spodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 ki posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo oktobra 1859. Kako sem svoje travnike zboljšal, da sem dvakrat več sená nakosil.'^J. Gospodarji svoje senožeti še zmiraj grozno zanemarjajo in vendar jim sèm ter tjè marsiktera senožet majhne stroške, ki so jih na-nje obernili, že prec v pervem letu obilo poverne. V dokaz tega naj povem sledeče: Precej za svojo hišo imam senožet štiri orale veliko; štirivogljata je; proti severju in ju«-u je precej bolj steg-njena kakor proti izhodu ali zahodu; proti severju visi proti jugu se pa navkreber steguje; tù je skoz senožet graben urezan, po kterem se voda iz soseskinega bajerja in iz vasi deževnica odtekate. Po tem takem bi se bila senožet že od nekdaj lahko prav pametno namakovala. Toda to se ni zgodilo, zakaj nek ne? zato i ker ? ce je s u s a pritisnila, se je voda iz bajerja po malem ocejala in v grabnu počasi pogubila in do dobrega posušila ; — verh tega je bila senožet prehribovita in neravna, da bi se bila voda po nji na vse platí lahko napeljevala ; — ob dežji pri hudem vremenu, ko je največ deževnice in gnojnice po grabnu teklo, pa nisem smel vode na senožet spušati, ker mi jo je dostikrat, brez vsega napeljevanja, s peskom in kamenjem neusmiljeno zasula. Po tem takem sem imel enkrat premalo vode ; v suhem letu pa malo sená na svoji pred nosom ležejoči senožeti. Tudi iz sosedovega dvorisča ste se gnojnica in luznica v moj graben ocejale; pa tudi od tega nisem imel dobicka nobenega, zato ker se mi je ondi, kamor se je gnojnica ocejala, o suhem in vročem poletji vsa trava požgala in posušila, v mokrotnih letinah mi je bila senožet pa pre- mokra. Da kratko rečem : sedel sem v bogastvu, pa sem bil vendar le reven. Mislim tedaj in mislim, kako bi si dosihmal zanemar-jene zaklade v bolji prid obernil. Zmislil in zadel sem jo bil kmali, in že lansko jesen sem se lotil delà. Ker nisem smel soseskinega bajerja zapreti, da bi se bila v njem voda bolj zberala,. in potem z večjo močjo in nagleje po grabnu tekla, se mi ni nič druzega boljšega zdelo, kakor na oj last ti bajer napraviti Na sredi tište straní, ki je visje ležala, sem dal luzo tikoma grabna napraviti tako travnik. Luža ni bila veliko, da je globoka deržala dovelj vode za celi ampak ob krajih sem jo dal visoko zajeziti, da se je mogla voda iz nje na vse plati po travniku lozeje napeljevati. Na tistem kraji proti grabnu sem ji zatornico napravil, da se ni o deževnih dneh preveč vode va-njo nahahljalo. Gnojnica "in lužnica iz sosedovega dvorisča ste se pa vedno v lužo izlivale. Proti senožeti je bil iz lužo le-sem žleb napravljen, po kterem se je voda po senožeti napeljevala. Spomladi se je voda iz luže spustila in po travniku sèm ter tjè peljala. Ker so me pa mnogoverstne druge delà le dovelj sveta pokva i sem premišljeval, kako bi se dali ti dotok do m est i ti. Kmali sem jo znajdel Omislil sem si močan , iz konopn ine napravljen m c h kakoršnega imajo pri gasivnicah ; meh ta sem privezal na cev sem hotel i in tako sem lahko celi travnik močil in škropil kakor Tako sem letos travnik že trikrat kosil, in ga bom morebiti še enkrat, če bo le jesen gorka; če pa druzega ne bo, bo v jeseni saj dobra paša za živino. S te senožeti sem dobival druge leta po 5 voz sená in otave, to je, okoli 70 centov. Letos sem pobil ob pervi 35, ob tretji pa 37 centov skupaj tedaj 119 centov, tedaj skorej 50 centov več kakor kosnji 47 centov merve, ob drugi r • v poprejsne leta, in se otave, ki se zdaj raste, v to rajtengo vzel nisem; nadjam se je kakih 15 do 20 cent.; potem takem bom po omenjenem zboljšanji senožeti okoli 70 centov merve letos več nakosil, kakor pretečene leta. Ce cenim cent sená po 2 gold, in pol nov. dn. (dobro senó se v naših krajih še rado dražje plačujel, je senó, kar sem ga več od po-prejšnih let přidělal, 175 gold, vredno, stroškov v zboljšanji senožeti sem imel pa le 35 gold. Lahko bom zdaj stevilo goveje živine za eno kravo pomnožil, in potem bom mogel vsako leto en oral njive več pognojiti, in več žita in drugih reci več pridelati. Kdor le enmalo prevdari, da brez nič tudi nič rasti ne in kdor vé, kako zlo njive potrebujejo gnoja, da so rodovitne, bo pač spoznal dobroto napeljane vode na senožetih, ktera nadomestuje gnoj V • more ? , ki bi se sicer njivam pritergati mogel. Če se zraven tega še pomisli, da voda, posebno studenčnica, po svoji višji gorkoti spomladi zemljo bolj zgodaj razgreje in senožet z lepo zelenim pertom prepnè ob času, ko še drugod ne raste nič, in da voda nježne rastlinice varuje poznojesenske zmerzline in mnogo škodljivih merčesov s senožet odpravi, je pač očitno kot beli dan, da voda senožetim veliko bolj tekne kot gnoj. Vrednost senožeti, na ktero je voda napeljana, je vsako leto večja ; zato so pa tudi take senožeti kmetijstvu najbolje podpore. K. Kiedl v cesk. hosp. listu. Gospodarska skušnja. (Sadno pleme po mladih mladikah spoznati). Po Sikler-jevih opazkah se spoznava že v drevesnih sa- diščih ali vertnih šolah: kakošnega plemena ali sorte bo sadje. Ce namreč hrušica ima gladke in rudeče mladice, bo sad sočen in okušen; tista pa, ki ima oj stre in zelene mladice, bo rodila močnate, suhljate, kerhke in mesnate hruške. Ravno tako pri jab lan i h naznanja ojstra mladica ? k i s e lj, gladka pa sládek sad. Te opazke so vredne, da bi jih umni kmetovavci prav natanko pre skusilf, če so resnične ali ne! Ztg. Landw. zaderževale, nisem mogel po senožeti gričkov znižati in poravnati, zato pa tudi nisem mogel po žlebovih in grabničkih vode na vse kraje napeljati, kamor bi je bil nujejo tište dnarnice ali kase, v kterih se hranuje otročji rad. Ker se pa po napravljenih žlebovih in grabničkih vendar dnar. to je, dnar otrok ali sirot, kterim so starši pomerli. gerbavin Od vkupnih sirotinskih dnarnic Sirotinske dnarnice ali sirotinske kase se ime 31 *3> Çesarski ukaz od 9. novembra 1. I. zapoveduje napravo luknja na herbtu. Presic zavoljo kterega bi bi! neki v k ùp ni h sirotioskih dnarnic tudi v takih krajih, kjer to Charles Lamb mogel hudodelstvo storiti in je neki Ki- dozdaj ni bilo:* rta vad no ; to je, da se ima sirotinsko premo- tajec svojo hišo zapalil — presic naših otroćjih let, naše ženje vkup na lagati na obresti ali činže. srednje starosti in naših sivih dni, tudi presic ima svoje Te dnarnice se bojo o vseh Svetih tega leta tudi opravljivce in zaničevavce, pa njegovega mesa bi ne po- na Krajnskem zacele. To koristno napravo, ktera nima samo namena gresal nihče rad, kdor ga ie enkrat pokusil. pre Najvec presicev redé v Ameriki, kjer cenijo kupe moženje otrokom o h ran i ti in pomnožiti, temuč tudi prekajenega mesa po oralih in v Ohiju povžijejo vsako leto na noge pomagati, skorej 1 milijon prešičev. Na Spanjskem je svinjsko meso kreditu kmetiskega posestva bojo gotovo v«i kmetje z veseljem sprejeli, ker ponuja lepo obrajtano kakor divjačina, pa medio je in priložnost, vso otročjo gotovino za majhne činže v prid in brez mastí, tako ne daje • V nic dišečega okusa špeha. kmetijstvu oberniti. - ' ..... V razum tega in v poduk tištim, kteri nimajo priložnosti deželuih vladnih listov brati, naj nekoliko povem od nabašejo marsikdaj čevo bolj s konjskim, oslovskim, kozjim moti se Ljudje sploh mislijo, da klobasa izvira od prešiča, pa , kdor je takih misel, zlasti v večjih mestih. kjer vkupnih dnarnic. Vprihodnje, to je, od vseh Svetih se bode stekal m drugim mesom, kakor s svinjskim. Da dajejo ptici dober živež gotov Ijudem, ni treba pripo dnar v vkup ne sirotinske dnarnice, vedovati in omenili smo že, da v Indii, Kitajci in drugi ves o t r o c j i ktere imajo cesarski davkarji oskerbovati. Dnarnice te bodo narodi še celó ptičje gnjezda jejo; omenili smo tudi. da vsakemu otroku, kakor hitro se bo za-nj naložilo saj 20 nekteri narodi merčese zobljejo. Tako imajo Arabi ko- goldinarjev, od tega zneska dajale obresti (činži) po 5 od bi lice namesti žita; meljejo in kruh pečeio namreč iz sledecega sto, in sicer po celih mescih, to je, od 1. dné mesca za zneske, ki pridejo pred 16. dnevom tistega mesca njih, pa tudi solé, sušé jih, ali pa jih kar kuhajo ali pe cejo Mavri cenijo debelo kobilico cez goloba v dnarnico, za zneske pa, ki prihajajo po 16. dnevu mesca tentoti kuhajo iz kobilčnih jajčic juho, podobno kavi. in Ho-Tudi v dnarnico, se le po preteku sledecega mesca. murneke jejo ljudje kakor pri nas nekteri hrošče ( kebre) Gotovine sirotinskih dnarnic se ne bodo vec, kakor in znamenito bi bilo zvediti, ktera živa dozdaj, na razdolgni zalog na Dunaj pošiljale, kteri je Ie streho človeškega života. rec ne gré pod Bele mravlje so neki kaj dobra 4 od sto cinza placeval, ampak one se imajo hitro z jed in sploh pravijo, da dajajo mravlje jedem, kterim se obresti na hipoteke ali zastavne posestva s postavno var- pridenejo, neko prijetno kislino. Na Švédském jih z ribjimî nosijo naklada li, in le tadaj, ko bi se take hipoteke dobiti ikrami čistijo in dajajo s tem slabejemu žganju boljši ne mogle, se utegnejo tudi kam drugam na dober činž okus. Nekteri divji narodi avstraljski jejo zalego najlepših Mi HIM Kdor bo tedaj želei kako posojilo dobiti na svoje po okus. Nekteri divji narodi avstraljski jejo metuljev, tako da so nektere plemena najkrasnejih me-tuljev že tako redke kakor bela vrana. Pajk i so Bušmanom sestvo iz teh dnarnic, naj se za tega voljo s svojo sladčica in so neki orehovega okusa. Nazadnje naj še ome prošnjo oberne do cesarske sod nije in skaze, da bode to, kar hoče na posodilo dobiti, varno naloženo. nimo da Hotentoti po polne pesti opraženih gosenc Cesarska sodnija bo sprejela in uslišala prošnje po srečni bi bili mi, ako I ožrejo in zdé se jim kakor pocukrane češplje. 0 kako bi mogli našo mladež ; resovoriti, da bi versti, po kteri so ji bile vlozene, in bo ukazala davkovski namesti navadnega ..cukerberka" opražene gosenčice zo- kasi (dacnii) posojilo iz vkupne sirotinske dnarnice izpla- bala! Pomislimo le, koliko dobička bi kmetje imeli in go- čati, od dolžnika dolžno pismo sprejeti in ga varno hraniti, sposki bi ne bilo treba postav zastran oberanja in zateranja ■ ■ m mm i • i t i v • v v ft i i . * ^ __« - ____. // Te posojila se bojo dajale za cinze po 5 od sto in se gosenc dajati! Po plačevale za pol leta naprej in sicer po celih ko se je posojilo najelo. tistega mesca, bojo mescih od 1. dné Komur se bo posojilo dalo, se bojo vpisne bukvice izročile, v ktere se bodo plaćani činži vpisovali. Ce se bojo činži vselej o pravém času plačevali, ne 5? Household Words44. Glasi cesarskem ukazu bo sodnija posojila, ktero morete sicer obe strani p o l leta naprej od povedati, brez posebnega vzroka dolž ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. III. Preden začnem govoriti, k a ko in v k o 1 i ko bi se niku odpovedala. Al ce se cinzi ob svojem casu ne pla- dala slovenscina zezdaj za posamesne nauke s pridom čajo, jenja ta pogodba, in dolžnik se bo opomnil, v šestih porabiti, naj omenim dve druge reči. ted n ih dolžne cinze plaćati, sicer bode zavolj dolznega kapitala in činžev rubljen. S posebnim dovoljenjem sodnije se pa dolg malo po malem in sčasoma verniti. bo tudi mogel v ® 11. S. Neki ljubljanski dopisniki so v teržaške in nektere dunajské novine o novi postavi tako pisali, kakor da bi imele zdaj vse šole slovenske biti, vsi nauki se po slovenski . ker slovenski in je terdil, da je to nemogoce Slonove noge, razlagati, jezik ni dosti izobražeu in nima obilne literature, pa tudi ni dovelj domaćih učiteljev. To je pač čudno modrovanje; tudi jez dobro vem, da je pri nas nemški jezik tako po-treben, da ga vsak izobražen in dostikrat tudi neizobražen člověk znati mora; jez zakuhane z močnim palmovím je- pridjal, ki je v več krajih sploh zlo zlo korišten, za mnoge Ilazličnost živeža v raznih krajih sveta. (Konec.) bi nemskemu jeziku še tudi laškega sihom in kajenskim poprom so Cejlanom več, kakor vsaktera pa ravno tako sladčica, ki jo je kadaj skuhal sloveči Apici Rimljanom; potreben, kakor uemški. Toda je velik raz ? meso slonovega rivca je neki zlo zlo okusno, V • in mast te loček, po domaće V s e g a ne bo vse nauke razlagati ali pa celó nič ne. pri nas nihee tirjal; da bi pa slovenscina živine cenijo Bušmani kot prav dar božji in Bušmau gré tako v prahu ostala, kakor je dozdaj bila, pa zopet nihče noč in dan dalječ, da dobi grizljej te masti. Ravno tako je ne bo zagovarjal, komur je mar za napredek, za čast do-tudi mast po vod nega konja kaj zlo posebnega; flsoljeno mače dežele, za blagor slovenskega jezika in naroda; in čislajo bolj kakor mi vsako slanino in uživajo in rabijo jo, nova postava nam dovoljuje, se za to poganjati in nam je kakor mi srovo maslo; tudi meso te živine je okusno in porok, da to poganjanje brez uspeha ne bo ostalo. Kar pa tečno. Ta pir ovo meso ima slast, ako je mlade živine, se očita, da ni slovenskih učiteljev, je tako debela laž, da kakor goveje meso, in meso pižmovega prešiča pre- bi jaz najraje o tem molcal, ako bi tako ocitanje ne imelo seže meso našega prešiča, ako se skerbno izreže srnerdeča smisla, da se Slovencov le malo dalje uči, ali pa da jim je učiteljski stan, njegova potřebnost in imenitnost tako slabo znana, da ga v nikakem čislu nimajo in se tedaj tudi malo za-nj pripravljajo. Sploh diši to očitanje precej po tisti frazi, ki smo jo tolikrát v Augsburgarci brali o „verkům- merte Racen44. Pa da ne govorim le kar tako, bom povedal fakta, ki bodo jasneje to reč dokazale. Samo na reski gimnazii nas je 6 ali prav za prav se 7 slovenskih učiteljev; da mi se bolj verjame, jih povem po imenu. To so gg. direktor gim-nazijalni Vidic, Cičigoj, Zakelj, Turin, Mahnič; jez in pa g. Božić, ki je zdaj sicer drugod, pa je pri nas bil, in ga zopet k nam pričakujemo. V Zagrebu so izmed učiteljev Slovenci: gospod direktor Premru, gg. učitelji Bradaška, Macun, Tušar, Brodnik in Stritar; v Varaždinu gg. Žepić, Valjavec, Lazar in Mandele. V Oseku je gosp. Kane. Toliko jih je tedaj samo na Horvaškem in morebiti se več, da jez ne vem. Znano mi je pa, da jih je tudi v drugih deželah; nekteri že izprasani pa so odstopili, ker niso mogli berž službe dobiti in zopet druge enako sposobne je kaka druga sitnost pripravila, da so učiteljstvu slovo dali ali pa gimnazijo z realno solo zaměnili. Ce prištejemo vsem tem še tište slovenske učitelje, ki na domačih gimnazijah službo opravljajo (na priliko na Krajnskem, Štajarskem, Go-riškem in Teržaškem), se lahko vsak prepriča, kdor se prepričati hoče ( pa nekteri se n o č ej ol), da je tisto očitanje prazno in puhlo in da je naša Slovenija za to reč kakor za marsikako drugo dovelj pripravnih mož rodila, in ji Bogme! ni treba pred sosedami se sramovati. Zdaj pa ad rem. Po svojem stanu ne morem in nečem nove postave drugač razlagati, kakor s pedagogičnim in didaktičnim pogledom, to je, da bom le pretresah ali bi slovenščina kaj druge nauke pospešiti utegnila, — ali bi za-mogla učenje toliko veči naukov olajšati in sploh, — ali bi s pridom, ne glede na narodne želje, v šolah se vpeljati in na korist učencov in nauka porabiti mogla? Naj začnem s keršanskim naukom; pa naj mi se ne zameri, da o tej reči spregovorim, ki prav za prav res ni moj „Gegenstand" ; pa le vendar tako globoko v odrejo in življenje sega, da mora vsakemu za to mar biti, če prav sam vem, da o keršanskem nauku popolnoma s premislikom in „do tal" le duhovni gospodje kaj povedati znajo. Omenil bom jez tù le svoje skušnje. Naši otroci so večidel kmečki (gotovo najmanj 90 med 100) in tudi po mestih je povsod toliko terdih Slovencov stanujočih, da se sploh lahko reče, da je pri nas materni jezik vseskoz slovenski, in da se tedaj tudi keršanski nauk sploh po domaće otrokom razlagati začne. Naš narod je pobožen, da malokteri tako, in naše matere so zares lep izgled bogaboječnosti. Komaj dete spregovori, ga jame dobra mati na Boga opominjati. Posadivši ga zraven sebe mu sklene ročice; vse je tiho okoli; hlapci so na polji in dekle imajo zunaj opravek ; mati sama povzdigne oči, razkladaje sinku ali hčerki, kako je Bog dober in pravičen, kako skerben za vse stvari, vse vidijoč, da mu nič zakrito ni, da je tù le mesto skušnje, da je pa naša prava domovina drugod; tam še le se bo pri Bogu tisti vedno in večno veselil, kdor je njegove zapovedi po-slusai itd. Otrok stermi; sveta groza ga je prevzela, ko vidi, da mati, ktero bolj ko vse drugo ljubi in spoštuje, s tako gorečnostjo govori, da je gori še Eden, kterega moramo bolj ljubiti in bolj spoštovati kakor vse, kar je na zemlji, bolj kakor očeta in mater. Kako bi svoji materi ne verjel, ali je mogoče, da bi ga ravno tisti ogenj ne prešinil, kakor ga na materi vidi. Začne ga ta očenaš — molitev vseh molitev — učiti; deteje ze pripravljeno, da imenitnost njeno ne le razumi, ampak (in to je več) čuti; lahko se nauči potem apostoljske vere in drugih molitev. Iz maternih rok pride otrok v duhovske; naša duhovščina, smemo s ponosom reči, je za keršansko in za vse dobro tako goreča in v svoji gorečnosti tako stanovitna, da se ji le trohica očitati ne more. Otrok je přišel v dobre roke. vera se mu še bolj uterdi, dečki se med sabo skušajo, kteri se bo pred té ali une večje molitve, na pr. vere, upanja in Ijubezni navadil; ni ga jim večjega veselja, kakor če vidijo, da so gospod kaplan z njimi zadovoljni. Kaka radost jim se pa še le na obrazu sveti, kadar se jim dovoli, pervikrat k spovedi iti ali celó sv. obhájilo sprejeti. Kdor ni tega sam skusil, ne verjame, kako lahko in globoko se pečat keršan*kega duha v otročje serce vtisne. Morebiti bolje, kakor kjer si bodi, v veri izučeni in užgani prihajajo slovenski otroci v mestne nižje in višje šole; po 10 in še več let zopet v teh ostanejo — al žalost obiđe člověka, ko pogleda začetek in konecl Tam je pobožno dete, blago kakor da bi bilo ravno kar i/ božje roke prišlo; tù pa dostikrat dostikrat — prav za prav večidel mládenec, za vero in Boga mlačen ali pa celó popolnoma že popačen, bahaje se z racionalizmom, zatajivši vero svoje matere, vero svojega slovenskega naroda. In kaj še le pozneje, ko pride na vseučelišče? Kar sem sam vidil in doživel, je strašno, skoraj neverjetno. In iz takih in enakih ljudi se velik del naše gospode sostavlja. Vem, da jih je nekaj, ki se bodo temu sroejali; njim je taka nemarnost in nevera znamenje časa in celó velik jfiv* I- iBi napredek. Toda ce clovek tudi samo iz natodnega obzira to reč bolj natanko pretrese, vidi, da povsod, kjer je vera pešala, je tudi narod pešal, in kjer je narod oslabel, da je vselej tudi nejevera se přikazovala, in da ondi, kjer je ali; celi narod ali pa velik del naroda vero zgubil, je ob ent*iU tudi vse nadušenje za druge velike idee izginilo, za literaturo, umetnost, za narodnost, svobodo in sledni napredek. To pričajo zgodbe Gerkov, Rimljanov in Arabov; in nekoliko smo tudi mi priča tej resnici. Naš kmet je delaven, pobožen — tu je napredovanje; naš rokodelec, obertnik in kupec je marljiv in pošten — tudi tù je napredovanje; naša duhovščina je tako častitljiva in spoštovanja vredna, da málokterá tako, — kako bi njena vestna delavnost brez dobička , dušnega in ma te rij a I nega , ostala; naša gospoda pa — je oblečena kakor vsaka druga gospoda; mogla bi nam biti najpervi representant naše narodnosti, na čelu vsakega velikega in blagega početja, na čelu literature, umetnije vernega in vsakega drugega napredovanja. Ali pa je to? Exceptis excipiendis se mora reči, da ne. Pogreznila se je v zgolj materialne interese in je zadovoljna, da so le piške dober kup in je pivo okusno. Od kod to prihaja? Vzrokov je dosti — eden največjih pa je slaba izreja — in slasti pomanjkanje pravega keršanskega duha, in zdaj še le mi je priložnost prišla, nekoliko premisliti: ali ima domaći jezik kaj zaveze s keršanskim naukom, ali bi mu ne bil morebiti na največji prid in če ne celó potreben, tako po-treben, da je le z njim boljega napredovanja upati. Ze zana-prej pravim, da je tako potreben; le prosim to-le premisliti. Keršanski nauk je za otroka že od konca z domaćim jezikom sklenjen; oba imata korenine skupaj. Komaj dete spregovori, ga že začne skerbna mati na Boga opominjati ; to opominjevanje nam je z mnogimi njenimi diminutivi jezik obogatilo, ki so drugim narodom zgolj neznani (Bogek, Ješček itd.) pa se otročjemu sercu tako priležejo, da jih nikoli brez pobožnosti ne izgovarja. Vse molitve, ki se jih 9 potem dete uči, z eno besedo, vès keršanski nauk mu se po domaće razlaga, bodi si doma, bodi si pri duhovščini v cerkvi ali v šoli, ťudi molitvene bukve so le slovenske. Narodni jezik in keršanski nauk sta tedaj doslej eden zraven druzega rastla, ali prav za prav se eden v druzega zarastla. Za mlade serca niso svete le molitve, tudi posamesne besede, zaznamovajoče tako visoke misli, jim postanejo svete: ne dá se eno brez druzega misliti. Zdaj pride dete v mestne šole. Od konca mu se morebiti še dovoli, po domaće se učiti, pa kmali zapazi, da je gospodom vendar le ljubši, če se nemškega „aufsaganja" poprime; drugo ali tretje leto pa že vsakako po nemški „aufsagati" mora, če hoče ali ne, in tudi v gimnazii domaćega poduka več ne sliši. Kaj pa se zgodi? To kar bi se nikoli zgoditi ne smelo. Jez 314 mislim, da je keršanski nauk za dušo in serce, za tolažbo tukaj, za većno izveličanje tamkaj, ne pa da se ž njim spomin (Gedâchtniss) krepča. In ali ni tako? Starši in duhovni, se lahko reče, povsod otroka iz pravega namena učé; njim je zares mar za njegov dušni in telesni, ćasni in večni blagor, pa so tudi vsi njihovi pripomočki dobri. Đa imajo tudi v mestnih šoiah dober namen z otrokom, rad verjamem, toda metoda jim ne velja; lako bi sicer za keršanski nauk tuj jezik rabili? Kake nasledke mora taka metoda imeti? naj jih ob kratkem povem. a) Otrok, ki se zacne keršanski nauk po nemški ali po Iaški učiti, tega jezika še ne zná dobro; treba mu se je tedaj z jezikom upirati; nekaj razume, nekaj ne, pa če tudi razume, so mu besede še tako nenavadne, jezik mu se tako okorno obraća, da se mora hudo pehati, dokler mu v glavi ostane. Kaj pa delà serce, za ktero je prav za prav ta nauk? Ono je pri takem učenji merzlo, in drugač ne more biti. Da se serce za kako reč ugreje, je pred vsem drugim potrebno, da se jezik popolnoma zná, pa še več, — treba je tudi, da človek v tistem jeziku misli in čuti in človek misli le v maternem jeziku, sicer je pokveka, kteri se snujejo iz raznih jezikov misli — in večidel tudi karakter. Po sedanji metodi tedaj keršanski nauk, razlagan v tujem jeziku, za otroke ni toliko za dušo in serce, ampak bolj.za znanje, ne toliko „Gewissens- und Herzenssache", ampak bolj „Lehrgegenstand in Gedàchtnisssache". b) Naši otroci imajo, ko pridejo v mestne šole, večidel veliko veselje za keršanski nauk, prav ponosni so, da toliko znajo in ko bi se po domaće tudi v mestnih šolah učili, ni dvombe, ne le da bi bolje, ampak tudi raje se učili. Tako pa jih dostikrat formalne težave, ki so v tujem jeziku, ostrašijo; veselje za nauk vsakako se pomanjšuje, včasi celó mine. c) Keršanski nauk je člověku podlaga moralnosti za celo življenje. Otročje serce je mehko kakor vosek; vsaka dotika mu se vtisne; lahko in berž se ga primejo dobri nauki, ktere je od matere in duhovnov prejel. Treba pa je, da otrok te nauke popolnoma razume in to se godi le z domaćim jezikom. V mestnih šolah ga tudi lepo uče, al kaj, ko od konca še vseh besed ne razume, in če jih tudi razume, za-nj le tište imenitnosti, tište svetosti nimajo, kakor domaće. „Oče naš" in „Vater unser" je po smislu vse eno, za otroka pa ni; le uno je za-nj original, ki mu pobožnost budi; to pa le merzla přestává. Vsak psiholog mi bo to poterdil. Taka je tudi z djanskimi nauki. V serce segajo v pervi mladosti gotovo le domaći, le domaći ga bodo na delo in spolnovanje ganili; tujemu jeziku manjka v tej reči ognja; kako pa se bo brez ognja serce užgalo? Dostikrat se primeri, da se s takim ravnanjem celó pervi vtiski, doma přejeti, iz serca pogube; otrok si le za to ne upa, razuzdan biti, ker se kazni boji. Dobro vem, da ta popačenost tudi iz mnogih, drugih skušnjav prihaja, al nekoliko in včasi gotovo tudi iz omenjene napake. d) Otrok se uči keršanski nauk po nemški ali po laški in pozabi marsikdaj sčasoma domaće molitve, naučivši se tujih in poslušaje božjo besedo povsod le v drugem jeziku. Al ni to čudno, da se dete do 10. ali 12. leta z Bogom po slovenski, po tem pa po nemški pogovarja? Mar niso Bogu vsi jeziki enako ljubi? Ali ni sv. Duh v vseh jezikih govoril? Za Božjo voljo, pustite otroku saj pervo vez, ki ga je bolj stanovitno in bolj sladko s Stvarnikom sklenila, kakor ga vsi drugi surogati skleniti zamorejo; saj v tako imenitnih rečeh naj se ne delajo linguistični eksperimenti! Dalo bi se še več o tem govoriti, pa naj bo dosti. Kaj sledi že iz tega, kar sem omenil? Po moji misli, po mojih skušnjah in po mojem najglobokejem prepričanji to, da naj se uči keršanski nauk vseskoz v domaćem jeziku. To je stvar tako potrebna in tako naravna, da je že od nekdaj pri vseh narodih veljavo imela; ima jo ve čití e 1 tudi v naši deržavi ; na Ogerskem in Horvaškem se uči keršanski nauk ali povsod, ali pa saj do pete šole po domaće, tudi na Ceskem in v Galicii se čedalje bolj korist te naprave spoznava. Tako kakor je v naših šolah pa lahko rečem, da nikjer v celem cesarstvu ni, razun dalmatinskoga primorja in nekterih krajev na Moravském. Naj bo v tem enakost za vse dežele, enakost za vse narode. Slednjič naj še enkrat opomnim, da se nisem hotel s to razlago v verske ali duhovske reči vtikati, v ktere dobro vem, da se vtikati ne smem in ne morem; že sem rekel, da le o tem in to govorim, kar sem sam vidil, slišal in skusil in kar pedagogika vsakega člověka uči. Mislim, da sem saj nekoliko razjasnit, kaj keršanskemu nauku pri naših učencih na škodo služi. J. Terdina. Narorto- in krajopisje. Otok Kerk. Spisal J. Terdina v odgovor gospodoma Vílku in Klunu. (Konec.) Imenitno mi se je zdelo, kako si Kerščani začetje morja tolmačijo. Kjer je zdaj morje, je bilo enkrat vse ravno, lepo polje; ljudje so živeli, da niso bolje mogli; vse so imeli, le soli so si mogli za drage dnarje iz daljnih krajev kupovati. Vedili so, da je v neki skali slan studenec; toda so jim stare bukve prepovedovale ga odpreti, ker bi to silno nevarno bilo. Dolgo so bukve bogali, na zadnje pa je bila njihova nezadovoljnost tako velika, da so šli in skalo prebili. Slana voda je pritekla s tako močjo, da je celo polje potopila, pustivši za spomin le tam pa tam kak otok. — Druga povest pa to razklada, da so od prevelike dobrote se ljudje prevzeli in tako razuzdano živeli, da je devica Marija, pridši v te kraje, glasno se razjokaJa in da je v njenih solzah polje utonilo. Vidi se, da so te povesti zgolj kmečke, kakor celo življenje na Kerku. Izvedeni mor-narji na Ložinu o morji vse kaj druzega pripovedujejo. Po njihovi pravlici je Jezus, po svetu popotovaje, tudi sem přišel; kjer je zdaj rnorje, je bilo takrat neskončno polje. Truden si išče Izveličar prenočišča, pa ga nihče ne sprej me. Nazadnje pride v raztergano kočo, kjer trije bratje stanujejo. Ti mu dadó kar imajo, in tudi posteljo. Preden gré drugi dan dalje, se jim razodene in obljubi, vsakema dar dati, kakoršnega si izbere. Najstareji si izvoli bele gradove, srednji zlata in srebra, mlaji pa pravi, da ga je sram to prositi ; zlata bi si sam nabral in gradov sam nakupil; al za vse žulje mu se le slaba plača daje. Sel bi po svetu, si sreče iskat, al zemlja je pregorata in gore preobraščene in presterme ter ne vé ne pota ne kam bi šel, da si pomaga; naj mu dá Jezus ravno gladko pot in hiter voz, za vse drugo pa bo Jezus sam skerbel. Jezus udari s palico ob zemljo; iz nje privrè morje in vse zemlje obdá, in udari ob drevo in drevo se izdolbe v lahko in hitro ladijo, in mlaji brat odvesla in se vozi od kraljestva do kraljestva in kupčevaje nabere si več zlata in si nakupi več gradov, kakor jih brata imata. v Čudno je tudi, kar si Boduli o gori Velebitu do-mišljujejo. Ondi, pravijo, je ustvaril Bog Adama, pa mu je nekaj malega stvarivne persti ostalo. Kadar bodo clo-veški grehi Božjo milost presegli, bo ogenj vse ljudi končal in iz ostale persti bo ustvaril Bog druzega cloveka, nov zarod; ta zarod bo boljši od sedanjega, toda slaběji po telesu in manjši, ker je premalo persti ostalo: po deset jih bo lahko pod enim čebrom plesalo. Na Velebitu stanuje tudi mnogo hudih in dobrih duhov, veš, kresnikov, vuko-dlakov in drugih pošast. Sploh se nahajajo za mitologijo še bogati zakladi ua Kerku, toda jih bo treba berž berz vzdigniti, če ne, bo prepozno; mlaji rod že skoraj nič ne vé, in če tudi kaj malega vé, ne pové rad, ker mu se te basni preneumne zdé. 315 Tudi stari ljudje so že sèm ter tjè dosti pozabili, ker si že daviiej ne upajo mlajim pripovedovati, bojé se zasme-hovanja. Boduli so ohranili imena bogovom, kterim drugej ni ne sledů več najti. Naj še nektere basni omenim. Zmaj Vukotin je délai nekdaj strašno škodo ljudem in živini, požíraje celó ladje in vozove; po suhem in po mokrem je divjal, da ni bilo nobenega zavetja pred njim. Ko pa so jeli cerkve zidati in so zvonovi zapeli, ga je tak strah prevzel, da je pod Velebit šinil; al tudi ondi mu zvonjenje preveč nadleguje; rad bi spet na dan přišel in dalje pobegnil, pa ne more. Še le takrat se bo to zgodilo, ko ne bo v primorji nobene pobožne duše več in tisti strašni čas se přibližuje. Ze je dobil Vukotin toliko duška, da skoz gorske jame svojo silno sapo izpušča: ta sapa je grozovitna „senjska burja", ki čedalje huje razsaja, da se tujci skerbno teh krajev ogibljejo in celó domaći ljudje tre-petajo, ne mogoči, se je privaditi. Kadar pride zopet zmaj Vukotin, pa gorje ljudstvu in deželi! O vetrovih je še ena povést. Zavolj trikratnega za-tajstva je mogel sv. Peter zemljo deržati; ko pa se je spo-koril, jo je Božji ris mu prevzel. Temu risu je bil dal po posebni milosti Bog zapoved, da tistega petelina zadavi, ki je imel Petru zapeti. Brez petelina bi bil ta apostelj brez greha ostal. Ris pa ni zapovedi poslušal. Ko so vojaki ua dvorišču Izveličarja mučili, se nihče ni za pečenko menil, ki se jim je v nekem kotu pekla. Pečenka diši risu bolj kakor koščeni, stari petelin ter jo pojé, petelina pustivši. In za to prederznost se zdaj ris pokori, težko zemljo deržé. Vès togoten jo pretresa, strašno pihaje. Od tod prihajajo zemeljski potresi in vetrovi. Strašna pošast je Mrak. Vojskuje se s solncem, pa do zdaj je še ni nobeden zmagal. Podnevi je solnce huje, z gorečimi puščicami streljaje zapodi Mraka v najglobo-čeje brezna. Zvečer pa se ta zopet ujunači, odgnavši sil-nega sovražnika, ga lovi celo noč v veliko mrežo, pa vselej, kadar méni ga zadergniti, se priplazi danica in mrežo prestriže. Nazadnje pa bo Mrak zmagal in zemlja bo brez svitlobe ostala. Tudi ljudém je Mrak nevařen; blizo hiš sicer ne gré; če pa dobi člověka na samem, ga popade za lase in ga treši dalječ kam, da več ne vé kje je in kako bi domu přišel. Vino mu smerdi, zato pijancem nič žalega ne delà; rad pa ima tatove in razbojnike; kaže jim pot in zmeša preganjavcem sled, da jih ne najdejo. Posebno dosti povesti je o Ma li ku. Malik (tudi: Malic in Mal i ca c) je nekaj našemu škratu podoben. Strašen nagajivec je. Najraje prebiva v gojzdih, in ondi ga neprenehoma človeški glas oponašati slišimo. Sploh ni varno, po hosti gredé glasno govoriti, sicer je Malik koj za petami, kar le more, nadlegovaje. Ce si jezen, bo skočil pred te in se s svojimi belimi zobmi tako hudobno zařezal, da boš za njim planil, pa v misli, njega udariti, si boš roko na bodeč tern nasadil. Ce jokaš, ti se iz vsega gerla krohota; ako se pa smejaš, bo v kakem kotu tako bridko zajokal, da te vse veselje mine. Včasi, kadar človek brez skerbi tjè v nemar potuje, mu se uleže nagloma Malik pred noge, da se spodtakne in pade, kakor je dolg in širok. Posebno se rad zaljubljenim dekletom posmehuje. Izza kakega germa jih začne z ljubčkovim glasom klicati; ko blizo pridejo, jim se pa zopet kje drugod oglasi, da se slednjič ubožice vse zmešane v gošči ob ternje nataknejo in vse raztergane in razpraskane domu vernejo. Malik zvečer tudi v hiše zahaja, da kaj jesti dobi; če mu se nič večerje ne pusti, celo noč ne dá mirú, přemetaje pohištvo, lonce ali kaj druzega pobijaje. Přejeto večerjo pošteno plača, včasi precej, najraje pa ob nedeljah, včasi pa tudi še le čez več let z obrestmi vred. Vedno je dobrovoljen, pa cei dan pleše po skalah ali pa se na kakem stermem robu verti, večkrat pa raja tudi po žitu in drugem sadežu. Najbolje je, ga pustiti, ker storjeno škodo povrača. Starka ni v imela druzega kakor zelnik. Žalosti je omedlela, zagledavši fantiča ji edino bla Rosna, bosa, košutico kadi*) si se urosila?14 Tamo doli u livadi Kadi rastu zlate ži kadi rastu zlate pasi Da mi kuj klj ;e **) gradu i sreberne povezace ? da vidimo med niimi , ce j' u grade, je jedna sestra. kome hote sestru dati ? Bolj i hoće j' selncu neg misecu svitlost dati. ! U grade je devet bratác Med sobon se pominjaju Hote I' selncu al misecu Selnce će ju ogrijati Misée će njoj diver biti Slednjič mije še opomniti, da so izgledi iz bodulskega zvezdice jetervice jezika vsi v Verb nik doma tù se je po moji misli naj čišče ta jezik ohranil, sicer pa jo, kakor pri nas, tudi na Kerku vsaka vas nekoliko po svoje zavija; tako na pr. ne pravijo Dobrinjci ce (.kaj) ampak čo, ne sem, ampak som. Dopisi. Iz Zagreba 23. sept. A. K. izneveril „Neven" svojemu imenu, Odkar se je na Reki je horvaška literatura pogrešala beletrističuega lista ; propad ,,Nevenovu je hudo uzdermal knji poslopj 55 oda horvaškega. Poravnati nekoliko jalovo polje časnikarsko, se je nekoliko gospodov, kterim žari v sercih plemenita ljubav do domovine in domaći mladeži, združilo v telje, odgojitelje Napredak" je ime blagi namen » da oživijo list za u č i in vse prij ate lj e dom novorojencu ; ime lepo, ime ljubko Ďa nam živi mnogo let! Pervi list je že přišel na dan 55 1 notranja vrednost je v • teljem velekoristna, pa tudi duhov nikom in vsem prijateljem ljudske napredka cisto pri merna Izhaj saki mesec dvakrat na celi poli to je i 1 in 15. dan, ter veljá za celo leto 3 gold. nov. dn. po pošti Naročniua se pošilja d a te lj s t r> Na p r e d k « v Zagreb. Ker Slovenci nimamo vec šolskega lista bi bilo telj grebškega sprejeli in ga 5 jezik jih ne bo motil, ker so so želeti, da bi nasi u< ogerlili kakor svojega stavki spisani lahko umevno. Zamolčati pri tej priliki ne morem bla D o b r i n o škofij dan i djanja go* ki je narocil vsem (45) učitelj pod dr. Josipa Vranjičanj- renjske 24. nov šolski list ter uložil polletno naročnino. eptembra je bilo mesto svedok posebne svečanosti ? V Bre sprejelo je novega bana, grofa Coronini-Cronberga. gani, na meji horvaški, je bil postavljen slavolok, lepo okinčan gerboma horvaškim in slavonskim in zastavami ce-sarskimi in národními. C. k. podmaršal ži. gosp. Kušević, c. kr. dvorski svetovavec Konrád Eybesfeldski in poslanci horvaških mest so pozdravili novega bana med mnogimi r> klici tam zbranega ljudstva pridr ▼ • Po kratkem počitku se 24 kmetov na konjih banovemu provodu, pri Stup niku se drugih 50, in ob štirih popoldne že pokaj moznarji pri savskemu mostu v znamenje, da je došel naslednik J 1 bana Ves Zagreb je bil na nog ah staro in mlado je vrelo k savskemu mostu slavolok ? lep je bil postavljen krásen okinean zastavami in gerbom horvaško-sla vonskim; v sredi se je blišel horvaški napis: „Dob Pozdravil je tukaj bana mestni župan v spodobnem rekel, da se ponaša s ter došao!" govoru, in ban mu je odgo častjo, ktero mu je podělil premilostljivi nas car, ga banom horvaško-slavonskim itd. Mestne ulice, po kterih je provod šel, so bile lepo okinčane, vojaki so napravili izvolivši v savski ulici in v Ilici spali brane vojniške in civilne oblastnije in visoka duhovščina pred banijo pa so bile so katoliška in serbska. V cerkvi Tebe hvalimo"; potem Marka se je dpelo » Bog i pa se je podal novi ban v svojo rezidencijo, kjer mu je belo oblečena devojčica horvaško pesem izrocila, s nekterimi serčnimi besedami v domačem jeziku Na večer je bila velika bakljada z vojaško godbo; prihoduji dan pa so se hodile poklanjat oblastnij Od sv. Antona v Slovenskih goricah na Štaj 28. sept. Z Bogom ljube Novice! Vaš iskreni prijatel Ko zagrebškega mesta Kje. **) Struna, kita. loman Mulec, subdiakon benediktinskega reda v Admontu Y ______* na gornjem Stajarskem, Vas više bral ne bode; 37. list je zadnjikrat prebral, potem pa se podal ob pol petih 25. sept, v boljšo deželo; tedaj tudi dopisov ne bote več od njega prejemale, ker njegove roke pokriva černa zemlja domaćih goric. — Precej pred njim, namreč 1. avgusta, je zaspal mirno v Gospodu tudi Franc Verb nj ak, deficient v Altenmarktu kod Fiirstenfelda, oče pesnikov slovenskih goric, ki jo je pa tudi po nemško gladko zavil, kar priča v nikov spominek" na strani 243. Lahka jima zemljica nas pa blag spomin! Vod pri rajo Tukaj ljudje zlo bolehajo in umi- sosebno za grižo; tudi od stekline se mnogo govori, kar nam ravno ni in vendarle en berač druzega sovrazi, na čast. — Vina in sploh letošnjih pridelkov bo srednjo mero. Premicje so minule, pa tudi cvekari nas zacenjajo zapušati, ker jih sv. Miha v šolo kliče. Slekocov. Iz zgornje Besnice na Gorenskem 1. okt. Naš narod, pobožnega duha, se sploh rad sponasa z lepo oprav-ljenimi cerkvami. Da tudi Besenčanji nismo zaostali, priča naša precej velika in prijazna cerkev sv. Tilna, ki je nedavno dobila nova stranska altarja, ki jih je podobar Kari Gôcel iz Kranja kaj lično naredil. Tudi novih orgelj se Besenčanji veselijo, ktere kaj lepo pojó in so prav čedno izdelane. Imajo osem registrov in delo so domaćih mojstrov; naredila sta jih namreč oče in sin To maže vic iz Bes- nice. Tudi drug delavec, bivši pomagač znanega org larja Petra Rojica, je hvale vreden. Z dobro vestjo morem tedaj sta naslednika tište rodovine, ki pod imenovana orglarja, ki imenom B e n d ač e v že od nekdaj slovi kot izverstna muzična rodo vina, vsem ljubim Slovencom priporočiti. Besniški. Iz Kranja 1. oktobra. Vse se prenareja in popravlja, posebno pa se zboljšuje, kar se tiče učenja in šol. Staro mesto Kranj ni hotlo za drugimi zaostati: zboljšalo je pred nekaj časom plačo učiteljem in popravilo je šolsko poslopje tako f da je veselje viditi ga. Pa tudi glede podučevanja napreduje kranjska šola; to poterjujejo ucenci iz Koroškega, iz Tersta, se vé, da ne ravno ki dohajajo pre- mnogi ; pričal sem se pa tega pri preskušnjah tudi sam. Odgovarjali so otroci gladko in natanko, zlasti v pervih razredih; v zadnjih se je vidilo, da nekteri niso vselej raz u meli, cesar so se v nemškem jeziku učili. Pisanja slovenske in nemške so čedne; le lastnih imen člověk pogledati ne sme, tako so spačene in ne le v nemškem pisanji, temuč tudi v slovenskem; verh tega pa ravno tisto ime dvakrat enako pisano ni. — Delitev večidel nemških daril in nemška mo- litev z nemškim in slovenskim petjem ste koncale svečanost, ktero sta gospod tehant Reš in gospod okrajni predstojnik Derbič s svojo pričujočnostjo počastila. Pri tej priliki moram omeniti „Praktične slovensko-nemške gramatike. Za II. in III. odred slovensko-nemskih sol. Na Dunaji, 1857". Praktična je menda Ie zato, ker so dodane vaje, nemško-slovenske in slovensko-nemške, sicer pa je kaj nepraktična, pa tudi brez germanizmov in pogreškov ni. sporočam nekaj, čemu Še Vam se bote Vi gotovo ravno tako čudili ? kakor oni, ki so to sami doživeli. V kranjski veliki cerkvi se zbira v nedeljo pri deveti maši skor le samo slovensko ljudstvo; le malo jih zná nemško, in vendar se poje večidel le nemško ali pa še celó latinsko pri tej maši. Neverjetno je, al vendar je resnično! Kaj tiimamo v domačem jeziku složenih petih maš? Ne bodimo šalobarde, in dajmo saj Bogu kar Bogu gré v domačem jeziku! Savinski. Iz Ljubljane. Sv. Mihel je že pretekel in še ni ne sledů ne tirú od mestne gaz ne svečaveali „gasbeleuch- tenge", ktere začetek nam je bil za ta čas obljubljen. Mar-sikteri že zabavljajo zavoljo tega. Naj jim povemo, da mestna županija ni tega kriva. Tako-le stoji zdaj ta reč: Teržaška j letos družba, ki je prevzela to novo napravo, je imela pri veliki tergovski hiši L. v Terstu 400,000 gld. naloženih je omenjena hiša na kant prišla in po tem svečarska družba v veliko zadergo, da dosihmal ni mogla nikjer nič početi. 317 Do k teg m ima se oddušek; ako ne zacne Iz Ogčrskega. Iz Pešta. 20. dan sept, ponoći o pol gazne naprave ta čas, zgubi tistih 3000 gold., ki jih je noči so hajduki glasovitega razbojnika Kontra Jozsi-a mestni županii za aro dala; mestna kasa bo s tem sicer vjeli; 500 gold, je bilo za naglavnico tistemu obljubljeno, ki za 3000 gold, premožniša, al s svečavo smo tam, kjer smo tega roparja vjame, ki je bil drugi glavar tište razbojniške bili. Med tem pa se je gosp. mestni župan v Ben et ke derhali, ktere se je okoli Oseka vse balo; pred nekimi tedni obernil so neko novo in nek prav koristno gazno je pervi „ fflavar Romanic na vislicah konec storil. znajdli. Vederemo V poslednjem mestnem zboru Iz Tiroljskega. Iz Bočna. Vsem hišnim gospo so bili izmed mestnih odbornikov za pretres nove zupa- darjem je bilo ukazano, naj skerbijo v svojih hišah za take nijske postave sledeči -podje izvoljeni: dr. Ahačič, dr dr. N. Rec her €ub 5 d n i k dr. K „Novic" ; v • V y stanisa, ki se pozimi kuriti dajo, da bojo mogli vojaki y ce je treba 5 S e un i g in pa si morejo ti še kakih se vkvartirati v mestu in po kmetih. druzih zaupnih mož v posvetovanje pridružiti. V petek smo imeli pervi čast lz Galicije. V Krakovi so, kakor „Czas u . v pise, na ar » osp ministru Go£uhovskemu, prejšnemu tukaj zbo gosp G u t m a 5 t mest post pod predsednistvom zacasnes:a župana snemu deželnemu poglavarju, 4000 gold, zložili in iz tega v kterem je bilo vsled §. 108 nove dnarja štipendijo osnovali za dva uboga učenca. Iz Serbij e. lz K r ag u j e v a c a. Govor, s kterim je knez občinske postave od 24. aprila 1859 enoglasno sklenj y od leta 1849 za prav 1850) za podlago posvetovanja vzeti; gospod dr. K v • V w J bil ZV olj za ferenta v prihodnjih sejah, v ktere bode poklican tudi magistratni svetovavec gospod J Osnova v tem posvetovanji izdelana se bo potem na znanje nisem bil Miloš 22. sept. začetek skupščine pozdravil, je objel vse kar poprave ali odprave potřebuje. „Bratje! — je zacel besedo mojo dušo tare veliko breme, ki me hoče do tal potreti. Pridši v deželo sem čul mnogo stoka in joka; žalibog! da dala kupščini mestnega zbora, da jo bode še ona prevda- bratov. Od vseh strani se sliši se v stanu solz ustaviti mnogih naših nesrečnih rila in jo potem predložila naj višji vladi ter pi za po y da je veliko naših ljudi terjenje njeno Njih eksc or O pod deželni poglavar so izvolili v posvetovanje d zaupnih mož iz n bčinske post 19 tako silno zadolžnih, da so brez strehe in kruha. Zedinite se bratje! z menoj, da najdemo pomoč zoper to nesrečno zličnih stanov. Komisija ta bo gotovo imela bolezen. Čez sodnije tožijo ljudje, da • V tudi zaupanje dežele Gosp. Hicingerjev „Koled se že delj časa natiskuje in bo menda kmali gotov Iz Ljublj God Njih Veličanstva presvitle Ce so počasne in nepravične; hudo je, pravde na dolgo vleči; še huje pa, krivično soditi. Pomagajte mi, da tudi to napako odpravimo. Bratje! slabo stoji z našim gospodarstvom; deželna kasa potřebuje sarja je bil včeraj ob desetih z navadno slovesnostj dnarja v y kakor ga narod potřebuje, brez nunski kvi praznovan Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Cesarski patent od 27. dneva unega Nerad Vam povem žavne službe Serbija biti 5 bratje y dnarja pa ni nič. pa moram, da prošinj za der- večja bi mogla y ni konca ne kraja; trikrat da bi mo?el vse uslišati. Vradnik biti » se ne pravi g ospod biti, ampak mesca y noč in dan pridno in pošteno služiti v srečo svoji domovini. Bridko mi je slišati, da nekteri veljaven za vse dežele našega cesarstva, oklicuje, delajo razlocek med rojenim in udomaćenim Serbom. 5 da davki z vsemi dokladami, ki so jim bile priver ne y bratje! ne tergajte sere od sere; naša Serbija je že žene zavoljo vojskinih potreb po cesarskem ukazu od 13. tako dosti raztergana. Serb je Serb, naj je rojen tù ali tam y maja letošnjega leta » ostanejo za prihodnje leto ako le po serbsko misli in ravna; tudi vera 1860 pri starem. razlocka; s tem bomo svetu pokazali, da naj ne delà nismo srednove- Nekteri časniki so přinesli novíco, da ministerstvo kavci. Božji blagoslov naj pride čez Vaše delo, bratje! Al hoče nekterim manjšim deželam našega cesarstva samosvojno vlado vzeti in dve ali več manjših dežel pod naše dežele eno vladařstvo djati, tako, na priliko, Salcburško z zgornjo s ker bi". opominjam Vas, da se pecate le z n o t r a n j i m i zadevami y Ko Avstrijo, Šlezko z Marko, Krajnsko y v — Koroško s Stajarsko itd. straní vse unanje reci pa prepustite moji je knez govor sklenil, so zadoneli od vseh klici „hurra" in v • • „ zi vij o u Al za gotovo moremo povedati, da vse to ni res. Ze pred nekimi mesci smo ponovili ministerski ukaz, je zena Iz Cerile gore. „Sev. Pčela" razglaša iz Cetinj, da kneza Danila prestopila v gerško vero in pri kerstu kteri preklicuje stare bankovce in pravi, da stari ime Olga Aleksandra Evgenia dobila. Kum ji je bil bankovci po 100, 50, 10 5 2 in 1 gold, se bojo le do konsul dubrovniški v imenu cara ruskega konca mesca l i s t o p a d a (novembra) pri vseh cesarskih J/ĚĚĚmĚ kasah za plačilo jemali, v deželnih kasah poglavitnih mest vesnosti. vsake dežele (kakor v Ljubljani, Gradcu, Celovcu itd.) pa rusovski general- Aleksandra; tudi francozki konsul je bil priča te slo Iz Rusije. Iz Petrograda. Mnogi časniki donašajo do omenjenega časa menjali za nove. Ker tedaj stari ban- natanjcniše popise velike slovesnosti, s ktero se je 20. sept, kovci le še ta in prihod nji mesec veljavo imajo, obhajal dan, ko je 16 let stari carcvič-naslednik Nikolaj naj opomnijo „Novice" svoje bravce kodarkod, da jim ne Aleksandrovic po rusovskih postavah polnoletnost ostanejo konec prihodnjega m es c a kaki stari bankovci dosegel. Pač redko kje se vidi tolika krasota, kakor seje y drugač jih bojo v roki mogli bankovce še do konca (ako se preklic iznova ne podaljša) vidila ta dan tukaj. Ob 10. dopoldne je bilo okoli zimske tirati na Dunaj v bank no kaso, ktera bo stare palace ze toliko tega ljudstva, da se je vse terlo; od 11. do 12. leta jemala. Naj tedaj nihče ne ure so derdrale kočije na to mesto in dovaževale vikšo gospodo pozabi, da starim bankovcom že kljenka! v carsko poslopje. Proti poldné je stopil car s carevičem - Za dunajsko mesto je ministerstvo novo po- naslednikom in vsemi drugimi svojimi sinovi iz palace in je ž njimi gori in doli šel memo kerdela tukaj postavljenih stavo izdalo, kako se smejo hiše zidati. V več krajih doljne Avstrije je letošnja tergatev vojakov, ki so cara in sinove pozdravljali z živimi hurra-že skor pri kraji, zato ker je grojzdje přetekli mesec zeló klici. Potem so se podali v palačo nazaj, kjer jih je čakala rr » njiti začelo. Ne bo ne tukajšua kapljica letos tako dobra, ze vsa vikša kakor se je izperva mislilo. gospoda, ki je bila tako nalispana, da ni moc popisati; zlasti so lesketale dragocene uniforme že oddelec; Popotovanje cesarske ladije „No va re" okoli sveta vse pa so prekosile gospé v uiikavni narodni noši. Ob pol skozi 28vmescov je prizadjalo 500,000 gold, stroškov. Iz Ceskega. Iz Prage. Oklic deželnega poglavarstva daje na znanja, da se bo za česko deželo 654 težkih in 91 s terdnjave Petra in Pavla, oznanovaje carstvu veselo pri treh so se vsi podali v cerkev, kjer je carevic-naslednik po stari navadi prisego storil. 301 krat so zagermeli topovi lahkih, za pleme popolnoma pripravnih vojaških kobil prodalo in v ta namen na 14 krajih dražbe napravile. godbo. Zvečer je bilo mesto osvitljeno in druzih veselíc brez konca in kraja. 318 ni tedaj Prihod vjetega Šamyl-a se tukaj komaj pričakuj terjujejo, da je res, kar smo zadnjič povedali o zarotí da je Petrohradu, kakor Iz Laškega. Najnovejse pisma pravijo, da so zadnjič rekli, zoper sultana. Zarota je bila res po celi deželi razširjena; v Ziirich-u laške zadeve dan V ze tako dognali, pričakovati novice, da ste francozk da je k m t j an s ka vlada pogodbo za mir podpisale. Od k se pa V se nič vsi Turki stare korenine so bili nje delezniki, zraven pa še 15,000 vojakov. Tisti patent od leta 1856, ki privoljuje kristjanom več pravíc na Turškem in je vseskoz Turkom hud tern v peti, je vzrok te zarote, ktere namen je nek bil gotove 5 ne ve. je v nekem zboru unidan rekel g r e s a lord R vlada, dokler bode on minister, se ne bo gresa prav Angležki da b e n e g minister angležka a kon- terjati y da se popolnoma preklice hat-i-humayum kristjanski, da odstopijo sedanji ministri, da se odpové sultan udeležila, kteri bi Lahom ne spoznal vladi in na njega mesto stopi brat njegov Azis Effendi, toj ni h Turčinom stare korenine zlo ljubi mož. Ako se vse to berž Vidi se iz tesra da je » 1 e ž k vlada velika podporn Lahom. Začasna vlada toskansk dni razglas oklicala, v kterem pravi, da bo vprihodnje dala v imenu kralja sardinskega. armada v srednji Itálii šteje že zdaj je te vla- né spolne, se imajo umoriti sultan in cela njegova rodovina, ministri in vsi njih prijatli. Da bi se Kristijanom žalega zgodilo, bo verjel kakor so rekli bi ne bilo nič tarska arn vredjenih vojakov in da bi se število to Pravijo, da pun- le tisti, kdor ne pozna turškega „Ne boj se!" V čez Da take 30,000 dobr o homatije kot mora tlacijo celo Turcijo, je lahko verjeti. Slisi uteg pod vod se stvom generala Fanti-a kmali do 45.000 in y da ze čez 1000 zarotnikov je zapertih, med njimi tudi pomnožiti. 5 generalov, 9 oberstarjev, cez 300 drugih oficirjev, cez Vse to se nic ne njema s tem, kar zahtevajo v Ziirich-u. 100 duhovnov in tudi več Iz Mil Število vojakov, ki so v Lombardii d druge gospode. in so se ločili od avstrijanske armade in že domu prišli znaša čez 10,000. 24. sept, se je kralj odtod v Turii pa 8. dan t. m. spet le-sem in bode tii več y Prošnja vredništva. Kakor nas obili dopisi iz vseh slo vernil časa i pride venskih krajev sercno veselijo, ker ravno po njih so naše „Novice46 pravi organ slovenskega naroda, ravno tako žal nara je, da ne mo ostal. Iz Rima 26. sept. Danes je bil konsistorij, v kterem je bilo 10 škofov izvoljenih. Sklepi bolonješke puntarske vlade so bili vničeni in nekteri poglavarj remo vselej želj ćastitih gosp. dopisnikov berž spolniti, ako nam doidejo dopisi prepozno. V torek popoldne mora naš list že gotov biti. Kar nam tedaj v pondeljek popoldne ali torek v roke pride, će je količkaj obširno, ne more već priti v pervi list. Ako je tedaj bceni s pri- moć, naj se dragi naši dopisniki podvizajo, da prejmemo dopise saj stavkom, da papež še zmiraj pričakuje, da se bojo skèsani že v saboto za prihodnji list. na pravo pot podal Mlađeg duhovna Bonapart nekteri kardinali niso hotli za škofa vR t izvoliti Loterijne srećke : ker je V se premlad Al oče papež so na to odgovo s V Terstu 1. oktobra 1859: 74 4. 24 67 43 sv. pismom: „Nihče naj ne zaničuje svoje mladosti". Mladi Bonaparte se je pa potem sam zavolj mladosti tej časti odpovedal. Iz Bolo nije 25. sept. Včeraj je bil tukaj velik Prihodnje sreckanje v Terstu bo 15. oktobra 1859 V hrup na čast Garibaldi in ljudstvo oporninjal se z boj z Avstrijanci. tu; Garibaldi orožiem oskerbeti je očitno govoril Z i t n a c e n a v Ljubljani 1. oktobra 1859. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 35. y ker bo kmali banaške 5 il. 35. turšiee 3 ti. 93. soršice 4 fl. 3. V 9 rezi 3 fl. 20. jećmena 3 fl. 12. prosa 3 fl. 36. ajde 3 fl. 40. 1 Iz Nemškega. Iz Beroli prikazala, toda dosihmal je v se Tudi tukaj se je k dosti pohlevna. ovsa 2 fl. 12. V Po vradnih izvedbah je gotovo, da dežele nemške colne zveze t i n d povžijejo 2 milij in 400.000 Žitna cena iz Kranja 3. oktobra 1859. centov iz bel k P Predlanskim so fabrike, ktere delajo cuker , ga že napravile 2 milij. in 200,000 centov, 200,000 centov manj, kakor se v vsem cukra Vagàn pšenice domaće 4 fl. 52. reži 3 fl. 3. jećmena 2 fl. 87. banaške 5 fl. ovsa 2 fl. 36. prosa 3 fl. 6. ajde 3 fl. tedaj le še za potřebuje v omenjenih deželah. Pravijo, da se je naša princesnja Aleksandrina za- oktobra 1859. k o r u z e 3 fl. 85. sorsice Kursi na Dunaji ročila s kraljevićem v novem denarji 1 e d n i k o m g 1 e ž k i m ki ima Iz I) a r m s t a d t a. Nekdo je znajdel s t V se veliko večjo moč kakor střelná pavola y m papir, žuga Deržavni zajemi ali posojila.IDruge obligacije z lotrijami. spodriniti st prah ali pulfer. Lomili so s tem pa 5 pirjem unidan skale, in kaj dobro se je obnesel. Iz Francozkega. Kakor za vojsko v Kini, se pri }/0 obligacije od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g nar.posojilo odi. 1854 „ % metalike .... 0/ pravlja nasa vlada tudi mocno na kane otepla y ktei vojsk napadajo Francoze v Alg P r Maro-Ko jih bo y bode od njih terjala ravno tište tergovske pravice 4'// 4% 3% 2 'A 7. 1% 0 yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy 69. 79. 73. 65. 57. Kreditni lozi po g. 100 . g 4 % % Teržaški lozi po 100 „ 2 5°/ u / 0 198.25 124. Donavske parabrod ske po g. 100 yy Knez Esterhazy. po g. 40 „ Knez Salmove po g. 40 yy 102.50 80. 40. 43.501 Knez Palfyove po g. 40 „ 35.75 37.251 Knez Claryove po g. 40 „ 37.25 14 Knez St. Genoisovepo g.40 yy yy 36. za Francoze, kakor jih imajo vsako vero kakor v Carigradu y • Angle«,., itd. svobodnost za Obligacije zemlišn. odkupa Te dni gré od ust do ust govorica, da car ru ki sam je vojvodinji Luizi parmazansk pismo y v kterem j zagotovlj y da se bode na vso moč to potegnil, da se posadi ona spet na prestol v Parmi pisal za ob (po 100 gold.) avstrijanske g. 94 ogerske.....„ 73 dolnj KnezWindischgràz.po g.20„ 24.25 Grof Waldsteinovepo g.20 „ 26.50 Grof Keglevićeve po g. 10 „ 14.50 Denarji. 5% horvaškein slavonske 5% krajnske, štajarske, yy 71.501 Cesarske krone Cesarski cekini y koroške, istrijanske yy 83 kterega je v poslednjih laških homatijah prišla. To bi bila Deržavni lotrij Počasi, al kaj močno pac važna beseda! Iz Angležkega. Iz Londona. se pripravlja naša vlada za vojsko kitajsko. Te dni so le 2 milijona patron, bomb in kugelj na eno ladijo naložili, 40" narodni od 107 kišt pa pušk. Iz Turškega. Iz Carigrada. Novejše novice po Zajem od leta 1834 po 250 1834petink. 1839. . . 1839 petink. leta 1854 Dohodkine oblig, iz Komo » yy yy » v yy yy yy yy yy yy yy yy 330. 330. 118. 115. 110. Napoleondori (20frankov) Souvraindori . . Ruski imperiali . . . Pruski Fridrikdori . . Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . Srebro (ažijo) . . . . S' yy 57 yy n yy yy yy yy 16.45 5.72 9.62 16.70 9.82 10.20 12.03 9.80 19. 15.50 Odgovorni vrednik: Dl« Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik