Je v VelikejTi vrhu. Na hi« je letnica 1748. Kamenito sek*' ro Je odnesla v muzej, kjer i" bodo prouCiU. Kaj je predsta^' IJal ali čemu Je služil motiK« podoben kamen, bomo k«*«' zvedeli. ^ IK - ČETRTEK. 16. OKTOBRA 196«) STRAN II r (AKO oživeti taborništvo (ptuju? tfe dni se je sestalo vodstvo ^jskih tabornikov. 2e manj- S udeležba na sestanku je da- jjja videz, da bo težko oživeti tabornikov, ki je zadnja zamrlo. Do opreme, to je lest večjih šotorov, kotla .. jj imeli prejšnji gospodarji kaj jj,(jen odnos. Šotori ležijo pri jjietu v Bohinju in sicer na jgiu, prepuščeni propadanju, po zadnjem taborjenju v Bohi- nju so jih tam pustili. Nekaj >asa so plačevali spravnino ^etu, ki pa se za šotore več je zmeni. Lani so pripravljali tabor v Bohinju. V vsaki izmeni bi lah- jo taborilo 30 tabornikov. Po prvem razpisu, po katerem bi l,ao treba plačati 30.000 starih jinarjev, se nihče ni javil. Po- jkusili so s ceno 10.000 starih dinarjev. Nihče se ni javil tu- lii potem, ko so nudili taborje- nje za deset dni zastonj. Tabor (O morali odpovedati. Tudi taborniška koča je v slabem stanju. Služi kot shram- ba. Kočo je treba popraviti. V njej bi bil lahko center dela tabornikov. V njej bi se lahko le-ti sestajali. Slišali smo še druge stvari, ki niso v ponos ptujskim tabor- nikom, predvsem tistim ne, ki so svoje delo ali odgovornost [do organizacije malomarno opustili. Posledica je večja ško- da na opremi in neaktivnost organizacije, ki je vzgajala ta- bornike in skrbela za taborje- nje, to je način življenja v na- ravi. Preostali na sestanku so se trudili najti rešitev in spravi- ti delo taborniške organizacije na noge. Možnost so videli v pomoči učiteljev, ki bi lahko otroke seznanili s taborjenjem in vsem, kar spada k življenju v naravi. Za delo na šolah bi morali najti navdušene vodite- lje. Potrebni bi bili tudi šotori, ki bi jih učenci postavljali in morda bi se z večjim zanima- njem učili kuriti taborniške og- nje in druge taborniške spret- nosti ter se po taborniško za- bavali. Sklenili so, da bodo začeli s tem kar imajo. Z Bohinja bodo pripeljali šotore in jih dali šo- lam, ki bodo vzgajale mlade ta- bornike: čebelice, medvedke — Taborniška četa na šoli bi lah- ko pomagala ob različnih pri- ložnostih. Dogovorili so se, da bodo sklicali seminar za vod- stvo. Mislijo tudi na taborniški večer v začetku novembra. Po- skrbeti nameravajo tudi za fil- me o taborjenju. Popravili bo- do tudi taborniško kočo. Pred- vsem pa želijo najti ljubitelje taborjenja, ki naj pomagajo navdušiti mladino za taborni- ško življenje predvsem v po- letnih mesecih. Pomoč in pod- poro je obljubila OK ZMS Ptuj. TUDI NA SODIŠČE V VINJENEM STANJU Alkohol uničuje življenje. Neposredne posledice pa so številni pretepi. Priče in obdolženci prihajajo vinjeni na zasliševanja in razprave. Ne smemo trditi, da je tak- šno stanje v vseh primerih. Toda v precejšnjem številu primerov imajo slovenjebi- rtriški sodniki težave s pri- čami in obdolženci. Več o tem pa nam je povedal sodnik na občinskem sodišču Slovenska Bistrica, Karel Ferenčak. Med številnimi primeri, ki jih obravnavam, so kazniva liejanja zaradi vinjenosti med lajštevilnejšimi. Ce pa po- Sledamo področje, od kod so ljudje, vidimo, da jih je lajveč s Pohorja in makol- ^l^ega območja. Torej tam, *ier je nasajeno mnogo vin- ske trte. — Kaj je najpogosteje po- sledica vinjenosti? , Beda, glad, slaba obleka so najbolj p>ogoste sprem- ljevalke vinjenosti in alko- ''oHzm.a. Toda pred sodišče Pridejo po navadi samo pri- ""^i pretepov, ki so nepo- ^■"edna posledica zaužitih Prevelikih količin alkohola. , Ali je delo sodnika lah- ob teh primerih? .Nikakor ne, še težje je, kot Dričakovali. Ljudje se za- ''^i stania, v katerem so t^retep povzročili, ne spomi- njajo. tudi če bi se hoteli, ^^h podrobnosti, ki so pri- •^'jale do prekrška. Kar je ^ najtežje, je dejstvo, da prihajajo vinjeni tudi sodišče Bodisi kot pričo, "•^isi knt obdolženci, S tem naše delo še bolj otežko- čeno, ker moramo zaradi vi- njenosti preložiti zasliševanja ali celo same obravnave. To pa je najmanj v prid obdol- ženca. ker se mu s tem pove- čajo sodni stroški. Razen te- ga pa so tudi drugi ukrepi in sankcije za pomiritev takšnih vročekrvnežev. Večkrat pa se priT3€ti, da moramo poklicati celo organe javne varnosti, ki nato ukrepajo po svojih predpisih. Zelo pogost primer je tudi izostajanje prič in obdolžen- cev z zasliševanja ali celo sodnih obravnav. Med dru- gim so tudi to vzroki, da mo- ramo večkrat obravnave pre- ložiti. Večkrat pa se dogodi, da moramo s prisilnim pri- vodom pripeljati določeno o- sebo. Seveda povzroči to no- ve sankcije, ki vsekakor niso ugodne za povzročitelje, saj so pogostokrat zelo težke po- sledice v obliki denarnih ka- zni. Pred naša sodišča in sodni- ke se tako postavljajo pro- blemi. ki so Čisto nepotrebni. Seveda pa je edina in uspeš- na rešitev v konkretnih pri- merih ponovna kazen. Ce pa bi se ljudje zavedali svojih dolžnosti kot priče ali obdol- ženci, bi bile mnogokrat kaz- ni manjše, oziroma ne bi z izpadi in z izostanki povzro- čili doclntn=h stroškov .sebi in dela sodnim organom B. H. MERILO UVELJAVLJANJA t^AJ BO DELO Prejšnji torek je obiskal mlade v slovenjebistriški občini Mitja GORJUP, pred- sednik republiške konferen- ce ZM Slovenije. V dopol- danskih urah si je skupaj s predstavniki občinskega ko- miteja ZM Slov. Bistrica ogledal tovarno Impol, v popoldanskih urah pa se je pogovarjal s predsednikom skupščine občine Mirom Ko- lenkom, predsednikom ObSS Kvirom Petračem, srekretar- jem OK SZDL Marijo Pla- več, predsednikom OK ZM Pavlom Blažičem in drugimi. Obiskovalec se je želel se- znaniti z delom m.ladine iz slovenjebistriške občine ter ugotoviti, kaj bi bilo po- trebno storiti, da bi mlajši rod zaživel pravo življenje ter našel pravo mesto v naši družbi. Pavel Blažič je uvodoma nakazal največje probleme slovenj ebistriške mladine. Dejal je, da je ena večjih ovir za delo, predvsem pa sestajanje mladih, prostor. V mnogih krajih v občini mladi ne morejo dobiti niti sobice za svoj sestanek. Tam, kjer prostore imajo, so ti povečini neopremljeni. Ko je govoril o zadnjih volitvah, je dejal, da je bilo premalo mladih izvoljenih v razne skupščinske organe, čeprav je bilo šestnajst kandidatov. Miro Kolenko misli, da bi la- hko marsikateri problem z mladimi rešili v skupnih dogo- vorih, ki jih je bilo do sedaj premalo. Razen tega pa je dejal, da so vrzel v skupšči- ni občine nadoknadili tako, da so v svete in razne odbore angažirali precejšnje število mladih in da lahko sprožijo ti tukaj svoje težave. Predsednik republiške kon- ference ZMS Mitja Gorjup je opozorili, da vedno bolj pada število mlade inteligen- ce v mladinski organizaciji. Tako smo v delovnih organi- zacijah, kjer je te mladine precej, še samo organizacija vajencev, kje pa je mlada inteligenca? Vzroke za tak- šno stanje lahko iščemo v raznih slabostih. Zato bi mo- rali imeti mladi večjo pod- poro s strani ostalih družbe- nopolitičnih organizacij. Predvsem bi jih morali pod- preti pri njihovih težnjah. Razen tega bi se moralo mnenje mladih nekoliko bolj upoštevati v javnosti. Ko je govoril o delu repu- bliških organov je dejal, da je izredno povezano. Mi mla- di imamo možnost, da o pro- blemih, ki se tičejo nas in širše družbene skupnosti, po- damo svoje mnenje na raz- nih skupščinskih organih, kjer o njih razpravljajo. Po- dobno, če ne še bolje organi- zirano bi moralo biti tako delo v občini. Tako pa se do- gaja, da pri krajevnih skup- nostih in drugod o tem noče- jo niti slišati. Le uspehi mladih pri de- lu v delovnih organizacijah kot v družbenopolitičnem življenju naj bodo merilo za njihovo izvolitev v razne skupščinske in druge organe. V nadaljnji razpravi je stekla beseda še o marsika- terem problemu mladih, o njihovih težnjah in željah. Vsi prisotni so se strinjali!, da sedanje stanje v mladin- ski organizaciji ne ustreza potrebam naše mlade gene- racije. B. H. 1:0, Bohak:Režonja 0.5:0.5, Majcenovič:Hari 0,5:0,5, Fi- jan:Bolčič 0:1, ing. Knežcvič: Hari D. 1:0, Seruga:§taševič 1:0, Emeršič: Horvat 0:1, Za- fošnik:Glažar 0:1. Prvih šest desk so zaisto- pali člani, sedmo mladinec in osmo članica. Nastop čla- nov je bil zelo dober, neizku- šenost pa se je Tx>kazala predvsem pri mladincu in članici, ki sta premalo vigra^ na. Zato je potrebno, da ša- hovsko društvo Ptuj posveti več F>ozornosti mladini in članicam ter ponovno poziva vse, ki želijo igrati šah, da pridejo na vadbo ob pone- deljikih in petkih od 19. ure dalje v sindikani dom F. Krambergerja-Ptuj. V na- slednjem kolu gostujejo šahi-, sti v Celju proti SD-Celje. anc SPORED V NEOEUO ATLETIKA ob 9. uri na sta- dionu Drave tekmovanje v LJUDSKEM TROBOJU člani in članice (tek 60 iin 100 m, skok v višino, suva- nje krogle) ROKOMET ob 10. uri člani DRAVA: RADGONA NOGOMET ob 14.30 uri DRAVA: IZOLA FU2INAR DRAVA 21:14 Rokometaši Drave so v ne- deljo gostovali v Ravnah na Koroškem. Tekma bi morala biti na stadionu Drave, toda zaradi razstave so menjali kraj za spomladanski termin. Domačini so v prvem delu po enakovredni igri dosegli mini- malno prednost ob koncu pol- časa, saj je Drava petkrat iz- enačila rezultat. V nadaljevanju so gostje po- pustili in dovolili, da so doma- čini dosegli sedem zaporednih golov in s tem je bil poraz ne- izbežen. Po uspešnem startu v štajer- ski ligi je Drava v zadnjih dveh nedeljah utrpela dva nepotreb- na poraza in si tako poslabšala možnost za uvrstitev na vrhu. Uspešni za Fužinarja so bili Harnold 8, Matvoz 5, Blatnik 3, Bezjak 2, Kokol, Bauer in Ret- ko po 1; za Dravo pa Bclšak 6, Grame 3, Kovač, Gn.šper.šič 2 in Strašek 1. Tekmo je vodil domači sodnik Ginter Erih z napakami. ŠmarlEio-Osc^tiketnca 0:0 v nedeljo so odšli nogome- taši Osankarice v go.s+e Smartnemu. Vzdušje je bibi težko, saj so prejšnjo tekmo po grobi napaki v zadjem di?- lu igre izgubili. Neodločen rezultat pa bi bil za njih iz- reden uspeh. Toda igra je Do- kazala, da so nogometaši O- sankarice želeli celo več knt točko. Ves prvi polčas so bili v očitni premoči, ki je pa ni- so znali realizirati tudi z vc- dečim zadetkom. Možnosti za zmago pa so bile tudi v dru- gem polčasu, vendar je bila v tem delu igra bolj izenače- na. Kljub temu veljajo nogo- metašem Osankarice vse če- stitke, saj so na težkem tere- nu osvojili točko. Ob tem r,a lahko rečemo, da je bilo Šmartno zrelo za poraz, česar pa napadalci gostujočega mo- štva niso znali izkoristiti bh KINO Gerišnica 19. oktobra — ameriški film KLEOPATRA; Kidričevo 16. oktobra — ameriški film ČLOVEK IZ ZASTAV- ICI ALNICE; 18. in 19. oktobra — ital. film ZA DOLAR VEC: 22. oktobra — nemški film NA SVIDENJE NA PLA- VEM MORJU; Ljutomer 16. oktobra — amerišJii film NEUSTRAŠNI MAŠČE- VALEC; 18. in 19. okt. — francoski film RAZKOŠNA RESTA- VRACIJA; 22. oktobra — ameriški film DIVJI SAM; Ptuj 16. okt. — italijanski film KRALJ OJDIP: 17. in 18. oktobra — ameriški film KOMEDIJANTI: 18. in 19. oktobra — ameriški film VERA CRUZ: 20. okt. — jug.-nem. film KOMISAR X: 21. oktobra — ameriški film TIGER; 22. oktobra — fr.-ital. fiilm MAŠČEVALEC Z MECEM; Slovenska Bistrica 14.. 15. in 16. okt. — angleški film QUILLERJEVO PO- ROČILO: 17.. 18. in 19. okt. — ameriški film DR, SUN, IMENO- VAN STRAŠILO; 21. in 22 okt. — ameriški film POD ZELENIMI ZASTA- VAMI; Tomaž pri OrmoŽ!> 19. oktobra — italijanski film MOJE ZENE: Za vrč 19 okt. — francoski fiilm NAJSTAREJŠI FERSO. , Šcih PTUJ - MURSKA SOBOTA 4:4 v sob-ito je bilo odigrano prvokolo slovenske li.ge — vzhfKl v dvorani sindikalne- ga fioma v Ptuju. Do.o,,' njihova življenja. ' Zakaj so odstranili zan«. ce? " Zato, ker ni bilo denjj Avtomatična signalna prava, ki bi zagotovo prej čila dornavsko tragedijo/j ne 3000 dinarjev. Kolikšni bodo stroški zd^ Ijcnja otrok, ki so večinj, iz ubožnih hiš in kal« starši ne bodo mogli pri^ vati ničesar — in zakaj it bi? S tem denarjem, pravij) Ptuju, bi lahko postavili Dornavi pozlačene zapornii Ko bi vedno varčevali i stran zapornic, ob katerili neha človečnost, bi ohtai marsikatero življenje ... Otroci, ki so podlegli poškodbam pri nesreči v Dornavi: Marjan Rajh iz Lahonc,! že Markrab iz Male vasi, ril Erhatič iz Male vasi, 1 lan Geti s Peršetinec in Lj bica Gracer iz Folenšaka, Več o nesreči bomo poroc prihodnjič. Ljudje so onemeli ob pogledu na strahotni prizor. 4 Foto: D. Skofič, _ CEnriEK, K). OK TOBIU 1960 STRAN 13 adno več krvodajalcev četrtek in petek je J v domu kulture v Slov. jjjci ponovno krvodajal- ,l5cija. Ekipo, ki je pri- jbirat kri, smo obiskali .tek dopoldne. Presene- čaš je gneča. Tovarišica ranča z Rdečega križa pa J je povedala, da je tak- i^neča že oba dneva. Do jte ure pa je oddalo kri ■j^ krvodajalcev, ^imalo nas je, kakšen jdziv s strani delovnih ^tivov in prebivalstva s f<;so bili zadovoljni z od- Izkazali so se tisti, ki p zaposleni kot mnoge kiVTie organizacije v ob- j. Edina in to velika kri- jpada na račun Tovarne J]enih izdelkov, ki svc- ( zaposlenim ni dovolila jioda na oddajo krvi. Iz p kolektiva se jih je 21 ijavilo za oddajo Krvi. ;ibtemu, da zaposleni ni- 'imeli prostega dne ali po- ■dneva, kot je to primer v 3|ih delovnih organizaci- I jih je deset prišlo na teem. Izkoristili so čas i':ce in se nato vrnili na tc, Zato je njihova požr- tvovalnost vredna vse po- hvale. Razen iz delovnih kolekti- vov in mesta so se krvoda- jalske akcije udeležili pre- bivalci iz Kovače vasi, Vi- sol, Sentovca, Smartnega na Pohorju, Tinja, Crešnjevca, Laporja, Zg. Ložnice in Pre- log. Na odvzem krvi so prišli mnogi prvič, še več pa je bi- lo takih, ki stalno dajejo kri. Največkrat je dal kri v slo- venjebistriški občini Franc Breznik iz Oplotnice. več kot osemdesetkrat. V petek ozi- roma v četrtek sta dala kri tudi Jernej Kotar, upokoje- nec iz Slov. Bistrice,, in Egon Komer, ki je zaposlen v Im- polu. Oba sta darovala kri čez dvajsetkrat. Mnogo je bilo takih, ki 30 prišli na odvzem krvi, pa jim je niso vzeli. Nekateri so bili celo užaljeni, češ dal sem že desetkrat, sedaj pa mi je nočejo vzeti. Zal mo- ramo razumeti, da mora zdravniška ekipa vze.ti res samo zdravo kri. ker bolna kri lahko življenje tudi uni- či, ne pa reši. Dovolj je, da si pojedel zjutraj kos mastnega mesa in tvoja kri ni dobra, kriv je lahko prehlad ali kaj drugega. Zato moramo razu- meti mnenje zdravniške eki- pe. Mnogi med njimi so prišli drugič, ker so bili prvič za- vrnjeni. Med njimi je bila tudi Dragica Rojko. usluž- benka občinske konference SZDL. Prav vesela je bila, ker so njeno kri vzeli. Takj je poskušala vrniti kri. ki so jo dali njeni babici in jo ta- ko obdržali pri življenju. Tako je še ena krvodajal- ska akcija v Slov. Bistrici za nami. Ko bodo prišli po kri v Slov Bistrico zopet spomladi, bi bilo prav, da bi bilo še več novincev, saj s tem pomagajo mogoče tudi sebi, pomagamo pa ob vsa- kem primeru nekomu v sili. ki nam bo zato vedno hvale- žen. Zato bi bilo tudi prav, da bi v Tovarni steklenih iz- delkov še enkrat razmislili o tej humani akciji in svojim zaposlenim dovolili prost iz- hod in jim dali še prost dan. ker iz zdravstvenih razlogov za te, ki dajejo kri, ni ori- poročljivo vrniti se na delo. B. H. Tudi tam, kjer vodovod je, so težave Kot v Poljčanah imajo tu- di v Makolah sistem črp il- nega vodovoda. Večja inve- sticijska del.I so bila na njem izvršena pred dvema letoma. Tako je sedaj ta vodovod opremljen z daljinskim avto- matskim upravljanjem. Oskr- buje pa z vodo naselje Ma- koie in grad Statenberg Največji problem tega vod- dovoda so obratova.ni stro- ški, ki presegajo višino sred- stev. ki se steče od vodarine. zmanjšanje teh stroškov bi lahko dosegli samo z novimi mi viri vode. ki bi napajali cevovod gravitacijsko. Nam- reč, že v sedanjem stanju, ob poletnih in zimskih sušah vode nrimanikuie. nb moč- em deževju pa je voda za- -an ^ i.-ocfE, stanja vodnja- ka umazana. Precej težav je bilo v zad- njih letih z dobavo pitne vo- de v Studenicah. Vodovodna naprava, ki oskrbuje ta kraj z vodo, je bila zgrajena že pred drugo svetovno vojno, kot v večini drugih krajev se tudi v Studenicah čuti pomanjkanje vode. ker raz- položljive količine komaj za- dovoljujejo potrebam, čeprav so že v letošnjem letu na tem vodovodu naredili dolo- čene izboljšave. V letu 1967 so tudi v O- plotnici zgradili novo zajetje, ker se je tudi tukaj čutilo pomanjkanje vode. Narašča- joča potrošnja (obsežne no- vogradnje!) pa silita Komu- nalni zavod Slov. Bistrica v nadaljnje raziskovanje vod- nih virov. Tako lahko ugotovimo, da skoraj vsi vodovodi na ob- močju slovenj ebistriške ob- čine niso zgrajeni tako, da bi zadovoljili naraščajoče po- trebe, ampak da bo potrebno vsakih nekaj let vodovodno omrežje širiti, in ne samo širiti, ampak iskati tudi no- ve vire vode. Za zadovoljevanje potreb oo vodi v Slovenski Bistrici, na Pragerskem, v Spodnji in Zgornji Polskavi so že v iz- delavi projekti, ki bodo omo- gočili rešitev. Toda vse te rešitve bodo potrebovale ogromna sredstva, zato so sredstva najtežji problem pri gradnji novih vodovodnih omrežij in rezervoarjev za vodo. Ker pa potrebe nara- ščajo iz dneva v dan, z razši- ritvijo vodovodnega omrežja v nekaterih krajih v slove- njebistriški občini ne bomo smeli več dolgo odlašati. Irkivaiife vesofja težka preizkošnfa za cerkev Jo sta pred tedni dva feriška astronavta kot b človeka stopila na po- tno Meseca, je papež Pa- ivi. poudaril: »Čast vsem p, ki so omogočili ta vse drzni polet in ki raz- jjo v nebesne globine iro in pomembno nadvla- člcveka. Odpirajo se vra- Tbrezmejna prostranstva nič več ni nepremagljivih •a za človeško eksistenco.« Razumljivo je, da je papež ' to priložnost izkoristil Poveličanje boga. stvarni- fsega. Vernik — meni pa- lahko zdaj še bolj ra- njegovo veličastno de- ^ot je tudi »to novo od- »k zelo važno za duhovno ^enje človeka«, ki vidi ^^ v svetu in svet v bo- Treba pa je papežu pri- 'I;. da je, navzlic zvestobi vlogi in misiji, vendar Iznajti formulo, s katero ^!oveka in njegov razum Jedil verski mistiki. Pa- priznanje človeku in J"osti bi bil lahko izrekel '^f-koli predstavnik zna- zakaj sprejemljivo je Vsakogar. s", tako Pavel VI. samo J svojemu velikemu ?"odniku Janezu XXIII., bil izzval pravcato sen- (pa tudi zgražanje ne- fanatikov), ki je ma- 1062 pozdravil polet astronavtov Niko- jj).8 in Popoviča. rekoč da , mlade pilote veso- tcj ' preizkušajo moralne, 5jj'^ktua]ne in fizične spo- (j človeka«. Tudi pa- to postavil v okvir po- Ijui^^anja stvarnika, a je temu kritiziran; ne sa- mo. ker je bil izrazil prizna- nje sovjetskim astronavtom, marveč tudi iz nekaterih drugih razlogov. V tem času je bil šef Sve- tega oficija, nekdanje Inkvi- zicije, kardinal Ottaviani, vodja konservativnih sil v koncilu. Ta se je papežu ob- novitelju postavil po robu z ultrakonservativnim stali- ščem proti sploh vsem ve- soljskim podvigom, tako sov- jetskim kot tudi ameriškim. Ostro ie napadel vesoljce, ki »menijo, da bodo izpraznili nebesa s temi svojimi p."dvi- gi«. Se pred sedmimi leti .sta se v okviru rimske cerkve spopadli dve struji. Ottavi- anijeva je dokazovala, da se s teološkega stališča ne sme odobravati osvajanje vesolj- skega prostora, ker nomeni to človekovo predrznost v odnosu na b-oga, kot tudi. da sv. pismo sploh ne omenja take svobode. V Genezi da je rečeno, da se človek ima raz- množevati in se razvijati na Zemlji, da si Zemljo lahko podreja, da to lahko stori z vsem. kar živi, z živahni na kopnem, ribami v vodi in pticami v zraku, so pa iz njegove nadoblasti izključeni planeti, zvezde in vesolje na- sploh. Drugi pa so v sv. pi- smu našli elemente za svojo tezo, proti oni Ottavianija in njegovih konservativcev. V Genezi je namreč tudi reče- no, da je bog »ustvaril člo- veka po svoji podobi«, pa spričo tega bog. ki obvladuje izvenzemeljska prostranstva, to prenaša tudi na človeka. Konservativcem se je to zde- lo nedovoljeno posiljevanje svetih tekstov. Konservativci so imeli po- seben razlog za svoj odpor proti prodiranju človeka v vesolje. Ko bi se na drugih planetih odkrila človeku po- dobna inteligentna bitja, bi za vso krščinsko vero nastal težak problem. Morale bi se v temeljih spremeniti dogme in doktrine, celotna teologi- ja bi ostala brez osnove. ' Spomnimo se samo učenja o nastanku človeka, Adamu in Evi, o raju ter izgonu iz njega, to je učenje o »izvir- nem grehu«. Ce vsi ljudje izhajajo od Adama in Eve. od koga potem izhajajo oni na drugih planetih? Vse se notemtakem nanaša samo na Zemljo, kamor je bog ka- sneje poslal Kristusa, ki ga, rojen od Marije, tu pred- stavlja. Na Zemlji Kristus s svojo žrtvijo na križu reši človeštvo, obremenieno z iz- virnim grehom. Kristus v svojem nauku sploh ne cme- nja drugih svetov, zanj na drugih planetih ni ljudi. To- maž Akvinski, eden izmed največjih cerkvenih doktri- narjev. je izključeval obstoj življenja na drugiiphaetinhil življenja na drugih planetih, po njem je Zemlja središče vsega, kar je bog ustvaril. 3 Sonce in zvezde so ustvarje- ni izključno zaradi tega. da služijo Zemlji. Sonce ustvar- ja dan in noč. zvezde svetijo ponoči itd Tam ni življenja Sholastiki ?o to stoletja do- kazovali. Genialna zvezdoslovca Ga- lilei in Pvopcrnik sta povzro- čila velik preplah s svojimi novimi teorijami. Kopernik je bil prvi tako hraber, da je zanikal osrednjo vlogo Zem- lje v vesoljskem sistemu, da se ne vrtijo Sonce z Mese- cem in ostale zvezde okoli nje, marveč da se Zemlja vrti tako okrog svoje osi kot okrog Sonca itd. Zaradi vse- ga tega je Inkvizicija pred nekaj stoletji obsodila Gali- lea. Že takrat je grozila do- ločena revolucija teološkim postavkam o svetu in člove- ku. A dasiravno so potem od cerkve bile sprejete mnoge znanstvene resnice, tudi Ga- lileieva, je vse do danes ostal strah pred morebitnim od- kritjem inteligentnih bitij na vesoljskih telesih. To je glavni razlog odpora tudi nekaterih sodobnih konser- vativnih teologov, ki se boje strahotne zmede, ki bi zara- di tega nastala v celotnem sistemu dogem in doktrin. Nasproti tem stojijo pro- gresisti, ki se tega ne bojijo. V »Corriere della sera« je prav ob priložnosti pristanka prvih ljudi na Mesecu izšel članek z naslovom »Vera ni v nevarnosti«. Napisal ga je pater Salvator Lenor. ki pra- vi, da je teologija napredo- vala in da ne rnore več biti proti odkrivanju vesoljp. ker bi se bala odkritja drugih mislečih bitij. Le-ta zatrjuje: »Danes je prevladalo mnenje, da obstoj človeških bitij ali bitij, podobnih ljudem, ni z nobenim teološkim argumen- tom ne priznan ne izključen. Katoličani so torej povsem svobodni, da to sprejmejo al' zanikajo. Opirajoč se na to svobodo, se opredeljujem za negacijo.« Pater Lener pri- znava, da je bilo znanstveno nanačno postavljati Zemljo v središče vesolja, vendar pa meni. da je danes mogoče, in to v skladu s Staro in Novo zavezo, postaviti namesto Zemlje v središče vesolja človeka oziroma vse člove- štvo, od njegovega začetka do konca. Ce se stvari tako postavijo, potem bi odkritje na drugih planetih pomenilo samo raz- širitev ožjega zemeljskega prizorišča človeka aH člove- štva na ves poznani in nepo- znani vesoljski prostor, pa bi tako ne bilo nobene nevar- nosti in tudi ne problema za teologijo in njen nauk o Kristusu ter njegovi vlogi na Zemlji. To pa, kar je pater Lener zapisal pred kratkim, služi samo za ilustracijo situ- acije in problemov, pred ka- terimi se cerkev znajde vse- lej, tudi danes, ko znanost v velikih skokih doživlja svojo afirmacijo in ko se znanstve- ne hipoteze spremene v teze. Konservativci so razumlji- vo oprezni, njihova želja je, da bi se nič ne tvegalo in bi se cerkev ogradila od znano- sti, ki odkriva tajne vesolja. Belgijski kardinal Suenens je na njihov račun izrekel naslednje besede: »Zakli- njam vas. da sledimo na- predku znanosti. Izognimo se ponovnemu procesu Gali- leiu; eden nam je zadostoval za vso zgodovino.« Te besede se gotovo ne nanašajo na Janeza XXIII. aH Pavla VL Vendar je sedanji papež pred kratkim citiral Pascala: »Strah me je večne tišine teh prostranstev.« S tem pa je naoež razkril samo neko svo- jo človeško dimenzijo; ne- česa v vesolju se boji, toda kot človek in ne kot pogla- var cerkve, v imenu katere celo spodbuja človeka, da se v svojem prodoru v vesolje več ne zaustavi, da še naprej obvladuje naravo, ki za cer- kev tudi v vesolju ni več ne- dotakljiva. To pa pomeni ve- liko stvar. Ivo Mihovilovič , STR/" .v H TEDNIK - n<;rUTKK. f6. OK IOIUU lo. 8. ru|subl!š.ko ccsnisvanji; in RAZSTAVA MLEKARSKIH iZDELKOV V PTUJU Te dni je bilo v Ptuju v Na- rodnem domu osmo republiško ocenjevanje in razstava mle- karskih izdelkov. Razstavo so pripravili v okviru kmetijske razstave. Raznovrstni izdelki so priča- li, da je naše mlekarstvo pov- sem drugačno. Razstavljeni so bili sir, smetana, jogurt, paki- rano mleko, mleko v prahu. kondenzirano mleko, sadni jo- gurt, mlečni sladoled, surovo maslo iz mlekarn v Kranju, Slovenj Gradcu, Mariboru, Ce- lju, Skofji Loki, Ljutomeru, Ljubljani, Kočevju, Kobaridu, Murski Soboti in Ptuju. Razstavljena je bila tudi oprema za oskrbo gostinstva, pokušnja žganih pijač Petovie. GP »Haloški biser« je uredilo lepo kulinarično razstavo. Ve- liki pladnji, polni najrazličnej- ših jedi, lepo okrašeni, so pri- tegnili goste. »Slovenske gori- ce« so imele pokušnjo vina. Pekarske izdelke je rastavil tu- di »Intes«, obrat Ptuj. Goste in razstavljalce je po- zdravil Tone Žagar, podpred- sednik SO Ptuj. Izrazil je željo, da bi postale tovrstne priredi- tve v Ptuju tradicionalne. Če- stital je vsem razstavljalcem in jim želel še več uspeha. V razpravi je bilo slišati, da smetane še vedno primanjku- je. Za druge mlečne izdelke bi verjetno le malokdo verjel, da jih proizvajamo v naših mle- karnah. Kvaliteta jogurta je za- dovoljiva. V zadnjih letih je proizvodnja naglo naraščala in boljšala se je tudi kvaliteta. Mlečni sladoled je nov proiz- vod, ki se je uveljavil na trži- šču in izrinil obrtniško proiz- vodnjo. Boljše rezultate so dosegle mlekarne z zadovoljivo opremo. Manjša akumulativnost in sla- ba organizacija še vedno ovi- rata napredek v mlekarstvu. ZR KUHARSKI KOTIČEK GRAJSKI KROMPIR Krompir olupimo in opere- mo, s posebnim nožkom pa ga narežemo v obliko oliv, velikih kot golobja jajca, ali pa v ob- liko polmeseca. Tako nareza- nega kuhamo 5 minut v malo sol j eni vodi, potem pa ga poča- si na maslu spečemo, potrese- mo s peteršiljem in serviramo. ANIN KROMPIR 750 g krompirja, sol, poper, 1 čebula, maslo. Krompir olupimo, operemo in zrežemo na tanke rezine. Po- tem ga zložimo v namaščeno nepregorno posodo kot luske, vmes pa damo dosti surovega masla. Jed posolimo, popopra- mo in pokapamo z raztopljenim maslom in pokrijemo. Pečemo jo v prej segreti pečici pri močni vročini 60 — 80 minut. KROMPIRJEVI HRUSTAVCI 750 g krompirja, sol, muškat, 35 g masla, 1 rumenjak, neko- liko moke, 1 prežvrkljano jaj- ce, drobtine, maščoba za cvre- nje. Olupi j en in opran krompir razpolovimo in skuhamo v ma- lo sol j eni vodi. Ko je kuhan, vodo odcedimo, krompir izpari- mo, ga pretlačimo, skozi stis- kalnico in počakamo, da se ne- koliko ohladi. Nato dodamo su- rovo maslo, rumenjak, sol in muškat in vgnetemo toliko mo- ke, da z mokastimi rokami ob- likujemo 3 cm debele in 5 do 7 cm dolge svaljke. Pomočimo jih v prežvrkljano jajce, pova- ljamo v drobtinah (ali kokoso- vi moki) in zlato rjavo zape- čemo v globoki vroči masti. Pred. - r Parcela (Nadaljevanje) -— Lep dan, sem rekel pro- dajalki, ki mi je prodala čas- nik, — Da, sir, v tem letnem času nimamo mnogo takih dni. — Kdo je lastnik tistega prostora poleg vaše prodajal- ne? Ali veste? — Seveda vem, lastnik je Cordar. Rad bi tisto parcelo prodal, pa je noče nihče ku- piti. Za eno hišo je preveli- ka, za dve pa premajhna. Lahko si jo ogledate. Cordar? Ce ni to tisti člo- vek, ki sem ga srečal v vo- zu? — Ali ni to \Villiam Cor- dar? — sem vprašal. — Da, tako je, sir, William Cordar. Zahteva 3000 funtov. Zahvalil sem se in odšel. Parcelo lahko kupim za 3000 funtov, — sem pomislil, — in če uspem, da jo prodam za 6000 funtov, bom zaslužil 3000 funtov. Toda lastnik je bil William Cordar, ki mu najbrž ne bom ugajal. Sel sem k njemu v Meriton ulico 104. Našel sem ga doma. Na koncu ulice imate kos zemljišča. Ali bi ga prodali? Spočetka sploh ni hotel prodati. Dolgo sva se pogo- varjala, in neke stvari, ki jih je omenjal, so mi bile naj- manj prijetne. Nazadnje pa sem parcelo vendarle kupil za 5000 funtov. Cez nekaj časa sem se vr- nil k njemu, podpisal kupno pogodbo in mu dal denar. Ko sem šel iz hiše zadnjič, sem bil lastnik zemljišča blizu Meriton ulice. — In zdaj, sem si mislil \ zadeva v redu. Tista dva cU veka bosta prišla nasledi mesec in bosta iskala las^ ka parcele. Prišla bosta | meni, zahteval bom 6000 fu, tov in jih bosta plačala. Tj ko bom zaslužil 1000 funto, Toda konec naslednjea meseca je prišel in minil. I parcelo pa me ni prišel nij^ če vprašat. Čakal sem še me sgce, pa še vedno se ni m zgodilo. Nihče ni prišel, nilj, če ni hotel na parceli zgradi, ti hotela. Žalostno sem misij na svojih 5000 funtov. Tod dva človeka sta hotela imet to zemlj išče. Prav tako stj rekla. Saj nista mogla najij boljšega prostora. Minilo je šest mesecev, pa se ni zgodilo nič. Tedaj pa so me opravki zanesli v Cam. bridge. Tega mesta sploh ni. sem poznal. Sprehajal sem se po ulicah ter si ogledov^ trgovine in hiše, tedkj pa sem zagledal na nekem zidj ime ulice: Meriton ulica. Ustavil sem in pogledal po ulici ter šel do drugega kon- ca. Na nekem praznem pro- storu so nekaj gradili. — Kaj bo to? — sem vpra- šal, — kaj gradite tu? — Hotel, — je rekel edei od njih. Druga ulica pa je križali Meriton ulico ravno na kra ju. — Kam drži ta pot? - sem vprašal. — V London, — je rekd človek. — To je Londonslts ulica. Konec Pred-r Slovenski mlekarji na razstavi ODBOJKA v zadnjem kolu vzhodne odbojkaicske lige sta se v Slo- ventgki Bistrici sestala ekipi domačega moštva IMPOL in Sležice. Po zanimivem in di- namičnem srečanju je donna- 6a elri|>a presnagala goste iz Mežice z rezultatom 3:0 <15:10, 10, If). Ekipi sts nastopili v na- slednjih postavah: IMPOL: Smolar G., Pon- ffračič T., BlažiČ P., Kamer B., Gričnik H., Pristevnik P. in Ojcin@Qr B. ME2ICA: Rigelnik H., Skrubej S., Kučej J., Mlačaik I., Rebula M.. Ajt! J., Rebula D., Vinki I. Teterao je dobro sodil Mi- lju£ iz Maribora. Ib Viktor Horv^ pNiK - ČETRTEK, K). OKTOBRA 1069 STHAN 15 ^snovno opazova- nje bolnega otroka ^daljevanje) OLECINE opazovanje bolečin pri Koku je vsekakor velika ^tnost. Bolečine je opazo- ,ti tem težje, čim mlajši je Ifok. Pri dojenčku npr. po p^adi mislimo, da je vsak že tudi izraz bolečine, jodar je jok v najzgodnji ^dosti lahko tudi izraz la- fie, kakršnegakoli neugod- ^ strahu itd. Buden opazo- ilec, zlasti oseba, ki je stal- |0b otroku, ki otroka po- la, in to je največkrat otro- 03 mati, pa spozna pri svo- an najmlajšem že vsako, idi najmanjšo spremembo v iu. Mati ponavadi ve, kdaj (njen najmlajši jeznorito lae ali v gladu pojokava, v pigodju ihti ali v bolečini bIo veka. Vendar so taka ^ovanja včasih tudi bolj i manj izraz osebne domi- rinosti in za zdravniško raz- »navo dostikrat brez pra- Kga pomena. Ce jih mati feveč vsiljuje, lahko zdrav- fta celo premotijo, da v (ojem sklepanju ne razpo- na bolezni. Z rastjo in razvojem pa se ^ otroku razvije in oddeli Ifutek za bolečino od splo- liega občutka neugodja. Rroku se izoblikuje pojem (bolečini in že ve, kaj se to pvi »boli«, vendar sprva še [C loči, da ga nekaj, recimo, te, trga, tišči, kljuje, zvija. W po navadi ne ve, kje ga ivno kaj boli. Cim mlajši t, tem bolj osredotoči vsako olečino v trebuščku. Zanj Mudi prime, če ga vpraša- ji kje ga boli. Semkaj nam tj bolečinah, ki se pojavijo ■i pljučnici, dostikrat ravno pokaže, kakor recimo vnetju srednjega ušesa, Wtem ko mi sami nemara ?sHmo na vnetje slepiča. «0 se na otrokove naved- ■ne moremo kaj prida za- ^ti- Ko pa otrok dorašča, [■občutek bolečine omeji na »ločeno mesto, kajti otrok f že zaznava in pokaže na fi^ del telesa, kjer ga boli. •ako npr. ledvični ali sečni IJnienci bolijo otroka lahko ^ koncu spolovila, vnetje Jčnega sklepa v kolenu, ^etje živca v stopalu, zaradi JJske noge celo v zatilniku. ^ presojanju in opazovanju ^okovih bolečin moramo . torej skrajno previdni, ^mto otrok bolečine tudi ^^ da bi s tem dosegel kak 'l^en, npr. odložitev kazni, ^t^gnitev pozornosti nase, ^fostitev od šolskega pouka Vendar ne smemo otro- ^ nikoli obsoditi, ne da bi Prej dobro prepričali, da v resnici ni nič in da igra Ponarejo bolečine. ^ Vsakem primeru morn- 1®- opazovati, kje ima otrok J^j^ine, od kod izvirajo in so. Ali so neznatne, ^nje hude, hude, neznosne. Ce se javljajo kar same, ali mu jih povzročamo z giba- njem ali pritiskanjem. Tudi je dobro, če se prepričamo, kakšne so bolečine, ali kot pritisk, trganje, rezanje, kljuvanje. To je seveda mo- goče le pri večjih otrocih. Prav zaradi nejasnih bole- čin pri otroku in pa zaradi tega, ker nas ravno z boleči- nami otrok pogosto spelje na nepravo pot, pravijo ljudje, da se jim zdi razpoznavanje bolezni pri otroku težko, ker nič ne pove, kaj mu je, kje ga boli in kako. Vendar pa je včasih res kar boljše, da nič ne govori, ker bi nas še bolj zmedel s svojim govor- jenjem, čim mlajši je. Tako smo večinoma prepuščeni sa- mi sebi, svojemu razumu, znanju, izkušnjam in zdrave- mu nagonu, ko skušamo kar se da stvarno presojati bole- zenska znamenja in med nji- mi tudi bolečine. Drugič dalje Etezervfircmo za Lsjjzeka Dober Jen drogi Frleki no fsa spoštovona no cejena žlohla z mojega rezerviranega kota! Zaj van po že dugo nesen nič razloža kak je ke z mojin dru- žinskin samouprovlajon no s splošno družinsko problematiko, kak bi se pač to boj po strokov- no povedalo. Novega nega glih nič preveč joko teresantnega, saj še je ta štora fse za hujdiča stra- šiti. Nemo van vena nič preveč novega poveda, če rečen, ke vii- tro zarana od pete viire dale, kdo v hlače skočin pa do desete vure ponoči, gdo se moji ta sto- ri stisnen na ves glos preklijan letošjo sodno letino no mošt, ki sen ga pač pod silo prilik no že- ljo božjo skoro moga šenkati. Začelo se je po tak kak skoro Isoko jesen, ke mamo na dru- žinsken jedilniki enkrat jobolka na trdem enkrat na mehkem — fsefkup še enkrat z jabolšncoj zaleto. Naša šeka no pujcek, ki mo ga enkart tan okoli novega leta zadrgnoli, sta že lak izbirč- na protala, ke samo še joboka ta bojših sort no žmahov jeta. Ce de še moja krava dugo mogla joboka jesti, de začela vena na- mesto mleka jabolšnco dojitJ. No vidite tak se mi godi, jas dojim doma našo kravo, drugi »doji- jo« mene ... no to gre tak dale napre, tak ke nafsezodjo več ne verno, gdo koga doji . . . No pa tudi s to store man po nekšne težove. Zaj gdo je začeta šmarnica malo svoj originalen žmah doblovati, zaj e una skoro fsoki den malo na auf-biks ali kak bi se to reklo alkoholično prestrošena. Zaj sen pa jas tisti bogi vrag pri koči. ki je krif za fse kaj je narobe, fčosik pa se mi zgodi celo to, ke večer name- sto večerje dobin samo jezikovo župo. No zaj še nekak gre, ke so- sedi karuzo ličkajo no si te pa« ženen krese tiidi deco, ke si koko južno zaslužimo ... PTUJSKI RUM-PUM-PUM JE ZA NAMI No zaj sen si te kumer malo o- dehna, ke je kunec totih ptujskih priredite! v čost entaužnt devet- stuletnice mesta. Lehko ali rečen ke smo se Ptujčani letos resen sprsll no odrezali kak se za toki vejki jubilej našega mesta spo- dobi. Seveda pa se ml je najboj dopalo na najboj aktraktivni no zanimivi prireditvi — gdo smo v soboto volili miss našega mesta. Kak sen van to že enkrat v prejšjen tjedni pisa se je htela za toto tekmovoje prijafti ttldi moja Mica. Kumer sen jo ali prepriča, ke una s svojimi 99 ki- lami žive voge nemre iti na toko tekmovoje, saj e obenen tudi bo- jozen, ke bi se strja tekmovalni oder. Nafsezodjo pa sen se tudi son malo ba, ke ne bi resen ge še koke filmskega aranžmaja do- bila. Ja, vidite pa še to je, ke mama že skoro tak vejko hčer, ki bi se lehko na toto tekmovoje prijovila. Ja pa ne ven, če Se ne bi prvega mesta zasela, saj je skoro glih tak lepa kak jeni oča, seveda se to ve, ke sen jeni atek jas — Lujzek Prleški — ded kak se šika no spodobi (malo šajtra- vi. malo puklavi no z umetnimi zobmi v čelustih). Dikline, pri- lika za vos! No, zaj pa te k stvori. Ogledna sen si toto lepotično tekmovoje. Da van rečen, po končonen tek- movoji so me od napetega gle- daja tak oči bolele, kak da bi najmeje dve vuri zaporedoma v julijsko sunce zija. No ja, za de- kline. ki so nastopale, nega kaj rečti. Fse so ble po svojen lepe no joko teresantne, seveda naj- boj te, gdo smo jih v kopalnih oblekah gledali. Bedrca pa zi . .. zi . . zi . . zimski šolji, kJ sen jih meja obute, sen si seveda najboj ogledna. Saj rečen, to bla ti paSa za o čino ves sen ba trdi, (tak me je zeblo). Zaj bi meja jas en predlog. Ke se nedo samo dikline razkazova- le kak so lepe, bi lehko drugo leto naredli tudi eno tekmovoje za najlepšega zastopnika moške- ga spola v Ptuju. Jas sen si že začeja svoje komorove mišice masirati, ke mo te lehko drilgo leto »mister Ptuja grota«. No zaj pa še te neke, s tote kmetijske razstove. Fse blo lepo no prav, samo tan pri enen šanki sem malo preveč spija, pa sen doba potrebo iti na minus dvo decilitra. Joj, vete te pa so težo- ve grotale. Malo sen pozvedova, ge bi bija koki šekret pa so mt povsodik rekli, ke se lehko tak po pesjen po enen vogli polulan. Odo sen vida, ke blo še več to- kih, sen te tudi jas neke podob- nega naroda no sprozna tank, ke sen lehko dale napre pija. Po- tlan spn zvcda. ke blo v zgradbi pod športno tribuno odprto stra- nišč. Seveda pa blo tak posr. . . , ke so eni Ptujčani hodili z raz- staviša domu na Sekrete, drugi pa STio pač poskrbeli, ke de dru- go lolo boi trova rasla no da ne- dp trpbalo gospndijan regvanta solitJ. Te pa srečno no bote lepo po- zdrovleni. Vaš Lujzek. kozmetični FIZIKALNI pripomočki Razen kemičnih snovi v kozmetiki veliko rabimo tudi fizikalne pripomočke, ki nam pomagajo osvežiti kožo, jo napeti in zgladiti, pospešiti krvni obtok v koži in v mi- šicah ter poskrbeti, da ohra- nimo čim dalj časa prožno in primemo napeto mišičje v vsem telesu, posebno pa na obrazu in vratu. kopeli in obkladki Najpreprostejši fizikalni pripomoček so kopeli iai ob- kladki. Ze navadna topla ko- pel nas telesno osveži, očisti kožo in poživi krvni obtok. Ker zmešča rožene sloje po- vrhnjice (vrhnje plasti kože) in malo stopd kožno mast, ko- žo tudi nekoliko olušči. V ko- peli se potencira in pospeši notranja presnova, hitrejše je izgorevanje in uporaba hrane v telesu ter izrabljanje v or- ganizmu nakopičenih rezerv, ki so shranjene v telesni tol- šči. V kopeli telo torej dela, izgublja kalorije, zato pripo- ročamo pogostne, tudi vsako- dnevne kopeli vsem, ki se bo- re za vitko linijo. Dodatek a- romatičnih soli nam kopel še boli priljubi, posebnih shuj- ševalnih sposobnosti pa taka kopel nima. izmenično kopel imenujemo kopel, pri ka- terem menjavamo kopel v hladni vodi s kopanjem v to- pli. Rabimo jo samo za po- samezne dele telesa, največ za ude. Zanjo rabimo dve po- sodi, posodo z vročo in po- sodo z mrzlo vodo. Pričnemo z vročo kopeljo, po eni mi- nuti pa vtaknemo ud za tri- deset sekund v mrzlo vodo in to ponovimo vsaj petkrat. Iz- menična kopel še bolj pospe- ši krvni obtok in je izboma telovadba za ožilje. Rabimo jo proti ozeblinam, rdečim rokam in rdečici na golenih, moramo pa jo redno oprav- ljati vsak večer skozi vse zimske mesece. farna kopel bolje bi rekli, kopel v vro- čem zraku, nasičenem z vod- nimi parami, prisili krvne ži- le v koži, da se močno razši- rijo in da se v njih pretaka mnogo krvi. Pričnemo se močno znojiti. S tem, da iz- loča tekočino, uravnava naše telo tudi svojo toploto. Pove- ča se tudi delo žlez lojnlc v koži in te začno proizvajati več kožne masti. V parni kopeli se očisti ko- ža od znotraj navzven, z zno- jem in s kožno mastjo se na- mreč izločijo iz telesa tudi nekatere za telo škodljive snovi. Po parni kopeli smo žejni in lačni. Utrujeni, ker je parna kopel naporna za srce in mišice, žejni, ker smo izgubili precej telesne tekoči- ne. Pred — r VARČEVALCI NE ZAMUDITE UGODNE PRELOŽNOSTI! v začetku novembra bo izžrebanih med vlagatelje KREDITNE BANKE PTUJ in KREDITNE BANKE MARIBOR DVA OSEBNA AVTOMOBILA in 108 NAGRAD V žrebanje bodo vključeni tisti vlagatelji vezanih hranilnih vlog in lastniki ve- zanih deviznih žiro računov, ki bodo do 31. OKTOBRA 1969 imeli vezanih najmanj 1.000 din za dobo preko enega leta. ZA VSAKIH 1.000 din VEZANE VLOGE - POSEBEN ŽREBNI LISTIČ. Za vezana sredstva - UGODNE OBRESTI, NAGRADE, ZAVAROVANJE. Hranilne vloge sprejemajo vse poslovne enote bank in vse področne pošte. STF^^ri 16 i EDNIIC - CETRI EK, 16. OKTOIU^ ^ Do torka na Jožekovi hranilni knjižici ie 1 milijon 119.500 S din Naša akcija zbiranja po- moči za operacijo invalida Jožeka Marina in akcija, ki jo je za nami začelo tudi u- redništvo lista TT, je iz dne- va v dan v večjem zamahu in je zajela takorekoč celo Slovenijo. V torek zjutraj sem zvedel v banki v Ormo- žu, da je na Jožekovi hranil- ni knjižici zbranih že 1 mili- jon li9.500 S din prispevkov. O nabiralni akciji v grad- benem podjetju Drava Ptuj smo že nekajkrat poročali. Skupna vsota, ki so jo zbrali v tem delovnem kolektivu znaša 275.000 S din. Poslovalnica Povrtnina iz Ptuja je poslala 11.000 S din. Langerholc 2000 S din, Štefka Ogrizek iz Ptuja — 6000 S din, Segula iz Prešernove u- lice v Ptuju — 11.000 S din. Med darovalci iz ptujske ob- čine pa sta se še posebej iz- kazala kolektiv otroškega vrtca v Ptuju, ki je zbral 40.000 S din in uslužbenci Mestne lekarne Ptuj, ki so zbrali za Jožeka 62.000 S din. Pomoč za Jožeka. ki jo zbi- rajo v poslovalnici Koloaiale na Bresnici je v minulem tednu narasla na 222.400 S din. Imena darovalcev iz te- ga kraja bomo objavili v e.ii izmed naših prihodnjih šte- vilk. Pisma in denarni prispevki še vedno prihajajo iz cele Slovenije. Akcija je do sedaj pokazala toliko solidarnosti, da se vam, dragi darovalci, za vaše prispevke v skopih besedah ne moremo zahvali- ti. Radi bi prenesli na papir Jožekove občutke in zahvalo, vendar se to skoraj ne da za- pisati. Za nas in za Jožeka je bilo še posebej humano dejanje učencev osnovne šole Franca Osojnika iz Ptuja, ki so v mi- nulem tednu obiskali Jožeka na njegovem domu. Prinesli so mu številna darila in top'e besede z željo njegova ozdra- vitve. Vodila jih ie tovariši- ca učiteljica Mimica Korpar. Dragi otroci, v Jožekovem imenu prav lepa hvala za o- bisk, za darila in 5.podbudae besede. Objavljamo p:sn\o, ki gaje napisala Jožeku družina O- grizek iz Mariborske ceste v Ptuju: Dragi .Jožekl Pošiljamo ti 6000 S din z namenom, da se ti čimprej o- m.->goči operacija, ki je tvoje in nase upanje za popolno ozdravljenje. Naš skromen prispevek ti naj bo 'e doka?, da v neoreči nisi sam in d£ je v slogi moč. Lep pozdrav od družine Ogrizek iz Ptuja. Dragi bralci, ker nekateri prispevki še vedno prihajajo na naslov Jožekovega biva- lišča. vas ponovno oovešča- m.o, da smo pri kreditni ban- ki Maribor — ekspozirura Ormož odprli Jožeku ta.ko- zvano pupilno hranilno knji- žico in tudi devizni žiro ra- čun. Vse prispevke za Jožeka pošiljajte na naslov: Kredit- na banka Maribor — ekspo- zitura Ormož; štev. hranilne knjižic J 513-620-1-72030-1638. V kolikor pa boste poslali devizna sredstva, jih pošljite na naslov: Kreditna banka Maribor, ekspozitura Ormož, številka deviznega žiro raču- na 518-620-1-32203-8094. V obeh primerih pripišite v o- klepaju — za invalida Jožeka Marina. V Jožekovem imenu vsem še enkrat prav lepa in iskre- na hvala ter lep pozdrav. Več o akciji bomo poročali prihodnjič. J. S. 1911. umrla 8. 10 19*59; jg^p na, Trubarjeva ulica, roi^ ^ umrl 11. 10. 1969; Ivaa t' Jeruzalem 17, Ivanjkovpi®* 1897, umrl 11. 10 1909; Peter č Macel,j, roj. 1908, umrl u. ij ^ V nsdeijo pri Veliki Nsdeiji - »Kcncert iz naših krajev« v nedeljo, s pričetkom ob 9. uri zjutraj, bo v zadruž- nem domu pri Veliki Nedelji priljubljena javna radijska oddaja pod naslovom — »Koncert iz naših krajev«. Sodelujejo: Planinski oktet iz Maribora, ansambel Maksa Kumra iz Ljubljane ter an- sambel Frančeka Zibrata s pevcema iz Ormoža. Oddajo bo vodil Božo Pe- tek. Zaradi direktnega radij- skega prenosa prosi trgani- zator, da se poslušalci zbere- jo v dvorani ob napoveda- nem času. ALUMINIJ S-K0R9- TAN 6:1 Ze v dopoldanskih urah je B ekipa Aluminija, ki tek- muje v mariborski podzvezi tudi z visokim rezultatom premagala moštvo Korotaaa. Prvi polčas se je končal z re- zultatom 5:0 v korist doma- činov. Nogometaši Alumini- ja so popolnoma nadigrali go- stujoče moštvo, ki ji ni u- spelo drugega, kot da je do- seglo častni zadetek in še to iz kazenskega strela z točke. TV SPORED NEDELJA, 19. oktobra 8.30 Malo svetovno telovadno prvenstvo, 12.30 Disneyev svet, 13.20 TV kažipot, športno popol- dne. 18.15 Siba ne počiva, 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijava.ia 20.35 Malo svetovno te- lovadno prvenstvo, 21.35 Muzi- kanti, 22.20 Videofon, 22.35 Šport- ni pregled, 23.05 TV dnevnik. PONEDELJEK, 20. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina, 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 TV v šo- li, 15.40 Nemščina, 15.55 Angle- ščina, 16.10 Fracoščina, 17.15 Ma- džarski TV pregled, 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Jedrsko orožje in zaščita, 18.50 Zabavno glasbena oddaja, 19.20 Mladinski mednarodni simpozij na Bledu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Simon Jen- ko: Jeprški učitelj. TOREK, 21. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11,30 Velika šolska ura, 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina, 16.10 Angle- ščina, 17.45 Risanka, 18.00 Lut- kovna oddaja, 18.20 Po sledeh na- predka, 18.40 Novosti iz studia 14, 19.05 Polk delta. 19.35 Portret Franceta Miheliča, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja, 20.35 Velika imena sodobnega filma. 22.10 Veliki mojstri, poro- čila. SKEDA, 22. oktobra 9.35 TV v šoli. 17.25 Moskva: Nogomet: SZ:Irska, — prenos, 19.15 Niso samo rože rdeče. 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Vozniško do- voljenje, prosim, 22.00 Človek s kamero, 23.15 Poročila. ČETRTEK, 23. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina. 11.00 Francoščina, 14.45 TV v šoli. 15.40 Nemščina. 15.fiS Angleščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Po Sloveniji, i8.45 TV komedija. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 William Thackeray: Sejem ničevosti, 21.25 Kulturne diagonale: Ob 25-letnici Pionirja in Cicibana, 22.10 Smart, 22.35 Poročila. PETEK, 24. oktobra 9.35 TV v šoli, 11.00 Angleščina. 14.45 TV v šoli, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.45 Nove do- godivščine Huckleberrya Finna, 18.15 Glasbena oddaja, 19.00 V središču pozornosti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Veliki denarji, 22.00 Življe- nje v vesolju, 22.25 Poročila. SOBOTA, 25. oktobra 9.35 TV v šoli, 17.45 Po domače, 18.15 Radost Evrope, 19.15 Spre- hod skozi čas, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 TV magazin, 21.35 Rezervirano za smeh. 21.50 Inšpektor Maigret 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila. Branje v postelji Marsikateremu človeku je v posebno zadovoljstvo, če po truda polnem dnevu le- že v posteljo, da bi pred spanjem prebral še svoj ča- sopis. To navado ima marsi- kdo iz svojih mladih let. Po- stavlja pa se vprašanje, ali je ta navada zdrava ali> ne. Knjiga, ki jo beremo, bi morala biti oddaljena od oči najmanj 35 do 40 cm. Ce člo- vek leži, ta razdalja nikoli ni tolikšna, knjiga ali časo- pis je vedno bliže očem. Za- to takšen bralec občuti utru- jenost. Posebno vprašanje je svetloba. Ce je v bližini luč 60 ali 75 vatov, je osve- tlitev primerna, pa še v tem primeru mora padati svetlo- ba na knjigo ali časopis s strani. Dr. JV PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Katarina Vrtič, Selška cesta 11 b — deklico; Elizabeta Vese- njak, Kidričevo 13 — dečka; A- nica Cafuta, Gruškovje 13 — de- klico; Danica Petek. Vuzmetinci 8 — Ireno; Ana Brec. Mali Okič 10 — Ivana; Marija Marinič, Ti- vadar, Prepolje 112 — Darjo; Sil- va Kampl, Krčevina 79 — Darka; Marta Bosilj, Zavrč 14 — dekli- co; Terezija Turk, Kidričevo 23 — Natalijo; Marija Petek, Stuki 27 — Renatko; Angela Voglar, Zabovci 98 — Renatko; Kristina Potočnik, Vel Brebrovnik 15 — deklico; Elizabeta Jurše, Sloven- ski trg 11 — deklico; Helena Pla- ninšek, Lackova 10 — Majo; Eli- zabeta Starčič, Polenška 50 — dečka; Dragica Lebar, Hlaponcl 33 — Iztoka; Karolina Kešpert, Brezje 29 — Branka; Ivana Sa- gadin, Mihovce 59 a — Emila; K^ana Klasinec, Prepolje 80 — Stanka; Terezija Vindiš, Lesko- vec 10 — deklico; Jožica Skrbiš, Makole 11 — deklico; Angela Se- nica, Cvetkovci 68 — deklico; Ljubica Placet, Bukovec 5 — Boštjana; Ivana Potočnik, Sto- govce 35 — Darinko; Katarina Valant, Dolena 35 — deklico; Štefanija Babšek, Stopno 8 — Štefanijo; Martina Lepej, Zg. Bi- strica 20 m — Simono; Marija Drevenšek. Gerečja vas 14 — de- klico; Elizabeta Kelc, Pohorje 14 — Elizabeto: Olga Ferjan, Star- še 31 — dečka. POROKE: Vlado Kirbiš, Zg. Hajdina 68 in Jerica Kurbus, Partizanska 83; Emil Masten, Cojzova 6 in Mari- ja Hernja, Spolenjakova ul. UMRLI SO: Ana Njivar, Sakušak 83, roj. MoSi crglasi SPALNICO prodam. Rantl kova 8, p. Ptuj. ' PRODAM veliko, skoraj sobno kredenco, divan, tah in štiri ntislonjaCe. Ivan Mp7 rič, Kidričevo 4. ' 80 AROV zemlje (vinograd dovnjak, Rozd) v Belsketti 'J prodam. Naslov v upravi. PROD.\M mizui štedilnik naj va. Nežka Forstnerič, PretJ va 18, Ptuj. " Z.AR.\DI selitve prodam otrij posteljico, električni štedlu »tobi«, oljnato pe" »kontakt« sobno Itredenco. Naslov v upn PREKLICUJEM veljavnost ^ ginala strokovnega spričevali dne 22. 2. 1950. pod reg. šte^ OLO Ptuj 33/50 na ime Jože Ri man. Zagrebška cesta 21, Ptuj, JABOLKA na drevesu za stisk nje po 8 S din in trgana po«| din za kg, prodam. Jože Korou Sveča p. Majšperk. PROD,\M dobro ohranjen (i 730, letnik 1967. Naslov v upra HISO z gospodarskim poslopji in 1 ha obdelovalne zemlje Spuhlji 107 prodam. SKOR.AJ nov dvovrstni šviej ski pletilni stro.i znamke »orii 3G0 ugodno prodam. Naslov vi pravi. PRODAM radio-aparat znaal »vesna LTKW 60«. Vprašajte Muršičevi ul. 14. PRODAM gradbeno parcelo Turnišču. Naslov v upravi, PRODAJALKO z znanjem ne škega jezika sprejn » takoj s ščičarna v Nemčiji, f-lača dol soba zagotovljena, proste ned« in ponedeljki. Sporočite takoj naslov: Evelyn Stohrer, Gutbn strasse 48, D 7 Stutgart Deutschiand. Sprejemam naročila za vi vrste prevozov na re'aci Maribor — Zagreb in obrai no. Pojasnila dobite v Ptuj! Na Tratah 11. Osnovna šola Majšperk razpisuje prosto delovno mesto kurjača in hišnika obenem. Pogoj: kvalificiran kurjač, nastop službe takoj. Rok za prijavo: 14 dni po razpisu na svet osn. šole Majšperk. —• Razpisna komisija Doma upo- kojencev in oskrbovancev Muretinci razpisuje delovno mesto medicinske sestre POGOJ: poleg splo.šnih pogojev za sprejem v sln?- 1)0 ino r imeti kandidat dokončano sredni medi- cinsko šolo splošne smeri. Osel)ni doliodek po pravilniku, ostalo po dogovoru- Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa na na- slov komisije Razpisna komisija Doma upokojencev »I oskrbovancev Muretinc' Tednik izdajfi časopisni tavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor. i»nton Bauman (glavni in odgovorni urednik) P/j Hmeiina, Jože Slodnjak fn Ini Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pri SDK Ptuj. §t, 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.