1 Vredntfho r n.tnvifti.it. JtTT. I. »adatr. (aaa akrki taji u raapaii(ja^je liata.)- Pr^faaiaja sa sa plačila v*»kari»a (eaaaail* ladi v aaalevenakaa jaaika. Plač« aa aa vsaka uatiaao vrata t saU.,£a aa aaaaaUe aaaa» enkrat aa« liiat, Aa dvakrat, B aold., ja trikrat, 10 s. r. a. — Pavrk tega la v.ak krat M a. »a iieatpelj. za domaČe, slovenske V Gorici, v pelek 18, obftne - potrebe. oklobrfl 1868. Izhaja vsak pel/Je. Ve|Ja po puiit paiiljaaa aa cela lata 3 (ald., aa pal leta 1 gold. «0 a., sa Aotr« lata !M| r. Kdor t um po-njo po-i, pla.'-a aa cela leta una 1 g. SO a., sa 1/3 1.1 %. 3(1 ... sa falrt 1.10 a Naročila* piana ia reklamacije aa) • e paiitjaJ« vredaiitva. 1'aaainai liali a« prodajaja v Oarloi v bakvaraloi S. floh»r-Jovl na Travai-k« po > aalda*. Tttborei Šeinpagkl! Osemnajsti dan oktobra j« prifiol. Dva narodu glodata oa Vas;—ua Vsa gleda vlada. Spominjajte so tega! Pomislita, du ste poslanci vneli slovenskih vasi od Predela do morja, od Nanoftl do Benečije; ved še: da ste zastopniki vaega Slovenskega. Ravno tako važno kakor tu, kar liote sklepali, je ol»mSanjtf Vabt, ko boto prihajali in odhajali in meti zborovanjom. lled in »podobnost Vam bodi ijla ima skrb f Pokažite, da se rea narodno zavedate, da sle za pdlitiko zreli. Obnašajte ae modro in možko; ogibajte se vsega, nad Čemur bi se nafti nasprotniki apodlika-li. — Ne žalite iu dražilo nikogar; —ko lil se Vam kaj žalcga storilo, potrpito za tisli dan: pozneje, če bo treba, bomo iskali poti in pomočkov, da se vso poruvnš, V resnem času zborujete: resnoba bodi zboru značaj! VrednUtvo. Učni Jezik nao li. vlAi realki v Uovlel. f Odlomek is poročila post. A. Marusič-n o vladinetn načrtu zastran r talnih iolj> g, jsfiji fforisk. i. okt. t. l.J Glavna točka vladinoga načrta, krog ktero so jo B08ebn0 vrtelo. razgovarjanje šolskega odseka, je učni jezik. Dotično načelo jo zapopudcno v § !). (prodloga vladinega.) Podlistek. Zvezdar. (Poal -ah -) ( Konec.) V zvoniku vasne cerkve so drugi dan zvonovi žalostno peli i pogrebni sprevod se je gibal počasi proti pokopališču. Za trugosta stopala Julija i uinclnik—edina, ki sta bila ganjena. Vaščani so šli za procesijo, ker so bili radovedni in so imeli čas na prodaj. Pod staro bezgovjno je bila jama izkopana. Izpod grma zleti truma vranov, ko se sprevod bliža. Julija se strese, tovarš ji pa pravi: „ Verujem, zemlja ga ho tiščala, ker Je imel težko vest" Trugo v jamo spuste; duhovon moli. Glebe ropo-čejo na mrliča, Julija so zjoka i pošilja iz glohočine srca molitev k večnemu sodniku.— Čez četrt ure jo bilo na pokopališču zopet vae tiho. V telečnikn gospodarjevem je našla Julija veliko zlatA. S tem je z mečojodcem lahko v Amstrdam potovala. To mesto je bilo imenitno zarad kupčije i obrt-nije, in Žid Pincdo jo bil tam eden nar imenitnejšib bankirjev. Pri njem jo bil Maks Emanael močno zadolžen. Ko sta prišla v mesto je šel mečojedec k židu. že po poti so jo bil dobro oblekel, in zdel so jo bo.-gat mož. S staro obleko pa ga je bila zapustila tudi lahkomiselnost. Rcsep je bil in spodobnoga obnašaja. Bankir je vedel, da jo nakaz popolnoma v redu, i je plačal milijon v zlatu i srebru. Julija in mečojedec sta bo ustavila v Amsterdamu pa le toiko časa, kolikor jo bilo noobhodno potrebno, da sta denarje vzdignila, i jih v Amsterdamsko banko položila. Lahka reč jo bila zediuiti se znslrun učnega je-v principu. Ker je v uaši deželi dvojo domačih idigone) narodov. Iu ker ima vnlcd § I i), osnovne Stave zastran občnih državljanskih pravle vsak izmed J nerazžaljivo pravico, svoj jezik rabiti in narodnost a o jo gojiti, in ker je tudi v |} fl. to postavo (zastran H lini h šol j določeno, da jo lahko vsak deželni jezik |l< tii jezik, podalo so jc samo od aebe, da morala oba liku, italijanski iu slovenski, vaak za učenec dotično rodnosti, hiti učna jezika, in da bo treba torej v ta (učil vštrično (parallelno j razrede narediti.— Ali ob odjem so ui moglo tajiti, du je tudi nemški jezik neob-hjilno potreben, torej ae jo uaililo odseku vprašanje, ti bodo dovolj, da sc bo naša mladiua nemščine satno kot učne tvarino ličila^ ali, če in za koliko ima ona šo daljo učni jezik Ofltati. ' Naraznost mnenj v poslednjem ozirn sc ju spravila lako-le : 1 Potoiu ko je obveljalo v odseku načelo, da v takoj kočljivi stvari, kakor jo naroduost, uaj bode izkle- §ua posilnosL zborno večine, razsodila sc je ta zadeva i gledišča, da za Italijane, ktori sc ponašajo s olnoina izobraženim jezikom in lastno dovršeno kul-i, naj so vpolje žo zdaj precej—če hočejo—po vseh raiiredih namesti aedanjega učnega jezika—t. j. name-"nemškega italijanski, tako da bi OBtala nemščina o učni predmet; kar ae pa tiče Slovencev, pritrdil e-vos odsek zah to vanju siovcnakih dveh odsckovoev, da! iz opportuuitatnih vzrokov naj ostane v višlh slovenskih paraliclkah za zdaj šo nemščina učni jezik, 'j Tekst fl 9., kakor je v vladinem načrtu, ker se nejozira samo na Bcdanjo višo realko v Gorici, tiinveČ Ko sta so v Bruselj vrnila, kjer sta si hotela roke podati pred altnrjcm v zvezo za vesolje i žalost tega, življenje—zvonili ao ravno zvonovi velike cerkve i zvonovi vseh druzih cerkva so jim dajali odgovor. Topovi so grmeli i velika Črna zastava je vihrala na stolpu svetovavničnim. I dolg sprevod, se je vil od poslopja volivuega kneza proti veliki corkvi. Za mrtvaškim vozom je stopal Maks Einanuel ves v žalost vtopljen ; saj jo svojega 'edinega sina, dediča španjskega prestola, do jgroba spremljal. t Tisoč sveč ie gorelo v gotiški včliki corkvi. Molitve sto lin slo meninov in duhovnikov so se odmevale od Sten »prelepega tempeljna. „Rcqmacat in pace", v mira nuj počiva, ae jo še enkrat slišal, ko so spustili truflD v rako. Umrlega ao zdaj vai zapustili v mir-nenS spanji. Cerkev jo prazna.— Samo ena oseba je š« ostaja v cerkvi. Bliža se grobu : zvedar je. Na marmorni rfošči bero: „Umrl G. februarja 1699", pa mrmra: sedmi dan potcin ko je zboleli Princ je imel šest let, tri ftiesoe, devet dni. Almut je zmagal.— Pa saj zvezde so očeta po meni svarile, naj se odpove ponosnemu načrtuj Pa me ni hotel slnšati. Sedaj sedi žalost na njegovem pragu, i vidim, da se nesreča bliža njegovemu ljudstvu...... Počasi stopa zvezdar iz cerkve. Nesreča je obiskala kmalu bavarsko ljudstvo, ko se je vojska za Španj-sko dedšino vnela, in Maks Emannel jc bil na zadujo iz dežele izguan. Dva Človeka sta pa vendar srečna puBtala, Julija i nekdanji umetnik, ki je postal svelovavec v zboru Bruseljskega mesta. Na mesto pa, kjer je bil pekar pod kopan, je postavil kamen, v znamenje, da tam počiva skrivni opravilnik in pričakuje—zadnje sodbe.. udov« tadi drago realko «oH|kdm; ko bi^lradaj napravile, ostane nespremenjen. Pridal pa ae ma j« pristavok, kterega jo ves odsek odobril iU ki 'M. flaai takole:/... „Na o. k. viši realki v Gorici bode učni jezik za mladino italijanske narodnosti italijanski, za slovansko mludiuo slnvonski; toda ostane v viših,treh razredih za učence slovansko narodnosti učni jezik še na da|jo nemški, doklor «e to s poiobno postavo ni prodrugrači." , ' , ' !**r Vidozui tu odstop od nučola zaštrun učnega jezika žo ustanovljenega, kteri so za slovansko narodnost tč dopušča, jo tu k o vnžon, da si odsek ne iflbrodoin. Toga programa pa sisem prejel, menda zato ne, ker jo bilo težko sostavlti ga uš |M>dlsgi presplošnih in premalo določenih resul tatov omenjenih razgovorov. Kar se meno tiče, nisem sa vtikal v razgovor, ker mo ju bolj mikalo in se ml jc modrejše zdelo, prvake (s kierih večino sem se takrat v prvo so^nauil), poslušati, nego so Ž njimi meriti. Sicer sem bil, kakor drugi, za iedinjenjo yifol| slovenskih krajev, kot nar'bolj i, da-bi morda provzorni načrt; f« tadi zaružonja Primorskega'V Kranjskim iio bi. se bil jez branil, kšjli bija -bi ta zdrii^a, začeie.k *edipjovaiya Slovencev in neksko odplačilo na pribodhji narodno—slovenski' račpn. " V politiki pa ni dovolj, da ičlo^ek.jcj", načrte snuje, da on s^m pri sobi kaj misli ali želi, ali da svojo . misli in žolje v družbi svojih prijatlov razodeva; treba jo tudi misliti na vrosničenje vzorov, na.izpeljanjo načrtov; iu tfi so mora politisar ozreti krog ssbe in premišljevati, ali so Judi drngi zadovoljni s tim, kar on hočp, iu kako bi so ,dali zadržki, ki se morebiti izvršen] u njegovih namenov vstavljaib, odpraviti. .«».«■ ftt- vtem 'OžlVa-'4Sin jčz drngi dan _po skupoem obedu nokaj spregovoril/ \ {Konec prih;) l/Z-MIlfr; f:,,U. i Dežclnt zbori. .i...,. •• U v. ^''iHortlkl.^^'-' Iz seje 10, od 2. okt ob 10. ur. dp. imamo še povodatj. dajo h konju g. vladi n kortisar odgovoril" na dr. Abramovo intcrpcl laeijo zastran drarako milnice na goriško-doriibcrški cesti (blizo Šent-Pctra): „ Z dopisom nameštništvenim od 18. sept. t. 1., kteri jo došel, kolikor jez vem, tudi si. dež. odbora, naznanja se, da so odpravljene mitnice v ŠK Pčtro, v Stračieah in na BlančF'.' '; '." 'i »ffhfel „S tim jo ugodno odgovorjeno na I. - čle'r> intie«* pollaoije". • '■ „Glodč druzega člena moram reč tako razložiti: Dornborška cesta je bila okrajna cesta, za ktftrb je :bil dolžan skrbeti okraj; milnica v Št. Petra jo'bila postavljena, da se jc eraru zagotovil znesek od glavnik mitnic (na cesarskih .cestah Pr.');":erar bode torbj težko hotel plačati vso stroške za rabotenje-te cesto I; . ^Ako mi pa dojde kako vprašanjeiVitem Oziru od občin, ktere ta stvar zadeva, bode moja: skrb;- da'jb natenčno presodim, in da se brž ko bo rno^očo 'reši": „ Kar zadnjič tretji člen interpellacije zadenei t j-J, povrnitev tistih zneskov, ktere je'6rar potegnil od tistih mal, kar je milnica postavljena, morale'bi' oW»ne, ki imajo kaj pri tem, s4ine posobno prošnjo zartd tega vložili pri finančnih oblastih, v kterih področje to spadaj če bodo te take Urjatve opravičene, bodem' jih jež, kot politični glavar teh občin, podpiral".' • Seja II. (potlednja) 2. okt. ob 5. (t.'popoldne; pričujočih 17 poBlsnccv.— G. vlad in komisar odgovori [pO slovenski) na Marutiteoo inierpellacijo zastran Pola in Ollice, t." j. zastran "obravnav^ 'ondašhjih' služnosti tako-le: „ Stej6m si v čast, bdgovorjti na interpcllacijo, ki mi jo jo podal 26. avgusta č. pusl. Mr žaBtrau urav-nitnjit Služnosti V občinah Otlifci in Dolu.— Kar; oo ti-Čd^glob/Jmani1 povedati, da jo vlada' pripravljeno, itaso- • v . wvv"r ... ; jene kazni uradoma, « n»U*ko i pfeMkati. t^rjih i t milosti odpustiti, ako- Mp4ks4e,vd*:tehtiu i vsrokiza.to govorč.— Opravilo za«tian uravnave alotnoati jo izročeno zdaj e; k. glavarstvi* v Gorici; zagotovim torej, da bode ra/.prava zadevajoča Dol in Otiico v prav kratkem ČaflU dogumia." . .. , . .. ... Posl. Capdussi pofoid v imenu finauČii. odseka o računu zeudjiiino-odvcniega zalogu II. 186(> io 67 ter nasvetuje: Visoki zbor iia^ Hklei|pf 1.\ Oba računa odvozu, zaloga goriškega ^xak upravni <11. lW5f» in IHG7, sta s številkami v njih ocenjenimi potrjena. — 2.) Dež. odbor je pooblaščen, du poskrbi, da bodo e. k. davkarije, kar zalogu gre, krepkoje polirjovalo, kur je '2alibog vedno dokaj zastankov. (Sprejeto.) Dr. Pajer poroča v odaokoveiu imenu o predlogu vladinem zastran Šolskega nadzora. O generalni debuli vaauio prvi beaodo posl. ifu-rušlč ter, aazloiivši uagibe, uit|H>ve, du o koiie^ouul glasovanji, o eeli postavi sploh, ne bo glaaovul, prillrij du si jiruvieo glnaovali pri puHauiiiih parugruljli o nadrobnem pretrusanji nar.rU, ko bi kdo kaj novelo* val, kar bi bilo njegovim načelom nasprotno. Dr Doliuk nasvetuje p<> obširnem raalugunji vzrokov, naj bi se prestojnlo ua duevni red. Ta predlog ni podjirL Pri 2. stavku § -I nuaveluje posl. Dotlori tu |e (»opravek: Ako je domačemu nvclovavstvu podložnih več Aol, jiride v Hvulovavstvo tisli vodja, kterogu izvolijo viiu učileljstva skupuj. Tu pojiravek je sprejela samo manjšina. Pri § i) je nasvetoval Dotlori zopet en popravek mereč na to, da uaj bi Hpudalo pod domače svelovav-utvo tudi tisle šole (ourumlko), « kterimi jo združuuo učit. pripravništvo. Ostal je U nasvet brez podpore. K § 20 nasvetuje dr. Pajer (kot poslanec, uo kot poročevalec): „V Gorici bodo udje (menili.) okrajnega HVulovavHlvu en katoliški duhovnik, en evungeliški in en načelnik izrueliške veniko občine". Dr. Doliuk kot predsednik odsekov prevzame nalogo poročuVavčevo ter apodbija Pujorjer - predlog j.gluttOKflo jo, - za-nj; samo 7 laških poslancev (izmed Ijihov tiia glasovala -/oper P.-jev nasvet Doliak iu Candussij. K § nasvetuje dr. Pujer pristavek, da naj bi se sprejel v deželno svetovavstvo eu ud, kterega bi I-tuelo voliti mestno starešinstvo. (Manjšina kakor zgorej). K točki -I g .'M nasvetuje Pujer, uaj bi ho Rpre-jcla za stalna uda v dež. svetovavstvo en cvangeliški duhovnik in eden izraeliški zastopnik (padel ta nasvet b tisto večino kakor zgorej.) Naslednji §§ so se odobrili brez debate; potrdila bc jo vsa postava tudi za'v tretjem branji. [Vužucjšc premembe v vladinem načrtu, ki jih jc odsek zboru nasvetoval, so: S katoljško-cerkvenega stališča ni bilo mogoče liberalizmu nasproti rešiti več kot goli vladin načrt. V liberalnem (!) zmisln Be jc namreč prav krepko potegoval j>osl. Pajer že v odseku in potlo v glavni seji za jude in protestante in bolel vriniti v okrajno mestno in potic tudi v deželno svetovavstvo po enega zastopnika za vsako imenovanih ver. Protestantov (avgsburške iu lielvctiAko spoznave) ie v Gorici iu sploh na Goriškem samo kajtib 170, Judov v Gorici nekaj Čez 2UU, v Gradišči tudi lilizo toliko, če ne manj. In ti naj bi imeli vsaki po enega zastopnika, vsi katoličani skupaj pa ic 2 duhovnu!! Sicer pasejo sprejela poprava, du se lahko pokliče v deželno bvc-tovavstvo en zastopnik omenjenih ver všakral, kedar gre za judovske ali protestauške šolske zadove. Z narodnega slovenskega gledišča je rešil odsek, oziroma zbor, goriško (slovensko-ilal. parallclno) normalko izpod objtesti (laškega) mestnega okrajn. Bvetovastva ter del jo ^iod deželuo HvcIovavBtvo.— Virilnega glasu duhov-flkega v domačem svotovavBtvu bo ui nihče dotaknil, marveč dr. Pajer jevo poročilo tu določbo vladinega načrta šo celo opravičujo in zagovarja, se ve, da lo bolj zato, kor, če ne> hi morali šole po vaBch za rud pomanjkanja druge intelligcncijo zapreti.| (koncc jrrih.) \zi t ■ ' *uterpeIl»oiJ«"> Y dr. Tbnklia in lovaršev v tej i 9. gor 11k. zbora i. 6kt. ei't, *a$tran ravnopravnotti »lov. Jezika v uradih A« Šolah. IIUU«.) p • " ' Če ravno so ho vršile od loti 18(52 pri tuksj^ai Okrožni Hodniji konečne obravnave v slovouskom jeziku, hc jc vendar lo redko kedaj zgodilo, da so bile v-so sodnijsko osebo zmožne slovenskega jeziku; tapia-niki ho hc jiu vselej piHali le v laškem jeziku, v ktcrčui Mpišejo tudi dnudcncM vkljuhu vsem postavam. Kavno pri lej midniji, ktera govori prnvo v kazenskih zadevah za eelo goriško grofijo, so še dando-nos izročene preink ovalno pruvilc tuki aodnijski osebi, ki no ume druzegu kot huiiio I m j k i jezik, iu no zna besedice Hlovcnskcgu jeziku ; r,„a i ia Cr.liiOijiC uuuajujl« »U AIHII IJIk ptHuČliil— 17 t. m. (ia Be bode že zopet začel driavni zbor. I^leil po h vetu. Avstrija. Kar biuo v posl. listu kol gotovo oznanili, da jo namreč eislajtanHkemu miuiBlerHlvu predsednik že imo-novan, ni Ae gotovo. Kucz Adoll' Auersperg se imenuje Ao le med kandidati. Valcd lega, kar se je godilo A. t m. v Pragi bo ministri cesarju nasvotovali, nuj bi se, še prodno se dr žavni zbor suido, izdal ukaz, po klorcm jc ininistcrstvu pripuščeno djati ob moč neklere paragrafe osnovnih postav (deccmlterno uhUivc), kedar preti kaka nevarnost državi ali ustavi, to je,o času vojske, ali kedur so je vojske bati, ali kedar Be kje notranji mir iu rod moti, ali kaj počne, kar meri na veliko izdajo. Tak nkaz je prišel na svetlo 11. t. m. Paragrafi, kteri m-časno lubkp, 'veljavnost zgubijo, so §5 8, 9, 10,^12 in 13 osnovnih djžavnih poftav. V. navadnih Čaalb a. pr. ni dovoljeno kako oaejio, na ktero zarad kake polUtšVe pregreho sum leti, v zapor deti, ali pa v ujeui hiši kaj preiskava ti, ali pu sumljive liste odpečatiti, zdrntevanje in shode prepovedovati. Po tuin novein ukazu pa bo smela gosposka to storiti, samo da so bodo morali ministri zarad tega v prihodnji sejni dobi prod llrŽkVnim zborom opravičili in da bo moral zbor v to, kar so ministri ua svojo roko stordi, pritrditi.-- Toga ukaza so je ministerštvo zdnjel tudi p Smihovein), ki so ga morali Mijaki racgmati. Ljudstvo so jim jo vstavljalo, jih lučalo; vojaki ao ma bali s sabljami; bilo je mnogo raiijenili. Ob ti. uri so morali iti Šo drugi vojaki na poiuoč iu z veliko težavo ao ljudstvo razkropili. Noč Je bila mirna. Url za omenjenima ukazoma jo prinesla, vladna „ Wiener-Zoitung" tudi te uovini, daje o. k. namestnik na Českom Krnast baron Kcllorsperg „s priznanjem odličnega njegovega sliillmviinja ' milostljivo v začasni pokoj djnn iu ua mesti njega inionnvaii za voditelja numesliiištva češkega podmaršul Alekmnder baron Kol-Icr, kteri je svojo službo to nastopil iu 12 t. m. ojatur razglas priobčil. Atajariko. „ G raz. Volksbl." iiaziianju, du ae jo v Gradcu i), dno t. m. ustanovilo politično konservativno društvo. Baron Buol je bil za predsedniku enoglasno oklican, v osnovalni odbor pa voljeni gg. J. Karlon vrednik „ Graz- Volksbl. prof. dr. Maassen, I^anderl in Pogačnik. Glavni namen temu društvu je, braniti cerkveno pravico, krepčati avstrijski patriotizem in ljubezen do domovine. Domači novičar. (Vojaike vaje) okoli Gorico so so žc pričele. (Zastran umora 2. okl. t. I.) „pri zlatem lovu" v Gnrici ac jo zvedelo iz Trsta, da ao kliče morivec res Barnig iu da Je c. k. loterijski uradnik. Pravijo, da jo imel znaujo r vdovo nekega Poiacco-a, kterega ie bil Maršič pred H leti z nožem zabodel in da se jo bil uatnouil vdovo v znkon vzeti. (Nesreča pri zidanji.) Pri N. na Travniku se je podrl 10. t. in. napačno speljan obok lor mojstra T. iu dvojo delavcev ped so pogrebe!. Vendar pa ao vse tri rešili, da ei več ali manj potlačene. llhihiivko-iMr.bkke ip remetnbr). Č. g. Andr. Mu k* rovi)1, gre it Vole na (In)viko) Trnovo aa vikarja; na njegov« moalo g. Joi. Gojija iz Podbnla ; v Podbrdo i.o»om«*nik Jereb Joali. <1. Franc Sitar novom. v hun,el za suba. in učitelja. (J. provizor Ant. Uakuc iz Otliee vKeb-ljoglavo ia viUrja; na njegovo inrato g. Ani. Boiič iz Itenč. tNaJ rojak, g. prof. Ziocc.) profeaor na nautilki akademiji v Tr-aln je 13. l. na. v karminu amrl. (I)eleinikom tabvrja v Šcmpatu), ki ae pripeljejo f-o teteznici ju todatvo ielcinično voiuino za polovico zniiato. Iz. liaunla. V nedeljo 25. t. m. ob 7. uri zvečer napravi čitalnica v Kanalu veliko besedo v spomin ranjkega kanonika Val. Staniča, neumrljivega našega rojaku. Program bodejako zanimiv in mnogovrsten. O tej priložnosti se bode tudi v prvič poakuail naš mladi ženski zbor; posebno omenjamo pu najnovejšo cvetlico ua našem gledišenem polji, izvirno veselo igro ,,Prepir o žonitvi", ktero je v čisto narodnem duhu spisal prč. g. J. Gabrijan. K tej slovesnosti vljudno vabi vse rodoljube alo-vensko Odbor. Društvo za brambo narodnih pravic v IJubljanl napravi svoj prvi občni zbor v aaboto 17. dno t. m. zvečer ob 7. uri v čitalničncj dvorani, v kterega se družbeniki uljodnn vabijo. l.,8pbročiJo začasnega jodbora. \•» ' 2. Volitev-odbornikov. • 5. O zedinjenji slovetaikih pokrajin veno administrativno skupino. 4. O.vpeljavi slovenskega jezika v Šolo in urade. 6. O volitvah za prihodnji mestni zbor. Začasni odbor, f IjčKelJnki «bor v Ljubljani 15. sept. t. 1. I pO Bbani«»",) (kaaee) Hi reč je ^učiteljska plača", kuko naj bi «e stalno zholjšulaV Guvoril ja: - „• G. Močnik. Pojasuoval jo, da so je v Šolstvu, odkar so jo začelo, vse spremenilo, vso zboljšulo; samo Iilaču jo sluba ostala. Nobeno rokodelstvo ni tako sla-io plačovuuo kakor učenje. Novu šolsku postava jo 4o pu to prenarodihi, samo plače ne. Prosimo! Mogoče, da poino uslišani ... Ko bi učitelj nn bil vuč „ mužnar u, nuj pobere šilu in kojiita, pa grel Po takem vvodu po-praša govornik, svoje tovurše: ^Ali hočemo še mežnarji biti Vu Odgovor: ftNočeiM0k* G. Močnik: „Moni je vso ono. Mežnarji nočete bi» ti, uli tisto, kar mežnnr dobiva, bi pu ue mura radi?" Nato vstane šum in na Močuikciv svet se seja prutrga za uukaj minut, da hi s dogovorili. Ko so razgovor povzame, nasvetajog. Kuhar, naj sc mežuarija loči od učiteljstva, iu kar jo inežnarija nesla, u^j so po drugi |ioti dobiva. (Sprejeto.) G. Adamič pa gre še dalje iu reče: Orglanje in pa mežnariju ud učltoljatva narazen! (Tudi to jim ja prav.) - Močnikov svet je: Naj se to po ločen ji T principu vsakemu na vo^jo pusti, da sam e cerkvenim predni-Štvom vruvnš. (Tudi sprejeto.) Močnik poslednjič svetajo, da vse prlkladš in da« tve naj nshajo. uaj se razpiše ^solski daveku, iu od dfiole ali vlude nuj bodo uč^elj plačevanl. (Zadovol-j noslj. Kaj k lomu por oče narodna in vestna samostnj-nos t, nko učitelji postanejo s tem uradniki, se tč, je drugo vprašanje. Umrli v » Gorici od 23. sept. do /2. oktobra t. 1. 23. Joaua Škrl, I. I, 3. m. čevljarja olrok, za grlo; Alojzi Puli/., I 0., m-narj« olrok, pred časo« j.jcn; Anfoa Obidič, 531, krnet, za ptučno vnel.; Mibela NavoUiV. 44 I., .fabrikanta aoprugo, ra lubar-nakulaou; 21. Katarina t.uJmk, 78 L, kmetica, za atanoalju; 26. Mibael Valent. Si I, dninar, ra gciio; Uršul« Koi-Jan&č, 1 d., kmečki otrok, aa boijaaijo) Uraula Bmloreanik, ,7. L, dn naija bei, u motf. ognjenim; Marija flajkan, '.t t., kmrlica, aa plučno vnet.: 27. Antooija Ta-cota, t., uradnika »dota. ta mrludoml; RliaabrU pl. Tuzi, C8 I , po-reaUnkk vdova, z« vodenico; Jakob ČoroelliV 38 I., vdova, za plurfnico; 28. Uršula Koniel 70 t., kmetica, aa aUfuatjo; Anton Jeiinčii, 7f) I, ko>!0*i. asi lurtudom; 2« M«rija Zutze, t Ij2 |., popolmka «trv aa gril io; Marija Scliauer, 4., peka olrok, ta vnel. moig.; 30 Juiefa Pauleti/ S d., aodarja olrok, za l,ot,asIJo . Kranc Krajnik! 33 I., prekapČevavee' aa vodenico; Pavi Jrler, 70 L. dninar, za mrtudoita; ljtO Katarina P*^ scul. 11 I., tolarja bff. za vnetico moig. 2. Fran« 8andrig9, 3B 1 kmet. u vodemro; Dominika Peltono, 33 I., kmelica, za gobami; Viiž^ cene Maraič, 42 I., poaealoik, za vratno uatrrljen; Baroia* 30 I' opra vilnik (?; sam aebe ualrolit; 3 Jan Kr.iaJ, 24l.,mekanikar, za ptadiie«-4. Jažefa Bralina, 21 L, kmetica, za plačnico; B. Frane Marulid 0 I' kmečki ain, za iovami; Sedevčie Kallarina; 48 1., dokja, aa pluč. vnal.i (iuaUv nI. Knolfcladorf, 4 L, ritega voj. zdravnika olrok, za bol. v grla! An» l'rcu