Program izgradnje objektov in naprav
Javna razprava o predlaganem programu četrtega samo-prispevka je bila zaključena v krajevnih skupnostih in delu delovnih organizacij in skupnosti z ocenami, ki so jih podale občinske konference SZDL. Kljub temu, da se krog razprave še nadaljuje v delovnih organizacijah in društvih, je mogoče in je potrebno, da predložimo prečiščen pro-gram in s tem omogočimo pravočasno in poglobljeno raz-pravo v delegatskem sistemu, oziroma pred zasedanji občinskih in mestne skupščine.
Ob vsej razvejanosti in kritičnosti v javni razpravi so občani in delovni Ijudje Ljubljane nedvoumno in večinsko podprli predloženi program, hkrati pa je večiria menila, da s sredstvi samoprispevka ne bi smeli urejati grajskega pobočja in graditi javnih parkirnih garaž v območju Potni-ške postaje. Velika večina razpravljalcev je enoglasno pod-prla zlasti ekološko in komunalno-higiensko naravnane pro-jekte.
Zelo številni razpravljalci pa so načelno podprli tudi nuj-nost čimprejšnje obrtove in oživitve Ijubljanskega gradu in postopno izgradnjo prometnega središča. Pri tem je bila kot posebno nujna naloga poudarjena preselitev avtobusne postaje in taka prometna ureditev tega dela mestnega sre-dišča, ki bo prispevala k izboljšanju bivalnega in delovnega okolja, dajala prednost množičnemu in ekološko čistemu ter varčnejšemu javnemu prometu ter učinkoviti povezavi posa-meznih, z železniškimi napravami ločenih delov mesta. 2 gotovostjo lahko trdimo, da bosta tako sanacija grajskega pobočja in njegova energetska in komunalna oprema na eni strani, kakor tudi komunalna priprava in oprema prometnega središča, pritegnili ter omogočili nadaljnja vlaganja gospo-darskih in drugih organizacij.
Na podlagi večinskega stališča je Mestna konferenca SZDL Ljubljana sprejela predlog za razpravo v delegacijah in skupščinah.
OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJŠANJE ZRAKA
EKOLOŠKA SANACIJA TERMOELEKTRARNE TOPLARNE V MOSTAH
1 Gre za kompleksen načrt, ki bo največ prispeval izboljševa-nju kakovosti zraka v Ljubljani. Načrt tvori dvoje poglavitnih ukrepov in sicer: vgraditev naprav za čiščen/e dimnih plinov in izgradnjo novega 180 metrov visokega dimnika
Znatno število udeležencev prvega kroga javne razprave ni zaznalo glavnega poudarka tega načrta, ki je predvsem na vgraditvi naprav za čiščenje dimnih plinov in pri tem zlasti na bistvenem, devedestodstotnem zmanjšanju količine žvepla v emisijah TE-TO. Predlagani 180-metrski dimnik mora biti pro-jektiran le zato, da bi še preostale škodljive snovi lahko varno odvajali nad najpogostejšo višino tenperaturne inverzijske plasti Ijubljanskega ozračja. Bistveno reducirane emisije škodljivih primesi dimnih plinov, razredčene na predlagani višini, ne bodo ogrožale nikogar, ne v bližnji ne v daljni okolici. V nasprotnem pa bi se tudi ta minimalni preostanek prečiščevalnih procesov, ujet v neugodnih vremenskih razme-rah v inverzni plasti, kopičil na škodo prebivalcev (zlasti vzhodnega dela) Ljubljane.
Vgraditev naprav za čiščenje dimnih ptinov
Podatki kažejo, da se je z uvajanjem daljinskega ogrevanja v Ljubljani po letu 1960 bistveno zmanjšalo onesnaževanje ozračja (v ugodnih razmerah tudi do 10-krat v primerjavi z individualnimi kurišdi na trda in tekoča goriva). V obratu, ki ga obravnavamo, proizvajamo hkrati toplotno in električno ener-gijo, tako da na območju Ijubljanskih občin vsem daje ener-gijo TE-TO, bodisi električno ali toplotno. Prav ta sistem energetske oskrbe je omogočil, da so dobivali občani Ljub-Ijane v preteklih energetsko zelo težavnih časih kvalitetno energijo, tako toplotno kakor tudi električno. Ne moremo pa več mimo dejstva, da je TE-TO za bližnjo okolico velik onesna-ževalec. Tega se delavci TE-TO zavedajo in se v mejah možno-sti trudijo, da bi zmanjševali onesnaževanje okolja. Popolna zaščita je izredno zahtevna in draga. Zahteve, da se zniža emisija žveplovega dioksida (SO2) in dušikovih odsidov (NOX) v dimnih plinih, je najodJočnejša. Tehnološke rešitve obsto-jajo, a terjajo veliko denarja tako za investicijo kot pozneje za obratovanje. Po znanih podatkih bi rabili za ekološko sanacijo tega energetskega vira naložbo v višini 35 do 40 odstotkov vrednosti celotnega objekta; pri novogradnjah energetskih objektov to znese približno 30 odstotkov.
Leta 1982 je bila izdelana študija o transportu pepela in možnih deponijah ter ustreznih tovornjakih. TE-TO Ljubljana je sodelovala in še sodeluje na področju ekologije z mnogimi ustanovami in.delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z reševanjem podobnih težav. Pri študijah in meritvah, pFi nabavi instrumentov itd. sodeluje z elektro inštitutom Milan Vidmar, Zavodom za varstvo pri delu SRS, Inštitutom Jožef Stefan, Hidrometorološkim zavodom SRS, Fakulteto za stroj-ništvo, Ljubljansko univerzo in drugimi. V praksi pa se je doslej vedno zataknilo pri zbiranju potrebnih finančnih sred-stev, zato je postalo vprašanje ekološke sanacije TE-TO Ljub-Ijana še toliko bolj pereče in zahteva skupno reševanje. Program del
Naprave za čiščenje dimnih plinov in posodobitev elektro-filtrov.
Za doseganje zahtevane stopnje čiščenja dimnih plinov je potrebno vzgraditi tehnološko najustreznejše naprave za zmanjšanje emisije SO2 in istočasno posodobitev elektrofil-trov. Te naprave bodo čistile dimne piine v okviru standardov razvitih zahodno evropskih držav.
Emisije SO2 in mehanskih delavcev bodo zmanjšane pod dopustno mejo v vseh režimih obratovanja. Prvi nakazani zaključki študija Smeita in njegovega nemškega konzultanta kažejo, da bo v TE-TO zaradi velikih množin dimnih plinov in zahtev po višji stopnji čiščenja najsmotrnejša vgradnja kom-biniranega in tehnološko zahtevnega postopka. V dosedanjih raziskavah smo upoštevali enostavnejšo tehnologijo, ki pa po prvih ugotovitvah študije ne bi mogla zadovoljiti zahte-vane stopnje čiščenja v Ljubljani. Zato je neposredna vred-nost naprav višja od vrednosti na osnovi zaključkov in ponudb pred dvema letoma.
Končni produkt čiščenja mora biti ekološko sprejemljiv in uporaben na sanitarni deponiji. Tehnološki ukrepi za zmanjšanje dušikovih odsidov (NO*)
Po dosedaj znanih rezultatih raziskav so pravzaprav naju-činkovitejši ukrepi zmanjšanja NOX - pravilni tehnološki postopki. Količina NO,< v dimnih plinih je v veliki meri odvisna od temperature zgorevanja premoga. Ob sanaciji bodo predelali gorilce tako, da bo moč z reguiacijo zraka doseči pogoje izgorevanja, ki ne dovoljujejo pretiranega tvorjenja NO^. Načrtujetno tudi nabavo ustreznih instrumen-tov za sprotne meritve NOX.
Izgradnja novega 180 metrov visokega dimnika
Zdaj oddaja TE-TO Ljubljana v zrak letno okoli 12.000 ton žvepla in 6.500 ton trdnih delcev. Po izgradnji čistilnih naprav za trdne delce (elektrofiltri) in žveplo (naprave za odžveplanje) bo TE-TO Ljubljana letno oddajala v zrak le 1.200 ton žvepla in 300 ton trdnih delcev, kar pomeni. da bodo dimni plini očiščeni 90% žvepla in 99,7% trdnih delcev.
Da bi žveplo, preostalo po čiščenju dimnih plinov, pa tudi trdni delci in še druge sestavine emisije ne prispevali k ones-naževanju zraka v Ljubljani v brezvetrnih in hladnih dneh, ko so inverzne plasti višje od 100 metrov (to je sedanje višine dimnika), morajo zgraditi višji, 180 metrov visok dimnik.
Skratka, najprej je potrebno očistiti dimne pline in nato še tisto, kar ostane, z visokim dimnikom odvesti v višje plasti ozračja. Točko z najvišjo koncentracijo dimnih plinov z viša-njem dimnika oddaljujemo od tal. Poteh spoznanjih se ravnajo zdaj prav povsod po svetu, bodisi pri sanaciji že obstoječih termoelektrarn - toplarn ali pri izgradnji novih. Na enak način so rešili problem onesnaževanja zraka pri novi TE-TO v Gradcu, kjer ne glede na ugodnejše klimatske pogoje kot jih ima Ljubljana, gradijo poleg čistilnih naprav za dimne pline tudi 175 metrov visok dimnik.
Priprave dokumentacije in sama investicija je že v teku, vendar je to večletna naloga. Časovni program je naslednji:
Do 31. 12. 1986 bo Smelt končal študijp, v katero je vlo-ženo 20 milijonov din in ki bo predlagala najprimernejšo tehnološko rešitev za Ljubljano.
Pripravljalna dela bodo izvedena v letih 1987, 1988. Leta 1987 bo izdelan idejni projekt, investicijski program in tender za razpis. Leta 1988 bo izveden mednarodni razpis, zbrane ponudbe in sklenjene pogodbe.
Glavna investicijska vlaganja bodo v letih 1988-1990.
V letih 1989-1992 bo izvedena gradnja s končanjem naj-kasneje do 1993. leta.
TE-TO Ljubljana posluje že več let na robu pozitivnega poslovnega rezultata in kot delovna organizacija, ki proizvaja tako električno kot toplotno energijo, ni uspela akumulirati potrebnih investicijskih sredstev. Brez skupne akcije v Ljub-Ijani bi se ekološka sanacija TE-TO Ljubljana pomaknila daleč v devetdeseta. leta.
Poleg ekološke je potrebna tudi tehnološka sanacija kotlov 1 in 2, sicer bosta po odločbi glavnega republiškega energet-skega inšpektorja morala prenehati obratovati. Stroški te tehnološke sanacije so ocenjeni na 8400 milijonov din (sred-njeročni plan investicijskih vlaganj TE-TO 1986-1990). Sred-stva za to sanacijo bo nosilo Elektrogospodarstvo Slovenije in jih bodo zbrali v okviru plana ter programa investicij Elek-trogospodarstva Slovenije za obdobje 1986-1990.
Brez načrtovane ekološke sanacije ni moč pričakovati gradnje nove TE-TO v Ljubljani v obdobju 1990-2000. Dovo-Ijenje za graditev bo dano šele, ko bo TE-TO ekološko sani-rana, da ne bo motila ntti biižnjih ni\i bolj oddaljenih naselij. Da je to možno, kažejo številne tovrstne enote v razvitih deželah..Brez novega energetskega vira pa razvoj in širjenje daljinske oskrbe s toploto ne bo možen. Ker zemeljskega plina ne bo dovoij, bosta težo ogrevanja nosila premog in tekoča goriva, ki najbolj onesnažujejo okolje. V tem ozračju bomo delali in živeli, zato je toliko bolj pomembno, da čim-prej zagotovimo ekološko sanacijo TE-TO Ljubljana.
NOSILCI NALOG!
Energetska skupnost Ljubljane
DO Termoelektrarna - Toplama Ljubljana
INVESTITOR:
DO Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
ODGOVORNE OSEBE:
mag. Janez Debeljak, dipl. ing. el., direktor OO TE-TO Ljub-
Ijana Franc Stropnik, dipt. ing. str., vodja razvojne službe
DO TE-TO Ljubljana
OBJEKTI IN NAPRAVE DALJINSKEGA OGREVANJA IN OSKRBE S PLINOM
Širitev omrežja daljinskega ogrevanja
Okoli 35% ogrevalne energije ali 900 MW dobijo Ljubljančani preko sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja. Do leta 1992 bomo s sredstvi četrtega samopri-spevka sofinancirali nadaljnjo pospešeno izgradnjo vroče-vodnega in plinskega omrežja in tako omogočili povečanje odjerna ogrevalne energije za 35 MW. Srednjeročni plan SIS za energetiko Ijubljanskih občin predvideva, da se bo letni odjem ogrevalne energije povečal za 25 MW, predvsem zaradi priključevanja potrošnikov, ki so se doslej ogrevali iz lokalnih kotlovnic.
V obdobju 1986-1990 bi lahko priključili na sistem daljin-ske oskrbe s toplotno energijo in plinom \z omrežja 4.904 obstoječih stanovanj, od tega 3.591 stanovanj, ki se sedaj oskrbujejo iz lokalnih kotlarn in 1.313 stanovanj v objektib, ki nimajo centralnega ogrevanja. Tako bomo bistveno prispevali k zmanjšanju onesnaženja zraka v Ljubljani, saj prav majhna kurišča najbolj onesnažujejo zrak.
Z dogradltvijo vročevodnega in plinskega omrežja bo tako omogočeno priključevanje skoraj pet tisoč stanovanj na oba daljinska energetska sistema. Z zmanjševanjem porabe pri-marnih goriv se bo zmanjšala onesnaženost zraka, poleg tega pa tudi transport goriv in pepela.
Investicijsko tehnična dokumentacija za širjenje daljin-skega ogrevanja bo pripravljena postopno v letih 1986-1988, sama gradnja pa bo potekala v letih 1987-1992.
NOSILCI NALOG:
SIS za energetiko Ijubljanskih občin
DO Energetika Ljubljana
INVESTITOR:
OO Energetika Ljubljana
ODGOVORNE OSEBE:
Stavko Lambergar, direktor DO Energetika
Jurij Paučič, dipl. ing. str., vodja sektorja za razširjeno repro-
dukcijo DO Energetika
mag. Zdravko Bedenčič, dipl. ing. str., pomočnik vodje sek-
torja razširjene reprodukcije DO Energetika.
OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJŠANJE IN VAROVANJE PITNE VODE
POVEZOVALNI SISTEM MESTNEGA VODOVODA
Z dograditvijo Ijubljanskega vodovodnega obroča bomo zagotovili pogoje enakomernega vodnega pritiska na central-nem Ijubtjanskem vodovodnem omrežju in možnosti aktivira-nja posameznih črpališč, če izpade eno ali drugo črpališče. S tem bomo dobili hrbtenico vodovodnega sistema, ki bo omo-gočala nadaljnje urejanje stavbnih zemljišč in boljšo oskrbo z vodo v širšem Ijubljanskem prostoru. Hkrati bomo izboljšali standard dobave vode in zmanjšali sedanjo porabo električne energije, ki je največji materialni strošek pri delovanju osred-njega sistema za oskrbo z vodo.
Da bi zagotovili enakomernejšo in varnejšo oskrbo na posa-meznih območjih Ljubljane ter omogočili napajanje obmest-nih predelov občin Vič-Rudnik in Moste-Polje iz vodnih virov, \z katerih se oskrbuje sosednji vodovodni sistem, bomo zgra-dili manjkajoče primarne in napajalne vode premerov od 500 do 800 mm v skupni dolžini 12,5 kilometra. Sočasno bomo opremili pomembnejše smeri napajanja z napravami za avto-matsko regulagijo pretoka ter s tem dobili možnost povezave s centrom za aUomatsko upravljanje.