Poštnina plačana v gofuvioL Leto XX., št. 15 Ljubljana, sreda 18. januarja lffl Cena 2 Din Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon fit 8122. 8123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen» burgova uL — Tel 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7« Telefon 9t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon fit 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana fit 11.842, Praga čdslo 78.180 Wien St 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mese fino Din 25.—-, Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg fit 7. telefon fit 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št 65._ Rokopisi se ne vračajo Zasedanje v ženevi »Politika DN je mrtva, Ženeva pa je še nadalje ostala središče političnih razgovorov« ... Tako je pred dnevi označil pomen 104. zasedanja sveta DN duhovit opazovalec ženevskih diplomatskih sestankov v sedanjem spremenjenem mednarodnem položaju, v katerem se je znašla ženevska ustanova. Prav gotovo ne bi sodili stvarno, ako bi zasedanjem DN še vedno pripisovali nekdanji pomen, saj je od nekdanje pozornosti, s katero je mednarodni svet zasledoval ženevske razprave na sestankih sveta in skupščine DN, ostal le še spomin. Toda zagrešili bi nedvomno hudo površnost v presoji obstoječih mednarodnih dejstev, ako bi zaradi tega zanikali sleherni pomen diplomatskim sestankom in razgovorom, ki se vrše za kulisami uradnih zasedanj močno okrnjene ženevske ustanove. Dejstvo je namreč, da se ob priliki ženevskih zasedanj še vedno zbere ob Lemanskem jezeru nekaj evropskih in drugih diplomatov, ki uporabijo ta neprisiljeni in na formalnosti uradnih obiskov nevezani stik za izmenjavo misli v vseh perečih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa tistih, ki so postavljena tudi uradno na dnevni red vsakokratnih ženevskih zasedanj. S tem pa vsaj do neke mere lahko zadoste vehki diplomatski potrebi današnjih dni, potrebi po neposrednem stiku z odgovornimi državniki drugih držav, ne da bi jim bile za to potrebne dolge in kočljive priprave uradnih diplomatskih obiskov in ne da bi se s tem izpostavljali nevarnosti diplomatskih intrig in s fantazijo prepletenih ugibanj o ozadjih svojih diplomatskih akcij. Vse to, kar izven Ženeve lahko vzbudi najrazličnejša sumničenja, obtožbe in očitke, je za kulisami ženevskih zasedanj in v zvezi s problemi, ki so postavljeni na dnevni red, nekaj povsem naravnega in razumljivega... S tem ne bi hoteli reči, da se visoka ženevska politika tudi nekoč, ko so bili za DN še srečnejši časi, ni vodila za kulisami oficielnih ženevskih zasedanj, toda za mednarodno javnost so bile tedaj zakulisne razprave samo razumljive priprave za glavna zasedanja in glavne debate, na katere je bila nekoč osredotočena vsa pozornost politične javnosti. Danes je nekako narobe: ves pomen ženevskih »posvetovanj« je pre-nešen na zakulisne razgovore, za katere se svet predvsem zanima, dočim so uradna zasedanja posameznih organov DN postala manj zanimiva in skoraj samo gola formalnost. To nasprotje med Ženevo kot še vedno zanimivim krajem diplomatskih sestankov in razgovorov ter DN kot mednarodno ustanovo, ki je v razvoju poslednjih let izgubila skoraj ves nekdanji političen pomen, se še posebno živo očituje prav ob sedanjem, 104. rednem zasedanju sveta DN, ki se je začelo v ponedeljek. Predsedstvo tega zasedanja je to pot prešlo na švedskega zunanjega ministra Sandlerja, ki mu je bila pot v Ženevo gotovo bolj mikavna zaradi napovedanih prihodov mnogih vodilnih evropskih diplomatov, med njimi zlasti zunanjih ministrov obeh zapadnih velesil, Bonneta in lorda Halifaxa, kakor pa zaradi dnevnega reda zasedanja samega. Ako izvzamemo nekaj stalnih točk dnevnega reda, ki se nanašajo na odobritev poročil posameznih komisij DN, so to pot v ospredju diplomatskega zanimanja zlasti tri pereča vprašanja: španska državljanska vojna, vojna na Daljnem vzhodu in gdanski problem. Glede vseh treh lahko ponovno podčrtamo, da bo diplomatsko zanimanje zanje veljalo manj formalnim razpravam na sejah vrhovnega organa DN kakor zakulisnim posvetom in razpravam. Prisotnost zunanjih ministrov obeh zapadnih velesil daje seveda tem posvetom še posebno važnost, saj se bodo prav zaradi izmenjave misli med njima uvrstile sedanje ženevske razprave v vrsto splošno zanimivih mednarodnih dogodkov, ki so v neposredni zvezi z mednarodnim razvojem poslednjih tednov. Še preden je bila znana vsebina rimskih razgovorov med angleškimi in italijanskimi državniki ob priliki Cham-berlainovega in Halifaxovega obiska v italijanski prestolnici, se je v zvezi s postavitvijo španskega vprašanja na dnevni red zasedanja sveta DN nagla-šalo, da bo Ženeva, kamor je lord Halifax odpotoval direktno iz Rima, nekak »barometer za presojo rezultatov rimskih razgovorov«. Zato je razumljivo, ako je bila te dni osredotočena mednarodna pozornost bolj na razgovore, ki sta jih imela že v nedeljo in naslednje dneve Bonnet in Halifax, kakor pa na poročilo mednarodne vojaške komisije za odpoklic tujih prostovoljcev. Politika, ki jo bosta prihodnje tedne vodili obe zapadni velesili v španskem vprašanju bo vsekakor bolj odvisna od izmenjave misli med njunima zunanjima ministroma kakor pa od morebitnih sklepov ali resolucij sveta DN. Izjave, ki sta jih o Španiji podala v ponedeljek Francija In Španija Velik govor zunanjega ministra Bonneta v ženevi — Francija je slej ko prej za strogo izvajanje politike nevmešavanja, hoče pa lajšati bedo španskega ljudstva Ženeva, 17. jan. r. V ospredju vsega zanimanja ženevskih krogov je zopet španski problem. Na eni strani silijo k razči-ščenju dogodkov v Španiji sami, na drugi strani pa iščejo diplomati pota in načina, da bi se izognili novim komplikacijam in preprečili, da bi se španski konflikt razširil preko španskih meja. Ne samo v Franciji in Angliji, marveč tudi v Ameriki v zadnjem času vedno bolj narašča pokret, ki se zavzema za to, da se napravi slepomišenju s politiko nevmešavanja ko-nec in nudi zakoniti španski vladi pomoč v orožju in živilih. Ta pokret je posebno močan zlasti v Franciji, a tudi Anglija ljubosumno sledi razvoju položaja v Španiji, boječ se, da bi mogli priti v nevarnost tudi njeni lastni interesi na Sredozemskem morja Španskemu vprašanju je bila posvečena vsa včerajšnja razprava na seji sveta Društva narodov, ko ie bilo na dnevnem redu poročilo mednarodne vojaške komisije, ki organizira in nadzira umik tujih prostovoljcev. Ta komisija je ugotovila, da so republikanci odpustili že vse tuje prostovoljce, česar se o nasprotnem taboru ne more trditi. V debato je posegel tudi francoski zunanji minister Bonnet, ki je v svojem govoru naglasil, da je odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije prva naloga vseh držav, ki jim je do tega, da se ustavi bratomorna vojna v Španiji. Francoska vlada je bila vedno proti vsakemu vmešavanju v špansko državljansko vojno in je s svoje strani storila vse, kar je v njeni moči, da se prepusti odločitev o usodi Španije Spancem samim. Državljanska vojna v Španiji bi bila že davno končana, če se ne bi na obeh straneh borili tujci, ki zastopajo razne ideologije. Zato je neobhodno potrebno, da mednarodna vojaška komisija nemudoma in do kraja izvrši svojo nalogo in poskrbi, da se iz teh taborov odstranijo vsi tujci, kajti le tako je mogoče preprečiti nevarnost, da se španska državljanska vojna pretvori v mednarodni konflikt. Španija je bistven element za ohranitev statusa quo na Sredozemskem morju. Francoska vlada bo tudi nadalje z vsemi sredstvi delala za pomirjenje Španije, toda nihče ne more braniti, da ne bi izvršila človečanske dolžnosti in priskočila gladujočemn ljudstvu na pomoč z živili ter da bo poskrbela za begunce, ki bi se zatekli na njeno ozem- lje. To akcijo bo Francija izvajala preko Rdečega križa. Francija želi, da bi se tej akciji pridružile tudi druge države in tako omilile strahotne posledice bratomorne vojne, prav tako pa zahteva, da se v enaki meri odrečejo vsakemu vmešavanju v španske notranje zadeve tudi druge države. Zastopnik belgijske vlade Spaak se je popolnoma solidariziral s francoskim zunanjim ministrom in tudi s svoje strani naglasil potrebo, da se opusti vsako direktno in indirektno vmešavanje v španske zadeve. Tem izvajanjem se je pridružil tudi angleški zunanji minister lord Halifax, ki je obenem izrazil zahvalo vojaški komisiji za njeno dosedanje uspešno delo. Sovjetski delegat Surič je zelo ostro kritiziral dosedanjo politiko nevmešavanja, ki se izvaja le napram republikancem, ne pa tudi napram generalu Francu Odločno se je zavzemal za neodvisnost Španije. Zadnji je govoril španski zunanji minister Del Vajo, ki je dokazoval, da se bore na republikanski strani izključno le Španci in da je republikanska vlada odstranila s svojega ozemlja vse tuje legionarje. To potrjuje tudi poročilo mednarodne vojaške komisije za umik tujih prostovoljcev. Bonnet In Halifax v Pariza Pariz, 17. Jan. AA. Havas. Ministra Bonnet in lord Halifax sta prispela danes dopoldne iz ženeve na lyonsko postajo. Lord Halifax je takoj s kolodvora krenil na angleško veleposlaništvo, kjer je ostal le kratek čas, nato pa je nadaljeval pot v London. Razprava v francoski zbornici Pariz, 17. jan. w. z veliko napetostjo pričakujejo v vseh političnih krogih izjavo, ki jo bo podal v poslanski zbornici zunanji minister Bonnet, ki se je davi vrnil iz ženeve. Poslanska zbornica razpravlja o zunanji politiki in je zato naravno, da bo posegel v debato tudi zunanji minister, ki je danes že ves dan prisostvoval seji. Z največjo napetostjo pričakujejo zlasti pojasnila o rimskih razgovorih, o čemer je angleški zunanji minister lord Halifax v Ženevi podrobno informiral Bonneta. Glavna debata se suče v zbornici okrog Španije. Ne samo skrajni levičarji, marveč tudi velik del radikalnih socialistov se zavzema za to da bi Francija zopet odprla mejo proti Španiji in dopustila izvoz orožja, municije in drugih vojnih potrebščin za republikansko Španijo. V vladnih krogih pa nočejo o tem nič slišati in napovedujejo, da bo Bonnet vztrajal pri dosedanjem stališču Francije napram Španiji. Teroristična akcija irskih republikancev Z bombnimi atentati hočejo dati poudarka svojim zahtevam — Strogi varnostni ukrepi po vse] državi London, 17. jan. br. Danes se je izvedelo, da je včeraj prišlo do eksplozije tudi v Birminghamu in Edinburghu. Tam je eksplodirala bomba v elektrarni, pri čemer je bilo polovico elektrarne tako razdejane, da so morali ustaviti obratovanje. Eden nameščenec je bil ubit, šest pa tako hudo ranjenih, da bodo težko preživeli današnji dan. Skupno je bilo včeraj izvršenih v Angliji 9 bombnih atentatov na elektrarne, plinarne in vodovode. Policija mrzlično vodi preiskavo, vendar pa dosedaj teh tajinstvenih eksplozij še ni mogla pojasniti. Glede na dogodke na Irskem pa se nagibajo k mnenju, da so vsi ti atentati delo simpatizerjev irskih republikancev. Včeraj so namreč po vsej Irski razširili letake, v katerih zahtevajo, naj Anglija takoj umakne vse svoje vojaške posadke iz Irske, odpokliče vse dr- žavne uradnike in ukine vse angleške ustanove. Ker sta se dva atentata pod enako tajinstvenimi okoliščinami pripetila tudi na Irskem, sodijo, da obstoja dobro organizirana zarotniška organizacija, ki skuša s takimi terorističnimi dejanji dati poudarka irskemu separatizmu. Scotland Yard energično nadaljuje preiskavo. Važno sled predstavlja neko pismo, ki je prišlo v roke policiji. Od snoči dalje so vse javne ustanove, elektrarne, plinarne, vodovodi in slično, strogo zastražene. Tudi v lukah je poostreno nadzorstvo, po vsej državi pa je policija izvršila obsežne racije. Na raznih krajih Londona so policijski organi danes našli letake z napisi: »Očistimo Irsko Angležev!« Policija išče sedaj centralo te irske ekstremne propagande. Japonske grožnje Angliji in Ameriki Japonska vztraja pri svoji politiki in ne bo dopuščala več tujega vmešavanja na Daljnem vzhodu Tokio, 17. jan. AA. V okolici vlade trdijo, da bo zunanji minister Arita v kratkem obrazložil v poslanski zbornici stališče japonske vlade glede vseh vprašanj, ki sj v zvezi s politiko Japonske na Kitajskem. Posebno bo poudaril, da bo japonska vlada tudi v bodoče zver ta smernicam, ki jih je cčrtal knez Konoje v svojem govoru 3. novembra ter v izjavi od 22. decembra. Naglasil bo, da bo Japonska pod. vzola potrebne ukrepe v primeru, če bodo druge države, med njimi tudi Indokina, podpirale Kitajsko. Na koncu bo sporočil, da sta Madžarska in Mandžukuo pristopili k protikomunističnemu paktu. Kakor poroča agencija Dome j, bo vsebina japonskega odgovora na angleško noto v bistvu naslednja: 1. Japonska odklanja, da bi o vprašanjih, ki se tičejo Daljnega vzhoda, razpravljali na kaki mednarodni konferenci. 2. Japonska je pripravljena začeti neposredna pogajanja z zainteresiranimi državami, če pristanejo na načelo popolne osvoboditve orientalskih plemen z ukinjen jem polkolonialnega statuta na Kitaj- Bonnet in Halifax so le medel odsev njunih razgovorov, da se pa tudi iz njih razbrati, da so bila dosedanja poročila o poteku angleško-italijanskih rimskih razgovorov v tem vprašanju v glavnem točna. Izmenjava informacij med Bo-netom in Halifaxom je nadalje potrdila, da želita Anglija in Francija tudi v tem, kakor v drugih perečih vprašanjih, voditi sporazumno politiko v okviru tesnega medsebojnega sodelovanja. Zanimanje za ženevske razprave in razgovore o kitajsko-japonskem vprašanju je spričo večje španske aktualnosti nekoliko manjše, vendar pa bodo ženevski opazovalci tudi tu skušali izslediti oni »barometer« za presojo trenutnega položaja na Daljnem vzhodu, ki bo razviden iz zadržanja obeh zapadnih velesil, zlasti Anglije. V kolikor sta Anglija (dne 14. tega meseca) in Amerika (dne 31. dee. 1938) pokazali s svojima notama v Tokiju odločnejši nastop, ni izključeno, da bo v svojih predlogih opogumljen tudi kitajski zastop- skem in dovoljenjem svobodnega gibanja pripadnikov orientalskih plemen. Nadalje je treba uveljaviti popolno svobodo svetovne trgovine, likvidirati obstoječe gospodarske bloke in odstraniti carinske ovire. Končno morajo zainteresirane države pristati na pravično razdelitev rudnega bogastva, svobodno razpolaganje surovin ln proizvodov, ki so potrebni za državno obrambo. Washington, 17. jan. AA. Članek, ki ga je objavil japonski list »Kokumin«, je napravil v tukajšnjih krogih globok vtis, ker pravi, da bodo Japonci uničili ameriško brodovje. če bi Zedinjene države posredovale na Kitajskem in utrjevale otoke na Tihem oceanu. Pristop Mandžukua k protikomunističnemu paktu Sinking, 17. jan. br. Mandžurska vlada je sklenila priključiti se zvezi proti ko-mintemi. Odredila je svojim diplomatskim zastopnikom, naj o tem obvestijo japonsko, italijansko, nemško in madžarsko vlado. nik pri DN poslanik Welington Koo. Zdi se pa, da več kot ta simptomatični pomen njegovim ženevskim predlogom ne bo mogoče pripisati. Ženevski barometer bo vsekakor tudi glede položaja na Daljnem vzhodu zanimiv. Končno je med večjimi problemi na dnevnem redu še vprašanje svobodnega mesta Gdanska, o čemer se je komisar DN v Gdansku Burckhard že razgovar-jal z Bonnetom in Halifaxom. Baje je izrazil' namero o svojem odstopu. Poljska, ki jo to vprašanje gotovo zanima, v Ženevi to pot ni zastopana, ker je svoje mesto v svetu DN prepustila Grčiji. Verjetno pa je," da bo prav ta okol-nost v zakulisnih razgovorih še povečala zanimanje za poljsko zunanjo politiko, zlasti po poslednjih Beckovih razgovorih v Berchtesgadenu, ki so vzbudili veliko pozornost. Tako bo tudi v tem vprašanju zanimivo predvsem ženevsko zakulisje, Pogledati v vse njegove tajne, nam bo seveda mogoče šele čez čas.•• .,...............- t... - Napetost med Italijo in Francijo ne popušča Napadi v Ustih se nadaljujejo — Hudi očitki Virginija Gayde francoskemu tisku Rim, 17. jan. o. Vse je kazalo, da se bo po Chamberlainovem obisku v Rimu fran. coskofitalijanski spor omilil in predvsem premaknil z mrtve točke. Predvsem so politični krogi pričakovali, da bodo popusti 11 napadi v listih, ti upi pa so se v zadnjih 48 urah popolnoma razblinili. Po pismenem napadu predsednika organizacije italijanskih invalidov na urednika lista »Paris Midi« je izšel v »Giornalu d'Italia« nocoj uvodnik Virginija Gayde pod naslovom »Francoska Izzivanja«, v katerem pravi med drugim: V odnošajih med Italijo ln Francijo se. daj ne gre več za pogodbe in razne poli» tične probleme, nego predvsem za italijansko nacionalno čast ki jo Francija brez vsakega obzira blati. Kadar je šlo za nacionalno čast je bila Italija vedno pripravljena braniti jo tudi z orožjem. Francija in tudi nobena druga država na svetu v primeru žalitve ne bi mogla zahtevati od kake druge države pomoči in se pri njej sklicevati na pogodbe ali obveznosti, ki naj bi izhajale iz neke vojaške solidarnosti. Francozi se morajo zavesti, da bodo italijanski vojaki znali reagirati na take žalitve, kakor je to nujno potrebno. Francija in ostale evropske države morajo pomniti, da se žalitve, ki so bile s frans coske strani izrečene o Italiji, ne morejo več proglašati za dejanja neodgovornih, ker so se s francoske službene strani dopustile. Zato bodo morale imeti daljnosež. ne posledice. Francoska mržnja proti Italiji j« sedaj dokumentirana pred vsem svetom. Nihče se ne bo smel čuditi, če se bo tudi italijanska mržnja proti Franciji ojačila. Tako se bo na koncu puška sama sprožila. Francoske skrbi zaradi Španije Pariz, 17. jan. o. Dogodki v Španiji so povzročili, da v Parizu naraščajo skrbi za nadaljnji razvoj mednarodnega položaja na Sredozemskem morju. V Parizu sedaj ni več nobenega dvoma, da čaka Mussolini le Se na odločitev v Španiji ter da bo takoj nato pričel novo diplomatsko ofenzivo proti Franciji. Vsa francoska poUti-ka glede Španije je sedaj pod vplivom dejstva, da se je Italija ob priliki Cham-berlainovega obiska na eni strani zavezala spofitovatl suverenost in integralnost španskega ozemlja, na drugI strani pa si je pridržala svobodo za primer, če bi se Francija Se kdaj vmešavala v Špansko stvar. Z levice se je doslej izvajal na Dala-dierja izoliran pritisk, sedaj pa so pričeli pritiskati nanj tudi že radikali in desničarske skupine. Glede na to je posebno značilno, da je radikal Berthold, Id je na kongresu radikalov v MaTseillu Se branil Daladierjevo politiko, sädaj kot poročevalec radikalskega kluba za zunanjo politiko pozval vlado, naj prouči, kakšno politiko je treba voditi glede na španski problem. Če Italija ostane na Balearih, je dejal, bo to pomenilo konec francoskega kolonialnega imperija. Radikali so po njegovem govoru sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj pozorno sledi razvoju položaja, ki je nastal spričo aktivnega vmešavanja Italije v španske zadeve. Politični krogi so mnenja, da je Berthold govoril tako po navodilih samega Daladierja. Akcija angleških laburistov London, 17. jan. e. Prodiranje Francove vojske proti Barceloni je postavilo špansko vprašanje v prvo vrsto političnih raz-motrivanj in izzvalo precejšnjo skrb v angleški parlamentarni opoziciji. Na laburistični strani zopet zahtevajo, da napravi Anglija konec politiki nevmešavanja glede na dejstvo, da se inozemstvo aktivno vmešava v španski konflikt. Več vodij laburistične stranke je predlagalo, naj Anglija zasede otok Mallorco kot jamstvo, na drugi strani pa smatrajo angleški konservativni krogi, da mora angleška vlada še naprej vztraja pri svoji politiki nevmešavanja, pa naj se zgodi v Španiji karkolL London, 17. jan. AA. (Havas) Londonski listi razpravljajo o bodočnosti Španije ter omenjajo pri tem naglo napredovanje Francovih čet. Vsi izrekajo priznanje hrabrim republikancem, ki kljub veliki sovražnikovi premoči še vedno vztrajajo v boju. Grof Ciano na poti v Jugoslavijo Rim, 17. jan. AA. Nocoj ob 0.05 se odpelje zunanji minister grof Ciano na obisk v Jugoslavijo. ★ Ob priliki Obiska italijanskega zunanjega ministra Ciana objavljata beograjska lista »Vreme« in »Samouprava« daljše uvodnike, v katerih pozdravljata prihod v o dilnega italijanskega državnika. »Samouprava« vidi v obisku ministra Ciana priliko ponovno »podčrtati, da vladajo danes na Jadranskem morju povsem normalne prilike in da Italijo ter Jugoslavijo nič ne deli. Bili so časi, ko se Rim in Beograd trenutno nista razumela. Ti časi so minili ter so danes pozabljeni. Trelba pa je ugotoviti, da ni prisrčnost med Rimom in Beogradom sklenjena na račun kakega tretjega. Svoje dni je Evropa s skrbjo zrla na razvoj prilik na Jadranu. Danes je mednarodna javnost v tem pogledu popolnoma pomirjena. Grof Ciano bo Imel v teku svojega obiska priliko, da se z dr. Stojadinovičem prisrčno in prijateljsko pogovori. Naravno je, da bosta proučila vsa vprašanja, ki se tičejo odnošajev med obema državama. Jugoslovenska javnost prisrčno pozdravlja ta sestanek, prepričana, da ne bo koristil samo Italiji in Jugoslaviji, temveč tudi evropskemu miru.« Poloficiozno »Vreme« pa pravi med drugim: »Mi pozdravljamo danes ministra Ciana, nosilca italijanske zunanje politike in vernega tolmača Maissolinijevih misli kot preizkušenega prijatelja naše države. Njegovo prijateljstvo se je pokazalo v teku dogodkov zadnjih dveh let in on je bU tisti, ki je nedavno dejal v Budimpešti, »da sloni italijanska zunanja politika na osi Rim-Berlin ter na beograjski pogodbi.« Jugoslavija pozdravlja grofa Ciana . kot dragega gosta ki se je ves zavzel za jadranski mir. v njem pa pozdravlja tudi predstavnika mlade Musso li ni j eve Italije.« Grof Csaky v Berlinu Berlin, 17. jan. r. Madžarski zunanji minister grof Csaky, ki se mudi na uradnem obisku v Berlinu, je danes prisostvoval raznim oficielnim prireditvam. Dopoldne je položil venec pred spomenik padlim junakom, popoldne pa je imel daljši razgovor z maršalom Göringom. Tako nemški kakor madžarski listi poudarjajo važnost tega obiska za poglobitev medsebojnih odnošajev. Gozdni požari v Avstraliji pogašeni Melbourne, 17. jan. AA. Veliki gozdni požari v AvstraUji so pogašeni. Dežuje po cele dni in nič ne kaže, da bo dež kmalu prenehal. Izvolitev verlSIkadjskega odbora narodne skupščine Vladna večina ima 19, opozicija pa 2 člana — Predsednik Je bivši predsednik skupščine Stevan čirič Beograd, 17. jan. p. Narodna skupščina je imela danes sejo, na kateri je bil izvoljen verifikacijski odbor, ki mora še enkrat pregledati ves volilni material ter končnoveljavno potrditi mandate izvoljenih narodnih poslancev. Vladna večina je imela že včeraj konferenco, na kateri so razpravljali o kandidaturah. Na predlog predsednika vlade je bilo sklenjeno, da bo kandidiran za predsednika verifikacij ske-ga odbora, ki vodi posle skupščine do izvolitve stalnega predsedstva, dosedanji predsednik skupščine Stevan čirič. Glede ostalih kandidatur na včerajšnji seji vladne večine Se ni prišlo do sporazuma in so se posvetovanja nadaljevala še ves dopoldne. Zaradi tega se je za 9. uro sklicana seja narodne skupščine pričela šele ob 31.15. Po odobritvi zapisnika je skuščina takoj prešla na izvolitev verifikacijskega odbora. Vloženi sta bili dve listi, vladna in opozicijska. Nosilec vladne je bil bivši predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, nosilec opozicijske pa dr. Miloš Tupanja-nin. poimensko tajno glasovanje je tra* jalo nad eno uro. Sele malo pred 12.30 je starostni predsednik Mihajlo Stojadinovič objavil rezultat. 296 poslancev je glasovalo za listo Stevana Ciriča, 18 za listo dr. Tupanjanina, tri glasovnice pa so bile prazne. Po proporčnem sistemu je dobila vlada lista v verifikacijskem odboru 19 mest, opozicijska pa dva ter enako število namestnikov. Od opozicije sta člana verifikacijskega odbora dr. Tupanjanin in Trpko žugič, namestnika pa dr. Laza Markovi č in Ilija Mihajlovič. Predsednik je pozval izvoljene člane verifikacijskega odbora, naj se še danes sestanejo in konstituirajo ter takoj nato prično z delom. Dokler verifikacijski odbor ne bo končal svo, jega dela in sestavil poročila za plenum narodne skupščine, bodo seje skupščine odgodene in bo prihodnja seja sklicana pismeno. Seja administrativnega odbora Beograd, 17. jan. p. Administrativni od. bor bivše narodne skupščine bo imel jutri dopoldne sejo, ki jo je danes sklical njegov predsednik dr. Ljutica Dimitrije-vič. Clan odbora je tudi bivši poslanec Milan Mravlje. Kakor znano, posluje stari administrativni odbor narodne skupščine vedno vse do izvolitve novega admlnistra. tivnega odbora. Dr. Stojadinovič o volitvah, hrvatskem vprašanju in smernicah vladne politike Beograd, 17. jan. r. Snoči je imel klub poslancev JRZ svojo prvo plenarno sejo, na katero so prišli tudi vsi člani vlade. Na seji je imel ministrski predsednik dr. Stojadinovič daljši govor. Uvodoma se je zahvalil vsem poslancem za njihovo delo v volilni borbi in jih pozval k složnemu sodelovanju nato pa je govoril o volitvah in med drugim naglasil, da je bila volilna borba tako težka, kakor še nikdar doslej. Nikdar pa še tudi ni bilo svobodnejših volitev kakor so bile tokrat. Niti na Angleškem ne bi mogli imeti večje svobode, kakor so jo pri teh volitvah uživali politični nasprotniki vlade. Naše roke so pri teh volitvah ostale čiste krvi, nasilja in sleherne korupcije. Volitve so potekle v svobodi in miru. Neizpodbitno dejstvo je, da je naša lista dobila 300.000 glasov večine. Vsekako moramo pozdraviti to, da se pomnoži število strank in političnih skupin, ki mislijo prav tako kakor mi, da sta Beograd in narodna skupščina kraj za urejanje vseh vprašanj. In da se je število teh ljudi pomnožilo, mislim, je takisto zasluga naše vlade. Predsednik francoske vlade Edouard Daladier je rekel pred nekaj dnevi, da mu za upravo države zadošča tudi en glas večine, toda mi nimamo enega glasu večine, temveč večino 300.000 glasov v narodu. Imeli boste priložnost, posebno tisti, ki boste v verifikacijskem odboru, da boste brali volilne akte. Videli boste, da so naši zastopniki v glavnem volilnem odboru izpovedali, da ni bilo za pristaše JRZ volilne svobode v velikem delu savske in primorske banovine. Toda ne bom navajal vašega - osebnega prepričanja, temveč bom omenil le letak, ki ga je dr. Maček pred tremi dnevi izdal v Zagrebu. Znano vam je, gospodje, da je oblast mislila, da Hrvatska državljanska zaščita ne more obstojati, ker je nezakonita organizacija. V vrsti izdanih ukrepov je tudi aretacija šestih poveljnikov in voditeljev, ali kakor se že imenujejo poglavarji te državljanske zaščite v Zagrebu. Dr. Maček je izdal 13. t. m. letak, da pojasni to zadevo. In v tem le- taku je tudi stavek, ki se nanaša in tiče osebe prevzvišenega nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Znano vam je, da je neka lažna vest preslepila radijsko postajo, češ da je prevzvišeni dr. Stepinec glasoval za našo listo. Toda ta vest ni bila točna. Dr. Stepinac ne pripada, kolikor vam je znano, nobeni politični stranki. Pozneje je glasoval za dr. Mačka. Kaj pa pravi dr. Maček v tem svojem letaku? Dr. Maček pravi, da gre na dan volitev 11. decembra posebna zahvala Hrvatski državljanski zaščiti v Zagrebu, da niso takrat demolirai! nadškofije in samostana očetov Domini-kancev na Maksimira, ko je dr. Stojadi-novičeva vlada, kakor pravi dr. Maček v tem letaku, lažnivo objavila, da je dr. Stepinac glasoval za Stojadinoviča. Z grozo sem prebral ta letak in se vprašal: V kakšnem strahu in pod kakšnim terorjem so morali živeti naši pristaši v Hrvatskem Zagorju ali po samotnih dalmatinskih otokih, če je bil katoliški in zagrebški nadškof dr. Stepinac v takšni življenjski nevarnosti? Znano nam je, da je dr. Maček zastopnik večine hrvatskega dela našega naroda. Toda tudi dr. Maček mora vedeti, da bomo pazili na te naše glasove in vo-lilce, da bodo popolnoma varni i na svojem domu i v svoji službi. Red v državi bo prvi postulat v naši notranji politiki. Naša želja je, da tudi tisti brat Hrvat, ki je glasoval za dr. Mačka, vzljubi veliko in lepo Jugoslavijo kot svojo in našo skupno domovino. Mi želimo ureditev vseh naših notranjih vprašanj in z njimi se bomo tudi bavili. Toda vse te ureditve se morajo izvesti po določenih pogojih in prvi izmed teh pogojev je, da se more to zahtevati samo v mejah velike in nedeljive Jugoslavije. Drugi pogoj je, da morajo vse te ureditve služiti utrditvi in po-vzdigi našega naroda, tretji pogoj je pa, da morajo osnovna načela, na katerih sloni naša država, ostati nedotakljiva, ta načela so pa monarhija z dinastijo Ka-ragjorgjevičev, narodno in državno edin-stvo. To bodo smernice, v katerih se bomo gibali v naši notranji politiki. General v podkarpatski avtonomni vladi Za tretjega člana Je bil Imenovan general Prhala, poveljnik vzhodne Slovaške in Podkarpatske Rusije Praga» 17. jan. h. Prezident republike . Je imenoval za tretjega člana avtonomne j vlade Podkarpatske Rusije generala Leva Prhalo, dosedanjega poveljnika vzhodne Slovaške in Podkarpatske Rusije. General Prhala je na glasn kot eden najodličnejših in najbolj energičnih oficirjev češkoslovaške vojske. Med lansko mobilizacijo je bil poveljnik armade, ki je zasedla južno-vzhodne meje Češkoslovaške. Njegovo imenovanje je bilo v javnosti sprejeto z velikim zadovoljstvom in ga tolmačijo kot dokaz, da je Češkoslovaška trdno odločena vzpostaviti red in mir v vzhodnih delih republike in zagotoviti uspešno obrambo Podkarpatske Rusije. Sestanek slovaškega parlamenta Praga, 17. januarja. AA. Predsednik vlade Beran je danes odpotoval v spremstvu vojnega ministra Syrovega v Bratislavo na otvoritev prvega slovaškega avtonomnega pokrajinskega parlamenta, ki bo jutri dopoldne. Na dan otvoritve slovaškega parlamenta pridejo v promet posebne spominske poštne znamke po 3 krone s spominskim besedilom »Otvoritev slovaškega parlamenta« in datumom »18. januarja 1939«. Preosnova slovaške vlade Bratislava, 17. januarja, h. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo takoj po sestanku avtonomnega slovaškega parlamenta prišlo do rekonstrukcije slovaške vlade. Sedanja vlada bo podala formalno ostavko, tako da bo mogel parlament izvoliti nove člane vlade. Kot nova kandidata za ministre se navajata dr. Zatko in dr. Fundarek. Pristop ČSR k protikomu-nističnemu paktu? Pariz, 17. januarja. AA (Stefani) V pa-' riških političnih krogih se je razširila vest, da bi bila Češkoslovaška pripravljena pristopiti k protikomunističnemu paktu ter odpovedati svojo pogodbo z Rusijo. Do tega naj bi prišlo konec letošnjega leta. Kontrola nad strankami Praga, 17. jan. h. Uradni list je objavil danes uredbo, s katero se razširja na vso republiko zakon o razpustu političnih strank, ki je veljal dosedaj samo za Češko in Moravsko. Po tem zakonu bo sedaj osrednja vlada nadzirala delovanje političnih strank v vsej državi in se morejo nove stranke osnovati le s predhodnim dovoljenjem osrednje vlade. črni dan angleškega letalstva London, 17. jan. w. Angleško letalstvo je imelo danes svoj črni dan. Pripetile so se tri letalske nesreče, ki so zahtevale sedem smrtnih žrtev. V Crowboroughu je treščilo vojaško letalo na neko hišo in porušilo streho, pri čemer je bilo ubitih pet prebivalcev gornjega nadstropja. Tudi pilot se je ubil. V Al tonu je lovsko letalo izgubilo orientacijo in treščilo v neki hrib, pri čemer se je pilot ubil. V okolici Londona pa je treščilo na tla še eno vojaško letalo, pilot pa se je rešil s padalom. Hudi snežni meteži na Norveškem Oslo, 17. jan. w. V vsej Norveški vladajo hudi snežni meteži. Ponekod je dosegel sneg naravnost nepojmljivo višino. V Christiansandu je zamedlo mnogo hiš in cerkev tako, da moli iz snega samo Se križ na cerkvenem stolpu. Mnogo hiš se je pod težo snega zrušilo. V Arandalu je bilo več ljudi ubitih, ker so se hiše porušile ponoči, ko so ljudje spali. Norveška je skoraj popolnoma odrezana od zunanjo-ga sveta. Promet na cestah je sploh nemogoč, prekinjenih pa je tudi nad dve tretjini telefonskih in brzojavnih zvez. Beležke Katoliške stranke »KatoHčki tjednik« glasilo sarajevske, ga nadškofa dr. Sariča razpravlja v dalj-Sem članku o katoliških političnih strankah. List ugotavlja, da katoličani lahko politizirajo na svojo roko in svojo odgovornost. »Toda cerkev kot taka se v politiko ne vmešava Nobena politična stran, ka, ali skupina se ne sme istovetiti s cerkvijo in se predstavljati kot avtorizi-rana predstavnica in braniteljica cerkvenih ln katoliških interesov. Prav tako se ne sme nobena stranka kititi s katoliškim imenom, ki naj bi vzbujal videz, kakršne koli njene povezanosti s cerkvijo. Duhovniki, ki se bavijo s politiko, se morajo varovati vsega, kar bi lahko Škodovalo Interesom cerkve ali njihovi pastirsko sve-čeniški službi. Za cerkev prihaja politika v poštev samo posredno, v kolikor si pridržuje sodbo o moralnem značaju političnih dejanj in v kolikor nastopa kot čuvar j morale in cerkvenih pravic napram stran, kam, državi in narodu. Cerkev ni bilo ustanovljena zato, da bi urejevala pozem-ske stvari, nego da rešuje duše. Katoliške stranke pripadajo danes preteklosti. Vdržale so se samo Se v Štirih državah: Belgiji, Nizozemski, Svici in Slovaški kot tolerirani anahronlzem. Večina najbolj katoliäkih držav sploh ni poznala katoliških strank. Bile so samo posebnost srednje Evrope, kjer so se organizirate kot posnetek nemškega centroma Pri tem je treba ugotoviti dejstvo, da katoliSke stranke niso nikjer dosegle kakih posebnih uspehov za cerkev in katoliško stvar, prav tako niso pokazale prt svojem delu kako posebno dalekovidnost ln konstruk-tivnost. Zaradi tega gledamo mi tudi zelo skeptično na slovaške ministre-monsigno, re in na njihov totalitarni režim. Prihod-njoet bo izrekla svojo sodbo na njihov račun. Vmešavanje cerkvenih krogov v politiko nikoli ne rodi blagoslovljenih sadov» niti za cerkev, niti za ljudstvo. Z vmešavanjem cerkve v politiko se neposredno odbija del vernikov od cerkve, kateri pa se odvzema nadzemeljsld, božji in proro-šld značaj. Prav tako ne koristijo katoli, ške stranke ljudstvu, ker so politično anemične in stvarno brez programa. Jačlh gest ne smejo delati, ako ne tvegajo, da bo morala nositi za nje odgovornost cerkev. Cerkev in politika ne moreta pod isti krov. To sta dva svetova, dve kraljestvi Vera mora biti nad politiko. Ako se prične vmešavati v politiko potem Škoduje sebi in politiki.« Narodnoobrambna zbirka v ČSR Kakor je našim čitateljem gotovo še v spominu, je bil leta 1938. ustanovljen v ČSR — zaradi povečanih izdatkov za vojsko — tako zvani narodnoobrambni fond, v katerem so se stekali prostovoljni darovi prebivalstva. Kakor je sedaj iz objavljenih podatkov o tej prostovoljni denarni zbirki razvidno, se je do konca lanskega leta, ko je bilo ustavljeno nadaljnje nabiranje v ta namen, zbralo v fondu nad pol milijarde Kč (541,312.820.75 Kč). češkoslovaška vlada Je odločila, da se čisti doprinos te zbirke uporabi za kritje stroškov lanske mobilizacije in drugih izrednih izdatkov v zvezi z državno obrambo. Obračun fonda bo vnešen v zaključni državni proračun. Slovaška resnica Pod naslovom »Država v reorganizaciji« objavlja ugledni praški gospodarski list »Hospodàrsky Rozhled« članek o najnovejših razmerah in novih problemih v ČSR, v katerem je posebno poglavje posvečeno tudi »slovaški resnici«. List piše med drugim: Slovaški revizionizem je samo plod okolnosti, ki se pojavljajo izven volje slovaške vlade in njene moči. Dogodki v Suranih, kjer je bila prelita slovaška kri, so morali dvigniti val ogorčenja v temperamentnem slovaškem narodu, ki ima priliko spoznati razliko med obeti in prakso. Slovaki ne delajo sedaj, ko se bore za svoje brate za mejami, nič drugega, kar so dolga leta delali Madžari proti češkoslovaški, ter uporabljajo tudi iste metode. Slovald pa so vendarle v boljšem položaju, ker je pravica, ki jo je mogoče preveriti, na njihovi strani. Slovaki se zavedajo svoje pravice do kulturne za-jednice s svojimi brati v zasedenem ozemlju in se jim nikdar ne morejo odreči. Samo spoštovanje tega dejstva more prinesti tako potreben mir. Tri možnosti francoske politike Na seji francoskega parlamenta v soboto, ki predstavlja uvod v veliko vnanjepo-litično razpravo v francoski zbornici, sta se v izjavah posameznih govornikov pokazali dve nasprotni vnanjepolitični stremljenji: na eni sfrani «o bili oni. ki so iz realističnih razlogov za »monakovsko politiko«, na drugi strani pa oni, ki svare pred posledicami take politike za neposredne francoske interese. Poslanec de Keriilis, znani desničarski publicist, je predočil v svojem govoru tri možnosti francoske vnanje politike v sedanjem mednarodnem položaju: politiko popolne izolacije in zabarikadiranja za svojimi mejami s prepustitvijo ostale Evrope svoji usodi, politiko evropske zveze držav pod nemškim vodstvom in končno politiko učinkovitih zavezništev z možnostjo odgovarjajočih ravnotežij. De Keriilis odklanja prvi dve možnosti kot za Francijo usodni in se zavzema za tretjo, ki lahko edina v celoti zavaruje vse francoske interese. Zaplemba novin ln letakov V Službenih novinah je objavljena prepoved razširjanja in prodajanja »Hrvatskega dnevnika« od 5., 10. ln 11. decembra 1938, »Zagrebačkega lista« od 1. Januarja 1939, »Obzora« od 7. decembra 1938, »Se-Ijačkega doma« od 15. in 24. decembra. Nadalje je objavljena prepoved razširjanja in prodajanja brošure »Zašto je uhapšen Dimitrije Ljotič«, ki je bila tiskana v Zagrebu ter naslednjih v Zagrebu tiskanih letakov: »Sveukupnom hr-vatskom činovništvu« (ki ga je napisal dr. Vladko Maček 4. januarja 1939), »Slovenci«, »Hrvatski namještenici in namje^-štenice grada Zagreba«, »Hrvatski narode«, »Na hadnjak"1938«), »Položaj Makedonije«, »Dragi prijatelju« in »Drugovi! Gradžani!« španska tragedija Dočim se Je Francova vojska približala Barceloni na 80 km, so republikanci v Estremaduri in Granadi pri- botili važne uspehe Barcelona, 17. Jan. o. Mobilizacija 7 letnikov Je popolnoma uspela. Trije letniki so že v celoti pod orožjem Odposlali so jih že na fronto. Vojaški krogi ne prikrivajo, da je položaj zelo resen. Kljub temu vlada v vsej republikanski Kataloniji mir in so ljudje popolnoma hladnokrvni. Sedaj so si tudi na jasnem zakaj Je Francu prodor v Katalonijo uspel. Nacionalistična vojska razpolaga z 800 letali, dočim jih imajo republikanci le okrog 40. Razmerje obeh topništev je v prilog Francu. Na vsakih 6 nacionalističnih topov odpade po en republikanski. Pri Tarragoni so nacionalisti dosegli velik uspeh. Republikanci se sedaj po vseh cestah in železniških progah umikajo proti Barceloni, okrog katere je bil v zadnjih mesecih zgrajen tretji in poslednji katalonski obrambni pas. Katalonci se hočejo boriti do zadnjega. Fronta je sedaj od Barcelone oddaljena še 80 km. Nacionalisti se poslužujejo v Kataloniji iste taktike kakor pred letom dni, ko so osvajali baskovsko deželo. Vsako mesto posebej obkolijo ln in ga nato prisilijo k predajL Davi se je razvnela nova silna bitka v odseku Santa Coloma de Gueralt. Bitka je trajala ves dan ln se do večera še nI končala. V pokrajini Granadi Je prešla snoči ▼ ofenzivo republikanska vojska, ki je v tamkajšnjih goratih krajih že takoj spočetka dosegla znatne uspehe. Republikanci so davi prodrli daleč na jug in dospeli do reke Velillas. Sedaj so usmerili svoj prodor po cesti, ki vodi iz Granade v Al-calo la Real Francove čete so imele v teh bojih velike izgube. Na estremadurskl fronti so bili odbiti vsi nacionalistični napadi. Republikanci so zavzeli Puerto Calajara, zapadno od Monterubia. Po statističnih podatkih republikanske vlade je v njeni posesti Se 12 glavnih pokrajinskih mest, v Francovi pa 38. Nacionalistična Španija obsega 369.672 kv. km s 14 milijoni prebivalcev, republikanska pa 135.585 kv. km z 8 milijoni prebivalcL Prodiranje republikancev v Estremaduri Barcelona» 17. Jan. AA. (Havas). Republikanci so na estremadurskem bojišču odbili vse nacionalistične napade na Ca-stuero. Republikanske čete zasledujejo sovražnika ter so mu zadale velike izgube. Poleg tega so v močnem naskoku zavzele Puerto Calabar. Boj je trajal 20 ur, ves čas pa Je močno deževalo. Tudi megla je preprečevala koncentracijo čet. Bila je tako gosta, da se je videlo komaj 100 m daleč. Na andaluzijskem bojišča so republikanci Izvršili napad v odseku Moclln, 28 km severozapadno od Granade. Ta pokrajina je težko dostopna, ker skalovje onemogoča pravilen razvoj strelcev. Republikancem se je kljub temu posrečilo zlomiti sovražni odpor ter napredovati v smeri proti jugu. Tu so zavzeli Tosarl in prispeli v dolino reke Velillas. Prodiranje republikancev se nadaljuje v smeri proti veliki cesti, ki vodi v Alcalo la ReaL Republikanski oddelki so sedaj 10 km proč od železniške proge Granada—Sevilla. Zavzeli so postojanke, ki tvorijo polkrog. Republikanska poročila Barcelona, 17. Jan. AA. Republikansko poročilo navaja da so Francove čete na katalonskem bojišču izvršile več močnih napadov na republikanske postojanke pri Santa Colcxmi in Cerve ri. Na estremadurskem bojišču so republikanci odbili v noči na ponedeljek sovražne protinapade in zavzeli nove postojanke vzhodno od Monterrubija. V odseku Granade so republikanci prodrli na dveh mestih sovražno bojno črto ter zavzeli Tosai in sosedne višine. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo razne kraje oto katalonski obali Barcelona, 17. Jan. AA. Francovo letalstvo neprestano bombardira cesto iz Tar-ragone v Vendrello ob morski obali. Cesta Je prepolna tovornih avtomobilov, tankov in pehotnih oddelkov. Beg prebivalstva se nadaljuje pod varstvom protiletalskih topov. Madrid, 17. jan. AA. Madridsko prebivalstvo je zelo mirno sprejelo vest o umiku republikancev v Kataloniji. Sindikalno organizacije vztrajajo pri tem, da je treba čim izdatneje pomagati Kataloncem. Iz Francovega tabora Salamanca, 17. Jan. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Potrjujejo se vesti o napredovanju nacionalističnih čet na vseh področij katalonskega bojišča. Naše čete so zlomile povsod odpor republikancev ter zasledujejo umikajočega se sovražnika. V odsekih pri Cerveri in Tarragoni je bilo v ponedeljek na desnem bregu Gaye zavzetih 16 krajev. Prodiranje pehote so podpirale letala. Prihodnji cilj Francove ofenzive v Kataloniji Rim, 17. Jan. AA. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča s katalonskega bojišča, da bodo legionarji izvršili napad na mesto Ignalado, ki Je v vojaškem pogledu zelo važno. Zatem bodo skušali zavzeti z naskokom zadnjo oviro pred Barcelono, gorovje Monserrat, ki predstavlja zadnjo oporo republikanskih čet. Ob obali bodo navarskl armadni zbor in Maročani nadaljevali po padcu Tarragone prodiranje v smeri proti Vendrellu. V severnem odseku so republikanci izpraznili kraj Urgel. Pričakujejo, da bo v dolini reke Segre prišlo do srditih bojev. Po trditvi generala Jague, poveljnika maroškega armadnega zbora, bodo nacionalisti v primeru, če se republikanci ne bodo preveč upirali, zavzeli Barcelono v 15 dneh. Katastrofalen orkan v Argentini Buenos Aire®, 17. Jan. w. V pokrajini Cordobe je nastalo danes silno neurje. Strahovitemu orkanu Je sledil silen na, liv, ki Je povzročil velike poplave. Več sto hiš je porušenih. Ponekod so se ljudje komaj rešili na istrehe. Število smrtnih žrtev Je Izredno veliko. Vse prometne zveze so prekinjene. Vlada je poslala na pomoč vojaStvo. Neobičajen vremenski preokret v Turinu Turin, 17. Jan. w. V Turinu in okolici so zabeležili danes nenavaden vremenski pojav, kakršnega Se ne pomnijo, čeprav tu-rinsko vremenoslovsko društvo že od 1. 1865 dalje točno beleži vsako vremensko izpremembo. Med silnim snežnim mete-žem je začelo bliskati in grmeti kakor sredi najhujše poletne nevihte. Večkrat je treščilo tudi v mestno elektrarno. Velike poplave na Portugalskem Lizbona, 17. jan. w. že več dni divjajo na Portugalskem hudi viharji, ki jih spremljajo močni nalivi. Zaradi poplav se je porušilo več sto hiš. Promet na cestah je skoraj nemogoč, ker je voda odnesla mnogo mostov. Francoski znanstvenik v Beogradu Beograd, 17. jan. p. V Beogradu se mudi inž. Andree Coen, profesor na pariški visoki Soli za mostove in ceste. Prof. Coen je znan tudi po svojih velikih trdnjavskih delih okrog Verduna. Danes Je Imel v in-ženjerskem domu zanimivo strokovno pre, davanje. Velik požar v Petrin]! Petrinja, 17. jan. o. V pretekli noči je nastal velik požar v tovarni mesnih izdelkov Krajčinoviča. V nevarnosti je bila tudi sosedna Gavrilovičeva tovarna salam. Požar se je naglo širil in so imeli gasilci mnogo dela, da so ga nazadnje le omejili Gav-rilovičevi objekti so bili rešeni, Krajčinovf-čeva tovarna pa je skoraj vsa pogorela. Požar je napravil za milijon din škode. Kraj-činovic je bil zavarovan le za 200.000 dia. Za sedaj še ni znano, kako je ogenj nastal. Nova gimnazija v Bitolju Beograd, 17. jan. AA. V Bitolju Je bila otvorjena nepopolna ženska realna gimnazija. Slovensko društvo razpuščeno Z odlokom banske uprave je Mio TßeraJ razpuščeno lani ustanovljeno »Slovensko društvo«, ki je izdajalo »Slovenijo« in organiziralo predavanja za propagando sa-moslovenstva. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Delno oblačno in toplo vreme v vsej državi razen na skrajnem severozapadu in v zetski banovini, kjer je docela oblačno. Najnižja temperatura v Kruševcu —9, najvišja v Banjaluki 18 C. Zemunska vremenska napovedi Po večini oblačno, posebno v zapadni polovici kjer bo tudi deževalo. Temperatura bo padla v zapadni polovici, v ostalih krajih pa bo ostala neizpremenjena. Dunajska: Zelo oblačno, toda brez padavin. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da je danes ob 1. popoldne preminula žalostne smrti naša ljuba DRAGICA JUSTIN DIJAKINJA 2. RAZR. DRŽAVNE DVORAZREDNE TRGOVSKE SOLE V CELJU Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 19. Januarja ob 3. popoldne iz hiSe žalosti v dr. Gregor 2erjavovl ulici St. 1 do Glazlje. Od tam jo bodo odpeljali z avto-furgonom na pokopališče v Grižah, kjer jo bodo ob 4. popoldne položili k večnemu počitku. CELJE, dne 17. januarja 1939. Oče DRAGO; mati KATI; brat DRAGEC in ostalo sorodstvo. Med rojaki v Zenici Jutro Je. Brzovlak rine skozi rahlo meglo v bosanske hribe, pokrite s tanko plastjo snega. Komaj nekaj metrov od proge se vali vsa kalna Bosna. Tu pa tam med hribi kos travnika s smešnimi senenimi kopicami, nekaj raztresenih nizkih hišic, kos polja, kjer izpod snega sili koruzno stmi-šče... V Vranduku, ki je kakor osje gnezdo prilepljen ob skalovje, pod katerim se vrtinci in peni Bosna — v tej stari ilirski trdnjavi je že sonce! Po dnevih goste in mrzle ljubljanske megle, ki ti lega na možgane in ti jih do otopelosti stiska, in po celonočni vožnji, je to sonce tu kakor sproščen je... Za Vrandukom se hribovje počasi razmika. Vasice, ki se blešče v soncu, so pogostejše. Iz lukenj na strehah, ki nadomestu-jejo dimnike, se vije sinjkast dim. Po razmočenih stezah se preko polj pomikajo tu pa tam rdeči fesi in črno-bele ženske postave... Potem se v daljavi pokažejo ogromni dimniki iz katerih se nepretrgoma vali gost črn dim, pokažejo se beli minareti, cerkven stolp in topoli, ki svoje gole, brez-listne veje nekam topo mole pod zimsko nebo... in nato mesto sämo — Zenica. Na postaji se ponuja stari znanec Ramo, da mi ponese kovčeg. Za nekaj dinarjev in cigaret. Na vogalu droban dečko v nemogočih čevljih ki jih je nosil najbrže še njegov praded. ponuja slaščice. Po cesti, kjer je blata do gležnjev, hite delavci v svojih enoličnih delovnih oblekah s kasnglicami v rokah na delo v Rudnik ali Železaro, žene in možje v pestrih narodnih nošah tvorijo na majhnih konjičkih bogsigavedi kaj na vašar, srečuješ mushmanke v feredžah, in potem fesi, klobuki, moderne suknje... V desetih letih, kar prihajam semkaj, se slika ljudi skoraj ni izpremenila. Morda je le nekaj manj fesov in feredž. Na vašaru še vedno lahko kupuješ vsakovrstno robo po kronah, krajcarjih in forintih. tako, da se izprva le težko znaideš. V kafuni še vedno dobiš pravo turško kavo po dva dinarja. se kot edina ženska, v kateri pa kaj hitro spoznajo tujko ker domačinke sploh ne zahajajo same v lokale, izpostavljaš radovednim pogledom, in zaman sprašuješ po časopisih. Po dolgem spraševanju, če imaš srečo, iztakneš sarajevsko »Pošto« in »Oši-šanega ježa«. Toda mesto sämo raste. Na vseh koncih in krajih nove s>tavbe, lepa moderna šola, novi društveni domovi, zabavišča. Le muslimanska četrt je ostala skoraj neizpreme-njena. Sneg le slabo pokriva umazanijo in bedo. Otroci se napol oblečeni in bosi igrajo pred z visokim', polomljenimi plotovi ograjenimi hišami ali na razmočenih ilovnatih dvoriščih. Prav tako so isti ostali pašniki onkraj Bosne, kjer v toplih poletnih nočeh pastir ob ognju igra na svojo frulo venomer se ponavljajočo monotono melodijo, ki ti ne da spati. In kaznenci v Kazni-on'... In sevdalinka, ki jo za zamreženim oknom poje prijeten ženskf sopran... Zvečer v »Papirnikjer že po tradiciji proslave Slovenci prihod slehernega rojaka, igra godba isto sevdalinko. Medtem ko prijatelj Edo naroča taki jo, poizkuša Janez, ki mu tokrat sevdalinka ni pri srcu, s svojim zvenečim tenorjem »Po jezeru...« Gospa Malka se mu pridruži in z njo vse omizje. Naposled pritegne še godba. »Po jezeru bliz1 Triglava...« Tej pesmi sledi druga, tretja... Bosanec pri sosednji mizi, ki se je ob melodiji naše pesmi raznežil, zamahuje z rokami in pošilja godbi denar... V presledkih obuja gospod J. spomine na letošnji dopust, ki ga je piebil s sinom v Sloveniji. Janez pa naroča pozdrave, posebno za Dolfeta, mälar- »Pa ne pozabi!« naroča in pripoveduje drobne dogodivščine, ki sta jih skupno doživela, ko je prebil pred leti svoj dopust v Ljubljani s slikarjem Dolfetom ... Godba je neutrudljiva, prav tako Janez, kar se tiče pitja in petja. Kaj bi ne! Že nad petnajst let meri Jame, v katerih kopljejo črni diamant. Meri jih, pa jih nikoli ne bo izmeril do kraja, kakor nihče nikoli ne bo izmeril občutja, s katerim naši ljudje pojo slovenske pesmi. Ne pesmi ne bodo pozabili, vsaj starejši ne, čeprav do smrti ostanejo tu. Toda ne bodo ostali, vsaj tako mi trde. Na starost, ko si dovolj prihranijo, se vrnejo domov... Doslej se ni, kar vem, vrnil še nihče... Na prostranem pokopališču ob Bosni je toliko prostora. Nekaj naših ljudi je že tam našlo svoj večni dom... Trinajstletni Saša, ki sedi na moji levici, govori, dasi sliši doma vedno slovensko Krško, 17. januarja Včeraj proti večeru se je zgodila na parni žagi g. Antona Petriča v Zadovinku pri Krškem strahovita nesreča, ki je ugrabila življenje 181etnega delavca Franceta M a r o 11 a , kmečkega sina iz Leskovca. France Marolt je bil na parni žagi, ki je znana daleč naokrog, zaposlen od 1. septembra 1937. Bil je na glasu marljivega in spretnega delavca, ki se mu je lahko zaupalo vsako delo. Včeraj je delal na cirkularki, pomagal pa mu je tovariš Rudolf Müller iz Mrtvic. Naenkrat je cirkularka odpovedala, ker je zdrsnil jermen z jermenika. Marolt je rekel, da bo sam spravil cirkularko zopet v red. Splezal je pod žago, da popravi jermen. Tovariš Müller pa se je ta čas odstranil po nekem svojem opravku. Ko je France Marolt namestil jermen, se je že zgodila nesreča. Transmisija je zgrabila ubogega fanta in bilo je po njem. Nihče ni bil priča, da bi vedel točno pojasniti, kakšen je bil neposredni vzrok nesreče. Strojevodja Anton Ivanuša je izjavil, da se je nesreča po vsej verjetnosti zgodila takole: Ko je Marolt splezal po jermenik in namestil jermen, ga je transmisija zgrabila za roko ali pa za del obleke. Bolj verjetno, da ga je zgrabilo za obleko Kajti ko so drugi delavci opazili nesrečo, ustavili žago in prihiteli na pomoč, so si- Ljubljana, 17, januarja Včeraj smo poročali o hudi prometni nesreči, ki se je v ponedeljek okrog 13. pripetila v bližini tramvajske remize na Celovški cesti, na odseku naše najprometnej-še ceste, na katerem je vožnja neprevidnih avtomobilistov in motociklistov v zadnjih letih zahtevala že nekaj človeških življenj. V ponedeljek je pod tovorni avto padel 15-letni ključavničarski vajenec Marjan Sili, da so mu kolesa zlomila obe nogi, mu raztrgala trebuh in črevesje in da nevarno ranila v dimljah Reševalci so Silija jadrno prepeljali na kirurški oddelek. Ko so zdravniki izvršili prvo transfuzijo, se je nesrečnemu fantu stan-je na videz obrnilo na bolje, a kmalu nato jé kazalo, da bo vendar podlegel zaradi preveiike izgube krvi.^ Ponovili so transfuzijo, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Malo pred polnočjo je Marjan Sili izdihnil Policija z vso vnemo raziskuje, kako je do nesreče prišlo. Marjan, ki je bil zaposlen v Cedilnikovi delavnici na Trati pri Št. Vidu, je v ponedeljek s pomočnikom Ivanom Notarjem pèljal težko dvokolico, polno 6 metrov dolgih železnih palic, iz mesta proti Trati. Marjan je voz vlekel »predaj, pomočnik pa je potiskal za njim, a ves čas sta se pravilno držala desnega roba ceste. Pri remizi ju ie dohitel tovorni avto škofjeloškega prevoznika Viljema Linke- govorico, le hrvaščino. Prav tako tudi drugi otroci, ki jih je skrb za kruh obenem s starši že v zgodnji mladosti zanesla daleč od doma... Kasno v noči se vračamo domov. Od nekod se še vedno sliši pokanje pušk. Pravoslavni praznujejo... Iz hrvatskega društvenega doma se sliši godba, vesel smeh in vzklikanje... Na desni skozi okna Železa-re živo in skoraj fantastično žari razbeljeno železo. Stroji pojo v noč svojo monotono pesem dela. Ta pesem je naše ljudi zvabila semkaj in zdaj jih počasi golta... Mislim na Zupančičevo »Dumo« in na pesem, ki se še ni porodila. Meta Korenova. 18 letnega Franca Marolta romaka našli samo še v raztrgani srajci, vsi drugi deli obleke so ležali v cunjah daleč naokrog. France Marolt je pri nati-kanju jermena ležal pod velo, da se je z nogami opiral ob zid, z glavo pa je bil pod žago. V tej legi ga je zgrabila transmisija in ga je gotovo večkrat obrnila, o čemer pričujejo sledovi krvi na zidu in stropa Kraj, kjer so našli siromaka, je bil ves okrvavljen. Desno nogo mu je odtrgalo pod kolenom in jo vrglo meter stran od kolesa. Ko so drugi delavci prihiteli na pomoč, je ubogi France Marolt še kazal znake življenja Izgubil pa je mnogo krvi. Sam lastnik žage Anton Petrič ga je naložil na avto, da ga jadrno prepelje v krško bolnišnico. Toda poškodovanec je v avtu kmalu izdihnil. Sodna komisija bo skušala ugotovi pravi vzrok nesreče in bo opravila tudi obdukcijo. Vse prebivalstvo iskreno obžaluje usodo mladega, pridnega fanta. še en mlad ponesrečenec Ljubljana, 17 januarja Danes 90 na kirurški oddelek pripeljali nevarno ranjenega kovaškega vajenca Albina Podakarja iz Loga pri Medvodah. V kovačnici je natikal jermen na tranismisijo, pa ga je jermen na lepem zagrabil, da mu je zlomil levo nogo. ja, ki ga je šofiral lastnikov brat Rudolf. Avto je bil do vrha naložen blaga, namenjenega škofjeloškim trgovcem. Šofer je s hupo opozoril fanta, naj se mu še bolj umakneta na desno, ker je avto precej širok. Prav poizkus, da še bolj krene na desno, je mladega Silija veljal življenje. Ko je namreč za dobršno spoznanje odrinil ročaj na desno, so železne palice, ki so segale daleč čez dolžino voza, segle proti sredini ceste, da je Linkerjev avto iznenada s hladilnikom treščil vanje. Sunek je vrgel Silija naravnost pod spodnja kolesa težko natovorjenega voza. Vsi iskreno sočustvujejo » skromnim, simpatičnim fantom, ki je na tako tragičen način postal žrtev dela, in pomilujejo družino, ki se v težkih razmerah prebija skozi življenje. Marjanov oče, ki prebiva na Gradu in mora skrbeti za družino petih otrok, je kot šofer zaposlen pri Zalokorju. Marjan, ki sta ga oče in mati skrbno vzredila in vzgojila, bi bil v nekaj letih svojim v največjo oporo. Nesrečnemu fantu bodi ohranjen lep spomin! Postani in ostani član Vodnikove druibe! Smrt najstarejše matere v črnem revirju Trbovlje, 17. januarja. V visoki starosti 94 let se je danes mirno preselila v večnost gospa Magdalena Hanckova» po rodu Gablickova, najstarejša prebivalka v črnem revirju, mati ugledne- ga podjetnika g. Josipa Haudca. Hodila se je 13. avgusta 1844. v Odenburgu na Madžarskem. V Trbovljah je živela nekaj manj kakor 80 let in se je popolnoma vživela v naše razmere. Bila je kljub visoki starosti do zadnjega duševno in telesno čila in Je opravljala še vsa gospodinjska Ljubljana. 17. januarja Tudi letos je priredil Avtomobilski klub v Monte Carlu svojo slovito zvezdno vožnjo, katero z velikim zanimanjem zasleduje vsa evropska športna javnost. Tekmovanje se vrši pod najtežjimi okolnostmi, ko so za avtomobilista postavljene skoro nepremagljive ovire v obliki snežnih metežev in viharjev, poledenelih cest ter ostrega mraza. V tej tekmi »e pokaže skrajna vzdržnost in odpornost vozačev kakor tudi trdnost materiala, njihovih vozil Tekmovalci so štiri dni in štiri noči nepretrgoma v avtomobilu ter morajo voziti s stalno hitrostjo 60 km na uro. Vožnja &e vrši z osmimi starti na vseh skrajnih mejah Evrope. Ni severu iz Stavanger-ja na Norveškem (3520 km), Umea-e na Švedskem (3632 km). John 0'Groats-a na Škotskem (3634 kin), Tallin-n-a na Estonskem (3792 km), Amsterdam-a (1452 km), na jugu pa iz Bukarešte (3660 Škofja Loka, 17. januarja Spodnji trg v Škofji Loki je preživel v noči na ponedeljek zelo vznemirljive ure. Požar je nastal v delavnici mizarskega mojstra in posestnika Ivana Okorna, ki ima svoj dom na koncu trga. Goreti je pričelo nad delavnico. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Ogenj je zaiel podstrešje in se je silno naglo širil. Gorel je škop, slama, otepi, kar so pač Okornovi imeli pod streho. Zgorelo je ostrešje in plameni so bruhnili v noč. Sosednja gospodinja Marija Ba-bičeva, ki je šla v cerkev, je prva opazila ogenj in je hitela klicat na pomoč. Poleg sosedov so prihiteli gasilci, ki so začeli z vsem trudom gasiti. Nevarnost na Spodnjem trgu je bila velika. Hiše so med seboj sklenjene in brez H Pazite dcßro kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez ie zaščitne znamke ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE Og8091« g. ing. arh. Ravnikarju Edvardu iz Ljubljane, druga nagrada v znesku 6-000 din projektantu osnutka pod geslom »M« g. ing. arh. Milanu Severju iz Ljubljane in tretja nagrada v znesku 4.000 din projektantoma osnutka pod geslom ^Rudarja* gg. ing. arh. Medveščku Emilu in dipi tehniku Kugliču Francu, oba iz Ljubljane. Predvidena odkupa po 1.500 din sta bila prisojena in sicer: prvi odkup projektantu pod geslom s>001«, drugI od«up projektantu osnutka pod geslom »2S812«. Občina Trbovlje poziva oba projektanta odkupljenih osnutkov, da ji sporočita, je-Ii soglašata z odkupom osnutkov, najkasneje do dne 31. januarja 1939. Vsi došli konkurenčni osnutki bodo na javen vpogled razstavljeni v občinski posvetovalnici v Trbovljah v času od 19. do 26. Januarja 1939, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Po zaključku razstave bodo vsi nagrajeni in neodkupljeni osnutki vrnjeni projektantom na naslove, ki jih naj javijo občini Trbovlje, v kolikor tega že niso storili Vsi nenagrajeni in neodkupljeni osnutki bodo vrnjeni projektantom skupno s povračilom vplačanih stroškov za podloge. Iz Novega mesta n— Sokolsko gledališče je uprizorilo V četrtek in soboto v režiji g. Paučiča Nu-šičevo burko v treh dejanjih »Dr«. Občinstvo, ki se je udeležilo obeh uprizoritev v obilnem številu, je igralce-naraščajnike nagradilo za lepo igranje z obilnim odobravanjem. n— Zemljišče za zdravstveni dom. No, vomeška občina je ljubljanskemu higienskemu zavodu brezplačno odstopila za postavitev pre potrebnega zdravstvenega doma 1000 kvadratnih metrov zemljišča nad živinskim sejmiščem, kar je tako rekoč v sredini mesta. Higienski zavod bo moral prostor zazidati do leta 1940, sicer ugasne pravica služnosti. n— Vol sunil dekletca z rogom v usta. Ko so domačini iz Vavte vasi napajali V Krki svojo živino, Je sedela ob totu na neki kladi 6-letnà Rozalija Travnova la opazovala živad- Na povratku od napaja-lišča pa se je deklici nenadno približal neki vol in jo sunil z rogom v usta, da JI je predrl nebo. Nevarno poškodovano de, klico so starši pripeljali v banovinsko žensko bolnišnico. n— Slabo razsvetljene cest». K oskrbi mesta spadajo med ostalimi tudi dve najdaljši cesti: Trdinova in šukljetova, ki se vije proti Smihelu. Slednja ima na svoji dolgi poti za razsvetljavo samo eno žarnico, ki služi le trem hišam. Vsa ostala dolga pot, ki je zvečer najbolj obljudena, pa je zavita v temo. Podobno velja za Trdinovo cesto, ki je razsvetljena samo do banovinske kmetijske šole. Vsa ostala nad kilometer dolga pot do Gotne vasi je zavita v temo. Prav na tej cesti kjer se končuje razsvetljava, je bil izvršen pred božičem roparski napad na sodno uradnico Milko Zupančičevo. Ce se ne upoštevajo že drugi razlogi, bi se morali cesti raz, svettiti že iz varnostnih vzrokov. Popravek Podpisani Ante Kornič, trgovski pošlo vodja v Ljubljani prosim z ozirom na ia-javo Lili P. v »Jutru« št. 12. z dne 14. L 1939 v 5. stolpcu na 4. strani, da na te-mei ju či 26. zak. o tisku objavit» naslednji popravek: Ni res, da je knjiga Kmetske posojilni, ce v Ljubljani št. 38.213 glaseča se na ime »Tonček« že od 1. 1938 popolna last LIS P., temveč Je res, da mi je to vložno knjižico Lfli Pegan priznavajoč ml iziječno lastnino odnesla iz zaklenjene omare ln da sem zoper Lili Pegan vložil kazensko pri« javo zaradi suma tatvine. NI res, da prU čuje za njeno last moja izjava pri imenovani posojilnici temveč je res, da se je ta izjava dala sporazumno zato, da lahko pridem ■unjrzojcnega denarja. ' ^ Anto IWWI s. * BOUVIER VINO V SODČKIH GORNJA RADGONA Gospodari Ito Pred emisijo prve transe 4 milijardnega notranjega posojila I V finančnem zakonu za leto 1938-39 Je dobila vlada pooblastilo, da sme zaradi izvedbe velikih javnih del, melioracij, postavljanja javnih zgradb in za potrebe državne obrambe skleniti na domačem trgu dolgoročno posojilo v višini 4 milijard din, ln sicer postopno v šestih letih. Prva tranša tega posojila v višini 700 milijonov din bi se morala emitirati lani v jeseni. Vendar do tega ni prišlo, očitno zaradi neugodnega položaja na našem tržišču državnih papirjev. Tečaji državnih papirjev so v jeseni pričeli popuščati in so zlasti pod vtisom mednarodnih političnih dogodkov v septembru in oktobru precej nazadovali Medtem so se sicer popravili, toda niso še dosegli prešnjega stanja. Od tečaja obstoječih 6% državnih papirjev pa je odvisen emisijski tečaj novega 6% državnega posojila. Tako so 6% begluške obveznice v aprilu dosegle že tečaj 94, kar je dalo finančnemu ministru upanje, da bo lahko pri nadaljnjem dvigu tečaja emitiral novo posojilo po emisijskem tečaju, ki ne bo mnogo manjši nego 100. Toda v jeseni je, kakor rečeno, tečaj 6% papirjev popustil pod 90 in se tudi sedaj giblje na višini 89 do 90. Nadaljnji razlog, da ni v jeseni prišlo do emisije prve tranše novega notranjega posojila, je v tem, da priprave za nova javna dela še niso bile izvršene, za one Izdatke, ki so bili že angažirani na račun tega notraniesa posoiila, pa je finančni minister dobil pri državnih zavodih potreben predujem. Sedaj poročajo iz Beoffrada, da bo finančni minister prvo tranSo novega 4 mi-li.iardneea posoiila emitiral ob koncu aprila ali najkasneje ob začetku maja. Po beosrajskih informacijah ima Državna hipotekama banka že znatne predzaznambe za vpis novega posoiila. in sicer v zvezi 7 uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv in o prisilnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Novo posojilo bodo vpisale predvsem zavarovalnice, banke in ustanove za socialno zavarovanje Ti vpisi bodo znašali po cenitvi Državne hi poteka rne banke okrog 400 milijonov din. Te dni so v zavodu za izdelavo novča-nic Narodne banke tudi že dotiskali obveznice novega notranjega posojila, ki jih bo v prihodnjih dneh prevzela posebna komisija finančnega miafctrstva. Kontrola zaradi nalaganja poslovnih rezerv v državne papirje Ker bo uspeh emisije 4 milijardnega notranjega posojila v znatni meri odvisen od pravilnega izvajanja uredbe o poslovnih rezervah in rezervnih fondih pri zavarovalnicah, ustanovah socialnega zavarovanja in denarnih zavodih ter o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne papirje je davčni oddelek finančnega ministrstva te dni naročil vsem finančnim direkcijam, da preko svojih organov in preko organov davčnih uprav ob pregledovanju poslovanja posameznih denarnih zavodov in ustanov, ki spadajo pod uredbo, vedno istočasno ugotovijo, ali te ustanove izvršujejo svoje obveznosti, ki jih jim nalaga uredba o poslov, rezervah, če ti organi ugotovijo, da posamezne ustanove niso postopale po predpisih uredbe, morajo o tem obvestiti davčni oddelek, ki bo to obvestilo dostavil bančnemu in valutnemu oddelku. Okrožnica pravi, da je vsak kontrolni organ finančne direkcije ali davčne uprave, ko pregleduje knjige posameznih ustanov, na katere se nanaša uredba o poslovnih rezervah, dolžan točno pregledati tudi kako so rezerve naložene, in je za točnost svojega poročila osebno odgovoren Pod nadzorstvom finančnih direktorjev bodo morali kontrolni organi finančnih direkcij produciti vse predoise uredbe o poslovnih rezervah in nedavno izdanega pravilnika k tej uredbi. Upokojitev glavnega ravnatelja Narodne banke V ponedeljek je imel upravni odbor Na« rodne banke redno mesečno sejo. Upravni odbor je odobril bilanco za preteklo leto in je sklenil sklicati občni zbor delničarjev za 5. mare t. L Nadalje je upravni odbor sklenil, da se upokoji dosedanji glavni ravnatelj dr. TVIilan protič, in sicer na lastno prošnjo. Za bodočega glavnega ravnatelja je postavljen dosedanji ravnatelj Narodne ban. ke dr. Uzelac. Upokojeni glavni ravnatelj dr. Milan protič je stopil na čelo Narod, ne banke po upokojitvi prejšnjega glav, nega ravnatelja dr. Dragoljuba Novakovi-ča, ki je 11. aprila 1930 stopil v pokoj. Ker je bil še mlad, ga je upravni odbor prvotno imenoval le za vršilca dolžnosti glavnega ravnatelja, leto pozneje je bil imenovan za prvega ravnatelja, s sklepom upravnega odbora dne 11. marca 1935 pa za glavnega ravnatelja. Nevarnost okmstve mariborske carinarnice Maribor, 17. januarja V načrtu novega carinskega zakona je predvidena okrmtev m ari b osle e glavne carinarnice. s čimer bi bil Maribor precej prizadet Za stvar se je toplo zavzelo Združenje trgovcev v Mariboru, ki je že storilo potrebne korake, da se ta nevarnost odstrani. Po čl. 207. osnutka novega carinskega zakona bi bila namreč mariborska carinarnica, ki je imela doslej značaj glavne carinarnice, degradirana, ker predvideva osnutek tega zakona samo 6 glavnih carinarnic. Med temi pa Maribora ni. Gospodarstvo ob naši severni meji bi bilo s tem občutno prizadeto, saj je izredna važnost gospodarskega položaja našega Maribora očitna. Po dosedanjih izkušnjah lahko mirno trdimo, da je mariborska carinarnica na najvažnejši severozapadni obmejni točki, ker je izvozni ter uvozni promet tako pomemben, da mora smatrati mariborsko carinarnico kot eno prvih v državi. Razen tega pa je po vsej pravici pričakovati, da se bo promet s severozapadnimi državami še povečal, zlasti z Nemčijo. Nemci se dobro zavedajo izredne važnosti ravno tega dela jugoslovensko-nemške meje, saj so ustanovili v Mariboru svojo carinsko ekspozituro, ki bo kmalu zaposlovala nad 50 uradnikov in nameščencev, dočim jih ima naša mariborska carinarnica samo 36. Po načrtu novega zakona pa se bo še to skromno število reduciralo. Po prepričanju mariborskih trgovskih in gospodarskih krogov je važno poudariti, da imamo ob naši severni meji glavno carinarnico ali pa manjšo carinsko ekspozituro, ker je po novem zakonu predviden kemični laboratorij le za glavne carinarnice. Kakšnega pomena je za ekspeditivnost blagovnega prometa ravno kemični laboratorij pri carinarnici, ni treba posebej izgubljati besed. Pač pa je treba opozoriti še na obsežen teritorij, ki spada v področje mariborske carinarnice. Na področju od Gornje Radgone do Dravograda, od Maribora do Zidanega mosta, od Varaždina in öakovea do PrekmuTja je mnogo industrij, ki uvažajo kemikalije, tako na primer Hrastnik. Trbovlje, Celje, Mežica itd. In vse te kemikalije je treba točno analizirati. Vse to bi se lahko izvršilo pri mariboreki glavni carinarnici, ne da bi bilo tTeba pošiljati blago sem in tja, ki se pri tem kvari in se izgublja cas. Več ko deset let so se mariborske gospodarske organizacije brezuspešno potegovale za to, da bi dobila mariborska glavna carinarnica svoj kemični laboratorij. Sedaj pa obstoja namen, da se vzame mariborski carinarnici značaj glavne carinarnice in da se potisne na nižjo stopnjo, za katero ni predviden kemični laboratorij. Zadeva mariborske carinarnice je tolike važnosti, da so se prizadeti mariborski krogi živo zavzeli za to, da se tudi mariborska carinarnica ponovno uvrsti med glavne carinarnice, ker bi bilo sicer zelo oškodovano naše gospodarstvo, kar pa nedvomno ni in ne more biti namen. Zaradi tega upa- jo mariborski trgovski in gospodarski krogi, da bodo prizadeti činitelji zastavili vse sile, da se člen 207. novega carinskega zakona v gornjem zmislu popravi. Hotelirji in klasifikacija hotelov Na sušaku je bila te dni konferenca članov upravnega odbora Udruženja gostinskih podjetij na Primorju ter delegatov sorodnih organizacij in turističnih krajev, na kateri so razpravljali o uredbi o klasifikaciji gostinskih obratov, ki je stopila v veljavo lani v avgustu in določa, da se mora v šestih mesecih po uveljavljenju izvesti klasifikacija gostinskih obratov v vsej državi; obenem se morajo maksimirati cene v gostinskih obratih posameznih kategorij. Na konferenci je bilo izraženo mišljenje ,da more uredba z manjšimi korekturami služiti kot baza za ureditev novih hotelov, nemogoče pa je zahtevati, da se hoteli v šestih mesecih prilagodijo novi uredbi. Investicije in adaptacije, ki bi bile potrebne v ta namen so prav znatne in je zaradi tega tehnično in finančno nemogoče vse to izvesti v šestih mesecih. Zato so na konferenci lastniki gostinskih obratov preko svojega udruženja in preko svojih delegatov postavili enodušno zahtevo, da se sistira uveljavljenje imenovane uredbe vsaj za dve leti in da se pri uveljavljanju te uredbe upoštevajo tehnične in finančne možnosti že obstoječih obratov. Povišanje prispevka za višje zavarovanje pri TBPD Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani (prostovoljne organizacije, ki skrbi za višje zavarovanje članov, medtem ko je bolniška blagajna TPBD organ Suzorja) je lani sklenil zvišati mesečni članski prispevek za višje zavarovanje od 30 na 35 din. Sedaj je upravni odbor društva določil, da velja to povišanje že od 1. januarja t. 1. naprej Bojimo se. da bo to ponovno povišanje prispevka za višje zavarovanje, ki ni obvezno, imelo za posledico, da bodo slabše situirani člani izstopili iz višjega zavarovanja, odnosno da mnogi člani ne bodo mogli doseči ugodnosti višjega zavarovanja. To povišanje prispevka je, kakor znano, v zvezi z razširjenjem sanatorija Šlajmerjevega doma. Društvo je v ta namen že prejelo od Pokojninskega zavoda posojilo 6 milijonov din. Uprava bolniške blagajne TBPD Za včeraj je bila sklicana 1. seja na novo imenovane samouprave bolniške blagajne TBPD v Ljubljani. Kot zastopnik kr. banske uprave je otvoril sejo dr. Karlin. Prečital je dekret g. ministra soc. pol. in nar. zdravja o imenovanju nove samouprave ter je člane nove samouprave zaprisegel. , Takoj nato so se konstituirali posamezni odbori samouprave. Za predsednika ravnateljstva blagajne je bil izvoljen g. Ivan Martelanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, za prvega podpredsednika g. Alojzij Sitar, trgovski sotrudnik iz Ljubljane, za drugega podpredsednika dr. Stanko Zitko, odvetnik v Ljubljani . Predsednik nadzornega odbora je g. Raj-ko Globočnik, tajnik Ljudske posojilnice v Ljubljani, podpredsednik pa g. Joško Za-bret, industrijalec iz Britofa pri Kranju. Novi odbori so svoje posle takoj prevzeli. Fond za pobijanje devizno-valutnih kaznivih dejanj Med številnimi centralnimi fondi, ki so bili ustanovljeni zadnja leta, je tudi fond za pobijanje devizno-valutnih kaznivih dejanj. Že leta 1932. je bilo v čl. 19 č deviznega pravilnika določeno, da se na bre. me pobranih kazni za devizno-valutne prestopke izplačujejo nagrade osebam, ki pripomorejo, da se krivci kaznujejo; obe, nem je bilo določeno, da se na breme teh dohodkov izplačujejo potni stroški kontrolnih organov. Lani je bilo besedilo čl. 195 deviznega pra* vilnika spremenjena. Za pobijanje devizno- valutnih kaznivih dejanj tn za lzdedova-nje takih dejanj Je bil ustanovljen označeni fond, v katerega se poleg pobranih denarnih kazni stekajo tudi letne pristojbine, ki jih morajo plačevati denarni za« vodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami ln valutami (banke plačajo 1*/«» vplačane glavnice in po 2500 din za vlako podružnico s pooblastilom za poslovanje z devizami in valutami). Sredstva tega fonda pa se rabijo: 1) za izplačilo nagrad osebam, ki s svojim delovanjem pripomorejo, da se sto. rilci dejanj kaznujejo, pri čemer določi višino nagrade finančni minister v vsakem primeru po svobodni oceni, potem ko po, stane odločba izvršna; 2) za izplačilo stroškov za vzdrževan je priprtih oseb po devizno-valutnih kaznivih dejanjih; 3) za izplačilo potnih stroškov tn nagrad kontrolnih organov, honorarnih uradnikov in uslužbencev, ki opravljajo devizno-valutne posle; 4) za izdajanje in tiskanje potrebnih publikacij; 5) v breme fonda sme finančni minister po potrebi postavljati honorarne uradnike in uslužbence v bančno-valutnem oddel, ku. Končno določa novi člen 19Č, da se od vsot, ki se Izterjajo po izvršnih odločbah, a po izplačilu naštetih izdatkov, pridrži ob koncu vsakega proračunskega leta 1 milijon din za račun naslednjega leta, medtem ko se ostanek izroči glavni državni blagajni. Izjemno pa sme finančni minister za označena izplačila porabiti tudi ostanek. Z odločbo od 23. decembra 1938. (Službene novine od 11. jan. t. 1.) pa je sedaj razširjen krog oseb, ki lahko dobe nagrade na breme tega fonda. Po novem bese, dilu točke 1. se na breme fonda ne izplačujejo samo nagrade, temveč tudi dnevnice, in ne samo osebam, ki s svojim delovanjem pripomorejo, da se storilci devizno-valutnih kaznivih dejanj kaznujejo; sredstva fonda se namreč uporabljajo za izplačilo nagrad ln dnevnic osebam, Id de, lajo v poslih, ki so posredno ali neposredno v zvezi z delokrogom bančno-valut-nega oddelka, pri čemer določi obseg ln vrsto poslov, kakor tudi višino nagrade finančni minister v vsakem primeru po svobodni oceni. Gospodarske vesti = Licitacije. Dne . 18. t m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 4.730 kg mila za pranje. Dne 21. t m. bo pri tehniški komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo 12 bakrenih kotlov. Dne 16. februarja bo v ekonom, oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo motornega olja in bencinske mešanice. 17. februarja pa za dobavo večje množine specialnega olja za mazanje. Dne 16. februarja bo pri vojnosanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 150.000 m hidrofilne gaze. Dne 20. februarja bo v 1. odd. vojnotehnič-nega zavoda v Hanrijcvu pri Skoplju licita-cija za dobavo večje množine laka bencina. pretroiata, nafte, okra, petroleja, pralnega mila. sode, kleja, raznih olj, firneža, karbida, etra, alkohola, azbesta in klinge-rita. 22. februarja pa za dobavo zaščitnih stekel za armature, električnih žarnic, gumenih rokavic in gume. Dne 21. t. m. bo v intendaturi štaba V. armijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo večje množine raznih pisarniških potrebščin. Dne 25. t m. bo pri upravi III. odd vojnotehničnega zavoda v čačku pismena licitacija za dobavo raznih cevi in pribora. Dne 26 t m bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo dveh motorjev za čolne ribarske policije. = Dobax'e. Direkcija drž železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo 1 stiskalnice (prese) za suhi žig. strojni oddelek pa do 24. t. m. za dobavo premogovnih vozičkov. Artiljerijsko tehnični zavod Lepetane sprejema do 8 februarja ponudbe za dobavo raznih Spiralnih svedrov, krožnih pil, raznih meril ter raznega orodja. Dne 24. t. m se bo sklepala pri štabu za utrjevanje. Ljubljana. Metelkova ul pismena neposredna pogodba za nabavo bencinske mešanice, olja za motorje in kon-zistentne masti. Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridska ulica, sprejema pismene ponudbe do 21 t. m za dobavo smrekovih desk, jelenovih desk, raznih žebljev in vijakov in mizarskega kleja Borze 17. januarja Na jugoslovenskih borzah so se danes nemške klirinške marke trgovale po nespremenjenem tečaju 13.80, kar je pripisati zopetni intervenciji Narodne banke. Tudi specialni tečaj angleškega funta je ostal na dosedanji višini 238. Grški boni pa so se trgovali v Zagrebu po 38 in v Beogradu po 37.50. Tečaj nemških klirinških marit je v terminskih kupčijah nižji in so se nemški klirinški čeki za 15 februar trgovali po 13.65, za konec februarja pa po 13.60. Na zagrebškem efektnem tržišču ' Je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci notira-la 474 — 475 (v Beogradu je bil promet po 473 — 473 50) Zaključki pa so bili zabeleženi v 4°/o severnih agrarnih obveznicah po 59 50 — 60 in v 6% begluških obveznicah po 89 (v Beogradu po 90). ÜEV1X& Ljubljana. Amsterdam 2387 — 2425, Berlin 1767.62—1785.38, Bruselj 742.50 — 754.50, Curih 995 — 1005, London 205.35 — 208.55, New York 4375.50 — 4435.50, Pariz 115 65 — 117-95, Praga 150.75 — 152.25, Trst 231.45 — 234.55. Curih. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20-7050. New York 442.75, Bruselj 74.8750, Milan 23.30, Amsterdam 240.40, Berlin 177.65, Stockholm 106-5250, Oslo 104, Ko-benhavn 92.40, Praga 15-15, Varšava 83.50 Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. KFEKT1 * Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 474 — 475, 4o/o agrarne 60 — 63, 4®/. severne agrarne 59.50 — 59.75, 6®/o begluške 89 — 89.25, 6%> dalm. agrarne 89 — 89.50, 7°/o stabiliz. 97.50 den., 70/0 invest. 99 — 100.50, 7°lo Seligman 99 den., 7V« Blair 91 den., 8°/« Blair 97 den.; delnice: PAB 222 den., Trboveljska 186 — 190, Narodna šumSka 20 bi., Gutmann 45 — 46, šečerana Osijek 100 bL, Osiječka lje-vaonica 180 M., Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda <72.50 -— 473 (473 — 473.50), 4«/o agrarne 50 — 60, 2« 225 — 235; »5« 205 — 215; »6« 185 — 195; »7« 155 165; »8« 112.50 — 115. Fižol: baški in sremski be, li, brez vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški, sremski in banataki v jutastih trečah 95 — 100. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. orj Sreda 18. Labodka. Red Sreda. Četrtek 19. Trideset sekund ljubezni. Red A. Petek 20. zaprto. Sobota 21. Upniki na plan! Premiera, pre. mierski abonma. Strindbergovo »Labodko« s Vido Java, novo v naslovni vlogi bodo igrali v sredo 18. t. m. za red Sreda. Delo spada med najbolj poetične in obenem močno dramatične umetnine iz svetovne literature. Sila ljubezni in dobrote, kateri podleže ta kovarstvo in sovraštvo, je poveličana na edinstven, umetniško izkristaliziran način. Godba dravske divizije izvaja originalno Siteliusovo glasbo pod vodstvom dirieenta Hercoga. Benedettijeva komedija »Trideset sekund ljubezni« Je zabavna, duhovita in učinkovita v dialogih in situacijah, zato ima za občinstvo veliko privlačno moč ki se očituje v izredno dobrem obisku te predstave. »CJpnild — na plan!« je naslov zabavne veseloigre, katere avtor je Ceh Karel Pi-skor Igra prikazuje zmede, ki jih povzro- Proti nevarnost^ okuženja potom ustne dupline, Jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavitku din 8.—, velikemu zavitku din 15.— či pošten uradnik v svojem poslovanju. Delo obsega tri dejanja, ki se vrše v pisarni advokata in banke. Režijo ima prof. Sest. Premiera bo 21. t. m. za premierski abonma. O P E B A Začetek ob 20. uri Sreda, 18.: Pod to goro zeleno. Red B. Četrtek 19. Jolanta. Gianni Schicchi. Red Četrtek. Petek 20. ob 15. uri: Boris Godunov. Dlja, ška predstava. Cene od 16 din navzdol. Sobota 21. Roxy. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Opozarjamo na dijaško predstavo, v petek 20. t m. Vprizorili bodo veličastno ru, sko opero »Boris Godunov« z g. Primožičem v naslovni vlogi in v njegovi režijL Iz državne službe Beograd, 17. jan. p. V 6. položajno skupino je napredoval tajnik kasacijskega sodišča oddelka B. v Zagrebu Rajko Omči-kus. pri bansld upravi v LJubljani je imenovan za «inšpektorja v 4. pol. skupini 1. stopnje prof. Silvester Krajnc z 2. realne gimnazije v Ljubljani, za svetnika v 5. pol. skupini pa prof. Franc Planina s klasične gimnazije v Ljubljani. Za višje monopolske inšpektorje v 5. pol. skupini so bili imenovani kontrolorji tobačne tovarne v Ljubljani Viktor Logar, Anton Petrovčič in Pavel Lindner. V 8. pol. skupino je napredoval pri železniški direkciji v Ljubljani uradniški pripravnik inž. Alfonz Dobovšek. Premeščen Je sekundarni zdravnik za duševne bolezni dr. Ivan Kanoni s Studen, ca pri Ljubljani v Novo Celje. Bivšemu učitelju Rudolfu Cotiču je bila za odmero pokojnine priznana službena doba od 1. marca 1919 do 15. septembra 1933. Zato mu pripade pokojnina iz 6. pol. skupine. Delničarjem Gostilničarske pivovarne d. d. Laško. »Napol resno, napol v potegavščini« so objavili gg. Majcen Ciril, dr. Fran Roš in ing. Uhlif Hugo v »Slovencu« dne 15. t. m., da so »naprošeni objaviti* onim delničarjem Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki bi v resnici želeli, da dajo svoje delnice lz rok, da jih lahko prodajo Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani, Aleksandrova c. 5 proti takojšnjemu plačilu. Značilno Je, da Gostilničarska kreditna zadruga tega doslej še nikjer ni sama objavila; gg. Majcen, dr. Roä in ing. Uhlif pač dobro vedo, da je njihova objava za Gostilničarsko kreditno zadrugo brezobvezna. Značilno je nadalje, da gg. ne objavljajo niti po kaki ceni bi kupila Gostilničarska kreditna zadruga delnice nezadovoljnih delničarjev, niti koliko delnic je pripravljena kupiti. Vprašanje je seveda, kako bo ta zadruga, ki ima deležne glavnice komaj 20.000.— Din, mogla kupovati delnice Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki jih Je subskribiranlh okrog 16.000 po 500.— Din. Ce Je njihova ponudba resno mišljena, naj Jo obvezno formulirajo s položitvijo z za nakup delnic potrebne svote pri absolutno varnem denarnem zavodu. Drugače namreč nima nikdo Jamstva, da ne bo iz tega postala zopet »potegavščina« na račun delničarjev. Ker pa G.P.L. nima niti potrebnih sredstev za svoje obratovanje in po zakonu ne more kupovati svojih lastnih delnic in ne more Gostilničarska kreditna zadruga sama glasom gori navedenega dejstva priti kot kupec v poštev in zamore le pri tem poslu posredovati, zato more dati resno in obvezno ponudbo le pravi kupec, ki pa do sedaj ni viden. Kljub temu me ta najnovejša objava gg. Majcna, dr. Roša in ing. Uhlifa izredno veselL Dočim so bili delničarji doslej brezpravni in niso mogli svojih delnic niti prodati, ampak so smeli le čakati, se je vsled mojega pritiska naenkrat položaj spremenil. šele vsled mojega nastopa so se gg. zganili in objavili to skromno čeprav neobvezno ponudbo Gostilničarske kreditne zadruge, po kateri naj bi morda vsaj nekateri nezadovoljni delničarji prišli do svojega denarja. Zadovoljen sem, da sem s svojo akcijo zaenkrat dosegel vsaj ta uspeh. Vem seveda dobro, da je ta uspeh izključna posledica mojega pritiska, vem pa ravno tako dobro, da Gostilničarska kreditna zadruga ne bo kupila niti ene delnice Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, kakor hitro se Jaz umaknem. Vedo pa naj gg. Majcen, dr. Roš in ing. Uhlif, da jaz nikakor ne bom odnehal. MoJ akcija za preosnovo zavožene Gostilničarske pivovarne d. d. Laško in za pravice doslej brezpravnih malih delničarjev gre naprej. Ravnotako ne odstopim od svoje zahteve na položitev čistih in jasnih računov pri Gostilničarski pivovarni d. d. Laško. Zato razpošiljam od danes naprej vsem delničarjem Gostilničarske pivovarne d. d. Laško obvezne okrožnice, z navedbo pogojev, pod katerimi kupujem delnice Gostilničarske pivovarne d. d. Laško po kurzu 500.— Din za komad. Moje ponudbe ■o krite z bančnimi pologi, lz katerih bodo mogli dobiti delničarji, ki ponudijo delnice meni v nakup, takojšnje plačilo v gotovini. Opozarjam pa delničarje, da bom mogel s svojo ponudbo ostati le prav kratek* čas v besedi. Zato priporočam delničarjem, ki hočejo rešiti svoj sedaj brezplodno naloženi denar, naj se požurijo s svojimi prijavami in ponudbami Na ostale trditve gg. Majcna, dr. Roša in ing. Uhlifa bom posebej in podrobno odgovoril, ter obrazložil na podlagi podatkov in številk, ki sem Jih dobil v sami pivovarni, kaka bodočnost se obeta podjetju v sedanji sestavi in pod sedanjo upravo. V LJUBLJANI, dne 17. januarja 1939. Dr, Guido mayer. — P božiča 1908. Je doživela Messina strahotno potresno razdejanje. Pričujoča slika kaže košček mesta v razvalinah Amerika se naglo oborožit je Povratek z dežnikom in nageljnom Francoski listi poročajo, kakšen Je bfl Chamberlainov povratek lz Rima v London. Premier Je Izstopil na postaji Victoria lz vlaka z dežnikom v roki ln z nageljnom v gumbnici. Množici se je široko nasmehnil, nato pa se je nekaj časa raz-govarjal z osebami, ki so ga pričakovale na peronu. Na poti v mesto so ljudje Ghaimlberlaina ves čas navdušeno pozdravljali, toda med temi pozdravi Je bilo slišati tudi mnogo klicev t prilog republikanski ftpeniji... Lep skok na ledu Angležinja miss Megan Taylorjeva na drsališču v St. Moritzu Samomor na električnem stolu 39 letni ameriški radijski tehnik John Hersh iz Chicaga je nad leto dni trpel zaradi neuslišane ljubezni. Končno si je izmislil originalno pot na drugi svet. Zgradil je električen stol, vključil radio transformator ter povečal na ta način jakost toka od 110 voltov na 5 tisoč voltov. Potem je zvezal s transformatorjem dve žici, napisal na listek: »Pozor! Nevarnost! Izklopite luč, preden se me dotaknete,« vzel v vsako reko po eno žico in sedel na izoliran stol. Bil je v nekaj trenutkih usanrčen od električnega toka. Skrajšanje medicinskega študija v Nemčiji Nemška vlada je skrajšala dosedanji rok za medicinski študij skoro za dve le, ti. Praktični študij, ki se mu je mogel nemški medicinec posvetiti šele po odhodu z univerze, so vključili v študijsko dobo, pa tudi rok za državno skušnjo je znatno krajši. V novem medicinskem študiju zavzemajo bistvene dele tudi razni zakoni, seznanitev z zelišči in šest tednov trajajoče obvezno delo na kmetih ali v tovarni. Norveška aneksija na Južnem tečaju Norveška vlada je sklenila proglasiti za svojo last del ozemlja antarktičnega kontinenta, ki sega od skprajne meje zapad-nega Falklanda do vzhodnih meja avstralskih otokov pri Južnem tečaju. Tudi otoke, ki se nahajajo v bližini 45. stopnje zemljepisne dolžine, bo proglasila Norveška za svoje. Tukaj sta stanovala v Rimu Poroka princese Marije Savojske Po italijanskih vesteh se bo nedavno preložena poroka savojske prlnoese Marije, najmlajše hčere italijanskega kralja in cesarja Abesinije, s princem Louisom Bur, bon-Parmskim izvršila v Rimu s največjim sijajem. Poroka bo v Kvtrinalu. Dan prej bo v kraljevi palači svečan sprejem, na katerega bodo povabili 3000 osebnosti. Razume se, da se ga udeleži italijanska vladarska dvojica, vsi člani savojske rodbine in že-ninovi sorodniki Isti gostje bodo prisostvovali tudi poročni ceremoniji, drugi pa bodo v skladu s svojim položajem razmeščeni ob poti od soban v palači do kapele, po kateri pojdeta ženin ln nevesta. V ka, peli hi bilo namreč vse premalo prostora za toliko gostov. Nevesto bo vodil nje oče, ženin pa bo stopal ob strani kraljice Jelene. Sledil bo prestolonaslednik Humbert z ženo, princi iz obeh rodbin, duce sam, nato pa še ministri in diplomati. Vila Madama v Rimu, kjer sta bivala Chamberlain in Halifax nekaj dni pri svojem obisku v italijanski prestolnici Horoskopi — neumnost Ugleden švicarski list proti „lažnivim zvezdam44 Molk o razkosani ČSR »Neue Züricher Zeltung« se obrača z vso ostrostjo proti astrološkim napovedim, ki so jih listi na pritisk čitateljev ob začetku vsakega leta polni, če bi astrologi in drugi takšni preroki obdržali takšne napovedi zase, pravi list, bi ne bilo nobenega povoda, da bi se z njimi prepirali. Slabo pa je to, da ponatiskujejo takšne stvari listi, ki nekaj veljajo. Treba je misliti na usoden vpliv na primitivne možgane, ki berejo n. pr., da čakajo Švico v prvih treh mesecih tega le, ta težki notranji nemiri, čut odgovornosti bi morala prepovedati ponatis takšnih napovedi, ki jih je postavljati v isto vrsto s podžiganjem ljudi, pri tem pa je treba še pomisliti, da so horoskopi, ki jih objavljajo n. pr. pod naslovi »Kaj pravijo zvezde k novemu letu?«, večinoma neumnost. če so dogodki tu in tam zapleteno sestavljenim napovedim dali na videz prav gre samo za ugibanje, ki bi ga zmogel v isti meri vsak politični začetnik. Ves nesmisel se pa pokaže, če so preroki tako neprevidni, da se o kakšni stvari izrazijo jasno. »Neue Zürcher Zeitung« priobčuje nato nekoliko odlomkov iz napovedi, ki so izšle ob začetku lanskega leta v nekem švicarskem tedniku. Prerok je n. pr. glede Francije napove, dal med drugim sledeče. »Horoskop ministrskega predsednika Chautempsa kaže k sreči ugodno, tako da je pričakovati, da bo dežela premagala težave, ki jo ogražajo v novem letu. Chau-temps bo svoje notranje in zunanje politične smotre zasledoval z neomajno odločnostjo, rešil finančni položaj, napravil zve zo z Anglijo tesnejšo...« In kaj se je v resnici zgodilo? Chau-tempsova vlada je padla... O češkoslovaški, najtežjem problemu lanskega leta, ni mož povedal niti besedice, pač pa je žlobudral mnogo o drugem boju, o katerem je trdil, da bo človeštvo 1.1938 najbolj razburjal: »Domnevati je, da se bodo najtežji boji vodüi v področju financ. Tu se bodo L 1938 v še večji meri nego 1. 1937 pojavljala razvrednotenja, po, lomi tečajev in boji proti zlatemu standardu.« Vse to se ni zgodilo, vsaj ne v težji meri nego L 1937, pač pa je bil ves svet dolge mesece v skrajni živčni napetosti, v neposredni vojni nevarnosti zavoljo političnih dogodkov, ki so med drugim razkosali češkoslovaško. In največjo ter najočitnejšo neumnost Temne in svetle oči Dva zdravnika Hawardove univerze v New Yorku sta ugotovila po poskusih z dvesto osebami, da vidijo temne oči boljše nego svetle. Temnooki ljudje razlikujejo zlasti boljše predmete v somraku in ponoči. Ledni oeurek ubil moža V predmestju Bukarešte se je primerila nenavadna nesreča. Neki mož je stopal tik strešnega roba hiše, s katere so ee zaradi toplega vremena lomili ledni ocur-ki in padali na tla. Nesreča je hotela da je takšen oeurek padel možu na glavo. Preluknjal mu je lobanjo na vrhu in nesrečnik je umrl zaradi krvavitve v možganih. Z nitrogllcerlnom je grozila a vodo je nosila v dveh stekleničicah • • • V pisarno ravnatelja bančnega zavoda Drexel State Bank v Chicagu je stopila nenapovedana vitka blondinka, ki se je bila tajnici v predsobi predstavila za rav-nateljevo ljubico. Brez dolgih nagovorov je ravnatelju pomolila pod nos dve majhni steklenici, v katerih je bila prozorna tekočina, ln je zagrozila z listkom, ki ga je brez besede položila na mizo, da požene vso banko v zrak, če ji ravnatelj ne izroči takoj čeka za vsoto 5000 dolarjev in da ta ček pri blagajni izplačati. V stekle, ničkah ima nitroglicerin ... Ravnatelj Real ni izgubil prisebnosti. Izpolnil jè ček za 5000 dolarjev in je svojo grozotno obiskovalko vljudno spremiT do podravnatelja, ki naj bi podpisal naka-züo. Pod ravnatelj je šefa presenečeno pogledal, toda s komaj opaznim namigom oči mu je ta dal razumeti, naj podpiše brez ugovora. Ko je ravnatelj na poti do blagajne malo okleval, je obiskovalka, ki dotlej ni bila spregovorila besede, energično izjavila, da je vsak odpor nesmiseln, kajti pred vhodom stoji eden njenih ljudi s strojnico. Real je pred vrati v resnici zagledal sumljiv avto in pred vrati moža v nedolž- ni obleki šoferja. Ko je potem s svojo obi, skovalko stopal skozi vrste številnih ljudi, ki so bili v banki, ni nihče slutil, da se dogaja tu rafinirano in skrajno drzno razbojništvo. Izredno elegantni plavolaski ni bilo videti, da bi kaj takšnega nameravala. Vsoto, ki so jo izplačali, je dama položila v svojo ročno torbico, pri čemer je obe steklenici z nevarno vsebino še vedno držala pripravljeni, če bi ena teh steklenic padla na tla, je ravnatelj vedel, da bi postalo bančno poslopje v naslednjem trenutku kup razvalin s stotinami človeških žrtev. Videti je bilo že, da je razbojstvo uspelo. Vljudno, kakor da je njegova najljubša klijentka, je ravnatelj mlado damo sprem, ljal do vrat. Tam mu je končno uspelo, da je z bežno kretnjo opozoril nekega policista, ki je bil ta trenutek slučajno pogledal sem. Policist je brez oklevanja skočil na plavolasko, medtem ko ji je ravnatelj, misleč, da je v največji življenjski nevarnosti, v istem trenutku Iztrgal obe ste. klenici iz rok. Potem se je izkazalo, da je bil ravnatelj žrtev drzne sleparke: v obeh steklenicah je bila namreč čista voda... Je zvezdogled napravil, kar se tiče Nemčije, ki ji je napovedal sledeče: »Napram svojim zaveznikom bo kazal tretji rajh veliko nezaupnost... Vpraša, nje prehrane, ki bo poetalo čedalje težje, bo imelo za posledico bolezni in epidemije. V zunanji politiki bo tretji rajh še bolj nego doslej stremel za priključitvijo Avstrije, seveda pa brez uspeha.« In kaj se je zgodilo? Baš tega leta in Se prav v njegovih začetnih mesecih si Je Nemčija Avstrijo priključila brez najmanj ših težav. Tisti, ki »zvezdam« radi verjamejo, bi storili zelo dobro, če bi ob novih napovedih pogledali vedno v napovedi leto dni nazaj... Nad sto mrtvih Eden izmed vagonov rumunskega vlaka, Id se je ponesrečil za božične praznike v Južni Besarabiji. Nesreča je zahtevala nad sto mrtvih ANEKDOTA Ko je Edison izumil aparat za pisanje na daljavo, je bil hudo bolan. Bolezen je bila takšne narave, da je od časa do časa popolnoma onemel ter ni mogel spraviti iz sebe niti besedice. In prav v nekem takšnem intermezzi! se je primerilo, da je prišla k izumitelju na obisk skupina bogatih podjetnikov, ki so se hoteli z Edisonom pogajati zaradi odkupa novega Izuma. Edison Je naravnal aparat, Id Je brezhibno deloval. Na številna vprašanja obiskovalcev, koliko zahteva za svoj izum, ni mogel odgovoriti niti z besedico. Finančniki so se spogledovali. Ponudili so najprej 20 tisoč dolarjev. Edison je molčal, ker ni mogel izreči besedice »da«. Zato so ponudniki zvišali ponudbo na 50 tisoč dolarjev. Edison se je zdaj mučil, da bi rekel »da«, ampak zopet mu je nagajal jezik, da ni mogel z besedo pristati na ponudbo, šele potem, ko so finančniki ponudili sto tisoč dolarjev, se je Edisonu razvezal jezik in je izgovoril besedico: »Sprejmem«! VSAK DAN ENA »Kar pustite me, naj tako storim. To intrigo proti sebi sem videla že v naprej!» (»Ric et Rac«) V kaliforniškem pristanišču San Diego čaka 150 ruSllcev ameriške vojne mornarice na oborožitev z najmodernejšimi torpedi Prebivalstvo v Tešinu Iz Moravske Ostrave poročajo, da se je tam nedavna vršilo ljudsko štetje, pri katerem so našteli 92.648 Poljakov, 97.245 Čehov, 6-591 Nemcev tea- 1300 oseb tako srwane ^šlezke« narodnosti, ki jo je bila uvedla nekdanja Avstrija. Po okupaciji te-iänafkega ozemlja se je izselilo iz teh krajev približno 20 tisoč oseb, ki seveda ni-£w vštete v teh podatkih. „Nesimpatična zunanjost" ni vzrok za odpoved Tajnica šefa nekega pariškega podjetja je tožila delodajalca zaradi odpovedi službe, katera ji je bila odpovedana zaradi »nesimpatične zunanjosti«, šef je pred sodiščem potrdil, da je odpustil tajnico zaradi tega, ker se mu ni zdela dovolj lepa. Utemeljeval je to z razlago, da ne more delati z grdo sotrudnico. Studtšče odločilo da šef pe /tal bdi smel tajnici odpovedati službe brez zakonitega odpovednega roka, zakaj odpoved zaradi »nesimjpatične zunanjosti« ni nikakor utemeljena in je sodišče ne priznava. » PRISTOPAJTE K JC UGll Trije otroci zmrznili v zaboju V bližini Braile na Rumunskem se je zgodila pretresljiva otroška tragedija. V nekem zaboju, kakršne uporabljajo pri snaženju cest, so našli trupla treh zmrznjenih otrok, poizvedbe so dognale, da gre za otroke nekega dninarja Rada Panteli-mona. Pred nekoliko dnevi so izginili z doma. Pantelimon sam je bil svojo družino pred nekoliko mesci zapustil in se preselil v neznan kraj. žena je ostala s tremi nedoraslimi otroki v starosti od 8 do 10 let v največji bedi. Namesto da bi jih oddala v kakšno sirotišnico, jih je zaprla v zaboj, kjer so ponoči zmrznili. Nihče ni bil sli{ šal njihovih klicev na pomoč Nečloveško mater so prijeli, a ker je kazala znake blaznosti, so jo oddali v norišnico. Češki letalski slovar Na češkem je te dni izšel češki letalski slovar, ki obsega 7OO strani besedila, 433 ilustracije ter 77 tabel in 3 priloge. Slovar je pravcata enciklopedija sodobne avi-tacije. Razdeljen je v tri dele. Prvi del je posvečen aerodinamiki, drugi del obravnava motorje, tretji pa letanje in tozadevne predpise. Pri sestavljanju knjige je sodelovalo 45 priznanih letalskih strokovnjakov. Po tridesetletnici potresa v Messini Umrl je „stric kraljev" Danski princ Valdemar in njegovo življenje — Mož, ki je odklonil bolgarsko krono Danski princ Valdemar Kakor smo že poročali, Je umrl tedni v Kodanju v starosti 81 let princ Valdemar, senior danske kraljeve hiše. Princ v mednarodnem svetu ni igral na zunaj vidne vloge. S prirojeno skromnostjo je živel isam zase, sprva kot pomorski častnik, pozneje kot zasebnik. Zavoljo njegovih tesnih sorodstvenih zvez skoraj do vseh evropskih vladarskih hiš pa je njegova smrt zbudila obžalovanje tudi drugje, ne samo na Danskem. Rodil se je kot najmlajši sin poznejšega kralja Kristijana IX. in kraljice Luize !lz rodbine Hessensko,Kasselske. Njegovi starejši bratje in sestre so bili prestolonaslednik Friderik, poznejši danski kralj Friderik IX., princesa Aleksandra, žena angleškega kralja Edvarda VII., princ Viljem, ki se je kot grški kralj imenoval Jurij I., princesa Dagmar, pod imenom Marija Feodorovna, znana kot žena carja Aleksandra HI. in princesa Tira, ki se je poročila z vojvodo Ernestom Avgustom Cumberlandskim. če so njegove starše z ozirom na njih uspešno politiko s porokami Imenovali taste Evrope, je princ Valdemar dobü priimek »stric kraljev«. Nje, gov nečak Kristijan X. je bil danski kralj, nečak Karel je postal kot Haakon VII. norveški kralj, nečak Konstantin grški, nečak Jurij angleški in nečak Nikolaj ruski vladar. 1885. se Je poročil s princeso Marijo iz rodbine Orleanske. Nekoliko mesecev po-zneje je prejel brzojavko, ki mu je spo ročala, da ga je bolgarska skupščina izvolila za bolgarskega vladarja. Toda ne on, ne njegova žena se s tem nista strinjala in sta izvolitev odklonila, čeprav je dal za to izvolitev pobudo ruski car. Ko se je Norveška dvajset let pozneje osamosvoji la, sta ruski car in nemški cesar spet de: lala na to, da bi sprejel norveško krono, vendar je odklonü tudi to. Zadovoljen je bil s svojo kariero pri mornarici, ki ga je vodila na dolga potovanja po vsem svetu. V zakonu se mu je rodilo pet otrok, izmed katerih se je najstarejši, princ Aage, poročil s hčerjo italijanskega grofa Cal-vija. Princ Aksel, drugi sin, se je poročil s sestro norveške prestolonaslednice, princa Erik in Vigo sta se oženila z dvema ameriškima dolarskima princesama, hči edinka Margareta pa se je poročila s princem Renejem Burbon-Parmskim, bratom bivše avstrijske cesarice Zite. Kulturni pregled Bolgarski glas o slovanski kulturni vzajemnosti Literature - mostovi k slovanstvu Neslovenska politika nekaterih slovanskih držav je imela za posledico tudi odtujevanje od duhovnih vrednot teh narodov. In ko govorimo o potrebi slovanske sloge in moči, moramo priznati bridko resnico, da se de vedno kaj malo poznamo med seboj. Z veliko bolestjo v srcu je označil to žalostno dejstvo pokojni bolgarski jezikoslovec L. Miletič, profesor sofijske univerze, ki se je udeležil prvega kongresa slovanskih filologov v Pragi L 1929 in dejal v svojem govoru: »čas je, da začnemo delati za duhovi» zbližan je med slovanskimi narodi, najkrajša pot do tega zbližan ja pa je medsebojno spoznavanje naših literatur. Le tako bomo spoznali moč slovanskega duha in se izognili pogubnim posledicam preteklosti.« Zgodilo se je, da so bili iz raznih vzrokov, n. pr. na naših šolah tako daleč črtani programi slovanskih literatur, da od češkoslovaške ni ostalo nič, od Poljske le Mickiewiez in Sienkiewicz, od ruske samo klasiki in še ti le z nekaterimi deli (Puškin, Lermontov, Gogol, Turgenjev), nič pa ni o DOstojevskem, Tolstoju, Bloku itd. Od srbohrvaške (da o Slovencih sploh ne govorim) je ostala le majhna biografska beležka o Camblaku in samo imena Obrado-viča, Karadžiča in Strossmayerja. Kara-<3žič je prvi pokazal svetu obstoj bolgarskega jezika (v dodatku svojega peters-burškega slovarja Katarini IL), Strossmayer pa je bil prvi mecen, ki je dajal denarja za tiskanje zbornika narodnih pesmi bratov Miladinovih. Niti besedice ni o junaških osvoboditeljskih bojih slovanskih narodov do leta 1918, ki so tako živo odmevale v vseh slovanskih literaturah! To pa je imelo za posledico, da je bila v naslednjih generacijah ideja, da smo Bolgari veja velikega slovanskega drevesa, malone uničena. Danes, ko je za slovanske narode nastopil nov, mnogo kritičnejši položaj, in ko se začenjajo strasti medsebojnih nasprotij umikati razumu, le čas, da se stara napaka popravi in se začne intenzivno delo za duhovno zbližanje slovanskih narodov. Samo politični razlogi nikakor niso dovolj močna garancija prijateljstva, v prvi vrsti je potrebno spoznavanje naše preteklosti ln sedanjosti, način življenja, kultura, vse to pa najlaže dosežemo preko literature. Med Jugoslavijo in Bolgarijo nedvomno Obstoje duhovni interesi. Dani pa so tudi vai pogoji za aktivnejše sodelovanje, ki jim le moramo dati več vsebine. Izpolnimo praznino, popravimo napako ln pomagajmo svojim narodom spoznavati njihove duhovne vrednote. V arhivih naj ostane zaklenjena ona perioda, ko jugoslovanska mladina ni nič vedela o našem Karavelo, vu, ki je napisal polovico vseh svojih del v srbSkem Jeziku in bil za svobodo Srbije zaprt v novosadskih zaporih. Ko ni vedela nič o Botevu, čigar stvaritve se svetijo liki briljanti v naši literaturi, nič o Ivanu Va-zovu, patriarhu bolgarske književnosti, o Strašimirovu, Debeljanovu, Jovkovu 1. dr., katerih imena bodo vedno blestela v bolgarski literaturi. In ko bolgarska mladina ni poznala ne Prešerna, ne Cankarja, ne hrvaških ali srbskih pisateljev in pesnikov. Le ljudje z večjim literarnim zanimanjem so lahko izvedeli, da je odmevala tragedija bolgarskega naroda aprila leta 1876. v Aškerčevi »Rapsodiji bolgarskega goslarja« in da sta opevala Bolgare tudi Josef Bubala in Elišika Krasnohorska — imena, ki so »terra incognita« ne samo gimnazijcem, temveč tudi akademikom! Gas je, da se poleg poučevanja neslovan-skih literatur uvede v naše šole tudi širše zasnovana slovanska književnost, zlasti bolgarska v Jugoslaviji in .jugoslovanska pri nas. Dotlej pa poiščimo drugih poti na polju kulturnega sodelovanja! Ideja za vseslovensko knjižnico v Ljubljani je bila porojena ob pravem času. Prav tako ob pravem času Je bil osnovan fond Ivana Jelačina za kulturno spoznavanje in zbliževanje med Slovenci in Bolgari. Osnovanje takih in enakih ustanov bo prinašalo korist vsem slovanskim narodom in ščitilo njihovo kulturo, ki jo nekateri tako omalovažujoče imenujejo »barbarsko« (Kaiser-ling). Ko se bomo spoznali, se bomo tudi vzljubili, odtod pa je le korak do zbližan ja! Preko literature slovanskih narodov k edinosti vseh Slovanov! St. Atanasov. MU an Vrbanič V priredbi in založbi Stanka Dvoržaka V Zagrebu je izšla drobna knjižica: Milan Vrbanič, Posthumae. Sa-brane pjesme pokojnog karlovačkog pjes-nika. S predgovorom Stanka Dvoržaka (Zagreb 1939, str. 48). Ime Milana Vrba-niča bi bilo v širšem krogu že zdavnaj pozabljeno, če ne bi Ljubo Wiesner sprejel v svojo zbirko »Hrvatska mlada lirika« (1914) dva cikla Vrbaničevih pesmi. Ob tem cvetoberu mlade hrvatske poezije se je marsikdo izmed nas, ki smo se gibali v kulturnem krogu Zagreba, sredi motnih in krutih vojnih let zasanjal v zrcalni svet duše, kjer se obrisi stvarnosti spreminjajo V tanka lirična drhtenja, v vizije nadstvar-nega, emocionalno doživljenega življenja. Skozi te pesniške podobe se je prikazoval tudi komaj vidni duhovni obraz pesnika »Prič mojih domova«. Vrbanič je zastopal V mladi hrvatski liriki Karlovac, to staro mesto ob Korani in Kolpi, Mrežnici in Dobri, »na raskrsnici glavnih cesta i željez-nica izmed ju plodne, žitarske Hrvatske 1 krševite, pasivne Like i Primorja«. Kadarkoli sem se pozneje vozil mimo tega mesta, vedno se je pojavilo v spominu ime Milana Vrbaniča — ime njegovega malo znanega pesnika, M je umrl že 1. 1913. Stanko Dvoržak je dal svoji študiji o Vrbaniču upravičen naslov »Zanemarenl karlovački lirik«. Na straneh 3—18 je orisal življenje in delo tega tankočutnega poeta iz malomestne karlovške sredine, ki je zapustil za seboj skromno, a značilno sled ne celih dvajset pesmi in nekoliko člankov po revijah. Milan Vrbanič je vreden slovenske pozornosti tudi zato, ker je bil v literarnih stikih z Zofko Kvedrovo, s katero sta skupaj prevedla Mrštikovo »Ma-ryšo« in iz slovenščine »Izabrane slovenske novele« (v izdaji Matice Hrvatske). Nekdanji praški dijak in kratkotrajni suplent gimnazije v svojem rojstnem mestu je izoblikoval svojo pesniško osebnost pod vplivi češke poezije, vendar je vzlic vsem vplivam krenil po svoji poti. »Nosil je v sebi,« piše Dvoržak, »bolno osebnost, ki sta jo počasi razgrizla okolje, tisto blatno, umazano okolje, ki ga je obdajalo, in tuberkuloza, rastoča v njem z geometrično progresso. Zelo težko bi bilo spoznati to osebnost po sociološki ali psihoanalitični poti.« Pisec nas po vsej pravici opozarja na Vrbaničeve verze, v katerih je dal sebe najiskreneje in najsilneje, kolikor je mogel. vendar je teh nekaj strani premalo, da bi občutil kaj več, kakor so pokazale že v »Mladi hrvatski liriki« objavljene pesmi. V Vrbaničevi poeziji Je nedvomno ostala sled tvornega talenta, ki kaže v rahlem spodnjem tonu že neko osebno noto. Dejansko pa so v teh verzih ostali odmevi novoromantične poezije, ki Je kole-bala med življenjsko stvarnostjo in begom v sanjski svet, v to najprikladnejše pribežališče romantičnih duš. Kaj drugega so Vrbaničevi opevi rok, pa ciklus hrepenenja po mladi, spomladanski Manon, motiv o devicah in oblakih, ali pesmi »jedne tuž-ne ljubavi«, ki se vanje vpletajo naturalistično doživljeni in na videz socialni motivi, kakor sta druga in tretja pesem v ciklu »PJesme srca i oblaka«. Vrbaničeva poezija je bila še premalo izčiščena ln samosvoja, da bi jasneje orisala duhovni profil njegove osebnosti. Za to osebnostjo je ostala samo sled »želja neizpolnjenih bolečin« In melanholija ob spoznanju uničenega brezupnega življenja, ki je s svojimi poslednjimi plameni osvetlilo pesnikove besede in jim dalo nekaj svoje najintimnejše toplote. Ostalo je tako malo, vendar dovolj da se lahko stari Karlovac hvaležno spominja tega pesniškega cvetja s Kolpe in Korane. —0 Zapiski FRANCONl V juliju 1918 je padel na zapadni fronti poročnik Francarli. Nemška granata je odtrgala glavo možu, ki si je med vsemi francoskimi pisatelji, kar jih je bilo na fronti, pridobdl največ odlikovanj za hrabrost Njegov nenavadni pogum, tolikokrat naveden v dnevnih poveljih, je bil znan na vseh frontah. Pesnik, romanopisec, popularni avtor knjige »Ulica des Canettes« je zapustil mater, ženo in hčerko. Vdova Gabriela Tristan Francom je umrla 1.1937. Njena poslednja misel je bila, kako bi proslavila v letu, ki je postalo leto njene smrti, petdesetletnico svojega pokojnega moža. Okrasila je z vencem in cvetjem ploščo na neki hiši*v ulici des Canettes, kjer je zapisano, da je pesnik Gabriel Tristan Franconi, ki se je 1.1887 rodil v tej hiši, padel na bojišču, da bi »obranil pred sovražnikom svojo hišo, svojo ulico in trg Saint-Sulpice«. Leto dni pozneje, 1938, je bila ta marmorna plošča zopet okrašena s cvetjem in lovorjem: ob dvajsetletnici smrti poročnika Franconija se je spominjala svojega očeta hčer .Isolda Franconi. Pred nekaj dnevi pa je umrla stara gospa Dominika Franconi v starosti 76 let. Izdihnila Je v isti hiši v ulici des Canettes, kjer se je 1.1887 rodil Gabriel Tristan Franconi in kjer je pritrjena sloveča plošča. O stari gospej ne moremo reči. da je zaprla svoje oči, ker jih je imela zaprte že od mladosti. Oslepela je kot nevesta in ni nikdar videla svojega slavnega sina. živela je samo v spominih na sina, ki je tako mlad umrl »na polju slave«. Ni poznala njegovih telesnih potez, ni nikdar videla njegovega srečnega smehljaja in samo kdaj pa kdaj je božala z občutljivo roko kakšno sinovo knjigo, iz katere ji je hčer prebrala katero stran. Njene za vedno zaprte oči so poznale samo solze sreče in žalosti. Franconijeva mati je nekaterim francoskim avtorjem navdihnila dela o slepcih; nanjo je mislil Jean Serment, ko je spisal svojo sensitivno dramo ljubezni med slepci: »Oči, ki so izmed vseh najlepše« (Po Lid. Nov.). Koncertna turneja pianista Ivana Noča. Slovenski pianist profesor Ivan Noč, znan po svojih dosedanjih uspehih v inozemstvu, je včeraj odpotoval v Rim, kjer priredi koncert. Nato bo koncertiral še v Milanu in v Benetkah, nakar pojde ca koncertno turnejo po zapadni Nemčiji. »Zdravniški vestnik« je priobčil v jubilejnem zvezku svojega pravkar zaključenega 10. letnika (glej včerajšnje »Jutro«) prevod članka prof. dr. Borsta »Idealni lik zdravnika«, razpravo dr. V. Meršola »Pffeif ferjeva bolezen žlez (Febris glandularis) v Ljubljani«, dr. I. Pirca in dr. M. Valenti-čič - Petrovičeve prispevek »Imunizacija z dialpanom«, razpravo fiziologa prof. dr. A. Koširja »Kaj nas učijo blastomi poskusnih živalic« in doc. dr. Jos. Choleve razpravo »O transplantaciji benignih in malignih tumorjev pri podganah«. Dalje dr. Mirka Cer-niča prispevek »Pseudohermaphroditismus femininus externus — operiran«, dr. Mihaela Kamina donos k vprašanju obremenitve povprečnega prebivalstva »Psihotična obremenitev telesno bolnih«, dr. St. Lutma-na poročilo o novem načinu zdravljenja hi-perergičnih pojavov. Končuje se razprava dr. A. Boha o mehaničnih motnjah prebavnega trakta zaradi Ascaris lumbricoides, dr. Milič Grujič razpravja o bronhektazijah in tuberkulozi, dr. Tomaž Furlan se oglaša k vprašanju bronhektazij, dr. Božidar Lavile piše o takojšnji resekciji pri perforira-nem gastroduodenalnem ulkusu, dr. R. Neubauer pa obravnava stratigrafijo s posebnim oziram na njeno rabo v rentgenolo-giji pljuč. O kimografiji razpravlja dr. Ivo Klemenčič, dr. Jelena Davidova poroča o Takatovi reakciji in pljučni tuberkulozi, dr. Joža Bohinjec daje pregled protituberku-loznega skrbstva v delavskem zavarovanju, dr. Drago Mušič pa objavlja zanimivo gradivo iz zgodovine medicine na Dolenjskem s seznamom medicinskih knjig v knjižnici novomeškega frančiškanskega samostana. O reformi službe banovinskih zdravnikov piše dr. Joško Arko, dr. T. Furlan pa piše o desetletnem jubileju zdravniških tečajev na Golniku. Številko zaključujejo poročila, ocene knjig in vesti Posamezne razprave so ilustrirane s slikami na posebni prilogi. »Evgenika« (priloga Zdravniškega vest-nika) je s 4—5 številko zaključila svoj četrti letnik. Na uvodnem mestu te številke Je objavil dr. M. Kremžar člančlč »Lu-xatio coxae congenita«, ki se zlasti za- I ustavlja ob teoriji prof. Lange ja, da M bila ta hlpoplazija sklepa rasna posebnost, posledica slovanske primesi, češ da pri nekaterih rasah Se ni dovršen proces razvoja Zgornjega roba ponvice. Dr. Kremžar pravi: »Ta teorija Šepa že radi tega, ker slovanskih ras sploh ni kakor tudi germanskih ne in spadajo Slovani kakor Germani k nordijski in drugim rasam. . . » Sicer pe, kdo je izmeril germansko kri, ki se pretaka po žilah Slovanov?« Doc. dr. B. Skerlj razpravlja z genetskega vidika o tej bolezni ln prav tako zavrača rasno stališče prof. Lange ja ter postavlja podmeno, da je obravnavana bolezen vezana na kon-stitucijslkl tip evrisomatikov. V. J. poroča o drugem balkanskem kongresu za zaščito otrok. A. Polenec (Kranj) p» j« prispeval ilustrirano napravo »Človekove posebnosti — pokončna hoja«. V Genetičnem seminarju obravnava G.Tomažič dedovanje he-terocigotnih lastnosti pri potomcih drugega, tretjega roda Ltd. Med drobnimi vestmi graja dr. B. Skerlj neupoštevanje domačih delavcev v poročilih o protialkohol-nem gibanju in priobčuje beležko o evge-ničnl strani zakonov med bratranci ln sestri čnami ln o natali te ti pri starših slovanskih srednješolcev. Številko zaključujejo poročila o domačih in tujih knjigah in revijah. Huma» Homo, eden najboljših sodobnih pisateljev naših muslimanov, Je objavil v Beogradu, (založba Radomira ftikoviča) nov roman »Zgrada na ruševinama«. SPORT Se o veliki prireditvi Gorenjcev Ka] je pokazal IL zlet gorenjskih smučarjev T Ljubljana, 17. januarja Na n. zlefcu gorenjskih smučarjev niso sodelovali samo klubi gorenjskega podsaveza, svoje najboljše tekmovalce so poslali'tudi klubi ostalih podsavezov v dravski banovini, tako da lahko mirno rečemo, da je bil na startu zbran cvet našega smu-čarstva. Zlasti močno je bila zastopana Ilirija, ki je nastopila z nad 60 tekmovalci, torej petino vseh nastopajočih. Zlet v Kranjski gori je bil generalni pregled stanja jugoslovenskega smučarskega sporta, zato hočemo nekoliko podrobneje ooeauti pomen dvodnevnega praznika, m odgovoriti na vprašanje, kaj nam je dal. V teku se ni dosti spremenilo, še zmerom sta najboljša Lojz Klančnik In Smo-lej, žemva pa njima najnevarnejši tekmec. Državni prvak v kombinaciji Klančnik Gregor je že zdaj v dobri formi, le za skoke mu še manjka trdega treninga oziroma sigurnosti. Elitni razred predstavljajo tudi ilirijanski torcet Knap, Kerštajn in Petrlč, dočim so tekači Ljubljane prav za prav razočarali in se je povsem nepričakovano med prvo desetorico vrinil le Edo Beve, specialist za skoke. Seveda ne more biti kranjskogorski tek na 18 km pravo merilo. Proga je namreč merila le 14 km in bi bili rezultati bržkone precej drugačni, če bi bila dolžina ustrezala razpisu. Tudi sicer tekmovalci niso bili z njo zadovoljni Namesto, da bi bila norveška, torej gozdna s tipičnimi tehničnimi fine-sami, je bila gorska z malo teka, zato pa z mnogo vzpona in smuka. Tehnično vodstvo je v tem pogledu dalo domačemu tra_ serju očitno preveč svobode, in ta tek nikakor ni mogel služiti savezu kot merilo pri izbiri kandidatov za reprezentanco. Tako lepa prilika se zlepa ne bo kmalu nudila! . Najbolj smo bili radovedni na juniorje In naraščaj — ti so pač naša nada in bodočnost. Med starejšimi juniorji ima najboljši naraSčaj Ilirija, ki se mu pozna šola trenerja Smoleja. Izrazita talenta sta Janez Rožič in Lojze Kopavnik, a tudi Moj-strančan Kristl Slivnik. Večina med njimi je tudi dobrih skakačev, tako dà so tudi naša najbližja nada ža klasično kombinacijo. Nič manj ni ugajala mlajša juniorska skupina. Vzori rode pesnemalce in v mladem Janezu Poldl vstaja vreden naslednik mojstranske tekaške garde, ki je v«o xoa dajala našemu emučarstvu najboljše tekače. Janku Janši Je sledil njegov nepozabni brat Joško temu Lojze Klančnik in kmalu bo zasijala nova zvezda — Janez Polda. Slednji Je tudi izrazit talent za skoke in zato bomo sčasoma dobili v njem odličnega tekmovalca za norveško kombinacijo. Prav tak talent je Janez Hrovat, obema ob strani pa še lepa vrsta ostalih. Sploh nam je gorenjski zlet pokazal, da že raste številna garda naših bodočih kombinacijcev, ki bo zamašila veliko vrzel v jugoslovenskem smučarstvu. V delu za to so se zlasti izkazali trije klubi: Ilirija, Bratstvo in Dovje—Mojstrana. Z največjo vnemo ln sistematičnim delom so začeli pri najmlajših in sadovi se kažejo že zdaj. Prav znatno je k naglemu napredku pripomogla skakalna šola v Planici, ki je večini najmlajše generacije dala prve osnovne pojme skakalnega sporta. Višek prireditve so bili skoki juniorjev in naraščaja, z nekaj izjemami samimi gojc-nci planiške šole. Ne samo laiki, tudi poznavalci so bili nad vse prijetno presenečeni spričo tolikšnega znanja in odličnega sloga. Bržkone je malo držav, ki bi se mogle postaviti z dejstvom, da sta se le 2 od 150 skokov končala s padcem. To govori o dobri skakalnici, še bolj pa o izvrstnih skakačih. Tudi trenutno stanje tekmovalcev za alpsko panogo smo lahko videli v Kranjski gori. Seniorski veleslalom je bil prav za prav kombinacija smuka in slaloma na ne prehudi strmini, a zato močno valovitem svetu. Razred zase je bü Praček, ki ima edino v Heimu resnega tekmeca, a se je tokrat boril sam proti url. Presenetilo je drugo mesto Cvišenbergerja, ki pa je stavil vse na eno kocko, v zgornjem strmem delu Je tvegal vse in tudi padel, a je pri tem toliko pridobil na času, da ga ostali kljub večji hitrosti na spodnjem delu niso mogli več prehiteti, gkoda da Cvi-šenberger ne pride v poštev za reprezentanco, ker mu je zaradi službe nemogoče, da bi se udeležil skupnega treninga kandidatov. V splošnem je seniorski veleslalom pokazal, da hegemonija jeseniške Skale še ni ogrožena. Tudi med juniorji smo videli leke talente. Tu se je zlasti postavil Gorenjec, ki je poslal v boj veliko Število izvrstno šolanih tekmovalcev, ki so zasedli 5 od prvih desetih mest. Odličen je bil mladi JožeBer-toncelj, ki pa je naletel v domačinu Bojanu Kavčiču na popolnoma enakovrednega tekmeca. Vso pohvalo zaslužijo tudi Tonči Koren, Tinček Mulej in še cela vr« 6ta ostalih, ki so vsi pokazali odličen slog. Razen prvih dveh so bili ostali precej, izenačeni in je bila med tretjim ln desetim razlika le 5 sekund. V alpski panogi imamo odličen naraščaj, najbolj razveseljivo pa je, da so se Jeseničanom pridružili še ostali klubi in je postala konkurenca mnogo trša ln Številnejša. Najmanj so zadovoljili skoiki y Planici. Skakači so očitno Se premalo pripravljeni. Razen e labe zračne vožnje in več ko slabe drže smučI, je bila pri večini opaziti neobičajna nesigurnost pil doskoku. Toliko padcev — bilo jih je nad polovico — nikakor ne bi smelo biti. Skakači so zaradi od juge vežbali na Skakalnici 1« dva dneva, kar je premalo in je na izid mora- lo vplivati. Zato bi bili storili prireditelji prav, če hi bili seniorske Skoke preložili na 45 m skakalnico, kjer prav gotovo ne bi bilo toliko padcev in vrhu tega tudi več tekmovalcev. Tako pa je bila ta skakalna prireditev vse prej kakor užitek za gledalca in morda v Se večji meri niti za skaJta-če same. Pokazalo se je, da bi pri nas potrebovali vsaj Se dve 60 m skakalnici, kajti vsi ne morejo vežbati na plani feki. denarne prilike klubov tega ne omogočajo. V tujini naši tekmovalci v klasični kombinaciji trenotno ne bodo uspeli, kajti tam se za kombinacijo običajno skače na 60 m skakalnici in za tako veliko naši zastopniki Se niso dovolj pripravljeni. Saldo EL zleta gorenjskih smučarjev je bil torej v splošnem nad vse zadovoljiv. Naš smučarski sport je izbral pravo pot k večjemu in hitrejšemu napredku. V naraščaju Je naša bodočnost In bas Kranjska gora je pokazala, da smo lahko v tem pogledu brez skrbi. MlrKo PevaleK. V neka] vrstah Tekme za zimski pokal, ona nogometna konkurenca, za katero nam v Ljubljani ni bilo posebno mnogo in kateri smo že dali slovo z nedavnim pol tucatam golov v Zagrebu, se bo nadaljevala v vzhodnem pasu že jutri, na praznik Bogo javljanja. V Beogradu bodo imeli dvojni spored, in sicer tekmi med BSK in osiješko Slavijo ter med Jugoslavijo in Radničkim. J edinstvo bo Igralo v Zemunu z Zemunom, Bask pa mora na dolgo pot v Skoplje, kjer bo nastopil proti Gradjanskemu. Favoriti so seveda vsi štirje beograjski klubi. Po Jutrišnji izbiri ostalih štirih konkurentov se bo v nedeljo že lahko začelo drugo kolo tega tekmovanja, še zmerom med tekmeci iz posameznih pasov. V Pragi so preteklo nedeljo na stadionu Letni Igrali dve tekmi za zimski pokal, v katerih sta bila dosežena dva izredno visoka izida: Slavija : Nusle 12 :0 in Sparta : Bohemians 7:1. — V italijanskem prvenstvu je Liguria zmagala nad Triestino z 2 :0. dva nenavadna rezultata za Italijanske razmere pa sta bila Bologna : Napoli 6 :0 in Genova : Bari 8:0. Na čelu tabele je Se zmerom Liguria. Letošnje X. balkanske igre bo organizirala Grčija, ne pa Bolgarija, ki do določenega termina sploh nI dala nobenega odgovora, kako misli s tem mandatom. Igre bodo meseca oktobra. In sicer kot jubilejne Se v posebno svečani Obliki. Frane Palme, član SmK Ljubljane, ki ga preteklo nedeljo ni bilo na zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori ln Planici, je prav takrat skakal — zaradi treninga — na tako Imenovani »Llchten-steinsehanze« na Semmeringu. Tekme Je priredilo okrožno vodstvo vsenemške smučarske zveze za prvenstvo in Je mogel Pahne tekmovati samo izven konkurence. S svojima skokoma na 46 in pol ter 49 m pa bi bil gotovo zasedel eno najboljših mest. Palme je zdaj na poti v Ga-Pa, kjer bo z dovoljenjem JZSS startal za Jugoslavijo. Razpis medklubskega teka SK Ilirije za seniorje in juniorje v Planici SK Ilirija razpisuje medklubski tek za seniorje in juniorje, ki bo dne 22. L v Planici Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico starta v seniorski skupini imajo samo verificirani člani klubov. Prijave Je treba dostaviti najkasneje do 22. t m. ob 9. v dom SK Ilirije, žrebanje bo ob 9.30. Start pred domom ob 10. Prijavnine nI Dolžina proge za sen. 18 km, za jun. 10 km. Razglasitev rezultatov ob 12. v «mu-škem domu Ilirije. Prvi trije plasirani v vsaki skupini dobijo nagrade. »Dostrovane sportake novo««« «e*. 9 so izšle. PifieJo O pomanjkanju boksafiev težke kategorije v Zagrebu, o odmevih zagrebških predlogov za nogometno osamosvojitev v Beogradu, o nedeljskem kolu za zimski pokal, o uspešnih posvetovanjih atletskih in plavalnih voditeljev itd. Zanimiva Je replika Concordi Je na članek v zadnji Številki tega lista o Piimorju kot najboljšem atletskem klubu v državi Seveda ima številka tudi še mnogo pestrega drobiža ln pa obširno službeno gradivo. Posamezne Številke so po 1 din. SK Ilirija (smuška sekcija). V četrtek obvezen sestanek vseh tekmovalcev zaradi udeležbe nedeljskih tekem ki tečaja za alpsko kombinacijo, ln sicer v klubovi sobi ob 18. Po sestanku seja uprave. Motoklub Ilirija. Seja upravnega odbora v četrtek ob 20. v restavraciji Slamič. Zaradi važnosti polnoštevilno ! ŽSK Hermes. Redni klubov letni občni s!bor bo dne 29. januarja 1939. Dnevni red je razviden v garderobi na igrišču. Vsi načelniki sekcij se naprošajo, da do tega dne pripravijo svoja poročila in morebitne predloge. Kraj in čas se objavi pozneje. Odbor. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v LJubljani, Mariboru, SPD in JZSS 17. L 1939. Pokljrika 1300 m: —2. jasno, 65 cm snega. južen. Vse ostale postojanke imajo temperaturo nad ničlo, deloma oblačno, deloma dež. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j_ Dramsko društvo v Ptuja uprizori v petek 20. t m. ob 20 v mestnem gledališču veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla«, katero je spisal Jože Kranjc. j— Smrtna kosa. V Vel. Nedelji Je preminila Hedvika Petkova, dijakinja H. a razreda ptujske gimnazije, edina hčerka trgovca Petka v VeL Nedelji, ge zdrava Je šla na božične počitnice, a se ni več vrnila. Bila je marljiva učenka ln dobra tovarišica. Užaloščenim staršem tókreno sožalje! J— Zvočni Wno Ptuj bo predvajal v sredo 18. t. m. ln v četrtek 19. t. m-, obakrat ob 20., film »živi mrtvec«. Pred predstavo Paramouintov tednik. PTUJ. Zvočni kino bo predvajal daaes in jutri obakrat ob 20. film »Upornik Ernst«. Kot dodatek Paramountov žurnal. SV. DOLFENK PRI SRED18CU. Izobraževalno društvo »Lipa« ter Društvo kmečkih fantov in deklet vprizorita v nedeljo 22. t. m. ob 18. v šoli veseloigro D. Bučarja s petjem »Na Trški gori«. Prijatelji dobre igre in lepe pesmi, posetite nas! Sokolsko društvo KrfeKo priredi drevi ob 20. V svojem domu predavanje >Bolgari ja«, s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekošlav. D Četrtek, 19. januarja Ljubljana 12: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Odmev iz Ukrajine (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). —- 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: O gasilskem prazniku (dr. A. Kodre). — 20: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester). — 21: Prenos Puccinijeve opere »La Bohème« iz Milana. — 22: Napovedi, pos ročila. Beograd 17.30: Plošče, petje in simfonična glasba. — 20: Ruske pesmi in romance. — 20.40: Narodna glasba in havajske kitare. — 22.15: Bachove klavirske skladbe. — Zagreb 17.15: Lahka glas. ba. — 21: Kakor Ljubljana. — Praga 19.55: Solisti, zbor in orkester. — 20.50: Simf. koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Zvočne slike, plošče ln plesL — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 18.45: Koncert orkestra in solistov. — 20.55: Lahka godba. — 21.30: Plesni komadi. — 22: Nadaljevanje koncerta.- — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Flavta. — 19: Zvočne slike. — 21: Prenos opere »La Bohème« iz Milana —■ 23.45: Lahka glasba s plošč. — Berlin 19: pevci in virtuozi (plošče). — 20.10: Godba za ples. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.10: Zimsko veselje v pesmi. — 20.10: Lahkokrile melodije — 22.30: Kakor Dunaj. — Pa«® 19.30: Bachove orgelske skladbe. — 20.30: Violinski koncert — 20.45: Radijska fantazija. — 21.30: Zvočna igra in lahka glasba s plošč. — Rim 17.15: Vokalni ln Instrumentalni koncert — 21: Simfonični koncert — 23: Plošče ln plesL f V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da Je naia najdražja in preblaga mamica, babica ln prababica, gospa MAGDALENA HAUCK roj. GABUCK danes ob 1 url popoldne v starosti 94 let mirno v Gospodu Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 16. url lz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah. MaSa zadušnlca ae bo brala v petek, ob 7. mi v fand cerkvi v Trbovljah. TRBOVLJE, BUDAPEST, WIEN, dne 17. januarja 1939. Globoko žalujoči t JOŽE, podjetnik, FRANC Ut NANDE HAUCK, sinovi, ter ostalo sorodstvo« p. a 37 Strel u grajski Minici Roman »Ali morem z njim govoriti?« »Čeprav je bila sobota, se je Meredith dogovoril z gospodom Jonesom za snidenje tisto popoldne. Ko je vstal izza pisalne mize, za katero je sedel, mu je obstalo oko na nekaj straneh rokopisa, spi-sanih z lično earlovo pisavo. Meredith je preletel eno teh strani; bila je prevod iz skandalne kronike messerja Salvatorja Biancomonta. Malomarno je vzel liste v roko, prebral nekaj odstavkov in se vzlic važnim opravkom, ki so ga klicali, mahoma zatopil v povest, ki se je razvijala pred njim, v strahotno zanimivo zgodbo o čutni sli, izdajstvu in umorih. Skoraj šiloma se je moral Meredith odtrgati od petnajstega stoletja in se vrniti v dvajseto. Juanita je stopila v knjižnico. »Kaj novega, John?« »Nič določnega. A Fawcetta nimam več za izsiljevalca.« »To me veseli. Niti za trenutek nisem mislila, da bi bil tak spodoben fant zmožen tolikšne malo-pridnosti. Ali še vedno verjameš, da je ustrelil sira Geralda?« »Kaj pa hočem, ljubo dete?« »Jaz vsekako ne verjamem«, je rekla s poudarkom. »In tudi zate je čas, da opustiš to misel, John!« Objel jo je okrog pasu in Jo rahlo poljubil na lice. Izvila se mu je. »Sicer pa, John, lady Colchestrska ne mara nič slišati o tem, da bi se preselili v gostilno. Pravi, da naj ostanemo vsaj do ponedeljka, ko bo obravnava končana.« »To je seveda bolj pripravno«, je odgovoril. Ob treh popoldne se je Meredith vzpel po mrzlih kamenitih stopnicah v pisarno londonske odvetniške tvrdke Merwyn, Scudamore & sinovi Prileten mož, ljubezniv kakor kak nadškof, ga je sprejel. »Gospod Jones?« »Ne, sir. Moje ime je Robinson, prokurist gospoda Jonesa.« Odvedel je Mereditha v šefovo sobo. Gospod Jones je vstal in pozdravil višjega nadzornika; bil je mršav, ničev možiček več ko šestdesetih let, v dolgi črni suknji in visokem pokončnem ovratniku, okrog katerega je bil zadrgnjen nekakšen trak za čevlje. Med pogovorom je ves čas posmrkaval. »Gospod Jones?« »Eh — eh — « Gospod Jones se je obotavljal, kakor da mu pravniška previdnost niti ne bi dovoljevala povedati svoje rodbinsko ime. Nazadnje je silovito smrknil in priznal, da je Oswald Jones. Meredith je sedel. »In zdaj — smrksmrksmrk — gospod, eh, Meredith — smrk — prišli ste po tem takem zaradi mojega preminulega klienta sira Geralda Fairfaxa?« »Da. Rad bi zvedel, ali bi bilo mogoče, da bi med pokojnikovimi stvarmi poiskal neka pisma.« MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din. davek t dio. za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanj gi anesefc 17 din. Natakarico ta kavarno in pekovskega pomočnika, dobrega delavca sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba dobra«. 1019-1 Samostojno moč boljšo, sprejmem kot prodajalko v slaščičarni, staro 30—35 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Z dobrimi referencami«. 1018-1 Službe išče Vsaka beseda 50 pai da vek 3 din, za šifro al dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Pošten fant iščem službo najrajši hotel skega sluge. Vajen sem tudi konj ali pa kot kočijaž k špediterju ali gospodarju, Plača pod 300 in hrana Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sluga«. 1009-2 Raznašalko 18-Ietno, iščem. Cvetličarna Clematis, Šelenburgova ul. 1021-1 Gospodinjo pridno in pošteno, iščem takoj za službo v vili. Na-ilov v vseh poslovalnicah Jutra. 1014-1 Hotelska kuharica ali kuhar inesto v modernem hotelu. Ponudbe s sliko in spričevali ter zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »R. K. 400« 1016-1 Učenko pošteno in dobro, iščem za trgovino mešanega blaga. Naslov v v*eh poslovalnicah Jutra. 1008-1 Trgov, pomočnico Za samostojno vodstvo trgovine z mešanim blagom. Prednost ima zmožna od 8—10.000 din kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa Gorenjska«. 1004-1 Iščem postrežnico ki zna prati. Javijo naj se le zanesljive in snažne. — Bežigrad, št. 5, pritličje. 1007-1 Izložbenega aranžerja Kčemo. Ponudbe na Reklam Rozman, reklamni? podjetje Ljubljana, Praža-kova 8-1. __ 999-1 Milarja TZeifensieder) veščaka sprejmem takoj. Ponudbe z za litevo plače na ogl. oddel Jutra pod »Takojšen nastop 6666«. 696-1 Mlad fant išče zaposlitev, najraje restavraciji ali kavarni. Vajen vseh hišnih del. Alojzij Arh, pošta Tržič, — Sv. Ana št. 83. 1005-2 Trgov, pomočnica verzirana v vseh strokah želi službe takoj ali pozneje v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 759-2 Glasbila Beseda 1 din, davek din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Italijansko violino staro, ugodno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Testore 1762«. 1001-26 'l'i',. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Naj manj- Otroško stajico skoraj novo, prodam po nizki ceni. Stari trg 17-111. 997-6 Lepa blagajna velika in pisalni stroj, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1011-6 Izložbeno omaro umivalnik, z marmornato ploščo in ogledalom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1006-6 Litoželezne rebraste cevi za parno kurjavo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rippenrohre«. 635-6 Beseda 1 din, davek 3 Itn, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Močne vozove kupim, kolesa 8 cm širine, ev suh jesenov les, ki je sposoben za izdelavo vozov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Voz«. 972-7 G. Th. ßotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Voda je rasla in rasla, dokler mu ni segala do vratu. A ni je nesreče brez sreče! Dež je bil leve pregnal, in kmalu je prišla tudi rešitev. Pod vodstvom nečakov sta dva črnca hotela za rokave potegniti nesrečnika iz jame. Toda joj, siromak je bil tako shujšal, da je zdrknil iz suknjiča in z glavo obvisel na pasu. HMBililH Beseda l din, davek s din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Avto BMW 4-sedežen, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam proti gotovini. Poizve se pri Ing. Tönies, Ljubljana, Dvoržakova ul. 3. i 859-10 Razno Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanjši znesek 17 din. K Osebni avto prodam po zelo nizki ceni zaradi družinskih razmer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 907-10 Kolesa Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Puch kolo prima din 480,- star pisalni stroj Remington din 250. »Ekspre»«, Ljubljana Emon-ska 2. 1016-11 Pohištvo Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Spalnico malo rabljeno, z modroci, iz orehovega lesa, poceni prodam. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 1012-12 Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva ondi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telet 20-59 POZOR? Za premog, koks« suha drva se obračajte aa V. Podobnik, TRŽAŠKA 16. telefon 3313 Za vsako priliko najboljäe in najcenejše hubertuse, površnike, perilo ln vsa oblačila nudi Presker, Sv. Petra c. 14. n s p e b o v na eo oglas f »JUTRU« Lokali Beseda X din, davek a din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj SJ znesek 17 din. Gostilno na prometnem kraju oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobroidoča«. 998-19 ^^.I.Mtf.l.l» Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Šest dvosobnih stanovanj vsem komfortom v Ciga letovi ulici odda s 1. ma jem Salus, d. d. Ljubljana. 687-21 Sobo odda Beseda 1 din, davek ó din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Gospodična išče lepo, opremljeno sobo v bližini Vrtače, proti Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 996-23 Zračno solnčno sobo štedilnikom, vodovod, elektrika, poseben vhod, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1013-23 Opremljeno sobo pri gl. kolodvoru, za eno ali dve osebi, oddam za 1. februar. — Vprašati, Kolodvorska 35-1., desno. 1000-23 ìsarne za večji urad sedem velikih sob, celo drugo nadstropje na No vem trgu 3 odda 1. maja 1939 v najem Kmetij ska družba, Ljubljana. 769-23 Sobe išče Besed» 1 din, dav-rt 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Dva gospoda iščeta lepo solnčno sobo za 1. februar. Plačata vedno vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dva«. 1003-23a ! V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA jDvaruje nripe -r-j.siitmcarj) ga laliKo naroče Ze majhen sodček. — Zahtevajte povsod le 3ERME1 B. MARINKO V A tz SREMSRLH KARLOVCEV Fruška gora. y : I ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK UL j. iMrl NAJPOPOLNEJŠE-$ GENERALNO ZA5T0P5TVD ~ E SCHNEIDER m. ZAGREB nikdliCeva io """ Ob vsaki priliki se spomnite da so .Jotrovi* .Mali oglasi* * Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredovalnica sa službe vseb vrst za, prodajo In nakup vseh stvari, za nepremičnina, lokale, podjetja, kapital, ie nitve la sa vse drago Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! Odvetnik je odprl usta in zastrmel v detektiva kakor riba na suhem. Meredith ga je z zanimanjem opazoval. Nazadnje se je gospod Jones zbral, silovito zmajal z glavo, položi konce prstov vkup in skozi nje čudno pogledal prišleca. »Vaš predlog — smrksmrk — gospod, eh, Meredith — smrk — je povsem nezakonit...« Meredith se je zbal daljšega predavanja in mu segel v besedo. »To mi je docela jasno, gospod Jones. Uradnik kriminalne policije sem in si nikakor ne prikrivam nezakonitosti svoje prošnje. Hotel sem se le priporočiti vašemu velikodušju, da bi za-tisnili oko in mi pomagali, da opravim svojo nalogo.« Gospod Jones je potegnil iz rokava pisano žepno rutico in se potapljal po nosu. »Morebiti — eh, smrksmrk — bi mi hoteli to reč natančneje razložiti, gospod Meredith.« »Govoril bom povsem odkrito. Imam razloge za domnevo, da je pokojni sir Gerald izsiljeval iz neke dame denar.« Gospod Jones ga je pogledal z odprtimi usti in se stresel kakor prestrašena kokoš. »Obogobog«, je rekel, »to je pa huda trditev.« »Razumete moj položaj, gospod Jones?« je Meredith nadaljeval. »Ako je moja domneva pravilna, tedaj je Fairfax zdaj zunaj dosega pravice. Silno važno pa je, da se pisma vrnejo tisti gospe, preden nastane iz njih nova nesreča.« »Seveda, seveda. Razumem vas docela.« »Torej mi hočete pomagati?« »Vaše odkritje o mojem preminulem klientu, go- spod Meredith, pomeni zame silen — eh — udarea Sir Gerald ni bil ravno — eh — simpatičen človek, toda izsiljevanje... Neverjetno, kako globoko časih padejo ljudje!« »Resnica, resnica! Ali mi torej hočete pomagati?« »Bojim se, da je na vso moč nedopustno in — eh — smrk — v popolnem nesoglasju z načeli človeka, ki se, kakor jaz, do pičice ravna po deželnih zakonih. Toda pozabiti hočem te pomisleke in vam pomagati.« John se je podvizal in z lepimi besedami zatrdil svojo hvaležnost. Nato je vprašal: »Ali hranite v svoji pisarni kake spise, ki so bili Fairfaxova last?« »Seveda, a vsebino tiste skrinjice poznam in vam lahko zatrdim, da pisem, ki jih iščete, ni med njo.« »Torej nič«, je vzdihnil Meredith »Katera je njegova banka?« »Južna Unionska, podružnica Baker Street«, je odvrnil gospod Jones. »Morda mu je tudi banka hranila kako Skrinjico. Ali veste kaj o tem?« Odvetnik ni vedel ničesar. »Nič ne de. Poznam ravnatelja podružnice in lahko dobim od njega pojasnilo. Ako dovolite, ga pokličem kar odtod.« »Zdaj ga ne bo več v banki.« »Vem, a v Wimbledonu ima stanovanje.« Meredith je poiskal številko v seznamu telefonskih naročnikov. Čez pet minut je končal razgovor z ravnateljem bančne podružnice in odložil slušalo, rekoč: »Nov neuspeh. V banki ni ničesar.« mr QELIM . inventurna ODPROMJd Inventurno blago in ostanki po neverjetno nizkih cenah A. ZLENDER LKIPUANA __ MESTNI TRQ 22 Začasna dobava SANITARNIH POTREBŠČIN Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v torek 14. februarja 1939. ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanoviceva ul. 3-m. drugo javno ofertalno pismeno licitacijo za začasno dobavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev. — Dobavna doba se začne s 1. marcem 1939. dalje. Ponudbe po predpisih taksirane po odredbi T. st. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba oddati ali po pošti dostaviti v zaprti in zapečateni kuverti do gori navedenega roka osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba 305). Kavcijo v znesku 5% za domače in 10% za inozemske ponudnike je treba položiti pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 420) najdalje do 10. ure na dan odrejene licitacije. Pogoje in obrazec ponudbe dobe interesenti pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba 305) brezplačno. Polletna vrednost na-bavke cca din 300.000. številka: 64.331-1938. od 15. januarja 1939. IZ PISARNE osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Plutovinaste plašče za izolacijo HLADILNIC in LEDENIC i PLUTOVINASTE SKODELICE ZA IZOLACIJO PARNIH IN HLADILNIH CEVI izdeluje: »H I GI E A« — Prva jugoslovenska tovarna čepov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48, telefon 24-070; poštni predal 318 TISOČE ZAHVAL PREJEMA iNS&ftiRAJTE V ,.JUTP*'" Takoj ostavi Izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetja, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—k MORANA — SPLIT. Mdcr oglašuje . ta napreduje! TUDI V DOLINI » Višinsko sonček V enaki meri kakor sonce na visokih planinah, daje tudi »Višinsko sonce. — original Hanau — zdravilne ultra-vloletne, mile in tople žarke. Ni treba več Čakati na svoj dopust tega leta, pa vendar uživate na son'eu. Treba Je samo vklopiti »Višinsko sonce« in takoj kjerkoli ln kadarkoli želite, imate lahko sončno kopanje. Ako ste bledi ln preutrujeni od dela, Vas bo »Višinsko^ sonce« posvežilo in koža vam bo potemnila, ako ste vznemirjeni in nervozni Vam bo »Višinsko sonce« prineslo olajšanje ln po-mirjenje, ako Vam zdravje nI zadovoljujoée, Vam bodo redna obsevanja z »Višinskim soncem« popravila splosen počutek. Za to zadostuje vsega 3 do S minut za blagodejno sončno kopanje. SB80 Poznate ilustrirano brošuro „Višinsko sonce" ? Priporočamo Vam, da si na. bavlte to brezplačno knjižico št. 843-J na 40 straneh z 18 lepimi slikami v barvah. Zahtevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobUl Jo boste takoj in brezplačno. Zahtevajte, da vam neobvezno predvajalo »VISINSKO SONCE« — Original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8, Zagreb, Bogovičeva ulica i, LJubljana, Tyröeva cesta la. Jugoslovensko AEG Beograd, Brankova ul. 30, AEG Union Jugoslovensko El. društvo Zagreb, Karadžičeva St. 1. Zahtevajte ponudbe ln pogoje plačevanja. „Višinsko soince"-Original Hanau- Prosim pošljite ml brezplačno Vašo brošuro štev. 843-J Ime: Mesto Ulica: 668C Urejuje Davorin Ravljen. —i Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vir an t. — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskaraarja Fran J er am — Za insera tni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,