Leto I.
Posamezna Štev. Pin 1.50 Ljubljana, 20. februarja 1930
Štev. 6.
Izhaja vsak torek popoldne.
Naročnina: četrtletno Din 15' — , polletno D n 25' —, celoletno Din 50’ — Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredništva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Izdajatelj: za S. K. Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija" i redstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Joško Janša smuški prvak ~ Bogomir Šramel prvak v skokih — Primorje dvakrat poraženo v Gradcu — Ilirija v Mariboru poražena — Zmaga
Hermesa v Celju
Tekme za državno prvenstvo v smučanju
Ob veliki udeležbi občinstva se je v nedeljo izvedlo tekmovanje za državno prvenstvo v smučanju. Neugodne snežne razmere so se zadnje ledne nekoliko popravile — in JZSS ie mogel pristopiti k izvedbi tega tek-inovanja. Sicer je pomanjkanje snega še vedno nagajalo pri izvedbi tekmovanja vendar je prireditev bila izvedena brezhibno. Škoda je le, da se skoki niso mogli izvesti na mnogo modernejši in manj .nevarni skakalnici v Bohinju, ki je letos skoro brez snega.
Tekmovanje za državno prvenstvo je bilo letos prvič kombinirano t. j., da se je kvalificiralo tekmovalce skupno za skoke in za smuški tek do 18 km.
Tekmovanje se je pričelo v soboto s skoki na skakalnici v Kranjski gori. Sama skakalnica v Kranjski gori ni baš primerna za izvedbo tekmo-vanja — vendar JZSS ni mogel izbirati. Kar tiče snega je bila v dobrem stanju. Tekmovalcev za skoke se je Drijavilo 13. Vsak je izvedel po tri skoke. Rezultat je pokazal, da ima-nio dober materijal, s katerim se bo-nro mogli v doglednem času ob siste-jnatičnem treningu zelo približati kvaliteti ostalih srednjeevropskih na-rodov. Sigurnost s katero so posa-jnezni tekmovalci izvajali skoke je m la naravnost občudovanja vredna. pri tem moramo tudi vpoštevati dej-stvo, da je bil radi pomanjkanja sne-Sa vsak predhodni trening skoro 0Tiemogočen. Če vpoštevamo zadnje Navedeno dejstvo, moremo bili z dolženimi rezultati naravnost zado-VfTjni.
Najdaljši skok je dosegel Kačar in 's>cer 25.5 m. imel pa je smolo ter fadel, Vsled tega se je kvalificiral na D,‘vo mesto favorit Šramel Bogomir z 23.5 m. Isto daljavo je dosegel si-Cer tudi Janša Janko, vendar mu je Jodniška komisija dodelila manjše število točk.
Rezultat je naslednji:
T. 1. Šramel Bogomir (Smučarski ki. Mubljaha) 198.6 točk,
2.	Janša Janko (SK Bled) 197.
3.	Janša Jože (SK Ilirija 186.1.
h 4. Zupan Ervin (Srn. ki. Ljublja-na) 176.3.
a. 5. Jakopič Albin (Sm. ki. Dovje-"cjstrana) 162.8.
• Tekmovanje v smuškem teku se j? izvedlo v Mojstrani in sicer na da-i4yo 15 km. Start je bil ob 9. v Krmi p,1"' Biščku. Dolžina proge 15 km. v.r°ga je potekala od Biščka v Rado-do Gogale, od tam proti Bu-t'ariu v Krmo, do Zasipske planine, ju17! je bil obrat ter preko Biščka v „ °istrano. Start je bil v višini 750 U^rov, cilj pa 650 m. Višinska raz-^4 proge je torej znašala 200 m.
'o tekmovanje se je pravzaprav "':°valo trojno in sicer za državic Prvenstvo, za prvenstvo Dravske he^0Vine in kot drugi del kombinira-varp tekmovania- K temu tekmova-Štp m se le Prijavilo razveseljivo y>*o tekmovalcev — 48.
1 ekmovanje je bilo razdeljeno v
tri razrede in je startalo v 1. razredu 9, v II. razr. 6. v 111. 21 tekmovalcev. Snežne razmere so bile zelo ugodne — skoro prvovrstne. Proga je bila primeroma lahka.
Rezultati:
I.	razred (9 tekmovalcev);
1.	Janša Joško (KS 1.) 53.30,
2.	Janša Janko (SK Bled) 55:10,
3.	Godec Tomaž (Sm. klub Bohinj) 55:42,
4.	I2ežek Boris (SK I.) 56:51,
5.	Knap Leo (SPD Kranjska gora) 56:51.
II.	razred (6 tekmovalcev).
1.	Dolinšek Mirko (SPD Maribor) 57:47,
2.	Rabič Maks (Sm. klub Dovje-Mojstrana) 1:00,
3.	Kočar Lado (SK Bratstvo, Jesenice 1:04:49.
III.	razred (31 tekmovalcev):
1.	Jakopič Albin (Sm. ki. Dovje-Mojstrana) 57:16,
2.	Arh Lovro (Sm. klub Bohinj) 59:05.
3.	Gašperin Janko (Sm. klub Bohinj) 1:00:12,
4.	Damjanovič Ivo (Sm. ki. Dovje Mojstrana) 1:00:23,
5.	Šramel Bogomir (Sm. ki. Ljubljana) 1:00:34.
6.	Muzovec Anton (Sm. ki. Bo, lunj) 1:01:33,
7.	Košir Fedor (Sm. ki. Ljubljana) 1:02:35.
8.	Volarič Ivan (Sm. KI. Dovje-Mojstrana) 1:02:04,
9 Gostiša Danilo (Sm. ki. Ljubljana) 1-03:27.
10. Mrkič Damian (Sm. ki. Dovje-Mojstrana) 1:03:40.
Rezultati v prvenstvu dravske banovine:
1.	.Tanča Joško (SK Th'riia) 53:30.
2.	Janša Janko (SK Bled) 55PO,
3.	Godec Tomaž (Sm. k!. Bohinj) 55:42).
Kombinirano tekmovanie:
1.	Janša Joško 416.1 točk.
2.	Janša Janko 423.5.
3.	Šramel Bogomir 383.1.
Z dosego letošniega državnega prvenstva ie obhajal g. Janša Joško nekak mal jubilei — dosegel ie 5 let zanoredno državno prvenstvo v smučaniu.
Rezultati kažejo, da ie bil boi med konkurenti zelo hud. To dokazuje, da se naš tekmovalni kader stMno veča in kar je glavno tudi stalno boliša.
Tekmo, ki jo ie vodil savezni odbornik g. dr. Hubert Souvan, ie v glavnem izvedel domači smučarski klub Dovie-Moistrana in sicer brezhibno. Veselje ie bilo videti požrtvovalnost domačinov, ki so udeležencem skušali ustreči v vsem. Pokazalo se ie, da je v Dovjem-Mojstrani v smučarstvu dobro podkovano vse — mlado in staro,
V hotelu Rabič so bili popoldne razglašeni rezultati in razdeljena darila.
G. Joško Janša je prejel kot državni prvak krasno garnituro za kavo, kot prvak dravske banovine pa lep pokal.
üb tej priliki so bile poslane tudi pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, min. predsedniku gen. Živkoviču in načelniku dr. Žižku.
Tekme pa so veljale tudi kot izbirne tekme za sestavo naše reprezentance za mednarodno smuško tekmovanje v Oslu in Holmenkolmu, ki se bodo vršile v dneh od 22. februarja do 3. marca.
K tem tekmovanjem se je dosedaj prijavilo 10 držav in sicer Švedska, Finska. Italija, Jugoslavija, Japonska. Norveška, Češkoslovaška, Nemčija, Švica in Poljska.
Jugoslavijo bodo zastopali brata Janša in Šramel.
Kakor kaže bo konkurenca nad vse ostra in naši smučarji resno sploh ne pridejo v poštev. Odpotujejo danes zvečer.
Program obsega:
27.	februarja: tek na 17 km,
28.	februarja: skoki,
1.	marca: kombinirano tekmo-vanje na 17 km,
2.	marca: Holmenkollmski dan.
3.	marca: Tekmovanjema 50 km.
Mednarodne vojaške smučarske
tekme se prično že v nedeljo 23. februarja. tekme vojakov - posameznikov pa 26. februarja.
Drsalne tekme v Strbske Plešo razveljavljene
Mednarodna federacija je drsalne tekme v Strbske Plešo razveljavila in odredila ponovno tekmovanje na 16. marca v Berlinu.
Češkoslovaški drsalni savez je razveljavljenje vzel na znanje, protestiral pa je, da se tekme vrše v Berlinu, ker smatra to za nezaupnico.
Dočim se na eni strani Schäfer izjavlja, da ga veseli, da mu je dana
prilika še enkrat se boriti za naslov evropskega mojstra, se na drugi strani javlja, da se je Sliva ponesrečil in je vsled tega njegova udeležba na tekmovanju še negotova.
Pravilno je, da se je zadeva tako uredila. S tem odlokom mednarodne federacije je takorekoč cela afera zaključena in so tudi vsakršni komentarji nepotrebni in že odveč.
Nogomet
1SSK MARIBOR : SK ILIRIJA 5:2 (4:2).
Maribor: Koren II. — Koren I., Pliberšek — Hreščak, Kirbiš, Iršič — Starc, Hreščak II., Bertoncelj, Najžar, Priveršek.
Ilirija: Malič, — Brglez, Ve-rovšek — Volkar, Dekleva, Pogačnik — Rihar, Unterreiter, Knežević, Do-brlet, Kreč II.
Letošnjo nogometno sezono v Mariboru je otvorila tekma med bivšim prvakom Maribora, ISSK Maribor in jesenskim prvakom Ljubljane Ilirijo.
V	tej tekmi se je posrečilo ISSK Mariboru občutno poraziti SK Ilirijo ter s tem revanžirati za nedeljski poraz
V	Ljubljani.
Maribor je predvedel lepo igro. Najboljši njegov del moštva je bil napad, ki je pod vodstvom neumornega Bertonclja stalno oblegal nasprotnikova vrata. V krilski vrsti je briljiral Kirbiš, pridno pa sta mu sekundirala tudi oba stranska halfa. Izmed branilcev je bil boljši Koren. Vratar je s svojo mirnostjo rešil marsikatero situacijo.
Ilirija nas je razočarala na celi črti. Moštvo bo moralo pač drugače zaigrati če hoče priti do svoje stare slave. S to igro, ki nam jo je pred-vedlo proti Mariboru pač ne predstavlja jesenskega prvaka Ljubljane. Najslabši del moštva je bila krilska vrsta, kateri je pripisati glavni delež krivde na porazu. Edino Pogačnik je zadovoljil kolikor toliko, manjka pa mu še rutine. V napadu sta bila najboljša Kreč in bivši Mariborovec Unterreiter. Knežević ni našel sporazumevanja pri soigralcih. Dobrleta bi lahko že zamenjali z mlajšim igralcem, kajti s svojim driblanjem je po-
kvaril še to, kar so drugi naredili. Unterreiterja pa je spremljala celo igra očividna smola.
Kratek potek igre:
Maribor se znajde prej ter doseže v 7’ z nepričakovanim strelom a po krivdi Maliča vodstvo. Ilirija se nekoliko znajde ter v ripostu izenači Knežević v 10’. Maribor prehaja v vedno večjo premoč ter zviša po Starcu v 17’ na 2:1. Ilirija izenači z 11-metrovko, ki jo neubranljivo plasira Unterreiter. Odslej Ilirija le posamič prodre pred nasprotnikova vrata. Maribor stalno oblega vrata Ilirije ter zviša po Hreščaku na 3:2 in kmalu nato po istem igralcu vsled napake vratarja na 4:2.
2.	polčas: V začetku, raztrgana igra obeh moštev. Toda kmalu je zopet v premoči Maribor, ki doseže po Bertonclju v 26’ končni rezultat 5:2. Proti koncu se nekoliko znajde Ilirija ter parkrat resno ogroža nasprotnikova vrata, toda zrele šanse polomi Dobrlet, ki je popolnoma izven forme. V 43’ Unterreiter zastrelja pred praznim golom.
Dobro in objektivno je sodil g. dr. Planinšek.
Publike za mariborske razmere precej.	—-ič.
ASK PRIMORJE V GRADCU.
V	soboto in nedeljo je odigralo ASK Primorje dve igri v Gradcu in sicer v soboto proti Sturmu v nedeljo proti Grazer Sportklubu.
V	soboto je podleglo s 3:1, v nedeljo pa s 4:1.
Od igralcev Primorja so se posebno odlikovali s požrtvovalno igro Slamič, Svetic in Hassl. Gradčani so bili oba dneva v veliki premoči.
ŽSK HERMES : SK OLIMP, CELJE 8:2 (4:0).
V	nedeljo je ,trostoval ljubljanski ŽSK Hermes v Celju in si priboril nad Olimpom razmeroma visoko zmatro, ki pa popolnoma odgovarja poteku igre. Hermes je predvedel lepo kombinacijsko igro kratkih pasov. Olimp je razočaral. Njegovo moštvo je igralo nekoristno, na prodore računajočo igro, ki se ni obnesla. Njegovim igračem se pozna pomanjkanje tehnik in tudi pravega smisla za skupno igro ni.
V	Hermesu je posebno ugajal notranji napadalni trio. ki je z lahkoto preigraval nasprotnika.
BEOGRAD : ZAGREB 4:0 (3:0).
Ob priliki konference za sporazum v JNS, se je vršila v Beogradu
Nogometna takme
Za nedeljo je SK Ilirija povabila izborno zagrebško Viktorijo, ki je v Ljubljani že •znana po svoji lepi igri. Tekma utegne biti zanimiva, ker bo tudi Ilirija skušala predvesti lepšo in koristnejšo igro kot pri obeh srečanjih z Mariborom.
ASK Primorje pa je povabilo »Gradjanskega 1911«. Imeli bomo torej priliko videti klub, ki zanima pač vsakega, kdor se na nogomet v naši državi vsaj malo spozna. Kakor znano tvorijo moštvo »Gradjanskega 191 L večinoma bivši člani državnega prvaka Gradjanskega. Znan je ta klub tudi vsled tega, ker je bil še pred nedavnim izključen iz ZNP-a. in je potem JNS ta sklep indirektno
tudi medmestna tekma Beograd :Za-greb. Zagrebčani so nastopili brez Premrla, ki je bil menda službeno zadržan, manjkala pa sta tudi Mihelčič in Babič. Babič se nahaja na Dunaju, Mihelčič pa je iz neznanega vzroka odpovedal udeležbo.
V	Ljubljani sta se vršili v nedeljo te dve nogometni trening-tekmi.
Na igrišču SK Ilirije sta se srečala SK Slovan in rezerva Ilirije, izborna rezerva Ilirije je predvedla sijajno igro ter stalno blokirala vrata Slovana. Rezultat 5:0 za Ilirijo. Slovanu se pozna da je zimo res prespal.
Na igrišču ASK Primorja pa sta se pomeriia Svoboda in Grafika. Rezultat 6:4. Grafika je nastopila z 10 igralci, med temi s 5 rezervami.
¥	23 t. m.
anuliral. Vsekakor bo tudi »Gradjan-ski 1911« zanimiv gost.
V	nedeljo pa sc imajo pričeti tudi tekme za zimski pokal LNP. Poročali smo že, da igrajo v teh tekmah z izjemo Jadrana sami drugorazredni klubi. Nastopiti imajo: Slovan, Jadran, Grafika : Natakar, in Reka : Slavija.
Igra Jadran : Slovan utegne biti najzanimivejša, ker sta si oba nasprotnika enaka. V tekmi Grafika: Natakar se računa z zmago Grafike, dočim za tekmo Slavija : Reka vsled znanih razmer v Slaviji sploh še ni gotovo, če se bo vršila.
Sicer pa je tudi celo tekmovanje postavljeno v negotovost, ker bo pač manjkalo igrišča.
Pogajanja la sporazum ¥ JNS
V nedeljo se je v Beogradu vršila konferenca podsavezov JNS-a, ki naj bi odstranila sporne točke, ki so obstojale med upravo JNS-a na eni in beograjskim, subotiškim in sarajevskim podsavezom na drugi strani.
Bistvo spora je, kot smo že omenili v eni prejšnjih številk prenos Saveza v Beograd.
Temu prenosu se Zagrebčani še vedno.upirajo in skušajo na vsak način najti platformo, ki naj bi zadovoljila obe strani.
Savezni predsednik je v svojem nagovoru na delegate orisal bistvo spora, njegove vzroke in prosil zborovalce, naj bodo v svojih izvajanjih točni. Tajnik dr. Ribolli je v svojem govoru navajal vzroke, ki so merodajni, da ostane sedež uprave Saveza še nadalje v Zagrebu; Skliceval se je pri tem nato, da je Zagreb ta-korekoč zibelka jugoslov. športa in naglašal zasluge zagrebških klubov za razvoj istega.
Njegovim izvajanjem so oporekali delegati ostalih podsavezov, ki so naglašali potrebo saveza v Beograd in pri tem zavračali dr. Ribollija.
Nato so zagrebški delegati predlagali, naj se ustanovi nekak Vrhovni savez, ki naj bi imel podrejene Saveze v Beogradu, Zagrebu in ev. Splitu. Seveda bi sedež tega Vrhovnega Saveza imel biti — v Zagrebu. (Komu bi ta način rešitve koristil si nismo na jasnem.)
Tudi ta predlog je bil po daljši in mestoma temperamentni debati odklonjen.
Rezultat cele konference je le ta, da se je dala beograjskemu in zagrebškemu podsavezu širša avtonomija v okviru obstoječega pravilnika, odločitev v vprašanju prenosa sedeža uprave JNS pa se je prepustila glavni skupščini JNS-a, ki se ima vršiti dne 16. marca t. 1. v Zagrebu.
Sigurno je, da se moč glasov obeh nasprotnikov bistveno ne bo izpre-menila in bo Beograd gotovo prodrl.
V zvezi s tem priobčujemo poročilo »Jutra« z dne 19. t. m., ki pravi:
Komunike JNS-a o beograjski konferenci. JNS je izdal danes z datumom od 17. februarja komunike, v katerem najprej ugotavlja, da so bili na nedeljski konferenci v prostorih beograjskega podsaveza zastopani poleg centralne uprave JNSa tudi vsi nogometni podsavezi.
Glede spremembe pravil je bilo naročeno zagrebški in beograjski podsavezni upravi, naj v roku 14 dni napravita predlog za razširjenje delokroga poedinih podsavezov. Po razpravi o vprašanju prestopa nogometašev iz kluba v klub je bilo sklenjeno', da ima trajati prepoved igranja pri prestopivšem članu v slučaju prvenstvenih tekem šest mesecev, za prijateljske tekme pa tri mesece. Dijaki in vojaki ne uživajo nikakih izjem. Dosežen je bil tudi sporazum za povračilo stroškov nogometnim sodnikom, ki pridejo na poziv podsaveza sodit tekmo s teritorija drugega podsaveza. Glede letošnjega odigranja za državno prvenstvo pa naj odloči izredna glavna skupščina dne 16. marca. Dalje je bilo govora o predlogu ljubljanskega nogometnega podsaveza, naj bi sc igralo državno prvenstvo ])o ligah. LNP-u se je naročilo, naj pošlje ta predlog z obrazložitvijo JNS-u in vsem podsavezom ter ga predloži izredni skupščini saveza, dosežen je bil nadalje popoln sporazum glede tehnične izvedbe predsto-ječe glavne skupščine JNS. Konferenca je razpravljala dalje tudi o sklepu JNS-a, da Jugoslavija letos ne bo sodelovala na tekmovanju za svetovno prvenstvo v Montevideu. De-
DRAGO GORUP & Co. engro/
UUBUflNB, MiMofiževa testa 14/11. ENDETAI|.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
legati beograjskega podsaveza so zastopali protivno mišljenje ter ga podkrepili z nekimi dejstvi, ki doslej savezni upravi niso bila znana. Zato je bilo na konferenci sklenjeno, naj se ta
sklep eventuelno spremeni, če se res izkaže, da so nastopile nove okoliščine, o katerih do -sedaj JNS ni vedel in in da bomo eventulno sodelovali v tekmah za svetovno prvenstvo.
Občni zbor SK Amater, Trbovlje
V nedeljo dne 9. februarja t. I. se je vršil ob mnogobrojni udeležbi članstva IV. redni občni zbor SK Amaterja.
Predsednik kluba g. Rovšnik je v kratkem nagovoru poročal o delovanju v letu 1929. Omenjal je. da je klub v ptošlem letu zelo napredoval, ter se članstvu zahvaljuje, ker je bilo vedno pripravljeno sodelovati na sport-, nem polju.
Nadalje poroča, da smo bili v prijateljskih odnošajih z vsemi športnimi instancami v Sloveniji, kar je pripomoglo razvoju kluba.
Apeliral je na ostale tukajšnje klube, kateri so nekelikrat poskušali škodovati našemu klubu, da to v bodoče opuste, ter naj se rajši poprimejo dela v svojem klubu, kar jim bo tudi koristilo.
tz tajniškega poročila, katerega je podal g. Bostič je posneti, da šteje klub 60 rednih članov. V letu 1929 se je vršilo 14 sej ter dva članska sestanka. Razsodišče se je sestalo enkrat v slučaju g. Marina.
Omenja tudi medklubski odbor se-stoieč med odborniki SK Amaterja in SK Trbovlje, kateri deluje za ureditev novega igrišča.
Blagajniško poročilo je podal g. Keše, iz njega je razvidno, da je znašal celokupni promet v prošlem letu Din 12 032.
Med letom se je moralo nabaviti mnogo klubske opreme, kar je blagajno zelo obremenilo, vendar je kljub temu še aktivna.
Apelira na članstvo, ki je zaostalo s članarino, da jo poravna, ter s tem pripomore do boljšega finančnega položaja. Gospodar G. Hauptman poroča, da je klubska oprema v primerno dobrem stanju.
Načelnik nogometne sekcije poroča, da se je odigralo v prošlem letu 21 nogometnih tekem, pri katerih se je doseglo zelo častne rezultate.
Odigrale so se 2 pokalne, 4 prvenstvene in 25 prijateljskih, izmed teh so 3 dobljene, 2 neodločne in 16 zgubljenih.
Občni zbor je potekel v največje zadovoljstvo članstva, ki je z obilno udeležbo dokazalo, da resno stremi za napredek svojega kluba.
Članstvo si je izvolilo novi odbor: Predsednik g. Povešič. podpredsednik g. Krušič. tajnik g. Bostič, blagajnik g. Jelen, gospodar g. Haukman. Odborniki: g. Klenovšek, Rovšnik, Jurjevec. Stepišnik.
Upamo, da bo novi odbor SK Amaterja žel boljše uspehe na sport-neni polju, kakor tudi, da si bo znal s podporo tukajšnje športne javnosti zgraditi novo športno igrišče, kar bi bil velik uspeh za boljši napredek športa v Trbovljah.
NI prav!
Naš članek »Roke proč« je da! LNP povoda, da je na eni svojih sej spravil »Športni list v debato in zavzel proti njemu nekako sovražno stališče s tem, da je pooblastil enega svoiih odbornikom, da se informira pri kakem pravniku, ne bi li bilo mogoče v zadevnem članku najti kak kavelj, na katerega bi se obesila tožba proti Športnemu listu.
Pregledali smo še enkrat dotični članek in — bogme težko bo najti kak uporaben kavcij.
Da že vnaprej pojasnimo: Informacije o »namenih LNP« smo dobili direktno iz vrst SK Slovana. Nam se je zdela zadeva verjetna in priobčili smo jo. Nismo v zadevnem članku I.NP-u očitali nič nepoštenega, le kritizirali smo eventuelno namero tega foruma. To pa bo menda še dovolie-no. Če pa LNP odnosno grupa, ki je merodajna v LNP. tega namena ni imela, nas bo le veselilo. »Športni list« bo z veseljem priobčil pojasnilo in preklical magari tudi samega sebe. Saj »beseda ni konj« pravijo — in posebno v sportu mora vladati toleranca in veselic —■ storjene krivice poplavljati.
Žalibog pa ravnanje LNP v tej zadavi kakor izgleda ni ravno fair.
Že parkrat smo poudarjali, da hočemo objektivno poročati o vseh zadevah našega športnega življenja. To dejstvo nam je dalo povod, da smo priobčili kritiko o eventuelnem namenil LNP. Jasno je bilo da s tem nismo nastopili proti njemu temveč samo proti nameri.
In kako se je odzval LNP. — Z eventuelno tožbo bo mogoče dosegel oškodovanje »Športnega lista« nika-
kor pa ne tega, kar bi moral v tem slučaju doseči. Bolje bi storil LNP, če bi v svojih vrstah raziskal zadevo in ukoril ljudi, ki mu stoje blizu in ki so dajali izjave, iz katerih se je dalo sklepati, da ima LNP res očitane mu namene. In nad temi naj bi se potem znesel. »Športni list« pa naj bi LNP vsaj moralno podprl in storil s tem slovenskemu sportu večjo uslugo — kot s tožbo proti njemu.
Prokleto ubogi na pravem pojmovanju sporta so gospodje, ki so se solidarizirali s sklepom LNP-a in mogoče tudi glasovali za navedeno rešitev zadeve.
Edini in lahko rečemo z brezpri-rnernim požrtvovanjem od Grafike vzdrževani in podprt športni list bo moral eventuelno doživeti sramoto, da ga bodo »športniki«, ki se vedno trkajo na svoja »športna« prsa, skušali ubiti.
Moramo priznati, da smo od naših klubov in v prvi vrsti od merodajnih športnih instanc pričakovali, da nas bodo vsaj moralno podprli. Tega nismo doživeli. Doživeli pa smo nasprotno — in to nam dokazuje, da je del slovenskega sporta tako gnil, da se ga je treba sramovati.
In temu delu bomo posvetili tudi v bodoče več pažnje.
NOV' Hotel Miklič
nasproti glav. kolodvora
Moderno urejen, prav nizke cene. * •
Športna vzgoja otroka
11.
Za športno vzgojo bi morala skrbeti — seveda poleg staršev — v prvi vrsti razne javne korporacije, ki imajo namen delati za narodno blaginjo.
Najbolj pa je poklicana šola. In baš šola stori v tem pogledu jako malo. Skromni pouk telovadbe po mnenju mnogih vzgojiteljev samo moti potek šolskega pouka. S šolsko telovadbo se ravna kakor s postranskim predmetom, ki se ga poučuje pač zato ker je v učnem programu Liubezni in navdušenja do tega predmeta je pač mnogo' med šolsko mla-
dino, med večino vzgojiteljev pa ni ljubezni in navdušenja do šolske telovadbe prav nič.
Sicer pa se za šolsko telovadbo v današnji obliki tudi ni lahko navduševati. Tako brez pravca in sistema gotovo ni noben drugi učni predmet-
• In venda bi lahko baš šolska telovadba služila za temelj otrokove šolske vzgoje. Le pravilno bi morala biti usmerjena. Imeti bi morala pred seboj jasno začrtan smoter, ki ga danes nima, in dosledno bi morala stremeti za njim.	^
Koliko je danes dcce, ki sploh ne ve, zakaj je med ostalimi predmeti
Priložnostne gravure daril in razne______________
iporžne znake
izvršuje in dobavlja najceneje
GRRVERSKl ZRVOD
SITftR & SVETEK
LJUBLJRNR. Sv. Petra c. 18.
telovadba. Saj se ji lesa ne po-ve. Deea je zadovoljna, da se more raZRibati. Da bi pa razumela in ve-^ela. da ima premetavanje n ort in rok razen zabavnosti še kak dru.u' smisel, Za to. ne poskrbi nihče. In tako je samo ob sebi jasno, da telovadba kot šolski predmet ne more niti izdaleka izvršiti svoje naloge. Ne samo šolska telovadba netto športna vzgoja po šoli je postala v zadnjem desetletju Pravi vzjtojni problem. Ves napredni svet ita hoče kako rešiti. Vrše se številni poskusi, vendar doslej še noben Poskus ni mosel prav prepričati in obveljati za najprimernejši način. Kljub temu-pa so že danes vsi edini v tem, da more in mora šola vršiti športno vzitojo mladine.
Za športno vzitojo v šoli je potrebnih mn oso predpogojev. Na raz-polaifo morajo biti seveda prostorne hi moderne telovadnice in pa — kar •ie .itlavno — obsežna igrišča.. Saj si športne vzgoje brez velikih igrišč.
kjer se mladina navžije sobica in zraka, sploh ni mogoče misliti. Saj je sport sam brez tega nemogoč. Sobica zraka, vode — vsega mora biti na razpolago in to obilo.
Ali imamo pri nas podan prvi in glavni predpogoj?! Na žalost — ne! Nobena šola ne razpolaga z zelenimi igrišči. In dokler teh ne bo, bo ostala športna vzgoja mladine — ko bo že vsepovsod rešena stvar — pri nas še vedno nerešen problem.
Seveda pa s tem nikakor ni rečeno, da moramo položiti vse vprašanje ad acta. Načeti ga moramo in če ga ni mogoče rešiti popolnoma in najboljše, ga je potrebno rešiti vsaj polovičarsko.
Vsaj polovičarsko pa bo rešeno vprašanje športne vzgoje v šoli s tem če se bo šolska telovadba vsaj nekoliko preuredila. V telovadnih urah naj se šolsko deco navaja k posameznim športnim panogam in naj sc jo za sport vsaj navduši. Zlasti pa naj šolska telovadba navaja deco k izvajanju sistematične proste telovadbe, ki jo lahko otrok uporabi za vsakodnevno vežbo svojega telesa.
S tem ne bo šola vršila bogzna kakšne sp-ortne vzgoje, bo pa vsaj podprla dom, da bo ta laglje nadomestil pomanjkljivo športno vzgojo šole in prevzel naloge, ki jih je zaradi pomanjkljivih osnovnih pogojev itak potrebno prenesti na dom. (Dalje.)
Nemška lahka atletika
V lahki atletiki je Nemčija v Ev-fopj vodilna. Po vojni niso izgubili Nemci niti enega matcha, le enkrat so se borili s Švicarji neodločeno. Posebnih uspehov na olimpiadi pa niso imeli. Tu so malo odpovedali. Razen Radkejeve, ki se je plasirala na 800 m Kot prva, niso zasedli nobenega pr-. vega mesta, dasi so v sprinterskih brogah. štafeti 4X100 m, v metu kro-šrle in diska upali na ta časten place-bient.
Zelo zanimivo jo pri Nemcih dejstvo, da se pojavljajo vedno nova imena; povprečnost stoji na zelo visoki stopnji. To je posledica tega, da ie lahka atletika pri njih pravi narodni sport, populariziran v širokih slojih. Telesnoknlturne in vzgojne D'ednosti lahke atletike se Nemci do-hro zavedajo.
Rekordna lista je sledeča:
Teki:
100 m; H Körnig 10.4,
200 m: H. Körnig 20.9,
400 m: J. Büchner 47.8._
800 m: Dr. Peltzer 1 : 51.6.
1500 m: Dr. Peltzer 3 : 51.
3000 m; W. Boltze 8 : 35.3.
5()00 m: O. Kilp 15 ; 00. lOOOO m; O. Petri 31 ; 57.4.
25 km: A. Fürsten 1 : 27 : 09.
42.2 km: A. Reichman 2:41:9,
1 ura: W. Busen 18.211 m.
,	4 <100 m S. C. Charlottenburg
Körnig, Grosser, Natan. H. Schlösse) 40:8.
4XlO0 m: Teutonia, Berlin (Neumann, Bücher, Schmidt, Engelhardt) 3 : 17.2.
110 m lese: H. Trosslach 14.9.
200 m lese: dr. Wichmann 24.5.
400 m lese: Dr. Peltzer 54.8.
Skoki:
vis z mesta:
K. Frey
. Skok •49 m.
Skok v vis z zaletom: R. Tase-'Dinn 1.923 m.
, Skok v daljavo z mesta: W. Geiz
3-22 m.
, Skok v daljavo z zaletom: R. Do-)ermann 7.645 m.
Skok s pak: K. Wegener 4.028 m, Troskok: A. Holz 14.99 m,
Meti:
Kopje: H. Molles 64.915 m. iA Kopje obojeročno: E. Stoschek 3.8,1 m.
''Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
^ruštvene in športne
«nake dobavlja točno in najceneje Teodor Rabič, Ljubljana, Kolodvorska 26
Disk: H. Hofmeister 48./75 m. Disk obojeročno: H. Hänchen 80.37 m.
Krogle: E. Hirschfeld 16.045 m. Krogle obojeročno: E. Hirschfeld 27.96 m. •
Kladivo: J. Mang 46.05 m. Desetoboj: Weiss 7677.110 točk.
Na 100 m je nemški rekord enak svetovnemu. König in Eldracher sta tekla že 10.3, kar pa ni bilo priznano kot rekord. V preteklem letu je teklo 9 tekačev pod 10.7, 27 pod 10.9! Najboljši sprinter je bil Eldracher, ki je tekel v keiju 10.3. König in Boreh-meyer. sta tekla 10.4 itd. V tej progi imajo Nemci po povprečnosti prvenstvo ne samo v Evropi, ampak so tudi nad Ameriko. Povprečnost prvih desetih je znašala 10.50, 1. 1928 pa 10.56. Torej zelo velik napredek! Za primero navedemo, da znaša olimpijski rekord 10.6. v finalu dosežen čas na amsterdamski olimpijadi 10.8. Na prvenstvih v Breslau pa je bil najboljši .čas vendar samo 10 8; to je zaradi tega ker je bila zaradi številnih predtekov proga zelo slaba in je silna vročina zelo ovirala tekmovanje.
Rekord na 200 m je samo eno desetinko sekunde slabši od svetovnega rekorda Daddocka. Najboljši čas je lani dosegel Eldracher z 21.1, Körnig in dr. Wichman sta tekla 21.2 itd. Devet tekačev je teklo pod 22 sekundami, še trideseti 22 6 kolikor je jugoslovanski rekord. Povprečnost prvih desetih je v 1. 1929. 21.49, v 1. 1928. 21.56 Predlanskega uspeha 20.9 sicer niso dosegli, vendar pa se v povprečnosti pokaže napredek. Na prvenstvih v Breslau sta Wichmann in Eldracher dosegla 21.5. Šest tekačev je lani teklo pod olimpijskim rekordom 21.6.
Na 400 m je opaziti lahno nazadovanje. Nemški rekord je 0.8 sekunde slabši od Szemerjevega svetovnega rekorda. Büchner in Engelhard sta že tekla 47.6 in to še takrat, ko je bil svetovni rekord na 47.6. Lani je znašala povprečnost prvih desetih 49.26, 1. 1928. 48.8. Nazadovanje je torej precej občutno. L. 1927. je teklo 6 tekačev pod internacionalno marko 49 sekund, predlanskim 4 tekači, lani pa samo trije; dočim so tekli 1. 1928. trije pod 48 sekundami, je dosegel lani najboljši čas Büchner z 48.1. Trije so tekli pod 49 sekundami, deset pod 50 sekundami, 22 pod 21 sekundami. Osemindvajseti je še tekel 51 sek.; jugoslovanski rekord znaša 51.6. Na prvenstvih v Breslau je zmagal Büchner z 48.1, sledila sta Storž z 48.7 in Krebs z 49.2.
Najboljši plavaš! v letu 1929
Francoz Drigny je pred kratkim sestavil listo najboljših plavalcev na olimpijske proge. Lista je sledeča:
Gospodje:
100 m prosto: 1. Barany (Madž. 0.58'Vi»), 2. Läufer (Amerika 0.588Ao),
3.	Schwarz (Amer. 0.5881„), 4. Kojac (Amer. 1:0(F >„), 5. Spence (Amerika 1:00'7,,>), 6. Arne Borg (Švedska 1:00 "/'„), 7. Crabbe (Amer. 1 din'1 ud, 8. Ta-kaishi (Japonska IjOb'G,,), 9. Zarilla (Argentina 1:0(T »„), 10. Meszoly (Madžarska 1 :00'' Ju).
200 m prosto: Arne Borg (Šved. 2:16'' ,2. Laris (Franc. 2:16s,„), 3. Takischi (Japon. 2:17), 4. Läufer (Amer. 2: l?8/,,,). 5. Barany (Madžar. 2':178/i»), 6. Spence (Amer. 2:18), 7. Crabbe (Amer. 2:18%,), 8. Clapp (Amer. 2: IS2/,,,), 9. Schwartz (Amer. 2:19), 10. Kojac (Amer. 2:20).
400 ni prosto: !. Arne Borg (Šv. 4:51), 2. Laris (Fr. 4:56), 3. Schwartz (Amer. 4:57%,), 4. Fusata (Japonska 4:58), 5. Schields (Amer. 4:588 ,„), 6. Crabbe (Amer. 5:02r>',o), 7. Spence (Amer. 5:028/,,,), 8. Läufer (Amerika 5:04), 9. Kojac (Amer. 5:05), 10. Co-stoli (Italija 5:05).
1500 m prosto: L Crabbe (Amer. 20:40), 2. Makino (Japon. 20:442/io), 3. Clapp (Amer. 20:50), 4. Takemura (Japon. 20:54), 5. Laris (Franc. 21:00 " ,„), 6. Zorilla (Argent. 21:102 „,), 7. Arne Borg (Šved. 21:32* ,„), 8. Hala-zy (Madž. 21:58), 9. Cqstali (Italija 22:00), 10. Vandeplanque (Franc. 22: 06).
200 m prsno: Tsuruta (Japon. 2: 45), 2. Spence (Amer. 2:47), 3. Sie-tas (Nemčija 2:50), 4. Schäfer (Avstr. 2:50), 5. Schwartz (Nemčija 2:51), 6. Budig (Nemčija 2:53), 7. Tallon (Fr. 2:54), 8. Faust (Nemčija 2:55), 9. De-
combe (Belgija 2:58), 10. Scuhlz (N. 2:58).
100 m hrbtno: L Küppers (Nem. 1:08), 2. Kojac (Amer. 1:08), 3. Läufer (Amer. 1:08), 4. Fissler (Amerika 1:11), 5. Barany (Madžarska 1:12),
6.	Lundall (Šved. 1:36), 7. Irie (Jap. 1 :13), 8. Zorilla (Argent. 1:14), 9. Rö-dinger (Avstr. 1:14), 10. Schumburg (Nemčija 1 :14).
Dame:
100 m prosto: Ossipovich (Amer. 1:09), 2. Geragthy (Amer. 1:09), 3. Hatch (Amer. 1:11), 4. Madison (A. 1:11), 5. Braun (Holland. 1:11), 6. Bornner-üray (Amer. 1:12), 7. Grow (Amer. 1:12), 8. Lambert (Amerika 1 :13), 9. Erkeus (Nemč. 1 :13). 10. Cooper (Angl. 1:13).
400 m prosto: Mc Kim (Amer. 5: 47), 2. Ossipovich (Amer. 5:52), 3. Lambert (Amer. 5:55), 4. Braun (Hol. 6:02), 5. Madison (Amer. 6:05), 6. Cooper (Angl. 6:15), 7. Tanner (Ang. 6:17), 8. Salgado (Franc. 6:17). 9. Löwy (Avstr. 6:22), 10. Erkens (N. 6:24).
100 m prsno: Bienenfeld (Avstr. 3:15), 2. van Gelder (Holland. 3:16), 3. Geragthy (Amer. 3:16), 4. Mühe (Nemč. 3:18), 5. Mahata (Japon. 3: 19), 6. Carlson (Šved. 3:21), 7. Wiedemann (Nemč. 3:22), 8. Hazclius (Šved. 3:23), 9. Wunder (Nemč. 3: 23), 10. Gibbs (Angl. 3:25).
*00 m hrbtno: 1. Braun (Holland. 1:21), 2. Holm (Amer. 1:21), 3. King (Angl. 1:24), 4. Cooper (Angl. 1:24), 5, Grandei (Holland. 1:25), 6. Sasserath (Nem. 1:28), 7. Rechborn (Nem.
1:29), 8. Baumeister (Holland. 1:30),
9.	Fricot (Franc. 1:3l), 10. Frick (Belg. 1:32).
Wacker v Budimpešti
Rri nas znani dunajski Wacker je v nedeljo gostoval v Budimpešti proti tamošnjemu prvaku Ferencvarosu.
Priboril si je nepričakovano visoko zmago, ki jc naravnost senzacionalna.
V	prvi polovici namreč nikakor ni izgledalo, da bi imeli Dunajčani kaj posebno izgleda na zmago. Domače moštvo jim je bilo v vsakem pogledu nadmočno in si je v prvi polovici tudi zagotovilo vodstvo. Tudi početek druge polovice jc bil podoben prvi. Ro preteku četrt ure druge polovice pa se je slika spremenila. Wacker je pričel forsirati tempo in prignal nasprotno obrambo do tega, da se je zdelo kot bi izgubila glavo.
Predvsem je mali Horvath, ki se je izkazal tudi v Ljubljani, z zaposlenjem kril popolnoma izčrpal nasprotnike.
V	razdobju 13 minut je Wacker ne le izenačil, temveč tudi dosegel lep rezultat 4:1. Predvsem je to zasluga Horvatha, ki je bil glava in vodja napada in Carta, ki je v prvi polovici. ko so bili domačini še v premoči storil vse, kar je mogel — in ubranil serijo ostrih strelov.
Pri Ogrih sta se v napadu posebno odlikovala Kohut in Turah od krilcev pa je vzdržal edino Bukovy.
V	začetku igre so Ogri poskusili s starim sistemom, da se branilci pomaknejo v sredo in puste nasprotnika v off-sideu. Imeli so v začetku tudi uspeh. Že v prvi polovici je Wacker s krili opetovano prodrl. Ni pa znal lepih pasov izkoristiti. Pri tem je tudi sodnik Gero izpregledal nekoliko foulov v korist domačega kluba.
V	36. minuti se je vsled poškodbe Dumser odstranil z igrišča in baš v tem času je dosegel Ferencvaros po' ostrem strelu Kohuta vodstvo.
Po odmoru je bila igra sprva odprta; Wacker spremeni taktiko, prične operirati s predložki na krili. Zgodilo se je, da sta si krili medsebojno čez cel napad podajali žogo in s tem preigravali nasprotnika. V 23. minuti uide Zischek in izenači. Sedem minut pozneje doseže vodstvo Horvath in v 33. minuti Windner ujame center in pošlje v mrežo, takoj nato v 26. minuti prodre solo levo krilo Wackra /Taks in zaključi serijo golov.
Tudi nadalje do konca je ostal
Wacker gospodar igre in obdržal zmago.
Publike je bilo okoli 8000.
Zmaga Wackra je športno javnost v Budimpešti presenetila in se v izčrpnih poročilih bavijo vsi tamošnji listi s to tekmo. V svojih poročilih povdarjajo med drugim, da je bil za Ferencvarosa termin za odigranje mednarodne tekme vsekakor prezgodnji, kar na eni strani sramoten poraz sicer opravičuje, opravičiti pa ga ne more. Moštvo Ferencvarosa je bilo od publike izžvižgano. To dejstvo pove več kot vse drugo. Kajti pomanjkanje treninga sem, slaba forma igralcev tja: Državni prvak se ne bi smel pustiti od na predzadnjem mestu dunajske prvenstvene tabele stoječega kluba tolči. V preteku 13 minut je Wacker zabil 4 gole, kar dokazuje, da vseeno ni slabo moštvo.
Nekdanji internacionalec Toth, trener Ferencvarosa, priznava dobro igro Wackra. Omenja, da se njegovemu moštvu pozna, da je celo zimo igralo. Gostje so bili kakor v pogledu kombinacije tako tudi v pogledu taktike nadmočni.
Vsekakor so morali biti Budimpe-štanei zelo razočarani, da se napram domačemu moštvu izražajo tako nelaskavo.
Širite
Športni
list!
(Dalje prih.)
St ra« 4.
ŠPORTNI LIST
Iz zgodovine ljubljanskih nogometnih
klubov
Nekako v dobo pred dvajsetimi leti lahko postavimo začetek odn. ustanovo prvih naših nogometnih klubov. Bila je to doba, ko so naši ljudje sem in tja le čuli, da se nekje na svetu goji nogomet, kakšen pa je ta nogomet, o tem seveda pravega pojma niso imeli. Vedeli so le, da je s tem nogometom menjeno suvanje žoge z nogo ali mogoče kaj sličnega. Nekoliko bolj učena v tem pogledu je bila mladina, ki je seveda skrivaj, zbijala na bolj skritih prostorih žoge vseh velikosti in vrst, tudi suknjenih s cunjami nabasanih ni manjkalo. Skrivati pa se je morala pred vsemi pred stariši, učitelji in profesorji, najhujši sovražniki so ji pa bili stražniki. Vsi ti, upravičeno, niso videli v tem brcanju »žog« nič drugega kot trganje čevljev in odvračanje mladine od učenja.
Ta mladina pa je po zaslugi ljubljanskih Nemcev polagoma zvedela, da se da brcanje žoge urediti v nekako igro, ki pa zahteva najmanj poznanje pravil te igre. Nekako v leto 1909 moremo' postaviti prve začetke nogom, kluba. Bil je to neoficijelni klub I. državne gimnazije. Nekje so mladi možje zvedeli, kake drese ima takrat pri nas najbolj znana praška Slavija in takoj je bil prvi vzorec te obleke izgotovljen. Tvrdka Miklauc je kreditirala, blagajnik Baltesar je tirjal in nosil kronice na račun, mladi klub pa je bil podoben praški Slaviji, četudi samo po »uniformi«. V tej dobi srečamo že tudi naše sedanje športne delavce: gg. Betetta, Hitija, Kavška, Vadnala, inž. Bloudeka itd. Dobili so nekakšno dovoljenje, da smejo »trenirati« na tedanjem skupnem šolskem igrišču na travniku, ki leži za buffe-tom »Tivoli«. Kakšno je bilo to igrišče in koliko je ustrezalo zahtevam nogometa — lahko presodi vsakdo sam, če ga le premeri z očmi. Gol sta n. pr. tvorili običajno dve fižolovki, prečnica pa je bila sprva navadna vrvica, markirana v sredi s kako krpo živejše barve; da se je bolj videlo namreč.
Oprema je bila priložnostna. Kakor je bil pač kdo z denarjem podkovan. Prav braljantno seveda ni bil nihče. Saj je bila med člani le »Studentarija«, ki si je od ust in zvezkov pri-trgovala za opremo potrebni denar. Vendar je klub I. drž. gimnazije spravil toliko skupaj, da si je nabavil poleg že omenjenih dresov tudi — nogometne čevlje in pravo pravcato žogo. To je bilo nekaj, kar je bilo vredno pogledati. Namreč igralce že ne toliko, temveč ljudi, ki so stalno hodili občudovat »maškarado« na travniku. Tudi zabave tem gledalcem ni manjkalo. Igralo se je še po sistemu sedmih igralcev: vratar, dva branilca, en krilec in trije napadalci.
Nekako pol leta za ustanovitvijo nogometnega kluba I. drž. gimnazije, pa se pojavi že drugi klub. II. državna gimnazija za I. ni hotela zaostati in si je osnovala svoj klub. Ker je imela I. drž. gimnazija svoje barve belo-rdeče, si je II. državna izvolila belo-modre.
Tekme med obema kluboma so bile na dnevnem redu. Vedeli so zanje vnaprej vedno le dijaki. Drugi le, če so slučajno prišli mimo in se zanimali, — kaj pomeni huronsko vpitje na »igrišču«. Čim pa se je le oddaleč pokazal kak profesor, je bilo že vse z žogo vred na varnem in sicer v buf-feju »Tivoli«, kibjci pa so delali tako nedolžne obraze, da bi prevarali vraga in ne le profesorja.
Do prve oficielne nogometne tekme je prišlo v letu 1910 in sicer med reprezentanco obeh klubov, t. j. obeh gimnazij in ljubljanskimi Nemci. Na igrišču samem so se postavili sedeži za goste, gol je dobil mesto navadne vrvice preko stranic 10 cm širok bel trak. Vse z gledalci vred je bilo v slavnostnem razpoloženju. Večina gledalcev o nogometu seveda, kot že povedano, ni imela pravega pojma. Prišli so le radi »heca«, ker so se se imeli »udariti« Slovenci in Nemci.
Mora se reči, da so Slovenci prišli na svoj račun.
Igra prične in predno se Slovenci dobro znajdejo že jim postreže nasprotnik s prvim in edinim golom. Nemci so si namreč poskrbeli pomoč in sicer v osebi g. Pue, ki je takrat študiral v Gradcu in igral v nekem tamošnjem klubu. Ta igrač je takoj presenetil nasprotnike z nenavadno dolgim šutom. Vratar slovenske reprezentance je bil v najživahnejšem pogovoru z »mularijo«, ko mu prileti žoga tik pod trakom »v gol«. Mreže ni bilo. Eni so trdili, da je šla žoga nad trakom, drugi da pod njim. Le trak in vratar Arko sta molčala. Gol pa je bil le priznan.
Od tega trenotka dalje pa moremo to igro naznačiti le kot »maščevanje« Slovencev. Goli so pričeli padati na nemško stran kar eden za drugim. Vadnal, Vidmar in Betetto so delali »kot stroj«. Končni rezultat je bil 18:1 za Slovence. To vam je bilo navdušenje. Cel teden so padali v šoli cveki nad kibici. Igralcem je bilo vsled doseženega uspeha od strani slovenskih profesorjev vseeno nekoliko prizanešeno.
Kakih štirinajst dni kasneje se je vršila revanžna tekma.
Vršila pa se ni na igrišču pod Tivolijem, temveč so Nemci povabili Slovence — na vojaško vežbališče v Dev. M. v Polju. In sicer ne na 7 igralcev — pač pa na 11. To je bilo nekaj novega. Na za Slovence nova mesta postavljeni igralci sploh niso vedeli kaj imajo početi — in rezultat tega ni izostal. Tepeni so bili 6:2. Izračunali pa so 18 in 2 je 20, in 1 in 6 je 7. Torej smo zmagovalci le mi Slovenci. Amen! Zoper tak račun seveda ni bilo ugovora.
Vendar pa je ta poraz pripomogel do tega, da so se začele boljše moči koncentrirati v en sam klub. Otvorili so to koncntriranje igrači »sloven-
ske reprezentance«, ki so, kolikor jih je bilo z II. državne gimnazije, prestopili v klub I. državne gimnazije. Razni vzroki in nagibi so dovedli članstvo tega kluba do tega, da je spremenilo ime kluba v Športni klub Hermes. Novi klub je podedoval premoženje kluba I. državne gimnazije, nabavil si znake in tudi nastopal v tekmah z raznimi šolskimi reprezentancami in priložnostno sestavljenimi nogometnimi moštvi.
V jeseni leta 1911 pa se nakrat pojavi v časopisih vabilo nogometnega kluba Ilirije za pristop. Halo! Kaj pa je to? Kdo' je to? Nekaj časa je bilo vse tiho. Kakih 14 dni nato pa je že bilo priobčeno obvestilo Foottball-Cluba Ilirije, da se vrši prvi trening v nedeljo dopoldne od 8. ure dalje na prostoru, kjer danes stoji ljubljanski velesejem.
Seveda se tega ni smelo zamuditi. Res smo debelo gledali, ko smo videli debele, bradate može v belo-ze-lenih dresah poditi se po igrišču, kot bi šlo za ne vem kaj. Občudovali smo enaistorico vsled tega, ker smo prvič imeli priliko videti enajst igralcev enako oblečenih. Tega si prejšnja dva odn. trije klubi niso mogli privoščiti. O kakem posebnem znanju v nogometu tudi Ilirijani niso mogli govoriti. Nasprotno!
Ni bilo dolgo in seznanili smo se s prvim »kapranjem«. Belo-zeleni, prepričani, da sami s svojimi bradami in plešami ne bodo daleč prišli, so pričeli vabit] člane Hermesa, da pristopijo v SK Ilirijo. To je bilo za posamezne funkcionarje Hermesa preveč vabljivo. Saj so bili namah rešeni vseh financijelnih skrbi, s katerimi so se morali boriti pri vzdrževanju kluba. Sicer tudi pri Iliriji v tem pogledu ni bilo baš sijajno — vendar pa je bil temelj trdnejši. Večina igralcev — vsaj boljših — je prestopila v SK Ilirijo, ki je s tem dobila trdno podlago.
(Dalje.)
Za sport
turistiko in mesto Vam nudi najfinejše
ŠTOFE
NOVAK " Ljubljana
Kongresni trg 15
i
Solidne cene.
IVajvečja izbira.

Razne športne vesti
Montevideo. Nedavno je igralo italijansko moštvo v Marseillu proti reprezentanci južne Francije. Po tekmi je bil gostom na čast prirejen banket, na katerem so francoski in italijanski funkcijonarji mnogo debatirali o udeležbi tekmovanja v Montevideu. Predsedniku francoske nogometne zveze g. Rimetu, ki se zelo zavzema za udeležitev tekmovanj, se je posrečilo dobiti od emnorala Vac-cara obljubo, da se bo pri italijanski zvezi zavzel za udeležitev Italije. G. Rimet je prejel iz Nizozemske obvestilo, da se je javilo zadostno število igralcev, ki bi bili pripravljeni potovati v Ameriko. Belgijci so sporočili, da bodo poslali svoje moštvo, če bodo to storili tudi Holandci. G. Rimet skuša pridobiti za udeležitev seveda tudi francosko zvezo. Igralce, ki jih mika potovanje čez morje, bi naravno dobil, toda zveza, za katero so merodajni vse drugi činitelji, se nikakor noče prenagliti s kako izjavo.
Tudi na Madžarskem se od posameznih interesiranih ljudi vodi živahna agitacija za udeležbo Madžarske na mednarodnem tekmovanju v Montevideu. Močnejši klubi nasprotujejo udeležbi iz istih razlogov, kot avstrijski, vendar pa agitatorji napenjajo vse sile, da zavrnejo po-
misleke. Pri tern se v obilni meri poslužujejo tudi časopisne agitacije. Tako se je v soboto pojavila v javnosti vest, da tako kot avstrijska tudi ogrska vlada želi, da se Ogrska udeleži mednarodnega tekmovanja v Montevideu. Na stvari pa je resnica le to, da je ogrsko zunanje ministrstvo brzojavko z vabilom na udeležbo, ki je prispela iz Uruguaya, brez vsake pripombe predalo nogometni zvezi.
Spor med čehoslovaškimi in madžarskimi nogometaši. Vodstvo madžarske nogometne zveze se je pred kratkim bavilo z čehoslovaškim predlogom. V besedilu je klavzula, da obe stranki obžalujete izgrede o priliki tekme na dan 8. septembra 1929. Madžari bodo Čehom predložili nekoliko drugačen tekst. Čehi predlagajo. da bi naj obe stranki podvrgli razsodbi nevtralnega razsodišča.
Starost amerikanskih bokserjev težke kategorije: .lack Sharkey 27 let, Godfrey 28, Jonny Riško 27, Joung Stribling 25, Tom Henney 30, Christner 33, Jim Maloney 26. P o 1 -težka: Tommy Longhran 27, Mc Tigue 37, Latzo 27, Rosenbloom 25, Berlenba:ch 28, Flynn 22, Slattery 25, Braddock 24, K. O. Brown 28, Lom-sky 26.
Zaslužek bokserjev
Primo Camera, pred letom dni še reven mizarski pomočnik, je za svoja dva zadnja nastopa v Ameriki prejel 30.000 dolarjev. V Evropi so mu za dva boja proti Youngu in Sriblin-gu plačali 10.000 dolarjev. V aprilu bo za svojo serijo nastopov baje prejel 80.000 dolarjev. Phil Scott bo z nastopom proti Jacku Scharkeyu zaslužil najmanj 75.000 dolarjev.
Ko človek tako bere visoke zaslužke slovitih bokserjev, se nehote izprašuje, kaj neki počnejo s tem denarjem. Za mnoge velja pregovor: Kakor dobljeno, tako izgubljeno! Vendar pa so med njimi tudi taki, ki znajo štediti. Tako si je na pr. Jack Dempsey, nekdanji navadni delavec in potepuh (tramp pravijo v Ameriki), prihranil premoženje 4 milijonov dolarjev. Večino denarja je vložil v hotelska podjetja in zemljišča. Gene Tunney, nekdanji trgovski nastavlje-nec v New Yorku, je prislužil 2 milijona dolarjev in živi od obresti tega kapitala.
Jimmy Wilde, prejšnji prvak mu-šje teže, nekdaj rudniški delavec, je samo za en nastop v New Yorku prejel 65.000 dolarjev. Naložil je' denar v hiše in kinematografe. Joe Beckett je prislužil v ringu 125.000 dolarjev, poročil gostilničarko in je sedaj krčmar. Wells je prihranil 150.000 dolarjev in je sedaj hotelir. Frank Goddard je svoj kapital naložil v posestva. Tommy Burns je gostilničar v New-castlu.
Vsi seveda niso bili tako srečni. Jack Johnson, slavni zamorec, si je pridobil veliko premoženje, izgubil pa je vse in danes je kapelnik nekega jazz-banda. Jack Britton, svoje-časno svetovni mojster weiter teže. je izgubil vse imetje pri spekulacijah z zemljišči na Floridi. Sedaj poizkuša zopet srečo v ringu, čeprav mu je že 43 let. Ted Kid Lewis si je v 15 letih pridobil 250.000 dolarjev. Pred sedmimi leti je imel še 100.000 dolarjev. sedaj mu gre pa najbrže slabo, sicer ne bi njegovi prijatelji priredili dobrodelne predstave v njegovo korist. Svetovni mojster Driscoll živi nekje v samoti. Georges Carpentier tudi najbrže ni več tako bogat, kot je bil svoj čas, sicer ne bi iskal zaslužka pri filmu in v varijetejih. Bivši svetovni mojster Jim Jeffories je izgubil velik del svojega precejšnjega premoženja. Da bi nadomestil izgubo. je pričel zopet boksati, vendar je podlegel črncu Johnsonu.
V splošnem vendar lahko rečemo, da tri četrtine bokserjev zna svoje pridobljeno premoženje obdržati in da je le ena četrtina njih zapravljivcev.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbirizelopoce i. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tribuna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroškik vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
Camera zopet zmagal. Nedavno se je Camera, italijanski bokser težke kategorije, v New Jerseyu boril z Byllyem Owensom. Camera je po-razil svojega nasprotnika v drugi rundi konckout. Boj je bil prvotno določen na deset rund. V prvi rundi se je Owens še mogel ustavljati silnim Carnerovim udarcem, v drugj rundi pa je bilo z njegovo močjo pr' kraju in je podlegel po 42 sekundah-