I Gorenjska y Banka Banka * posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA Nagradna igra Koga je obkrožila Simona? t«o L - ISSN 0352 - 6666 - št. 59 - CENA 130 SIT (10 1 IEEGLAS Kranj, torek, 29. julija 1997 izjemen uspeh naših balinarjev Sofronievskemu kar dve zlati lkoQa Loka, 29. julija ■ *0l»aj osemnajstletni bali-C škofjeloške Trate Dam-™ Sofronievski je v Maroku ™M>el za nov velik uspeh ijf^fca balinarskega športa. P devetem mladinskem svetem prvenstvu je namreč J*°JU kar dve zlati kolajni: J^amezno in v natančnem .Jijanju. Njegovemu zlatu se f Pridružil še mladi Velenj-*n Zoran Rednak, ki je zlato v hitrostnem lSnju. J^amjan Sofronievski je dobitnik že štirin kolain j mladinskih svetovnih prven-W*> vendar mu takšen pod-Uq' ^ot ga je pripravil letos, L? le mladinec zadnje leto, še l1" uspel. man0 Je nov venk uspeh za Ei b< "Softi" Pa ie z niim j| a)lepge zaključil kariero med mladinci in si na široko odprl vrata v kadetsko reprezentanco. Pridružil se je velikim uspehom Uroša Veharja, v klubu pa smo tudi veseli. ker za njim dobivamo že novega odličnega mladinskega reprezentanta Davorja Janžiča, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil dve četrti mesti, a bo mladinec še tri leta Prav tako pa "kalimo" naše novo orožje, državnega mladinskega prvaka Jasmina Čauševiča," je po novem velikem uspehu svojega varovanca povedal predsednik škofjeloškega balinarskega kluba Trata Bojan Buden. Naše uspešne mlade bali-narje so včeraj zvečer sprejeli na letališču v Trstu, kamor so se odpravili njihovi navijači iz vseh koncevv Slovenije, največ pa je bilo seveda Skofje-ločanov, ki so s seboj vzeli tudi domačo folklorno skupino. • V. Stanovnik STRAN 21 Letos 6807 novih maturantov Matura je prestala zrelostni izpit Letošnji maturantje danes že vedo, kako so se odrezali na maturi. Od 9075 kandidatov, kolikor se jih je prijavilo k maturi in od 8291, kolikor se jih je udeležilo spomladanskega roka, jih je uspešnih 6807. Na Gorenjskem je maturo opravilo 781 dijakinj in dijakov. Tudi med maturanti, ki so zrelostni izpit opravili z odličnim uspehom (130 jih je doseglo od 30 do 34 točk), imamo Gorenjci nekaj svojih predstavnikov, v sami "špici" pa so trite. Damir Lah z Jesenic, Mitja Luštre in Katja Paladin iz Kamnika so namreč na maturi dosegli prav vse možne točke. • D.Z. Skoraj deset minut bliskanja, tisoči lučk v jezeru in neskončna množica ljudi Na glavo obrnjen Bled Na Bledu v soboto zvečer ni bilo največ lučk, niti največ pisanih raket • največje bilo avtomobilov. - Sobotna vsegorenjska zabava je bila rekord desetletja. Prizem je v Ukancu na prvem mestu Domačinov za vzorec, turistov vedno vec STRAN 6 pahnem turističnem kraju na koncu Bohinja stalno živijo le družine. - V Ukancu se je včasih pasla živina iz Studom. ^ga, dolga pot do Bohinja Do kod seže potrpežljivost turistov Rajamo tranzitna država, katere interes je čimveč turistov usmeriti V^kdanja južna tržišča stare Jugoslavije? LhMSka Bistrica, 25. julija - >„ .Rt ZniUtro in c ....... Bled, 29. julija - Če za Bled sicer velja, da ima v slovenskem turističnem prostoru posebno mesto zaradi visoke ravni turistične ponudbe, ki si jo privoščijo predvsem tujci, se je pretekli konec tedna v tem idiličnem gorenjskem letovišču svet obrnil na glavo. Riklijevi dnevi, tradicionalna prireditev na vrhuncu turistične sezone, je to pole- dirala kot sob« polnočni ognjemet. tje eksplodirala kot sobotni polnočni ognjemet. Vsa Gorenjska se je pretekli konec tedna zgrnila na obale Blejskega jezera. .----*—w~ I —•« zapore in s tem povelj Rr»metni zamaški sredi ulične sezone niso v Bo-nič novega. Dvema CJbiščema na regionalni fg i Bleda v Bohinj se je L^kli teden pridružilo še Jj«. Bohinjski župan Franc rr*mar je Ministrstvu za roniet poslal protestno pis-t0' v katerem opozarja na **r»*umljivo dolgo trajajoča njiavila glavne vpadnice v j^hinj. "/.avcdati se moramo, Vs* omenjene delne zapore ^negativno vplivajo na "lajajoče goste. Imam obok, da postajamo tranzitna Hv», ki ima v interesu čim gostov in turistov usmeriti 'ekdanja južna tržišča . "* Jugoslavije." L^ot p\še v protestnem pismu, ftteue na vrhunec turistične s tem povezano sproti vas, Bohinjska Bela, kjer pravem trenutku organ./.rati so sc dela začela v preteklem in gostom omogočiti čim dos-5U. m . . _____„ .,«,„..;*a cnvpnda turistična F*0n "uu«cc lunsticne nost Uel počasna, preuvsem y rlcv in s tem Povezano imamo občutek, da je držav fp4/nco prometa na glavni bogata, saj bi vsak dobe k* di„'C1 v »°hinj, nerazumtji- gospodar pogodbeno obvezal izvajalce z rokom in plačevan- tednu - sredi turistične sezone torej - pa je pika na i bohinjskim cestnim zagatam. "Zavedamo se njunosti del na omenjenih odsekih, ne razumemo pa, da je intenzivnost del počasna, predvsem pa imamo občutek, da je država • j _ •___ " dirT' \ DUlunJ. nerazumlji W zamika del na treh odse K^0,nenjene --- 0-—----- ^ topnejša slovenska turistična območja. Z delnimi zaporami cest pa je reakcija turistov nasprotna temu, kljub dejstvu, da bi ob intenzivnosti del na omenjenih odsekih lahko dela zaključili predčasno ali pa zunaj glavne sezone," opozarja župan. Od pristojnih na Cestnem podjetju Kranj in republiški direkciji za ceste Slovesnost pri ruski kapelici Tako kot vsako leto so tudi letos Kranjskogorci pripravili spominsko svečanost pri ruski kapelici pod Vršičem, kjer je pred več kot 80 leti 300 ruskih vojnih ujetnikov zasul snežni plaz. Vsakoletne slovesnosti se udeležujejo visoki predstavniki ruskega političnega, gospodarskega in cerkvenega življenja. V dneh, ko se mudi visoka ruska delegacija v Sloveniji, se krepijo drugi medsebojni stiki med obema driavama, tudi sodelovanje v okviru rusko-slo-venskega društva. STRAN 4 Delovna nezgoda v jeseniškem Acroniju Delovodja izkrvavel Včeraj ob treh zjutraj se je pri delu smrtno ponesrečil 48-letni Jeseničan Frančišek Rozman. Jesenice, 29. julija - Frančišek Rozman je bil izmenski delovodja v jeseniški železarni Acroni. Med navijanjem pločevine na valj je opazil kapljice vode ter sklenil, da jih obriše. Valja, ki se premika s hitrostjo dvajsetih metrov na minuto, ni ustavil, to pa je bilo zanj tudi usodno. Med brisanjem kapljic mu je desno roko potegnilo v valj ter mu jo, skupaj z ramenskim delom, odtrgalo. Frančišek Rozman je zaradi močnega krvavenja izgubil zavest ter na kraju nezgode umrl. • H. J. 'Pot i F ivi u i mm grau- Končanja imvcmiiijc. up««.«" . % le*a že četrto leto, popra- bi rad, da lahko turizem Slo %D,u0stu v Soteski že diugo, veniji prinese prepotrebne de če sc iomo znali ■ opornega zidu na- fon0Vcu Pod MKnom : f \cm Pcnalov v Primeru nedo- pa kaj več o spo A^eka že četrt,IZ gFad" *onfanJ» investicije. Opozoril ki", najbrž prav zaradi polet- '•■*« turizem Slo- nega tempa, ki se pozna tudi na gorenjskih cestah, nismo uspeli izvedeti. • M.A. Hi ELEKTRONIK d.o.o. 4200 KRANJSKA GORA SAVSKO NASEUE J J »iI /U* 064/881 '910, 601 -404 , UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA \yiDEOSTRANEH IN MED PROgMMOMj JJfODNA »RODA]A KURILNEGA OLJ ^ttANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ J R°ČllA: skladišč* Merlvorlp tPl 061/611 -340. 611 -341 skladišče Medvode tel 061/611 -340, 611 -341 B.S. Radovljica tel. 064/715-242 tradicionalni mednarodni 47. GORENJSKI SEJEM f« za vsakogar nekaj na enem mestu •Od 19. do 24. ure prost vstop na | • večerni zabavni program o KRANJ, 8.-17. AVGUST 97 D I 88,4HH/ POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Zakaj dogovor med vlado in RKC? Najti sporazumne rešitve Ljubljana, 28. julija - Vlada bo poskušala z Rimskokatoliško cerkvijo do konca oktobra doseči sporazumno poravnavo za podržavljeno premoženje, ki je bilo Cerkvi odvzeto. S podpisom dogovora vlada ni vnaprej prevzela nobene obveznosti o tem, kakšne bodo vsebinske rešitve upravnih odločb. Poslanci državnega zbora so na minuli seji v dolgi razpravi izmenjevali mnenja o predlogu zakona o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Denacionalizacijski postopki so po dogovoru predsednika vlade dr. Janeza Drnovška z ljubljanskim nadškofom dr. Francetom Rode-tom zaustavljeni do konca oktobra. Poslanec Združene liste Miran Potrč je menil, da je predsednik vlade prekoračil pooblastila, saj se je dogovarjal v nasprotju z zakonom o denacionalizaciji in o premoženju, s katerim vlada sploh ne razpolaga. Minister za pravosodje Tomaž Marušič pa je v državnem zboru pojasnil bistvo dogovora med vlado in Rimskokatoliško škofijo. Dejal je, da je RKC v Sloveniji vložila zahtevke za vse nepremično premoženje, ki ji je bilo podržavljeno iz zakona o agrarni reformi ali iz naslova zakona o denacionalizaciji in drugih, ki so našteti v zakonu o denacionalizaciji. V zvezi s temi zahtevki tečejo postopi ali pri Upravnih enotah ali pri posameznih ministrstvih, če gre za spomenike naravne in kulturne dediščine. Rimskokatoliška cerkev ima v teh zahtevkih status upravičenca do denacionalizacije, ki prosto odloča in razpolaga s svojimi zahtevki. Upravičenec v denacionalizaciji ima v upravnem postopku pravico svoje zahtevke spreminjati, dopolnjevati, umikati, sklepati nove ali zaprositi za prekinitev postopka. Podpisani dogovor med vlado in RKC pa pomeni, da se je Rimskokatoliška cerkev kot stranka v postopku o denacionalizaciji odpovedala izdaji meritornih upravnih odločb do 31. oktobra letos. Prav tako sklenjeni dogovor daje odgovornim uradnim osebam, ki vodijo postopke jasen znak, da se bodo odprta vprašanja vračila v naravi odvzetih gozdov in drugih površin razreševala sporazumno. Vlada s podpisanim dogovorom ni storila ničesar nepravilnega, najmanj pa to, da bi vplivala na rešitev upravnih organov, ker se je s stranko v postopku le dogovorila, da se bo o upravičenosti zahtevkov z upravnimi odločbami odločalo po koncu oktobra. Vlada tudi ni predvidela nobene vsebinske rešitve upravnih odločb, ki bodo izdane po oktobru. V času do 31. oktobra bo vlada po predhodnem mnenju državnega pravobranilstva in v sodelovanju s predstavniki stroke temeljito proučila utemeljenost vseh posameznih zahtev Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji in potem poskušala doseči sporazumno poravnavo. • D.S. GLAS P: Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:. Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: naročam mwmmgmiAS za najmanj eno leto Ime in priimek:................................................................................. Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdob|a pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev, novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrju|e, da na Gorenjski glas nI naročen že več kot pol leta oz. doslej se ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Končno dočakali predlog proračuna V Proračun v višini 737 milijard Koalicijski stranki LDS in SLS sta ob koncu minulega tedna uskladili predlog proračuna, 1 nekoliko višji od prvotnega predloga. Podpisali tudi aneks h koalicijski pogodbi. Vk porodniški dopust in leto dni pokojninske dobe za vsakega otroka. Ljubljana, 28. julija - Koalicijski partnerici LDS in SLS sta ves minuli teden usklajevali predlog proračuna za letošnje leto. Soglasje o tem, da letošnji javnofinančni primanjkljaj ne sme preseči 1 odstotek bruto domačega proizvoda, so dosegli že prej - od te usmeritve bi lahko odstopili le v primeru, če bi bili prilivi v državni proračun večji zato, ker bi država odprodala ali privatizirala nekaj svojega premožanja. Po izračunih naj bi bil letošnji proračun v primerjavi z lanskim nominalno večji za 228 milijard tolarjev, od tega naj bi za socialo, pokojnine in plače v javnem sektorju namenili kar 215 milijard tolarjev. Ob usklajevanju predloga proračuna za letos pa so tekla pogajanja tudi podpisu aneksa h koalcijski pogodbi. S tem podpisom je Slovenska ljudska stranka pogojevala svoje nadaljnje sodelovanje v vladi, dostopnost do podatkov oziroma arhivov, denacionalizacijo v skladu z veljavnim zakonom in zaščitno zakonodajo. Še posebej se je Slovenska ljudska stranka zavzemala za spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, za ustanovitev kmetijsko - gozdarskih zbornic in za servis za javna naroČila. SLS se je zavzela tudi za uvajanje domovinske oziroma državljanske vzgoje v šolah in za vprašanja demografske politike. Slovenska ljudska stranka je namreč vztrajala, da se porodniški dopust podaljša za tri mesece, število otrok pa naj bi bilo pomembno tudi pri pokojninski dobi - za vsakega otroka naj bi mati ali oče dobila leto dni pokojninske dobe. Porodniški dopust bo vsako leto podaljšan za en mesec, prvo podaljšanje pa bo v veljavi leta 1998, obenem pa bodo najvišja nadomestila za porodniški dopust in otroške dodatke. V aneksu LDS in SLS skupno ugotavljata, da je potrebno ekonomsko in pravno urediti državo in zaščititi vitalne interese. Stranki se obvežeta, da bosta zaščitili izvozno gospodarstvo za konkurenčni nastop na tujih trgih. Pri privatizaciji državnega premoženja se mora izločiti kupnina, ki izhaja iz nezakonitega odtujevanja družbenega kapitala, razveljavijo pa se tudi pogodbe, kjer gre za nezakonitosti. Po dolgotrajnih usklajevanjih ministrstev o predlogu proračuna so proračun končno le uskladili, vlada pa ga bo sprejela na svoji seji. Sprejeli so sklep o višini 737 milijard tolarjev proračunskih sredstev za letos. To je nekaj več od prvotnega predloga, vendar so našli nekaj milijard sredstev iz prometnega davka. Obenem z dolgotrajnimi pogajanji in dogovorom o višini letošnjih proračunskih sredstev ter podpisu aneksa h koalicijski pogodbi pa opozicija ni morovala. 35 poslancev opozicije je ustavnemu sodišču poslalo v presojo ustavnosti in zakonitosti zakon o zagoto- Ali bo Zoran Thaler odstopil? Ta teden bo slovenski zunanji minister Zoran Thaler po pogovoru s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom slovenski javnosti sporočil svojo odločitev, ali še ostaja na mestu zunanjega ministra ali pa bo odstopil. Dr. Janez Drnovšek je na tiskovni konferenci dejal, da Zoran Thaler resno razmišlja o odstopu z mesta zunanjega ministra, ker težko prenaša veliko nizkih udarcev, ki se v zadnjem času pojavljajo v slovenski politiki. i vitvi sredstev za potreb« publike Slovenije v ob^ začasnega financiranja ?j tos. Ta zakon je državni ^ sprejel 16. maja. Poslanci iz vrst Soli mokratske stranke, Si"'J kih krščanskih dem Združene liste socialni'« mokratov in Slovenske nalne stranke namreč rt11 da je zakon v nasprOr ustavo, ki točno določa _ no financiranje, ki mora kati po prejšnjem pror*. Predlagatelji menijo, da Z' o začasnem financiranji1 sega določila in ima ne značilnosti proračuna, * jema tudi kredite in por<|J Poslanci tudi menijo, zakon nekaterim porabi) I namenja več, drugim pa - denimo manj občinSa občinam obseg sredstf ^ nujne naložbe omejili sorazmerni delež po II iz lanskega leta.. I Poslanci so našli tuj I drugih spornih točk zaJjl začasnem financiranju |l računa, ne nazadnje 01 da tak zakon sploh ne v potreben. Po mnenju cije so vložili pobudi ustavno sodišče tudi za'ls bi za vse prihodnje VJ preprečili ponavljanje \ protiustavnih rešitev. • j | Občini Domžale očitajo aroganten odnos Krajevna skupnost Trzin želi postati obči' Trzinčani pravijo, da jih je veliko več,kot kažejo statistični podatki rata ni hotela dati nobenih podatkov, namreč po hišah Trzin, 28. julija - Prebivalci Trzina se zavedajo, da so teritoralno in številčno majhni, vendar so prepričani, da imajo kljub temu dovolj razlogov za ustanovitev lastne občine. Elaborat, ki so ga v juniju poslali Državnemu zboru, m bil sprejet, vendar upajo, da bodo v naslednji parlamentarni obrovnuvi ustali na rešetu. Državni zbor se je predhodno odločil za 22 novih občin, dokončno mnenje pa bodo poslanci dali v septembru. "Eden od razlogov, da razmišljamo o svoji občini, je, da smo teritorialno oddvojeni od sedanje občine Domžale, drugi pa, da je nova lokalna samouprava popolnoma pozabila na krajevne skupnosti. Občine so s statutom vzele KS vse pristojnosti, tako da o nobeni stvari ne moremo sami odločati. Lahko damo samo neobvezna mnenja. Poleg tega pa so naši trije poslanci v 31-članskem občinskem svetu največkrat preglasovani. Zato smo na januarski seji soglasno sklenili, da se sproži postopek za izločitev," je povedal predsednik KS Trzin Tone Ipavec. Po podatkih predsednika KS Trzin jim Občina za pripravo elabo- tako da so jih morali poiskati sami v raznih arhivih, na Statističnem uradu Slovenije, muzejih, davčni upravi, kar je bilo mukotrpno delo. "Kljub temu smo pravočasno, to je do 15. junija, Državnemu zboru Republike Slovenije poslali predlog za i/.dvojitcv Trzina iz Občine Domžale in se uvrstili med 85 podobnih prošenj", je razložil Tone Ipavec. Junija je parlament obravnaval predloge in sprejel predhodno odločitev za 22 novih občin, vendar Trzina ni bilo med njimi. Neuradno naj bi Trzin sprva uvrstili v ožji izbor, kasneje pa ga izločili. "Gre seveda za popolno prevlado političnega mnenja. Spopadli se bosta dve opciji: za centralizacijo Slovenije m za decentralizacijo. Če se bodo poslanci strogo držali cenzusa 5.0(K) prebivalcev, naš predlog prav gotovo ne bo sprejet, ukolikor pa bodo delali izjeme, se ne bomo dali kar tako," je napovedal Ione Ipavec. Uradni statistični podatki štejejo v h/mu 2.932 prebivalcev, Tr/.ičani pa Vedo, da jih je več. V lanskem letu so raznesli I20fl Odsev. Ker v enem gospodinjstvu! jj povprečno štiri osebe, pride v ^° X obračunu od 4.000 do 4.5(X) prebil j, živečih v Trzinu. Menijo, da zaradi velikega števila priseljence*1' Se vedno prijavljeni v Ljubljani. Jj žalc nam niso nikoli predstavljale J j na katerega bi se naslanjali. PoW nam hočejo vsiliti mestno življenj*! želimo ohraniti svoj podeželski ul™ še dodal predsednik Ipavec. I Na končno septembrsko obr" i bodo bistveno vplivala mnenja^* kih svetov in ker mnenje Občine Hi Žale ni v skladu z željami TrztfjJ i prihodnost 'Občine' Trzin na $ I nogah. • Moniku Kuhelj STRANKARSKA NOVICE Jj lajava urada domžalske županje Cvete Zalokar • Oražem: "Občina Domžale Krajevne skupnosti Trzin ni ovirata pri njihovih prizadevanjih za ustanovitev nove občine. Vseskozi smo tudi javno izjavljali, da je to njihova legitimna pravica. Glede izdelave elaborata smo ocenili, da vse potrebne podatke za obrazložitev zahteve glede na določilo Zakona v KS lYzin imajo, res pa je, da so od občinske uprave zahtevali še mnoge druge podatke, ki niso bili nujni. Z mirno vestjo lahko zatrdim, da je KS Trzin obravnavana enakopravno in enakovredno z drugimi kraji v občini, v letošnjem proračunu pa je celo med tistimi, ki bodo prejeli največ sredMev za investicije na komunalno - cestnem področju. Seveda pa lahko pošteno povem, da odcepitvi Trzina nisem v celoti naklonjena. Menim, da mnoge stvari bolje in lažje urejamo, če smo večji in močnejši." Poletna šola Radovljica, 28. julija Mh»di (o n 'i Združene liste socialnih polnopravna članica 11JSY -odm- /veze mladih socialistov te organizacije bodo organizirat narodno poletno šolo pod Mlade ženske na vodilnih p°1(! * . \ Poletna šola bo trajala te#, ■tU' pripravili pa jo bodo od 27 aVg | 3. septembra v sindikalnem valnem centru v Radovljici y<, ženke in udeleženci bodo p»c . evropskih držav, pričakujejo p:lJ /. drugih celin. • D.S. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nostiankar ski politično Informativni policdmk Marko Valjavec ' Odgovorna urednica: I i opoldni,i Mogatai nalivni polleduik s poudarkom na dogajanjih na (ioronjskem Predsednik časopisnega »veta: Ivan »"J** 51« Novinarji in uredniki: Melona IcloVCJUl, J oje Ko2-917 / Me« «J ,/* ("asopis i/Iui.i ob torkih in polkih. Naročnit .o ceniku 1'ioinolni davek |>i> stopnji 5 od» časopisa (mnenje KM I M/" st.'.), ČINA IZVODA BO SIT (10 MRK /a ptod;i|o na Hrvaškem) Marija Volčjak, i velo /aploinik, Danica Zavrl /letm, And K K I isk i asopi i d.d., Ljubljane/Uredništvo, naročnine, oglasno (r/enje: Zoisov l.sk Dl 1 o iva 1, Kranj, 064/223 444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne utc vsak dan od 7 do 15 ure / . obračun individualni naročniki imajo ?() odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 Dl M Oglasne siouise po *»----'- umi ii/non /••i.kia , .u /.n inli/______i ■___it___>■____» Letos 6807 novih maturantov Matura je prestala zrelostni izpit 29. julija - Za 6807 letošnjih 'hirantov se je zrelostni izpit he^no končal. K letošnjemu spom-^ ^nskemu roku se je prijavilo 9075 zNidatov, izpitov pa se je na 127 J "*« po vsej Sloveniji udeležilo 8291 Nidatov, maturo pa so opravljali iz J 'Predmetov. Nadaljujmo z govorico {0Mk: na šolah so izvedli 40.588 kfw0v' P°'e8 nJm Pa Je D^avni , W center opravil 237 preizkusnih iifferencialnih izpitov za obe univerzi nes letošnji maturantje že vedo, kako so se odrezali na spomladanskem roku mature. Včeraj so namreč rezultate izvedeli na svojih šolah. Alojz Pluško, predsednik Republiške maturitetne komisije dr. Jožko Budin in direktor Državnega izpitnega centra dr. Sergej Gabršček. Med drugim so povedali, da je letos zaokroženo poskusno uvajanje mature, in da dosedanji rezultati dokazujejo, da je teste dobro prestala. Pričakujejo, da bodo enako gladko tekli tudi letošnji vpisni postopki in da bodo sčasoma odpadli sprejemni izpiti, ki jih še predpisujejo Aq a"T'1":L ~rV~_i/"I ~Z~ ~ "~ za vpis na univerrzo. "Modatn.h rnatuntetn.h .zp.tov. Z ^ ^ Rucn.m izpitom vred, ki ob matun preda, Q matUfi ^isokošJolsJkl prijavno-informacijski službi obeh univerz, ki bo v naslednjih dneh izpeljala razvrstitvene postopke in pripravila sezname bodočih študentov. Za redni študij je letos razpisanih 8518 mest na univerzah in 5188 mest v visokošolskih strokovnih programih, medtem ko je za izredni študij na univerzah predvidenih 1789 mest, na visokih šolah pa 4730 mest. Letošnji generaciji, ki je zaključila šolanje na srednjih šolah, pa je na voljo tudi 390 mest v višješolskih strokovnih programih, ki pa ne sodijo v visokošolsko ponudbo. Seznami sprejetih kandidatov bodo objavljeni najkasneje do 6. avgusta, kandidati pa bodo o tem najprej obveščeni po pošti na domači naslov. Tisti, ki ne bodo sprejeti, bodo ob tej priložnosti zvedeli tudi za prosta mesta, ki so še na voljo in na katera bodo lahko kandidirali v septembru. Že 13. avgusta bo namreč v knjigarnah na voljo obrazec druge rfl jokajo po vseh srednjih šolah, je iPOs torej uspešno končalo srednje a pije 12.467 četrtošolcev. ra> Rezultate letošnje mature (uspeh je it I 84,17-odstoten) so v petek na l^v'narski konferenci komentirali kfNer za šolstvo in šport dr. Slavko ^r, državni sekretar za šolstvo PovpreČno Število točk v spomladanskem roku mature je 18,21, sicer kandidat maturo opravi te z 10 točkami. Povprečna ocena pri slovenskem jeziku in književnosti je 2,97, pri matematiki na osnovni ravni 2,90 (na zahtevnejši 4,03), pri angleškem jeziku na osnovni ravni 3,53 (na višji 4,07) pri nemškem jeziku na osnovni ravni 3,19 (na višji 3, 90). In še rezultat iz zgodovine, enega najpogosteje izbranih maturitetnih predmetov (za maturo ga je izbralo kar 3584 kandidatov): povprečna ocena je bila 2,56. komisijo, pritožbo za vpogled v izpitno dokumentacijo pa do 4. avgusta na Državni izpitni center. Najnižje število točk pri maturi je 10, najvišje 34 točk. Tisti, ki maturo opravlja na osnovni ravni, lahko ob vseh odličnih ocenah zbere največ 28 točk, tisti med 30 in 34 točkami pa so poleg tega vsaj en izpit opravili tudi na višji zahtevnostni ravni. Med nekaj več kot 15 odstotki tistih, ki mature na spomladanskem roku niso opravili, jih ima dobra tretjina eno, dve petini dve in petina tri negativne ocene. Kandidati z eno ali dvema negativnima ocenama bodo lahko popravne izpite opravljali v jesenskem roku, tisti s ^ 1"^ ktos bodo spričevala s pohvalo t *r*}di maturantje, ki so bili ocenjeni af?« 30 do 34 točk, takih le letos 130 *W 132), med njimi 72 deklet in 58 »ni tov. Najvišji moini uspeh pri letos idatov (lani 18). so tudi doseglo 12 Med "zlati- trije z Gorenjskega: 'nmir Lah z Jesenic ter Mitja Wktrek m ^at]a Paladm iz Kamni-irj^ Z odliko pri enem od matur-e''i//i predmetov pa se lahko yhvali tudi Darja Lavtar iz Škofje m?^' j? pn sociologiji dosegla ^'Odstotni uspeh. prijave za vpis, zadnji rok za prijavo pa je 25. september. Vrnimo se spet k maturi. Sogovorniki na petkovi novinarski konferenci so ocenili, da je matura potekala v skladu s pravili, utečeno in brez dogodka, ki bi terjal izredne ukrepe. Potihnile so celo za minuli dve leti značilne govorice o vnaprej znanih nalogah. Z rezultati so zadovoljni, le za odstotek različni rezultati vseh treh dosedanjih matur pa utrjujejo misel o verodostojnosti mature. Zrelostni izpit se je v treh poskusnih letih izbrusil, sistem teče kot dobro namazano kolesje. Vsi, ki ne mislijo tako in imajo na letošnji maturitetni rezultat kako pritožbo, imajo časa samo še teden dni. Do 31. julija Še lahko dajo pritožbo na Republiško maturitetno Mature se je torej na 127 slovenskih Šolah udeležilo 8291 kandidatov, od tega je na 14 gorenjskih srednjih šolah opravljalo zrelostni izpit 781 dijakinj in dijakov. Gre za razvrstitev po regijah, ki ustrezajo poštnim številkam. tremi ali več negativnimi ocenami pa bodo morali vso maturo opravljati še enkrat. Jeseni bodo maturo lahko opravljali tudi tisti, ki želijo izboljšati uspeh ter oni, ki so iz upravičenih razlogov prekinili junijsko maturo ali pa se je niso udeležili. Vsi ti se morajo na šoli prijaviti najkasneje do 3. avgusta. Pisni izpiti bodo med 2. in 6. septembrom, do 10. septembra pa bodo še ustni izpiti. Do 22. seotembra bodo znani rezultati. • D.Z.ŽIebir rt A Vračanje beguncev iz Bosne in Hercegovine Prostovoljna vrnitev? I Številne nevladne organizacije ostro protestirale zoper vladno odločitev o ukinitvi statusa začasnega begunca. V Sloveniji še približno 7000 beguncev. venska vlada je sklenila, WP° 31. juliju ne bo •Lajšala statusa začasnega j,|Slnca 2000 beguncem iz i tar ^er PrmaJaJ° z območij \ ,,et), kjer večinsko živi ^ °d, katerega pripadniki 0 tem datumu naj bi ^stili Slovenijo in se s P'soni posebnega obraz Bp^ftaJi da se v domovino tom Prosi°voUno' v na \ 1,1 primeru pa lahko >„y Os>jo /a azil ali za do-r0J^nJe za začasno bivanje. %p°datkih Urada za prisel- tovoljnega dela in Slovenska konu o začasnem zatočišču. hkrati prošnjo za podporo so fondacija pa menijo, da raz- 10. julija se je odzvalo tudi poslali vsem slovenskim mere v BIH še niso zrele za kulturno-umetniško društvo državnim veljakom, različ- vrnitev beguncev. Po njiho- Trave in misli, ki meni, da je nim organizacijam in hkrati vem ne gre toliko za fizično tak sklep pravi absurd. Sklep predsedniku ZDA, Billu varnost, ampak bolj za social- vlade RS govori namreč o Clintonu, no. V domovini ti ljudje vrnitvi beguncev v njihovo menda nimajo enakih pravic 'domovino', na pa o vrnitvi kot drugi pri delitvi stanovanj na 'domove'. To pomeni in humanitarne pomoči, ignoriranje aneksa VII. Day- poleg tega jim rojaki očitajo, tonskega sporazuma, s čimer da so jih zapustili, ko je bilo se želi preprečiti etnično in begunce zaradi P odločitve dnevno za-1 Slovenijo približno 40 Rilcev, vprašanje pa je, ^ ie k Canje beguncev poteka ' . ,r.ncki»j let. Od leta 1995, '6nih v Sloveniji prijavl-H0s l" 700 beguncev, se je ,!J0q 10 število zmanjšalo na najhuje. Dragana Barbutovs kega, predsednika slovenskega Amnestv International moti, da Urad za priseljevanje in begunce obvešča 'pet minut pred dvanajsto', in da morajo begunci podpi sati, da se vračajo v domovino prostovoljno. Meni, da se želi tako slovenska vlada oprati odgovornosti za morebitne čiščenje. Vlada je dala bosanskim beguncem le dober mesec časa, v katerem si lahko uredijo vse potrebno za vrnitev v domovino, poleg tega pa je vlada svoj sklep o prenehanju začasnega zatočišča sprejela na 6. seji dne 3. aprila 1997. Zato se sprašujejo, zakaj je moralo miniti deset tednov, da so bili o Od leta 1994 so begunske matere v Sloveniji rodile skoraj 500 otrok. Največ leta 1995; to je 198, ko je bilo prijavljenih 18.700 beguncev. Od začetka tega leta pa se je rodilo 37 otrok. Vsi malčki so dobili status začasnega begunca. nih mnenju raznih nev- > lr> mirovnih organiza-i'.nlk. Jj8". ki možnosti za v domovino niso imeli le Sc /*dm , Vedno nimajo. Prvi k*v nri P'S ° Stevilu begun-*'- pn nas - 1lN Si je bil narejen leta decembra, ko jih je bilo 31150 beguncev. 1 bilo a?nih Podatkih pa jih \ "° od 40 do 50 tisoč %st ^adnih organizacij Saaprilski seJ' se ic sl°- v'ada odločila, da Po , b°sanskim beguncem ij,1. Juliju 1997 ukinja ty|a, Zi,časnega begunca. Skvt or8<»nizacije Am-jV ln«crnational, KUD talJJ'a Prešerna, Mi ovni wtije [• društvo za razvi-Prevcntivnega in pros- težave vrnjenih beguncev. To sklepu obveščeni sami begunci? Republika Slovenija je beguncem iz BIH ob njihovem sprejemu v Slovenijo in pred mednarodno skupnostjo obljubila, da beguncev ne bo vračala, dokler ne bo zagotovljena varnost Zato predlagajo naslednje rešitve: Vsem bosanskim beguncem, ki jim po odloku Vlade RS poteče status začasnega begunca z 31. julijem 1997 in ki se ne želijo vrniti v domovino, naj se podaljša status začasnega begunca za eno leto. V tem času naj se na vladni predlog ustanovi posebna komisija, v kateri naj bodo preko nevladnih orga nizacij (NGO) zastopani interesi beguncev. V obdobju enega leta mora ta komisija posredovati vladi poročilo o realnih možnostih za vračanje beguncev v njihovo domovino. Svoj pisni protest in vladno odločitev so predstavniki nevladnih organizacij označili kot samovoljno, ker sporazum o vračanju beguncev med Slovenijo in BIH še ni podpisan. Hkrati pa je sklep vlade v nasprotju z davtonskim sporazumom, saj zavračanje beguncev upošte va etnična merila, Vse obtožbe nevladnih organizacij urad za begunce in priseljevanje odločno zavra Ct, Koi pravi pomočnica direktorja Dominika Mtrolt, morajo oditi samo tisti, ki m vračajo na območja, kjer jim je zagotovljena fizična varnost. Slovenija pa bo poma gala BIH v okviru svojih možnosti. Preostalih 5300 be guncev, ki še ne morejo domov (Muslimani iz Repub like Srbske), bo lahko status normalno podaljšalo na upravnih enotah po nivem za- Kako pridobiti začasno zatočišče Zaradi številnih protestov, zahtev in opozoril, je v začetku julija na svoji redni seji sprejela uredbo o pridobitvi začasnega zatočišča za državljane BIH. Zakon o začasnem zatočišču določa pogoje in način pridobitve začasnega zatočišča za osebe, ki množično pribežijo v RS zaradi vojne, okupacije in množičnih kršitev človekovih pravic. Pridobijo ga lahko tisti, ki imajo stalno prebivališče na območjih, v katerih manjšino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so (Muslimani, Hrvatje in pripadniki drugih narodov in narodnosti iz Republike srbske ter Srbi iz Federacije BIH), so evidentirani pri Rdečem križu in imajo karton začasnega begunca veljaven do 31. julija 1997. Dobijo ga lahko tudi tisti, ki jim je bil karton začasnega begunca zaradi humanitarnih razlogov podaljšan do konca leta, eden od razlogov za pridobitev začasnega zatočišča pa je tudi novorojeni otrok. Priprave na odhod Na Rdečem križu v Škofji Loki beguncem za sabo dajejo večinoma oblačila, posteljnino in kakšen kos pohištva. Skupaj z Rdečim križem iz Belgije pa so se lotili projekta Pomoč begunskim otrokom do 16. leta starosti. "Preko posebnega računa pri LB bodo nakazovali denar, namenjen zlasti nakupu živil," je povedala Marjeta Žagar z Rdečega križa. Po njenem mnenju bi morali zdaj vso pomoč usmeriti v Bosno. Vsak , ki se v domovino vrača individualno, dobi na Uradu za priseljevanje in begunce 50 ameriških dolarjev, lahko pa se odločijo tudi za organiziran konvoj. V še edinem begunskem centru na Gorenjskem v Škofji Loki, biva 370 beguncev, ki se nimajo kam vrniti, saj so njihovi domovi pod srbskim nadzorom. Predvsem starejši bi se radi vrnili, mladi pa so bolj prilagodljivi. Nekateri so si celo uredili bivalne vize ali poročili. Pa vendar to ni dom. Kdor ni izkusil grenkobe izgnanstva in odtujenosti, ne pozna bolečine in težav, ki tarejo priseljence in begunce. • Monika Kubelj AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so minuli konec tedna odpeljali 26 poškodovanih vozil in nudili 4 pomoči pri okvarah. Hidi tokrat so se odpeljali na HrvaŠko, v Umag. GASILCI Kranjski gasilci so najprej v Zg. Bitnjah reševali vkleščeno osebo iz vozila, na Vrečkovi ulici so zapirali vodo, na Bregu ob Savi pa so odpirali osebni avto, ko je lastnik avtomobila pomotoma vanj zaklenil ključe. Radovljiški gasilci so se odpeljali na Vodnikovo cesto v Lesce, kjer se je zaskočila ključavnica in so stanovalko rešili iz zaklenjenega stanovanja. Jeseniški gasilci so prali vodila Sonde za vklop črpalke v Jeklarni, odhiteli so gasit gozdni požar nad Ukovo, vendar njihova pomoč ni bila potrebna. Iz Valjarne pa so v Splošno bolnišnico z reševalcem odpeljali hudo ponesrečenega delavca, vendar je že med potjo hudim ranam podlegel. NOVOROJENČKI Ta konec tedna smo Gorenjci dobili 23 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 9 dečkov in 8 deklic. Težo sta si bratsko razdelila; deček je tehtal 4.400 gramov, deklica pa 2.500 gramov. Na Jesenicah pa so se rodili 2 dečka in 4 deklice. Obe teži sta pripadli deklicam. Najtežji se je tehtnica ustavila pri 3.680 gramih, najlažji pa pri 2.620 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah so ta konec tedna na kirurgiji poskrbeli za 176 pacientov, na internem oddelku so imeli 36 pacientov, na pediatričnem 17 malih bolnikov in na ginekoloŠ-ko-porodniškem oddelku so poleg 6 porodnicam nudili pomoč še 15 pacientkam. TURIZEM Na Bledu je trenutno 7.400 gostov, veČina so to tujci. Tako pri zasebnikih kot v hotelih so Še proste kapacitete. Jezero ima 22 stopinj in je kar precej kopalcev. Iz Šobca pa so nam sporočili, da je v kampu 1.200 gostov, približno 200 pa je dnevnih obiskovalcev. Voda ima 20,5 stopinj. Od tujih tostov je največ Nizozemcev, Nemcev, Italijanov. Glede na lani je indeks 117, do sedaj pa so imeli kar 26.500 nočitev. V Bohinju pa imajo v tem času 2,169 gostov, od tega je več kot polovica tujcev. Točneje kar 1.514 tujih gostov. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN Torek, 29. julija V ---ti Pestro "Poletje v Cerknem" Cerkno, 28. julija - Poleg zabavnih prireditev so pripravili tudi okroglo mizo o prihodnjem razvoju turizma na Cerkljanskem V Cerknem je pretekli konec tedna potekala tradicionalna prireditev Poletje v Cerknem. V petek in soboto so igrali številni zabavni ansambli, prikazali so stare cerkljanske obrti, pripravili modno revijo, v soboto ob polnoči pa je nebo razsvetlil tudi ognjemet. V soboto dopoldne pa so v hotelu Cerkno pripravili okroglo mizo z naslovom Strategija razvoja turizma na Cerkljanskem, na kateri so posebej spregovorili o načrtih na področju termalnega turizma v Cerknem ter o arheološkem odkritju V Divjih Babah v dolini reke Idrijce. Po lanskem odkritju termalne vode so že začeli s pripravami na naložbo, v okviru katere naj bi hotel razširili z zdraviliškim delom, v drugi fazi pa naj bi zgradili tudi zunanje bazene s termalno vodo. Drug izziv na področju turizma na Cerkljanskem pa predstavlja arheološko odkritje več kot 45 tisoč let stare piščalke v Divjih Babah v dolini reke Idrijce pod Šebreljsko planoto. Občina si prizadeva, da bi področje postalo dostopno za turiste, radi pa bi postavili tudi stalno razstavo, kjer bi bili na ogled predmeti z najdišča. Na okrogli mizi so podelili tudi nagrade in priznanja vsem tistim v občini, "ki skrbijo za lep izgled hiš, domačij, lokalov in celotnega kraja. • U. P. Rok za stanovanjsko posojilo preteče pojutrišnjem Kamnik, 28. julija - Občina Kamnik je razpisala ugodna posojila za pospeševanje malega gospodarstva in kmetijstva, ki veljata do 31. avgusta ter stanovanjsko posojilo za mlade družine, ki se mu bo rok iztekel 31. julija. Podjetniki bodo lahko pridobili kredit za začetek ali pa nadaljni razvoj svoje dejavnosti za dobo treh let s 5-odstotno obrestno mero (+TOM), kmetje pa bodo za izgradnjo in adaptacijo objektov na kmetijah, za nakup opreme ali zemljišč lahko odplačevali posojilo tri leta s 3-odstot-no obrestno mero. Za prvo posojilo je namenjenih 258.000.000 tolarjev sredstev občinskega prora-čuna, za drugo pa 32.000.000 slovenskih tolarjev. Za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin je na razpolago 112.000.000 tolarjev, doba vračanja odobrenega kredita pa je 8 let s 4-odstotno obrestno mero. Za obnovo starih hiš v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov pa je občina name nila 38.000.000 tolarjev. Vse operacije bodo izpeljane preko Hranilno kreditne službe in SKB iz Kamnika. Omenjena posojila so bila objavljena v julijski številki glasila Kamniški občan. • M. K. Skoraj deset minut bliskanja, tisoči lučk v jezeru in neskončna množica ljudi V soboto je bil Bled obrnjen na glav j Na Bledu v soboto zvečer ni bilo največ lučk, niti največ pisanih raket - največ je bilo avtomobilov. - Sobot vsegorenjska zabava je bila rekord desetletja. Bled, 29. julija - Če za Bled sicer velja, da ima v slovenskem turističnem prostoru posebno mesto zaradi visoke ravni turistične ponudbe, ki si jo privoščijo predvsem tujci, se je pretekli konec tedna v tem idiličnem gorenjskem letovišču svet obrnil na glavo. Riklijevi dnevi, tradicionalna prireditev na vrhuncu turistične sezone, je to poletje eksplodirala kot sobotni polnočni ognjemet. Vsa Gorenjska se je pretekli konec tedna zgrnila na obale Blejskega jezera. Marsikdo je prišel že zjutraj, naredil nekaj zamahov po zdaj čisti in že prijetno topli vodi, potem pa se je začelo. Pol Bleda parkirišče, površina za tovarno Vezenine. Nekaj minut pred deseto, ko je mojster Andrej dmga polovica pa Za ZUr Vidic skupaj s pomočniki na Če je bila petkova gneča še Blejsko jezero spustil tisoče nekako obvladljiva, v soboto romantičnih lučk v jajčnih prav gotovo na Bled ne bi lupinicah, se je proti Bledu stlačili niti enega avtomobila še vedno valila neprekinjena več. Kolone so se na Bled kolona zabave željnih Gor-zgrinjale že dopoldne, s krat- enjcev. Na koncu so bile z kimi premori tja v popoldne, jeklenimi konjiči natrpane s sončnim zahodom pa se je prav vse, tudi najožje med začelo zares. Potem ko na parkirišča v centru kraja in ob jezeru še pomisliti ni bilo, so se kaj kmalu napolnila tista ob Lipovi poslovni stavbi in velikanska parkirna uličicami gorenjskega bisera. Z mladimi in starimi zabave željnimi Slovenci - tujci so se v silni gneči kar nekako izgubili - pa se je zatrpal prostor ob jezeru. Nov zagon turističnega društva Jesenice, 28. julija - Ob dnevu odprtih vrat, ki ga je minuli četrtek pripravilo Turistično društvo Jesenice, sta prostore Turističnega društva Jesenice obiskala tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič in predsednik Gorenjske turistične zveze Andrej Babic. Predsednik Turističnega društva Jesenice Janko Rabič jima je predstavil program Turističnega društva Jesenice, ki vsekakor začenja na novo in z velikim prizadevanjem. Nov odbor je sprejel program dela do leta 2000, program pa sledi razvoju turizma in njegovim zahtevam. V prihodnje se nameravajo bolj povezovati z drugimi turističnimi društvi in Gorenjsko turistično zvezo, vsekakor pa imajo Jesenice z okolico lepe turistične, predvsem izletniške možnosti. Nameravajo se tudi kadrovsko okrepiti, z ljudmi, ki bodo znali; zdaj so jim štirje dijaki srednje turistične šole iz Radovljice zbrali osnovno gostinsko ponudbo. Najbolj pomembno pa je, da bo v Turističnem društvu sodelovalo čimveč občanov, krajevna skupnost in druge organizacije, obrtniki kot Damjana Aupič s Hrušice, ki izdelujejo unikatne steklene izdelke. Turistično društvo postaja informacijska pisarna občine, ki bo potrebovala tudi dober zemljevid in turistično karto, sama pa bo poslej tudi organizirala tradicionalni Jožefov sejem. • D.S. Prebivalci naj bi pomagali k urejenosti kraja Z anketo do novih načrtov škofja Loka, 28. julija - Pred dnevi so v vseh hišah in stanovanjih v po številu prebivalcev največji škofjeloški krajevni skupnosti, v Stari Loki in Podlubniku, dobili anketni list. Z odgovori na vprašanja ter s pripisanimi mnenji krajanov naj bi pomagali svetu krajevne skupnosti, da pripravi načrt za delo v naslednjih letih. Anketa, ki jo je s prošnjo po sodelovanju krajanov podpisal predsednik sveta KS Boris Tomažič, je sestavljena iz sedmih vprašanj, ki so namenjena predvsem oprede litvi največjih problemov, ki tarejo prebivalce Podlubnika in Stare Loke Hkrati naj bi z anketo krajani odgovorili kakšna naj bi bila usoda Dolenčevega vrta, kako naj bi rešili pereče vprašanje parkirnih prostorov, kakšna naj bo usoda ovir na peš poteh in kakšna je potreba po novem trgovsko medicinskem centru. Nekaj najnujnejših vzdrževalnih in investicijskih del pa naj bi v krajevni skupnosti (brez dodatnih pobud) opravili že letos in v začetku naslednjega leta: zgradilli naj bi namreč dodatna parkirna mesta v Podlubniku in Gro harjevem naselju, mrliške vežice s parkirišči v Stari Loki, isi.iltnali cesto v Crngrobu, preplastili del ceste v Stan Loki, asfaltirali del ceste v Sredniški grapi, ter cesto Močile - Cavrn ter obnovili križišče Groharjevo naselje -Partizanska cesta. Prav tako naj bi sanirali cesti Milinar -Srednik in cesto mimo cerkve v Pevncm, uredili naj bi mulde z odtoki za vodo Virlog -1 riikš odtok vode do Ves terskega mlina in uredili javno razsvetljavo Moškrin - Groharjevo naselje in most Sipca. • V.S. Lučke, ognjemet in Helena Če je bilo kdaj rečeno, da Gorenjci niso preveč družabni ljudje, jih avtor omenjene trditve ni spoznal v pravem času in prostoru. Med stojnicami z izdelki domače obrti, igrač in hrane, sladkarij in preprosto samo piva, se je dobrovoljno gnetlo staro in mlado. Nad lepotci iz Avia Banda so bile najbolj navdušene najstnice, čeprav so zapeli tudi nekaj evergreenov za njihove mame. Najbolj žareča glasbena zvezda sobotnega večera pa je bila prav gotovo Helena Blagne. Vrtinec glasbe, plesa in ognjemeta je trajal vse do poznih jutranjih ur, ko je Riklijev Bled zaplaval v mirne j&c vode. Župan me je povabil na ples Blejci so kot kaže že kmalu ugotovili, da prijetna narava nikakor ni zagotovilo za dovoljšen obisk domačih in tujih gostov. Zato posebej poleti življenje v sicer mir- nem kraju popestrijo s Številnimi zabavnimi prireditvami. Letos jih je še posebej veliko. Med tednom v poslovno turističnem centru v osrčju kraja nastopajo znani zabavni in narodnozabavni ansambli in skupine. Poletje bi brez tedenskih sejmov domače in umetne obrti, na katerih se predstavljajo izdelovalci s svojimi izdelki, bi za marsikaterega obiskovalca, ki se po celodnevnem poležavanju na obali jezera odpravi na potep o blejskih ulicah, izgu- k bilo svoj čar. Tudi lanskoM županov ples pogreša m" kateri od stalnih obisko11 cev Bleda. Kako tudi ne, J vtisih z dopusta doda'* župan me je povabil na i JJ za marsikoga pomeni dop1* niško piko na i. ^ Odlična festivalska ponudba [i Tisti bolj izbirčni so na^ šeni nad vse večjo in vse'* kvalitetno festivalsko po* ^ bo. Okarina folk festival |« vablja mlado in staro od bj* in daleč že sedmo leto ^ pored. Glasbene skupit*|C vsega sveta letos prav "k K Pristno rusko - slovensko prijateljstvo Spomin na hudo vršiško tragedijo Že več kot osemdeset let je od tega, odkar je ogromen plaz zasul 1 ruskih vojnih ujetnikov. Zahvala ruskih predstavnikov Kranjskogorci1/) da so tako lepo skrbeli za rusko kapelico, ki je spomin in opomin. Kranjska Gora, 28. julija - Med prvo svetovno vojno je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Vršič je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Ruski vojni ujetniki so čistili cesto oziroma odmetavali ogromne količine snega. Nekega dne - po pripovedovanju je bilo to 12. marca 1916 - so v Kranjski Gori zazvonili zvonovi. Z Vršiča je prišla žalostna vest. Ogromen snežni plaz je zasul rusko taborišče na Vršiču. Pod snegom je umrlo več kot 300 ujetnikov in okoli 10 stražarjev. V spomin na ta tragični dogodek je ob ruski kapelici pod Vršičem vsako leto spominska svečanost. Letošnja slovesnost je bila v nedeljo, 27. julija. Že na preddveČer, v soboto, 26. julija, so pevci iz mesta Todolski iz Rusije pripravili koncert v kranjskogorski cerkvi, kasneje pa so z domaČim moškim pevskim zborom zapeli še nekaj pesmi pod lipo pred cerkvijo. Slovesnosti so pripravili občina Kranjska (< », Veleposlaništvo ruske federacije v Ljubljani in Društvo Slovenija - Rusija V nedeljo pa je bila spominska IVOČftoOSl ob ruski kapelici, ki io Kranjskogorci zgledno vzdržujejo in obnavljajo vsa leta od tedaj, ko so jo postavili. Zanjo je vedno skrbelo Turistično društvo Kranjska Gora, ki je pred leti tudi s precejšnjo pomočjo sponzorjev kapelico temeljilo obnovilo. Na leto jo obišče več tisoč turistov in planincev, ki se zadržujejo na Vršiču in pod njim, saj predstavlja svojevrsten spomenik in pomnik vojni in človeški tragediji. .Jo Predstavniki Rusije so se Kranjskogorv za ta trud že večkrat ustno in pisno zalivajj ^ zadnja leta pa v okviru pristnega sodeluj (j ja v slovcnsko-ruskem društvu prihajajo i L slovesnost visoki predstavniki ruske vi* j.' cerkve. ILI Tudi letos je bila lepa slovesnost, ki Q' je udeležili veleposlanik ruske federacij' ^ Sloveniji Alekscj Nikiforov, namestnik istra za zunanje zadeve Nikolaj Afanasj^ 0 ki, namestnik ministra za gospodar* ? Seigej Vasiljev, prišlo nje dvanajst *c nščnikov pravoslavne cerkve, pravosla* °/ zadušnico pa je daroval škof Dim'1.^ Slovenijo pa so predstavljali župan 0*u(*|| Kranjska Gora, predstavniki Rimsko^ «1 liške cerkve in slovenskega politi^0 ^oj življenja. jh>i Najprej so pevci iz Goric in Kra^J_ ni Gore zapeli Zdravljico, nato pa je spft ^ vunl kranjskogorski Župan Jože Kotni* svojem govoru je poudaril nesmiselnosty in vojnih žrtev, tudi ujetnikov, ki so K >i{ vojnih žrtev, tudi ujetnikov, ki so '''*r(J( svojo smrt v mrzlem objemu vršiS^t ^ snežnega plazu. Kranjskogorci so /Vt|iV Čuvali ta spomin tudi tako, da so ^l . % ohranjali kapelico kot svojevrsten spi"'11 >\ in pomnik /daj pa ta slovesnost sl\*\ kapelica združuje dva narodi ki sc' bolj pove/ujeta in sodelujeta.Na slovcS^|0p( so položili vence k spomeniku, nastop" tudi mladinski pevski zboi 'ubi,a^ita Kranjske Gore ter pevski /bor i/ G0,,," bi pevci i/, mesta Todolski i/ Rusije 111 ,i ik\ ni pravoslavna ilove '/( D.Sedcj > "rt Rčursko gradbeno poletje red otvoritvijo trije objekti ed koncem poletja bodo v Šenčurju odprli tri večje objekte. Hfc 29. julija - V Šenčurju očitno ne poznajo počit- Vse poletje že namreč J'jo: končujejo rekon-t^ijo Gasilske ceste, kma- 10 dograjen novi šenčurski ilc' sredi avgusta pa odpir- tudi bencinski servis in * vozil. '^ilska ulica je glavna ica v središče občine lir in že nekaj let močno l^bna obnove. Letos so se >endarle lotili in pravkar 'tajo gradbena dela na tej r Za Gasilsko cesto je toa samo na razpisu za ^ebe krajevne skupnosti 'knila 3,5 milijona tolar-^esta, ki Šenčur povezuje ^Sionalno cesto Kranj -bo dovolj široka, ure-1 Pa bodo tudi pločnike, da Oskrbljeno tudi za varnost *ačinov. Vse kaže, da bodo končana do septembra. 'Ptembra pa morajo biti *ana tudi dela na novem irskem vrtcu, kajti z no-INiskim letom naj bi že Ivi otroke. Vrtca si v '^rju želijo že skoraj tri Mletja, dve desetletji so prizadevanja za novega. 1988 so bili že tik pred Obnavljajo Gasilsko cesto. gradnjo, a se jim je zadnji hip izmuznila. Šele z novo občino so se uresničile želje mnogih staršev, saj je bil sedanji vrtec v osnovni šoli za otroke pretesen in so jih morali voziti bodisi v enega kranjskih vrtcev bodisi jih obdržati v domačem varstvu. V vrtcih občine Šenčur (poleg dveh skupin v šolskih učilnicah sta vrtca še na Visokem in V Voklem), je kakih sto otrok, domala toliko pa je še onih, ki niso vključeni v organizirano varstvo ali ostajajo doma. Šenčur se je namreč v zadn- jem desetletju močno razširil, v novo naselje so prišle zlasti mlade družine, razvoj v preteklosti pa ni dovolj sledil tem gibanjem. Ko bo od septembra naprej v Šenčurju nov vrtec, ne bo več skrbi, kam s predšolskimi otroki, poskrbljeno pa bo tudi za jasli. Tako se bodo lahko Šenčurjani in okoličani v miru posvetili tudi večji skrbi za dvig natalitete. Tretji objekt, ki bo že sredi avgusta odprt v Šenčurju, pa je nov Petrolov bencinski servis, ob njem pa Kadivčev salon vozil. Investitor sicer ni občina, je pa zagotovo močno zainteresirana za tovrstni standard. Južno od bencinskega servisa naj bi se namreč v prihodnje razvila komunalno-obrtna cona, ki si jo v občini tudi že zelo dolgo želijo. • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik DOBROTA ni SIROTI Martinjakova hiša pod streho ZRCALCE ZRCALCE i/e so hodili toliko let? ^sako leto se Kranjskogorci spominjajo tragedije na I *'Čw, ko je leta 1916 snežni plaz pokopal 300 ruskih wnikov, ki so gradili cesto. V spomin so jim zgradili Iklico sredi gozda, jo obnavljali, jo kot zanimivost dali Vristične vodnike in - vsako leto pripravili ob njej |ftmo slovesnost. " *«/co lepo je bilo pred več kot desetimi, petnajstimi leti, Uo za slovesnost vedeli le tisti, ki so brali koledar j mtditev! Vsako zadnjo nedeljo julija so h kapelici prišli \ Pravoslavni duhovniki iz Ljubljane, dva ali trije začini, kakšna dva lokalna novinarja in nekaj imučnih vršiških pohodnikov, ki so z začudenjem /Rovali dolg pravoslavni obred. Prišel pa je vedno ' Znani umetniški fotograf Jaka Čop. občinstvo. Pa danes? Če danes poleti in krajevne podprvake političnih M to je bilo vse W'fe videti prvake PA v fivo, pojdite vendar h kapelici, ko je slovesnost! ifjkokdo bo umanjkal, še posebej, kadar je volilno leto. w °vt' "nuca popularnost, večjih je. Pa vendar od teh \wtikov m noben dojenček, rojen po letu 1991. Pa vendar Pfl vršiška tragedija vsaj sedanji gorenjski politični eliti fMa prej znana, ali ne? Kje so hodili? Ali zanje prej ni j r *nar nič, zdaj pa vse prav pride'' i* je pa dobra Pp*pa Grad je lastnica zemlje, s katero nima kaj početi. \W*Q last se namreč nahaja pod vodo bajerja v šinkovem P* Prepričana o svojih pravicah je menda podpisala z, M seznanim gospodom x, najemno pogodbo, na ^ "K' katere ta gospod organizira ob ribniku športni ]W°Vt Ker pa Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, vodo m vodnim življem lahko upravlja samo ribiška j v tem j>rtmeru Ribiška družina Straža - Sava, se MFtanizator Športnega ribolova znašel pred zakonom. Od požara v Britofu, ki je do tal uničil dom Justine in Ivana Martinjak, je minilo že približno štiri, mesece in pol. Na prostoru stare hiše je v tem času zrasla nova. Minuli konec tedna so jo prekrivali. Hkrati z novogradnjo je tesar napravili streho tudi nad sosednjo garažo, tako da je pogled na celoto zdaj prav mikaven. "Strešnikov nam je zmanjkalo. Kupiti jih bo treba še okrog šeststo," je ob nedeljskem obisku povedala Justina Martinjak. Na gradbišču je "pel" mešalec, Justinini sorodniki s Štajerskega in prijatelji zakoncev so v hiši delali "špric". Zdaj pridejo na vrsto elektrika pa voda, hišo bo treba zapreti, znotraj ometati. "Ko bi do zime uspeli narediti vsaj kuhinjo in sanitarije!" pravi Justina. Ali se ji bo velika želja uresničila ali ne, je še vprašanje. Krajevni Rdeči križ še vedno zbira denarne prispevke za pomoč pri gradnji novega doma Martinjakovih (žiro račun št. 51500-620-107-600-445457/48), vendar pa s časovnim odmikanjem požara nekoliko plahni tudi zavzetost za pomoč. Martinjakova sta hvaležna vsem, ki so jima pomagali in jima še pomagajo bodisi z denarjem, gradbenim materialom ali delom. Naj bralce odprtih src spomnimo, da sama do nove hiše nikakor ne moreta priti. Ivan je brezposeln, Justina že dve leti na bolniški, tako da njuni prihodki komaj zadoščajo za zelo skromno preživljanje. Akcija zbiranja pomoči za Martinjakova iz Britofa se izpili Pišlerjevo hišo ^Jsfrana, 28. julija - Kranjskogorska občina bo »P'to Pišlerjevo hišo, ki se nahaja v neposredni i'^ I ikavske planinske zbirke. Predvidevajo, fPUtninska zbirka pridobila status slovenskega jljj *ega muzeja in bi bila ta hiša del muzeja. %CrJCV() hišo s pripadajočim zemljiščem lastni-:|j daJajo in so jo ponudili v odkup občini po 5 tisoč nemških mark, ki ne vključuje 'tdLllK'ga davka in stroške zemljiškoknjižne R hj i St: je za interventni odkup odločila zato, hi ponujene nepremičnine in s tem zaščiti |hj res ozirorna prepreči nakup zasebniku, ki '(),h'lv|Iiil dejavnost, ki ni V interesu občine L1'1 v skladu s sprejetim razvojnim programom x oje*.- h 'h. n° skupnost Dovje Mojstrana. 1 ^e°računu za letos za ta namen ni planiranih \' zato je nakup samo začasen iz sredstev /^Proračunske rezerve. Kasneje pa bodo \|.ahko namenili planinski zbirki ali stavbo odprodali. • D.S. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 28. julija V sredo, 30. julija, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo sprejemali odlok o priznanjih občine, predlog odloka o krajevni turistični taksi, o javnem redu in miru ter predlog odloka za podelitev koncesije za i/gradujo kanalizacijskega omrežja in uresničevanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Na seji bodo razpravljali o statutu Zavoda za promocijo turizma, o ureditvi mlekarne na Dovjem, o delih na deponiji Mala Mežakla in poslušali informacijo o poslovanju javnega podjetja Komunala v prvem polletju letošnjega leta. • D.S. torej nadaljuje. Hiša je resda pod streho, a pravi, veliki stroški šele prihajajo. Ne dopustimo, da bi zakonca morala zimo prebiti v hlevčku brez okna, vode in podov! • H. Jclovčan ORROTA nI SIROTA Rotary club Bled bo štipendiral Majo Terzič Maja bo študirala v Ljubljani Radovljica, 25. julija - Blejski rotarijanci, ki sicer štipendirajo glasbeno nadarjene študente v tujini, tokrat prvič podeljuje štipendijo rejencu. Maji Terzič, ki so jo starši skupaj z bratom pred petimi leti poslali iz Zenice v Slovenijo, da ne bi v Bosni preživljala vojnih grozot, bo štipendija omogočila šolanje, ki si ga v svojem položaju sicer ne bi mogla privoščiti. V srednji šoli je prejemala republiško štipendijo, ki ji je bila ob oskrbi v rejniški družini dovolj. Poslej namreč ne bo več rejenka, za samostojno življenje pa bi bilo zgolj nekaj tisočakov štipendije premalo. Majin brat Pavle, ki je hkrati z njo prišel v Slovenijo, je podnevi služil denar v tovarni zdravil, ponoči pa študiral. Metoda Bole, socialna delavka, ki je na radovljiškem centru za socialno delo odgovorna za rejništvo, bi Maji rada prihranila tako trdo življenje. Zato je bila zelo vesela ponudbe Rotary cluba Bled, ko je ob lanskem miklavzevanju na Bledu predlagal štipendijo za rejenca. Metoda Bole je Maji in Pavletu zadnjih pet let kot druga mama. Čuti se odgovorno, da jima omogoči življenje, za kakršnega sta bila prikrajšana, ker so ju okoliščine iztrgale iz mirnega družinskega življenja. Maja Terzič s svojo zaupnico Metodo Bole. "Ko se je doma v Bosni začela vojna, naju je mama (Slovenka po rodu) z bratom poslala v Slovenijo, da bi naju obvarovala vsega hudega," pripoveduje Maja. "Le za kratek čas naj bi ostala pri sorodnikih v Hlebcah, ves čas sva si želela nazaj, toda najino bivanje se je raztegnilo na polnih pet let. V Zenici sem nameravala na gimnazijo, bila sem ie vpisana, potem pa se je drugače obrnilo. Tu v Sloveniji sem izgubila celo šolsko leto, z bratom sva tičala pri sorodnikih in se s težavo vživljala v nama neznano okolje..." Otroka sta imela sicer slovensko državljanstvo, ne pa tudi stalnega bivališča, kar je eden od pogojev pri vpisu v srednjo šolo. Majo je socialna služba zato namestila v rejniško družino Markelj v Lancovem, kjer je dobila oskrbo, potem pa je začela tehtati, kam v šolo. Pavle se je s končano gimnazijo vpisal na Biotehniško fakulteto, Maja pa se je naposled odločila poskusiti na Srednji ekonomski šoli v Radovljici, kjer je pravkar maturirala. "Maja staršev ni videla tri leta," pravi Metoda Bole. "V Zenici težko živita, dolgo časa sta bila odvisna le od humanitarne pomoči. Maja jima je pošiljala tudi del zaslužka, ki si ga je prislužila s počitniškim delom. Mama sicer poučuje, a plača prihaja neredno, oče pa je izgubil delo v Vatrostalni, ker je kot Srb v pretežno muslimanskem delu Bosne pač nezaželen. Ironija usode je dejstvo, da je Majin stari oče ustanovitelj podjetja Vatrostalna po vsej nekdanji Jugoslaviji, njegovi nasledniki pa so v njej nezaželeni. Starša sta hčer v Sloveniji obiskala vsak zase, oče je za vstop v državo potreboval celo kreditno pismo. Srečanje z otrokoma je bilo po toliko letih presunljivo, pa tudi mene je ganilo, ko me je Majina mama ob srečanju objela in se mi zahvalila, češ: hvala, ker ste skrbeli za mojega otroka!" Metoda je namreč ves čas bivanja v Sloveniji Majina zaupnica, pomagala ji je pri vseh pomembnejših odločitvah. Tako pač je, kadar so si otroci in starši daleč vsaksebi. Metoda Bole svoje odgovornosti do Maje ne čuti zgolj kot socialna delavka, več od tega. zato se je tudi zavzela, da bi dekletu omogočila študij. Če bi bile namreč razmere v njenem rojstnem kraju normalne, bi še naprej živela v kultiviranem meščanskem okolju in se šolala, tako pa je morala že petnajstletna tako rekoč v izgnanstvo. Sedaj bo Študirala v Ljubljani, tako kot sta pred desetletji oba njena starša. Rotary club Bled je štipendijo za rejenca decembra ponudil na Miklavževem koncertu na Bledu, nam je povedal sedanji predsednik kluba Jaro Medi. To je prva tovrstna štipendija, sicer jih namenja zlasti umetniško nadarjenim. Dobrodelna skrb tega kluba je usmerjena predvsem k otrokom, posebno tesne so vezi z onimi v Domu Matevža Langusa v Radovljici. • D.Z.Žlebir SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 * | TEL: 241-031 1 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOGJ! ZELO UGODNO SEDEŽNE GARNITURE KREDITI T+O Gostoljubje Glasovemu obisku je tokrat ponudilo prijetno, pred kratkim prenovljeno gostišče, ki ga že šestnajst let vodi družina Erlah. Na tem mestu je včasih stala sirarna, zdaj pa je v prijetni restavraciji prostora za petdeset ljudi, na prostornem dvorišču celo za še enkrat toliko. Kot pravijo Erlahovi, bodo svojo ponudbo že v kratkem razširili s prenočitvenimi zmogljivosti, ta čas pa so najbolj znani po kulinaričnih dobrotah, značilnih za Bohinj - ob obveznih štrukljlh, žgancih ter kislem zelju in kislem mleku je dobro pokusiti še golaže, polnjene paprike, najrazličnejše enolončnice, postrvi in seveda jedi po naročilu. Odprto imajo vsak dan od 11. do 23. ure, oktobra in novembra pa le ob koncu tedna, "Mislim, da je tudi obnova gostišča Erlah velika pridobitev za ta konec Bohinja, Naši gostje imajo zdaj na razpolago poleg prenočitvenih zmogljivosti, ki jim jih nudimo pri nas, tudi prenovljeno restavracijo z odlično hrano. Zelo pomembno pri vsem skupaj pa je to, da gostišče vodijo domačini," je poudaril Jože Cvetek, OKREPČEVALNICA SAVICA PREŽELJ TOMAŽ UKANC 102,4265 BOHINJSKO JEZERO tel. 723122 - Nudimo domačo hrano in jedi po naročilu - Za otroke je urejeno mini otroško igrišče Uživali boste v prijetnem okolju Vabljeni! Turizem je v Ukancu na prvem mestu Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v bohinjski občini, v UKANCU in med drugim je naša sodelavka Mirjam Pavlic v Gostišču Erlah v Ukancu delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Julijsko sobotno dopoldne smo polepšali še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v dveh urah razdelili 11 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo že v soboto odtrgali nagradni kuponček, vseh 11 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 006162 in 006635 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 006160 in 006165 (nagradi: Glasova reklamna majica). Če je med Štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni čepici, ki ste jo dobili v soboto v Ukancu tn imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 1. avgusta, do 13.30 ure. Gorenjski glas v Zejah Razpotegnjena obcestna vas sredi Dobrav, ob robu j terase nad levim bregom Tržiške Bistrice, kjer živi v 19 hišah nekaj prek 70 prebivalcev, je cilj našega prihodn- j jega obiska. Novinarka Polona Bahun bo predstavila uspešne kmete, kmečki turizem in še kaj, srečala pa se j bo tudi s člani Gasilskega društva Žeje-Bistrica, ki so pred nedavnim praznovali 60-letnico gasilske dejavnosti. Glasova ekipa vabi v soboto, 2. avgusta 1997, med 9. in 11. uro v gasilski dom v Žejah tudi tiste prebivalce, ki bi želeli oddati brezplačni mali oglas, se naročiti na naš časopis, ali dobiti katero od privlačnih Glasovih nagrad. Po obisku bomo seveda v torkovi številki objavili reportažo o Žejah. • S. Saje Domačinov komaj za vzorec, turistov pa vedno več V živahnem turističnem kraju na koncu Bohinja stalno živijo le štiri družine. - V Ukancu se Je včasih pasla živina iz Studora. Ukane, 29. julija - Gorenjski glas je minulo soboto gostoval v enem od najlepših krajev v Bohinju, v Ukancu. Jezero je bilo še mrzlo, kakih 20 stopinj ima, so povedali domačini. V normalnih sezonah bi jih bilo ta čas že dvaindvajset. podpirala tovrstno gradnjo. Pri nas zdaj vemo, da to ni bilo prav, čeprav bi rad pouda-ril, da se z lastniki počitniških hišic dobro razumemo. Od takrat, ko je bil sprejet odlok o povečanju nadomestila za stavbno zemljišče, tudi precej prispevajo za splošen razvoj kraja," je poudaril Jože Cvetek. Pa Bohinjci optimistično pra vijo, da se, kljub temu da je Letos 1,750 milijona globoko, še kako hitro seg- folarjev m Po ustanovitvi nove občine Bohinj Ukane sodi v krajevno skupnost Stara Fužina in v tem času, pravijo domačini, se je v kraju veliko spremenilo na bolje. Tudi predsednik Domačini ne verjamejo zgodbi o bohinjskem trikotniku "Zakaj bi verjeli, ko pa še noben domačin ni izgi^ v tukajšnjih hribih. Tisti, ki izginjajo, in tisti, ki se največkr® poškodujejo, so seveda predvsem turisti. V množici vseh, & se mnogokrat povsem nepripravljeni podajajo v gore, pra^ lahko hitro kakšen izgine. Strmih bližnjic in prepadov !( dovolj, preveč pogumnih planincev pa tudi." Še vedno tiidi pogrešajo moškega, ki je pred nekaj If? padel v Bohinjsko jezero. Kako bi ga našli, pravijo domaČih ko pa je jezero globoko, polno zavitih kotanj in sev«*a mulja, ki skrije marsikaj. "Govorice o bohinjskem trikotnih je prav gotovo spodbudila televizijska oddaja pred leti, kj P govorila o neznanih letečih predmetih in o močnih energijo'1', ki naj bi se pretakale po teh krajih. Pravzaprav so tudi rrxtni otroci v šoli pripovedovali nenavadne st\>ari.... Tako se jep° mojem začelo." pravi Jože Cvetek. reje, ko posije sonce. "Še dva dni lepega vremena, pa jih bo imelo triindvajset ali petindvajset," so hiteli zagotavljati še v soboto. Pa menda niso po novem vsi Bohinjci šli med lovce in ribiče? V Ukane so včasih gnali živino iz Studora Pravzaprav v Ukancu, čeprav v kraju lahko naštejemo kar 140 hišnih številk, zares živijo le štiri družine. Štefetov Jaki, mlad fant, ki živi sam, se pridno ukvarja s turizmom. V hiši ima apartmaje in sobe in čeprav je še mlad, dobro gospodari ter pelje svojo turistično dejavnost naprej. S turizmom se ukvarjajo tudi pri Ukcu, na domačiji družine Cvetek, ter pri njihovih sosedih in sorodnikih Zupančevih. "Ukane je bil pravzaprav včasih planina vasi Studor," pojasnjuje Jože Cvetek. "Pomladi in jeseni se je tu pasla živina, takrat, ko je bilo v višjih planinah že premrzlo. Zadnje desetletje je kmetov, ki bi semkaj gnali živino, vse manj. Pred nekaj desetletji smo nekateri domačini planinske staje preuredili v stal- je oglasilo na vrtu gostišča Erlah. Potrdili so, da se imajo v Bohinju lepo, le tako kot a j na bivališča. Naša hiša je bila jih tudi tu motijo psi, še bolj pa njihovi iztrebki. Čisto na koncu je na Glasov obisk PT Glasova ekipa si je za obisk v Ukancu izbrala eno najlepših sobot to poletje. Ker je)1 še prehladno za kopanje, so prvi obiskovalci prišli že kmalu po deveti. Najprej ta°oTli,0lt Jože Zagore in Janez Zilič, za njima domačin, tudi predsednik občinskega sveta ( Cvetek skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Antonom Urhom. Tudi nekaj turisto dokončana leta 1970, planins tudi bohinjski župan Franc Kramar. Za bohinjski turizem je bistveno vreme Potem ko se je letošnja sezona začela bolje kot zadnja leta, za binkošti in veliko noč je bilo gostov v Ukancu precej več kot nekaj zadnjih sezon, je slabo julijsko vreme številne turiste pregnalo iz Bohinja. Opaziti pa je, da letos v kraju dopust preživlja precej več nizozemskih turistov. Ti so bili tu med tujci v veliki večini v sedemdesetih letih, nato pa je znani po potniški narod za počitnice začel iskati druge kraje, predvsem Španijo. Letos so se po dolgih letih spet začeli množičneje vračati. Pa je v Bohinju pač tako - Število gostov je v največji meri odvisno od vremena. "Zato je še kako pomembno, da poiščemo nekaj, kar lahko gostom ponudimo tudi takrat, ko dežuje, da jih zadržimo v Bohinju. Pokriti prireditveni prostor bi nam še kako prav prišel." je povedal Jože Cvetek. treh naselij v naši krajevni skupnosti doslej najslabše opremljen s komunalno infrastrukturo. Tako smo se letos lotili javne razsvetljave in asfaltiranja tukajšnjih cest, ki jih uporabljajo predvsem stalni prebivalci tega kraja. " Tudi v Ukancu je urejen odvoz, smeti in čiščenje obale truda. Ta čas so . iofiff, primarni vod kanalizacij^. Ukancu, manjkajo lc še se rpj darni vodi do vsake staV j^n pomeni, da bo pretočna ^ jezera zdaj povsem čista- f. kar smo v zadnjem času Q edili v Ukancu, je prav g° nJ rezultat skupnih priza&^ občine in krajevne sJcU^rag° Jezero je čisto, ponosno zago- Upamo, da bomo že *e|i tavljajo. Prav v čistočo jezera leto spomladi lahko^ „3 je bilo doslej vloženega veliko ko stajo in hlev pa smo tu Cvetkovi imeli že dolga leta nazaj. Zdaj imamo trije domačini, ki živimo na tej strani Savice, skupaj okoli šestdeset postelj v apartmajih in sobah. Saj lahko prenočimo že za cel avtobus gostov!" Na drugi strani Savice je še četrta družina domačinov v Ukancu, Staretovi. Pravzaprav dve Staretovi družini. Ena živi v prenovljeni nekdanji planinski hiši, druga pa ima nov, velik pen/ion in se tako kot vsi domačini tukaj ukvarja s turizmom. Sožitje domačinov in gostov Poleg omenjenih štirih družin so po tem koncu Bohinj.1 posejani še številni vikendi in počitniški domovi, tako da je, posebej med poletno sezono, v kraju zelo živahno. "Lastniki počitniških hišic v glavnem prihajajo iz Ljubljane Prišli so v šestdesetih letih, ko je tedanja Občina Radovljica krajevne skupnosti Anton Urh si je preteklo soboto vzel čas in se pripeljal na Glasov obisk. "Ker se krajevne skupnosti financirajo iz naslova stavbnih zemljišč, je KS Stara Fužina, kjer je zares veliko počitniških hišic, pridobila kar precej sredstev. Ob tem bi rad poudaril, da smo letos iz občinskega proračuna za vso krajevno skupnost dobili 2,06 milijona tolarjev in da smo 1,75 milijona vložili samo v Ukane. Menili smo pač, da je ravno Ukane tisti, ki je bil od Zgodba o zmajevem repu Slap Govic je tudi ena od znamenitosti v okolici Ukanca, za katero malokdo ve. Izbruh slapa je vsekakor dogodek, vreden ogleda, saj je ob primerni količini vode skoraj tako mogočen kot znamenita Savica. Slap je mogoče videti le nekajkrat na leto, takrat, ko vsa) dva ali tri dni močno dežuje. Voda se v podzemne akumulacije zbira f kraškega območja fuiinarskih planin. Sicer pa Bohinjci poznajo Zgodbo o zmaju, ki naj bi prebival v osrčpi tamkajšnjih hribov. Ko zamahne z repom, voda pljuskne čez rob in se na zunaj pokaže kot mogočen slap. Vogel. Z ministrstva z« iJfi darske dejavnosti smo n^o že dobili zagotovila. J'\fCty dali garancijo /a najern j* ta. Pripravljenost občin p pomaga Voglu, je veli^ pa je, da s svojinu 0™?%$? finančnimi sredstvi tez* flCs-kaj večjega. Vsekakor v končne vrste čakajo^^ „ carjev pozimi niso J 'ud*2, Voglu niti Bohinju. P , !»»' Kupu Prane Kramar Ahačič T°rek, 29. julija 1997 ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo še mi ^ah, fiiol, leča in bob so naše domače stročnice. Vsebujejo ^Popolne beljakovine, nekaj Maščob, malo sladkorja, veli-*° fosforja, kalcija, železa in nek"j vitaminov. Poleg fižola je Pah največkrat na mizi, naj-bol)ti pa se zdi takrat, ko Pfwkar dozori. Največkrat je Ponujen kot prikuha, toda grah 'e odličen tudi kot samostojna 'ed- Kar poglejmo! kremna grahova juha •500 g svežega izluščenega Vma, 1 1/2 l vode, jušna *0ck 1 dl kisle smetane, 30 g surovega masla, l žemlja. Mlad izluščen grah mehko puhamo v slanem kropu. Ku-Janega pretlačimo z vodo vred nLV ^uhi dobro raztePem0 s Sibo. Juho močno segrejemo, a ne do vrenja, in vanjo zameša- m° kislo smetano ter postreže- J10 z opečenimi Zemljinimi kockami. Zemljo narežemo na Jajhne enakomerne kocke, jih Gamo v ponev, na vrhu obloži- m° z maslom in v vroči pečici P°skušimo oziroma opečemo. Grah - priljubljena stročnica Grah na francoski način / liter izluščenega graha, 1 glavica zelene solate, 100 g šalotke, 3 žlice vode, 10 g sladkorja, sol, 50 g masla ali margarine, krebuljica. Sladica za danes £ ehtranova potica v I rumenjak, 1 beljak, 5 dag kristalnega k. A', sesekljan pehtran. jjMed presejano moko zmešamo sladkor in sesekljamo ^ "obo ter dodamo sol. Naredimo jamico, vanjo vsujemo ta)coTc m jajce, mleko ter na hitro umesimo testo. Testo Potr razva'Jamo> namažemo z nadevom (lahko tudi le Peka*Serno 1 roz,na,m). zvijamo, položimo v namazan pe*. *• Vzhaja naj 15 minut, nato ga postavimo v razgreto £Jco in pečemo eno uro pri okoli 200 stopinjah C. Prim * V' ^a ma5e°m prepražimo drobtine. Ohlajenim Icat sladkor, smetano, rumenjak in trd sneg, med razv Smo vtcP1i kristalni sladkor. Nadev namažemo po a,jenem testu in potrosimo s sesekljanim pehtranom. V primerno veliko posodo damo mlad grah, zeleno solato, povezano z zelenim peteršil-jem, ter krebuljico, šalotko, vodo, sladkor in maščobo. Posodo pokrijemo in jed duši-mo, da se grah zmehča. Tik pred uporabo prikuhi odvzamemo v šop povezano solato s peteršiljem in krebuljico ter prelijemo z maslom. Pripravimo se na zimo ^Jožen nizek fižol vode *?*arcev P<> 1 liter potrebujemo: 3 kg nizkega fiiola, 1 l Nej fedttni žlici soli (20 g), 1 čajno žličko belega popra. d0|K £n rumen fižol očistimo in po želji narežemo na 4 cm Zavre an Pa £a pustimo celega. Približno 5 litrov vode fižola**10 na mo^nem °8nJu- V veliko cedilo damo polovico s fij0}n 8a Za 2 minuti potopimo v vrelo vodo. Potem cedilo °Plak > dv'Kncm<). postavimo pod tekočo vodo, hitro Mel^1110 in ohladimo. Nato napolnimo kozarec. l?°sod lcm. zavremo vodo, sol in poper in zlijemo na fižol, z y0(j^ s 'ižolom pravilno zapremo, postavimo na podstavek Pasto,-' mora »iti enako topla kot posode in pokrijemo. Niz k ram° 60 minut nri 98 stopinjah C. priKUL ft20', zabeljen s surovim maslom, je čudovita je prj a* na zelenjavni plošči pa lepa dekoracija. Posebno Poručljiv kot priloga k mesu v razsolu. K umare 4a 5 kozarcev po 1 liter Potrebujemo t kg kumar 3*°. 1/8 i kisa, 2 l vode, \mini tlu i voh (20 g), ••vetov kopra. Zrele kumare olupi JJ°. po dolgem prereže m° m izluščimo sredico ' Peškami, tako da os l*ne samo Se čvrsto 7Cso- To narežemo na i cm debele in približno L«m dolge trakove, kt » na deski le enkrat Sferno h\k\T' M centimetrske koščke. r»arCz. ;n° ^ litrov vode in kis skupaj zavremo Dodamo niinutjnc' kumare in kar se da htiro spet zavremo. Po eni dolBn i7 Krešemo v cedilo in splakujemo z mrzlo vodo tako hf n > i kumac °Pra,,c koprovc cvetove. Vse skupaj zalijemo na ^otern' V VSi,^° P°sodo damo po en koprov cvet in zapremo. Pasteriziram« m ion .»nniniah C 01Bo i irescmo v cedilo m splakujemo z mrzlo vouo kiko moral kiSC °nlatl'ln- Če nimamo dovolj velike posode, bomo kuma' anSir;'b dvakrat ali trikrat. Odcejene in ohlajene kis inC am° v pripravljene ko/arce. Posebej zavremo vodo, ---i'vr.ivuu mimo jni lil »u|ini, v. » v, Pasteriziramo M) minut pri UM) stopinjah C Mlad grah po domače 7 liter mladega graha, 100 g šalotke, 100 g prekajenega mesa, 40 g maščobe, 10 g moke, juha ali voda, 1 glavica zelene solate, sladkor po okusu. Šalotko in prekajeno meso, narezano na koščke, kuhamo v vodi. Nato vzamemo šalotko in meso iz vode, damo na maščobo, zlatorumeno popražimo, nato vzamemo z maščobe, naj njej pa prepražimo moko, zalijemo z juho ali vodo in prevremo. V dobljeno redko omako damo čebulo ter meso, dodamo še mlad izluščen grah, na rezance narezano solato (h grahu sc najbolj poda solata štrucarka - ne radič) in kuhamo do mehkega. Med kuhanjem jed dosolimo in po okusu še sladkamo. Grah v beli omaki 500 g očiščenega graha, 1 čebula, 2 kocki kokošje juhe, 5 dag margarine, 2 rumenjaka, sok pol limone, peteršilj, poper, l 'til smetane. Drobno narezano čebulo prepražimo na margarini. Dodamo grah, kocki za juho in malo tople vode ter dušimo okoli 20 minut. Potem dodamo še smetano, odmaknemo s štedilnika in čez nekaj časa vmešamo rumenjake, limonov sok in narezan zelen peteršilj. Jed še malo prevremo. Grah ponudimo z rezinami prepra-fenega kruha. Grah s šunko P0 g izluščenega graha, 20 g masla ali margarine, 80 g šunke, l zravnana llica majoneze, l ilička gustina, sol, sladkor, l/H l vode, peteršilj. (i r ah tlamo v kozico z maščobo, prelijemo vodo, osolimo in dodamo še za noževo konico sladkorja. Dušimo do mehkega. Gustin gladko razmešamo v žlici hladne vode, primešamo grahu in prevremo. Dodamo Še majonezo, na rezance narezano šunko in sesekljan peteršilj. Grah z mladim krompirjem 650 g graha, 300 g mladega krompirja, 2 korenčka, 4 žlice olja, peteršilj, sol. Izluščen grah in sesekljan korenček dušimo z malo olja in vode. Posebej skuhamo mlad droben krompir. Kuhanega stresemo v kozico na olje, ga malo popražimo ter dodamo dušen giah in korenček Prih jemo 2 dl vode, v kateri se je kuhal krompir, potresemo s sesekljanim peteršiljem in dušimo še nekaj minut nad šibkim ognjem. Piščanec z grahom 650 g piščanca, 400 g izluščenega graha, 1 čebulica, 100 g masla, 1 paradižnik, peteršilj, mleta paprika, sol, poper. Piščanca narežemo na kose in ga popražimo. Dodamo nasekljano čebulo, malo popražimo tudi to, posipamo z moko in mleto papriko, solimo, popramo, ter prilijemo toliko vode, da je jed pokrita. Dušimo. Ko je meso napol mehko, dodamo grah in kuhamo do mehkega. Potresemo s sesekljanim peteršiljem. Grahova enolončnica 250 g suhega graha, 2 čebuli, poper, 2 velika korenja, lovorov list, sol, žefran, 4 olupljeni paradižniki (lahko iz konzerve), 1/8 l paradižnikovega soka, 150 g mesnate prekajene slanine, 3 žlice olja, timijan, česče, 2 zeleni papriki, 1 posušen feferon, 4 srednje veliki krompirji, 250 g posebne salame, zelen peteršilj. Grah čez noč namočimo. Namočenega pristavimo v 1 1/ 2 1 vrele sveže vode in ga kuhamo, da se napol zmehča. Vodi dodamo sol, poper, 1 na kocke narezano čebulo, korenje, narezano na lističe, lovorov list, paradižnike s sokom vred, mesnato slanino v kosu in timijan. Grah z dodatki naj rahlo vre v pokriti posodi. Medtem na vročem olju prepražimo sesekljano čebulo, nato še strt česen. Ko je grah skoraj kuhan, dodamo praženo čebulo, drobno narezano papriko in feferon, na lističe ali na kocke narezan krompir, 10 minut pred koncem kuhanja pa še salamo v kosu. Pred uporabo vzamemo iz enolončnice slanino in salamo, oboje narežemo, damo nazaj v juho in jed začinimo s peteršiljem. Seveda lahko vzamemo za to enolončnico svež grah; v tem primeru ga ni treba namakati. Rižota z grahom 500 g graha, 60 g riža, 6 žlic olja, 60 g naribanega sira, sol Grah skuhamo v slanem kropu, odcedimo in prelijemo s toplim oljem. Riž pražimo na olju, da postekleni. Solimo, prilijemo vodo (za trikratno količino riža) in kuhamo na majhnem ognju. Ko je riž skoraj kuham, dodamo grah. Potresemo z naribanim sirom. Zavezanci prekrižano Če smo bolj za športen izgled, se bomo o pri novi poletni obleki za morje odločile za kvadraten izrez spredaj in široke naramnice, ki se prekrižajo globoko na hrbtu. Model je zelo primerne za manjše postave. Če pa ste bolj romantične narave, se boste morda odločile za dolgo vezalko, zavezano prav tako na hrbtu. Medtem ko je prvi model ozek, je ta razigrano širok, z zašitimi gubami na prednjiku. Za pod tako odprto obleko si bomo morale omisliti tudi nedrček, ki se zapenja zelo nizko, skorajda v pasu. Barve so zelena in rumena, material pa mešanica viskoze in lanu ter bombaž- Pet minut za lepši videz Lepše s kumaro Proti celulitu Če hočemo, da si bomo pomarančasto kožo, nakremženo od celulita spet lepo zravnale in napele, jejmo kumare. Kuma-rično solato jejmo i>sak dan, začinjeno z drobno sesekljanim česnom in peteršiljem, prelijemo pa z malo olivnega olja. Proti podočnjakom Očesne veke in podočnjake si obložimo z gazo, namočeno v soku sveže kumare. To gazo prekrijemo s suho gazo, pustimo obe 20 minut na očeh, potem pa obkladke odstranimo in si umijemo oči z blagim kamiličnim Čajem. ŽE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ fanghi d'alga ALGOMAR SIMBOL KAKOVOSTI -ANTICELULIT IZ MORSKIH ALG 100% naravni Izdelek NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILE, POTRJUJE DEJSTVO, DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV le po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 - 4 cm. O tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, ki imajo naravno lastnost 'razbijanja" celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost, 1 komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena do pasu. Naročila In informacije po telefonu 066/24 752 ali na naslovu: C. na Markovec 23, 6000 Koper. 1 komplet Algomar 3500 SIT + poštnina 2 kompleta Algomar 6390 SIT + poštnina KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Bešter. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Pvhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Je ukuhano oglje. V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela Marjan Židanek. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Lončarstvo iz Šenjerneja. POKLJUKA, RUDNO POLJE - V Šport hotelu na Pokljuki je še do 15. avgusta na ogled razstava del nastalih na 5. triglavsko kiparskem taboru. V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar/rane Vozel. V hotelu Astoria je na ogled fotografska razstava Krajinski park Lahinja. V galeriji Vila Nana so na ogled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa General-ića.\ Vili Prešeren in v hotelu Astoria razstavlja slikarka Irena Polanec RADOVLJICA V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kliparja Manolisa Thomakakisa. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja izdelke umetniškega kovanja Adam Kriišnik. KONCERTI ■ IMAGO SLOVENIAE Bled, Kranj - Sinoči je na Blejskem gradu nastopil Komorni orkester solistov Bolšoj teatra iz Moskve pod vodstvom umetniškega vodje Rimma Stepanjana. Gostovanje sodi v okvir prireditev Imago Slovenije in v sodelovanju s slovenskimi mesti. Orkester, ki je na večdnevnem gostovanju po Sloveniji, se je občinstvu predstavil s programom del Mozarta, Bacha, Vivaldija, Mach-Marcella in Rossinija. Orkester, ki ga sestavljajo vrhunski umetniki, je tako kot povsod na svojih nastopih navdušil poslušalce. V svoji bogati glasbeni karieri je orkester, ki obstaja že več kot dvajset let, snemal za mnoge radijske in televizijske postaje ter izdal plošče in zgoščenke. Komorni orkester solistov Bolšoj teatra bo danes, v torek, ob 21. uri nastopil v atriju Nadškofijskega dvorca v Ljubljani (vaja je ob 19. uri), Koncerti bodo še v Portorožu in na Ptuju. Prav tako je bilo sinoči v okriru prireditev Imago Sloveniae koncert Tria Lorenz na vrtu kranjskega gradu Khiselstein. Ta uveljavljena glasbena skupina je nastopila s programom Havdna, Rahmaninova, Ipavca, Griega in Dvoraka. Ta teden bo v okviru iste prireditve še en koncert: v kranjski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev bo v četrtek, 31. julija, ob 21. uri nastopil Komorni zbor Akademije za glasbo, ki bo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika pel Gregorijanske korale. Imago Sloveniae organizira koncert tudi v cerkvi v Kranjski Gori. Nastopili bodo Ljubljanski madrigalisti in sicer danes, v torek, oo 21. uri. Na vseh prireditvah je vstop prost. • L.M. Obisk folklorne skupine iz Montreala OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Kranj, 25. julija - V petek popoldne so si lahko ob vodnjaku starega mestnega jedra tudi naključni sprehajalci ogledali plesni nastop kanadske folklorne skupine Rožmarin, ki jo je gostila KUD Sava Kranj. Skupina rojakov prihaja iz Montreala in pod vodstvom Rozine Hozjan Rogan uspešno že petnajst let poustvarja našo kulturno in plesno dediščino. Med devetdnevnim obiskom v Sloveniji so si ogledali Ljubljano in Kranj, obiskali svojce, na Slovenski izseljenski matici Rodna gruda so jim pripravili prisrčen sprejem, v Kočevju pa celodnevni kulturni program. Svojo slovensko turnejo so zaključili 27. julija v Prekmurju, na tradicionalnem folklornem festivalu vseh dežel v Beltincih. • M. K. 15. Festival Radovljica '97 KONCERTI STARE GLASBE Radovljica • S koncertom dveh nemških glasbenikov - Haj o Wienrotha, prečna flavta in Maxine Eilander, baroo harfa se v radovljiški graščini danes, v torek, zvečer nadaljuje letošnji 15. Festival Radovljica '97. Do osmega avgust• se bo zvrstilo še šest koncertov. Na dan otvoritve festivala, minulo soboto zvečer, sta slovesno otvoritev s s fanfar*^ in novo festivalsko skladbo Fest-Rad 97 avtorja Egija Gašperšiča v izvedbi trobilnega kvarteta Gallus popestril1 * otvoritvi dve razstav: dokumentarna razstava o radovljiškem festivalu od leta 1982 do danes v galeriji Kašča u» razstava oblikovalca Klemena Rodmana v Šivčevi hiši s predstavitvijo nove celostne podobe Festivala Radovlji^ razstava likovnih del umetnikov, ki so prejšnja leta likovno spremljali festival stare glasbe. O nekaterih zanimi*05 letošnje prireditve je tekel pogovor s predsednico Društva ljubiteljev stare glasbe Marijo Kolar. Radovljiško Društvo ljubiteljev stare glasbe je vsekakor izkazalo dobršno mero organizacijskih sposobnosti in tudi dobršno mero profesionalnega poguma, ko je lansko jesen prevzelo "štafetno palico" iz rok Ars Ramovš, kot se zdaj imenuje Ramovševo podjetje, ki je vrsto let pripravljalo radovljiški festival. "Društvo ni bilo povsem brez izkušenj. Klemen Ramovš je namreč društvo ustanovil že leta 1985, ko se je v Radovljici odvijala še Akademija za staro glasbo; po petih letih pa je zamrlo in zdaj smo ga spet obudili. Če je bilo za nekatere kar čudno, da je Klemen Ramovš prepustil festival društvu, pa moram reči, da ob Ramovševi spodbudi in ob sodelavcih, ki delajo z veseljem, kaže, da bomo prireditev lahko peljali naprej. Ne predstavljam si, da festivala v tem lepem graščinskem okolju ne bi bilo več. Zato ob pomoči občine Radovljica, ki financira festival ter nekaterih sponzorjev, to prireditev organiziramo še naprej. Naj dodam, da so vstopnice zdaj občutno cenejše - od 1000 do 2500 tolarjev." Letošnji program vam je ne glede na to, da ste s pripravami kasnili, uspelo sestaviti kljub temu na zavidljivi višini. "To je res, šele lani novembra smo začeli pripravljati program in kaže, da smo bili srečne roke. Glasbene skupine in posamezniki imajo seveda svoje koncerte planirane najmanj za leto dni vnaprej, če ne da bodo poleg odltfjj glasbenikov iz Wr5 nastopili tudi doW izvajalci." Ali v društvu kaj »J mišljate, da bi ob «eS!j valu ponovno oDa.u tudi poletno šolo «5 imenovano AkadeMI za mlade glasbenike- "Seveda. PoletJ-'J je nismo imeli se^' I pozornost je bila nafl njena le festivalu. *| spet razmišljamo^0 V: poletni glasbeni šoli. Radovljica - Festivalsko občinstvo je na otvoritvenem koncertu navdušeno ploskalo obema zboroma madrigalistov - slovenskemu in slovaškemu. Foto: Matej Rupel več. Nismo pa želeli na festival s uveljavljenim imenom, vabiti manj kvalitetnih izvajalcev. Zato bomo po zaslugi programske voditeljice Tjaše Krajne poleg že slišanega, lahko prisluhnili tudi tako znanim in zvestim udeležencem festivala, kot je na primer čembalist Shalev Ad-el, Lucy Hallman Russel, čembalistko, radovljiško občinstvo prav tako dobro pozna že leta. Tudi londonska glasbena skupina Fretwork je že nastopala pri nas. Rada pa bi posebej opozorila na zaključni koncert, na katerem nastopa sijajna sopranistka Barbara Schlick ob spremljavi Čembalista Vaughana Schlcppa." Na dosedanjih festivalih so slovenski izvajalci nastopali le izjemoma. Letos pa ste že z uvodnim koncertom morda nakazali, da bo poslej program vseboval tudi več domačih izvajalcev, ki gojijo staro glasbo? "Prav zares smo si prizadevali, da bi že na letošnjem festivalu sodelovali tudi domači izvajalci. Mislim, da je bil izbor pevskega zbora Ljubljanskih madrigalistov, ki že s svojim imenom govore kakšen pevski program obvladujejo, zelo dobra izbira. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnje, se priložnosti kar P0^ jajo. Že letos je b|l» lanski znanec m PfH pajoči na zaključi; koncertu čemba' , Vaughan SchlepP. | pravljen predstaviti * vir s kladivci, ki gac pripeljal z seboj za j koncertni nastop. Lahk0^ torej že letos imeli nekaj t glasbene šole za ta inštrurfl I ki ga pri nas manj poznaj0 predstavitev kljunaste flav 1 : že zdaj dogovarjamo z Ma ^ Bajt, ki je letos zakljt% šolanje na Dunaju. SkratK ^ zdaj se kaže cela vrsta -( nosti, da festivalsko dogaji ,■ obogatimo še z druga*" glasbenimi dogodki in p*e 00 vitvami, morda tudi s p^a si glasbeno šolo. Predvs^ *l\as-želimo pomagati mladij jj benikom, jih predstavu -j jim pomagati na g'a' poti." • Lea Mencinger 27. festival VIVAT GALLUS SOPRANISTKA ANA PUSAR JERIČ IN PIANISTKA N. VALANT Groblje pri Domžalah - Na četrtkovem, letos že trinajstem koncertu 27. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Vivat Gallus (Naj živi Gallus) sta v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah nastopili naša pevska solistka, primadona ANA PUSAR JERIČ, in spremljevalka pri klavirju NATAŠA VALANT. Umetnici Jeričevo in Valan-tovo že poznamo iz številnih nastopov, pa tudi nekaj plošč sta že posneli. Pusarjeva je o\St? odstiral Četrtek, M. julija ob J0:30 RICHARD BOOTHBT, REIKO ICHISE SHALEV AD-EL I Petek, 01. avgusta ofa 20: W NIEGEL ROGERS L'AURA SOAVE Organizacija: Dl S(iK, 1240 IUl<.\lji< .i, I inhartov trg 1, tcl:OM/7IS-22«, lav 064/712-412 Prodaja vstopnic liin\tn"n<> di UŠtVU K.»d<>\lju .1, t« I 0M/7 I 5« 100 Vsi koncerti v GraSčini. sicer operna primadona; tudi zato je morda v niz samospevov skladateljev S Rahmaninova, J. Pavčiča in J Brahmsa uvrstila dve Beethovnovi anji Ah! Perfido - koncertno arijo, in recitativ ter arijo Leonore 1/ opere Fidelio; torej dela iz njene zadnje operne uspeš niče v ljubljanski Open in baletu Slovenskega narodnega gledališča iz minule sezone. Umetnica se je v nizu vokal no-instiumentalnih miniatur, samospevov, ki jih je odpela v ruščini, slovenščini in nemŠČi ni, izkazala kot tenkočutna i/v. 1],tik. 1 skladb /i.isii roman tičnega slogovnega obdobja i.i/voja samospeva. Svoj "la bodji spev" pa sta tokratni izvajalki v Grobljah zaokrožili s Schubeitovo Ave Matijo ter dvema samospevoma B Ipav ca: Na poljani in Lahko noč Sopran Ane Pusar Jerič je Se vedno bogat in poln, vedno bolj pa tudi dovzeten za prepevanje samospevov; tako je bilo njeno tokratno prepevanje z bolj malo znanim repertoarjem prava poletna osvežitev našega glasbenega dogajanja. • F. K. V novih prostorih blejske knjižnice je tudi kotiček knjige. Foto: UM. Zdaj je v knjižnic na voljo 15.000 knjig, 200 audio m ^ kaset. Knjižnih naslovov je nekaj mani kot prej, «Jycnd*r [J ;glednosti del knjižnega fonda shranili v skladišču ^ jDc radi tega bralci niso pukrajšani, saj si knjižnica ivicnci*1^1 ikn mi,>>.,i,h kumio v i ...lovlnilii kniižnici. • Lea I "3 PRESELJENA KNJIŽNICA Bled - Včeraj dopoldne so tudi uradno - ob udcl*^^ radovljiškega in blejskega župana - odprli nove Vx0> ^ knjižnice Blaža Kumerdeja. Zaradi selitve je bila koj1 zaprta le sedem dni. -——---metf"1 V novem, lepem in svetlem okoli 200 kvadratnih ? e j velikem prostoru nad blejsko pošto so po novem * nQj71' čitalniški kotiček z več kot 15.000 knjižnimi naslovi in revijami. V primerjavi s starimi prostori je to dvakrat in Plpfof več. Kot je povedala ravnateljica Knjižnice A.T. Linhart ^ Božena Kolman Finžgar, bo nekaj časa v knjižnici sC * ^ oprema. Ko pa se bo v naslednjem letu knjižnica raZ V^MJ* povezavi z mostom) tudi v adaptirano prvo nadstropje s° ^jt stavbe, bo nova tudi oprema. Pa ne le to, prostor bo .J čitalnico in informacijski knjižnični center, bralci bod A dostop do interneta, poslušali in izposojali si bodo plošče j romu, razen tega pa bo knjižnica pridobila še Vx° ^ prireditve, podobno kot ga ima matična radovljiška knj1 pre zar lahko sposodi knjigo v ladovljiški knjižnici. Petdeset let Planinskega društva Železniki Na Ratitovcu spet zvoni ®b 90-letnici Planinskega društva Železniki je Krekova koča na Ratitovcu obogatena s Prenovljeno kuhinjo, pred kočo pa je zopet zapel ratitovški zvon. Katitovec, 27. julija - V P so se pri Krekovi koč.. "ovcu spet zbrali planinci •kljo so se pri Krekovi koči na * « tem na tradicionalnem "»janju na Jakobovo nedeljo Počastili 90-letnico Planinske-8» društva Železniki. Številne Planince sta med drugim v ^govoru pozdravila tudi predsednik Planinske zveze Složnije Andrej Brvar in župan °*>čine Železniki Alojz Cufar. £a prisrčno ozračje so Poskrbeli Pihalni orkester Al-Ples m Kamniški koledniki, ki So tam prisotne planince prijavili celo do skupnega petja. * sklopu praznovanja so pobili čatna priznanja najbolj južnim in požrtvovalnim ttanom Planinskega društva ^lezniki, po dolgih desetle-llln pa se je na Ratitovcu Predsednik planinskega društva Matej Galjot in Jure Rejc iz muzejskega društva sta prva pozvonila na znameniti zvon. je bila uradno odprta 9. avgusta 1925, poimenovali pa so jo Krekova koča na Ratitovcu, po tedaj vplivnem slovenskem politiku in velikemu zaljubljencu v ratitovško pogorje dr. Janezu Evangelistu Kreku. Krekova koča je nudila gostoljubje vse do leta 1940, ko jo je zaradi bližajoče nevarnosti 2. svetovne vojne prevzela vojaška uprava, leta 1943 pa je bila požgana. Po ponovni ustanovitvi Planinskega društva za Selško dolino leta 1950 so štiri leta kasneje zopet postavili kočo, ki je nato v desetletjih doživela še nekaj razširitev, leta 1992 pa ji je bilo povrnjeno še prvotno ime. Ob letošnjem tradicionalnem srečanju planincev na Jakobovo nedeljo pa so v Krekovi koči na Ratitovcu svečano odprli še prenovljeno kuhinjo v koči, ki so jo prenovili z lastnimi sredstvi, je povedal predsednik društva Matej Galjot. Za naslednje leto pa imajo železniški planinci še smelejše načrte, namreč do koče napeljati električni priključek. Ker bo to za planinsko društvo prevelik zalogaj, seveda upajo tudi na pomoč občine Železniki. Sodeč po županovih besedah, da za prizadevne planince ni vedno dovolj le pohvala, ampak tudi pomoč, bo občina pri priključitvi koče na javno električno omrežje najverjetneje pomagala. Sicer pa rajanje na Jakobovo nedeljo ni vse, kar se med letom dogaja na Ratitovcu, saj prvo nedeljo v septembru organizirajo tradicionalni pohod na Ratitovec, letos bo ta že 21. po vrsti. Celo koledarsko leto pa poteka akcija Prijatelj Ratitovca, s katero že sedmo leto spodbujajo planince k redni rekreaciji. • S. Šubic , Mo6ovo ,e na Ratitovec vsako leto poda veliko število *°Pet oglasil znameniti zvon. va.Jc bil pred drugo svetovno ojno v veliko pomoč planin-. .JJ1. ki zaradi slabih vremenski razmer niso našli poti do J*e- Ratitovški zvon je pred Četkom velike vojne v doli-odnesel tedanji oskrbnik nedelio oIcnc- do minule KatiJ pa 8a obiskovalci nca niso več slišali. Planinsko društvo Železniki je nastalo pred devetdesetimi leti, ko je skupina zanesenjakov zbrala planince celotne Selške doline in okolice, ki so nato 21. maja 1907 ustanovili podružnico planinskega društva s sedežem v Železnikih. Že tedaj so se porajale želje postaviti kočo na očaku Selške doline - Ratitovcu. Ta Tradicionalno Jakobovanje v Hrašah Smlednik, 27. julija - Tradicionalno 4. domače praznovanje Jakobovanje v Hrašah pri Smledniku, ki ga je pripravilo Turistično društvo Hraše, je tudi letos uspelo. Prireditev se je začela ob dveh popoldne z enourno slovesno mašo v cerkvi svetega Jakoba. Sledile so domaČe kmečke igre in srečanje domačinov, ki so v veliki večini člani Turističnega društva Hraše. Praznovanje se je potegnilo čez ves dan in se s plesom končala pozno ponoči. Kot so povedali udeleženci, so bili vsi zelo zadovoljni, pa še vreme jim je bilo naklonjeno. • M. K. Gasilski jubileji so vedno svečani Nikoli v boj proti ognju V Srednji vasi pri Šenčurju, na Dobračevi in v Poljanah so svečano pozdravili svoje pridobitve. Srednja vas pri Šenčurju - Minulo nedeljo so gasilci Srednje vasi pri Šenčurju slavili 45-letnico delovanja, a bolj kot visokega jubileja so se tokrat veselili novega orodnega vozila. Peugeotev boxer, predelan v gasilsko vozilo, je za PGD Srednja vas velika pridobitev, vendar upajo, da ga bodo morali čim manjkrat uporabiti, je bilo na prireditvi največkrat slišati. Da pa bi šlo vse kot po maslu, če bi se gasilci vseeno morali boriti z ognjem, je novo vozilo blagoslovil šenčurski župnik Ciril Istenič. Srednjevaškim gasilcem, ki jim že od leta 1960 predseduje Franc Kern, sicer šenčurski župan, je bila pokrovitelj pri nakupu občina Šenčur, botra gasilske pridobitve pa sta Bernarda in Božidar Jurca. Predaji ključev vozila gasilskemu društvu je prisostvovalo kar nekaj gostov, med drugimi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miro Bogataj, predsednik občinskega sveta Miro Koželj, poveljnik Gasilske zveze Kranj Marko Bohinc in prvi poveljnik operativnega štaba Šenčur Miro Globočnik. Poveljnik PGD Srednja vas pri Šenčurju Marko Vreček prevzema ključe od botrov vozila Božidarja in Bernarde Jurca, prevzem spremlja predsednik društva Franc Kern, Gasilstvo je del slovenske identitete, ki se kljub pomanjkanju denarja vedno znova ohranja in obnavlja, so dejali na prireditvi. Miro Bogataj je ob tem dejal: "Gasilstvo je najbolj množičen in usposobljen sisnm varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če se 1fi4fi m? Najnižja C6na prodaje StanOVar J 1,65 m2, kar predstavlja skupno površino 16,48 m2. 1.117.000,00 SIT. 6. Dvosobno stanovanje, ki se nahaja v drugem nadstropju stanovanjske hiše Pot na PJ*J ^2, Tržič, pare. št. 357 k.o. Tržič in ima dve sobi s površino 14,70 m2, in 13,60 m2, kuhinjo 9.*| WC s kopalnico 2,56 m2, predsobo 3,22 m2, ložo 2,93 m2, klet 0,83 m2 in drvarnico 2/" gjf kar predstavlja skupno površino 49,49 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 3.775.00O,uv 7. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske hiše Cesta na L ^q Tržič, pare. št. 145 k.o. Bistrica in ima eno sobo s površino 10,87 m2, kuhinjo 9,61 rjj*«^| (skupni) 1,29 m2 in klet 3,00 m2, kar predstavlja skupno površino 24,77 m2. Najnižja prodaje stanovanja je 1.217.000,00 SIT 8. Garsonjera, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše Kranjska cesta 3, Tržič, pare. št. 667/ ^ Tržič in ima eno sobo s površino 13,13 m2, skupni VVC 2,64 m2 in drvarnico °'5^nsiT. predstavlja skupno površino16,33 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 350.000,00 Rok prijave in vsebina ponudbe ^ Pisne ponudbe je treba poslati s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici z oznako "Zbiranje po Prodaja stanovanj" na naslov BPT, d.o.o., Tržič, Predilniška cesta 16, 4290 Tržič. Pisne ponudbe morajo prispeti na sedež družbe najkasneje do srede, 6. 8. 1997. Ponudba mora vsebovati: - naslov kupca, davčno številko - ponujeno ceno v SIT in plačilne pogoje , s0č^ - izpisek iz sodnega registra ali registracije, s katerim pravna oseba kot pondunik izkaze v R Sloveniji, oz. potrdilo o državljanstvu in EMŠO, če je ponudnik fizična oseba. Plačilni pogoji Prednost pri nakupu ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. ^jrflf1^ O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločala komisija v petih dneh po končanem ponudb. j^rflf1 Izbrani ponudnik mora prodajno pogodbo skleniti v treh delovnih dnevih po obvestilu, aa j za najugodnejšega ponudnika. Posebni pogoji jc0 Stanovanja so zasedena, najemnik ima v skladu s stanovanjskim zakonom predkupno p Slovenk odkupu Prodajna pogodba postane veljavna, ko da k njej soglasje Agencija Republike prestrukturiranje in privatizacijo. iatve W Vse stroške, ki so povezani s prodajo nepremičnin, prometni davek in morebitne druge stroške, plačajo kupci. stroš^6 Zemljiško knjižno stanje nepremičnin, ki so predmet prodaje, uredijo kupci na svoje Prodajalec si pridržuje pravico, da ne opravi Izbire med ponudniki. Ogled prostorov Za ogled stanovanj in poslovnih prostorov, ki so predmet razpisa, je r vsak delovni dan med 8. in 10. uro pri g. Teranu 064/53-571. ov0r goč telefonski dofl' Trii* AUTOMOBILSKI TRG *fe 11. STRAN • GORENJSKI GLAS cesti: Mercedes-Benz A Mali A z velikimi ambicijami godilo se je tisto, česar še pred nekaj leti ni verjel skoraj i^če: V Stuttgartu so pod znamenjem trikrake zvezde začeli delovati doslej najmanjši hišni avtomobil z oznako A. Mali Mercedes, ki so ga v tovarni skrbno skrivali skoraj vse do {•radne predstavitve bo v letošnjem poletju zapeljal po cestah, J^eni predvidoma tudi po slovenskih. v samem Mercedes ki je od nedavnega Celo r^cnzu, „ Sarno še blagovna znamka v fviru koncema Daimler-Benz, so novemu malčku kar Precej časa odrekali pravico do življenja, kajti govorice, ki J° Prihajale iz Stuttgarta so mu b,fe pretežno nenaklonjene. Toda, ko je projekt majhnega avtomobila dobil zeleno, 'uč, so se stvari začele odvijati hllreje. Potem ko so razred A nekaj časa prikazovali kot PTototip z oznako AAVisoion, B W na marčevskem salonu v ^nevi na ogled skrbno zavar- ovan pred preveč radovednimi očmi, pred natanko dvema tednoma pa je doživel tudi svoj uradni krst. Mercedes -Benz A je resnično majhen avtomobil, ki s svojo 3,57 metrsko dolžino ne obeta posebnega razkošja, toda notranja prostornost je vseeno precejšnja, saj vzdolžnica men skoraj tooliko kot pri limuzini razreda C. Potnikom je namenjenih pet sedežev, z njimi pa je mogočih kar 72 različnih raz poreditev, tako, da se avtomobil iz potniškega zelo na hitro prelevi tudi v manjši kombi. Ljubitelji znamke s trikrako zvezdo bodo nad drugačno in tovarni povsem netipično zasnovo precej skeptični, vendar jih utegne novi A prepričati z odločno in dinamično obliko ter inovativnim ter mladostnim pristopom, ki ga malček izraža s skoraj vsemi svojimi potezami. Prav zato pa morda v Stuttgartu v tem hipu ne vddo, kakšne kategorije bodo tvorile strukturo kupcev. Ker pri Mercedes-Benzu doslej še niso imeli tako majh- nega avtomobila, so morali posebej zanj razviti tudi nove motorje. Osnovni je bencinski 1,4-litrski štirivaljnik z zmogljivostjo 82 konjskih moči, nekoliko odločnejši je 1,6-littrski s 102 konjskima moče-ma, prihodnje leto bosta na voljo še 1,6- in 1,7-litrska turbodizla s 60 oziroma 90 konjskimi močmi. Poleg ročnega, tovarna ponuja tudi menjalnik s samodejno sklopko, ki deluje na pojemanje oziroma dodajanje plina, samodejni menjalnik bo na voljo kasneje. Kljub majhnosti, novi stutt-gartski malček prednjači po varnosti. Motor je postavljen tako, da ob morebitnem čelnem trku zdrsne pod dvojno dno potniške kabine, za varnost pa so dodane še čelne zračne varnostne vreče in ABS (serijsko), medtem, ko je za bočno zaščito potrebno doplačilo. Mercedes-Benz razreda A, ki je za letos in lep kos prihodnjega leta že razprodan, bo pn nas na voljo pozno jeseni, predvidoma novembra. Do takrat bo znan a tudi natančna cena, ki naj bi po predvidevanjih slovenskega zastopnika podjetja AC Inter-car znašala okoli 30 tisočakov nemških mark za osnovni model; približno toliko avtomobil velja tudi na domačem nemškem trgu. • M.G. ŽIBERT oervis in prodaja vozil li'HONDA 7=^ie&dk CMC 5 VRAT honda crv-jeep DEH!E8wmw)-h.c.jv že za 21.990 PEM BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 DOVŽANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ teiytox:064759-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSI ZA VAŠ AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA Op t tka Mono((c( 064- 212-535 9{a Monarjevcm klancu _v Tjanju_ THST: OPEL VECTRA 2.0 Dl CD SPREMINJANJE ZGODOVINE &l,er' ob avtomobilih, ki yedn° Oznako karavan, še „j£ ?°. Pomislijo na škatlaste, s *| elegenatne avtomobile pJV'daljšanim zadkom in ho ^a.in'm prostorom pod stre- Pred S° Pred 'et' zan'm'v' pre em **tO, da so se v njih .vazai,. kartonske škatle, 3T Kboj*ki aU kaj p°dob- Svet h es Je avtom°bilski lu, ^Račen in avtomobili s ,_nr»jevskim zadkom poleg hm; " Rckaterim pomenijo \*v|jenjski stil. V n '° Prav gotovo vedo tudi pri Opel vectra caravan 2.0 Dl: eleganten, predvsem pa uporaben rned m °Plu- kJer so bih družinski kombi HUd^".' W.P,U' kK"----- nih prv,mi izdelovalci tovrst oddarvtomobl,ov. *e v zelo Imenih tndev ..... tridesetih letih z frLharn,m modelom laub-mar , ,n sredi petdesetih z rekor i°mu Sc znano olvmpio v|clc,| c»ravan. Tradicijo so samo za centimeter krajši od štirih metrov in pol, razpoznaven pa je po značilno velikem Oplovem logotipu na maski hladilnika, edinstvenih bočnih ogledalih, ki so navidezni po- E^VMJ ildajšnjihTode^ d*fck m°l!0rnegKaJ,0,k[0Vra in komk ZadnJa med mirni .e dokaj napihnjenih bokih. Dru ^T2° 'a^coJdobila «aČen * Samo zadek'.k' * Sr^n.,.0 kaJ svcža limuzina VectrV razreJa vectra UraUnalCaravan. k°t J*-' njena ysakem naka Jc oblikovno v pobil f^'edu uglajen avto-aroserii l Je Povzel večino hitili ,iniJ istrske li-naMa| * , ra/llčl^ Tako je Poratni kombi, ki e gačen je samo zadek, ki je prirezan sorazmerno oglato, a deluje skupaj s precej klasično karoserijo skladno in dovolj estetsko, čeprav s kakšno posebno vznemirljivo oblikovno rešitvijo ne izstopa. Vectra je tudi udoben avtomobil, še posebej, če je v njem večja količina opreme, ki jo Eonazaria oznaka CD, za oljše udobje pa med drugim skrbi tudi samodejna klimatska naprava, ki jo ponujajo za doplačilo. Za obliko armaturne plošče bi notranjim arhi tektom lahko rekli več sreče prihodnjič, toda večina tistega kar je na njej je pregledno, razen stikal za vključitev luči za meglo. Glavna prednost podaljša nega zadka, je seveda prostornejši prtljažnik, ta je pri vectri caravan lepo tapeciran, skoraj preveč eleganten, da bi v njem prevažali tovor, ki za seboj pušča umazanijo. Kakorkoli, prostora je za 460 litrov, če je zadnja klop popolnoma podrta pa skoraj poldrugi kubični meter. Poleg tega pri Oplu izražajo tudi skrb za Štirinožne družinske prijatelje, zato avtomobilu dodajajo posebno mrežo, ki loči potniški in prtljažni del. Komur se zdi, da gredo karavanski avtomobili in dizelski motorji dobro skupaj, se lahko ozre tudi po Oplovi vectri. V Ruesselsheimu so v ta namen zasnovali nov 2.0-litrski dizelski motor s turbinskim polnilnikom in neposrednim vbrizgom goriva, hkrati pa ima štirivaljnik še po štiri ventile na valj. Glede čistosti in kultiviranosti delovanja, mu ne gre oporekati ničesar, žal pa bo za kanček razočaral voznike, ki so od vsega naštetega in 82 konjskih moči, pričakovali več živahnosti. Največji navor 185 Nm je namreč na voljo že pri 1.800 vrtljajih, vendar bi bili lahko pospeški in končna hitrost nekoliko odločnejši. CENA do registracije: 42.223 DEM (Opel Austria) Tutb Prostoren in temeljito obdelan prtljažnik s posebno mrežo za itirinolnega prijatelja ♦ + ^praktičnost ++obdelava prtljažnika ^ekonomičnost —preslabotne zmogljivosti -majhni bočni ogledali -oblika armaturne plošče TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štlritaktnl, vrstni, dizelski s turbinskim polnilnikom, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1994 cem, 60 kW/ 82 KM, 5- stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4490 mm, š. 1707 mm, v. 1445 mm, medosna razdalja 2637 mm, prostornina prtljažnika 460/1490 mm. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 172 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 17,0 s. Poraba goriva po ECE normativih: 4,2/5.6/6,2 I plinske olja na 100 km, poraba na testu: 7,21. HYUnDRI SALON JAVORNIK Do konca julija priznamo 3% popust za vozila LANTRA in 3% popust tudi za vozila ACCENT. Gotovinski popust 500 DEM Ugodni kreditni pogoji * leasing DIA-G, d.o.o Janeza Finigarja S, 4270 JESENICE teUfaxK)64/863-430 KREDITI že od T+5% NISSAN BritofI62, Kranj, tel.:064 242 277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL NISSAN MICRA 1,0 16V....1 5.990#00 DEM srn/skd oprrrtui: motor 76/, 55 PS, CUfbog, zaščita proti kraji, mešalna I mrva, garancija 3 leta ali 100.000 km. PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) ^PAVTO TRŽIČ, Predllniška 16 tel.: 53-33+ Seveda pa se utegne podoba spremeniti glede na zanesljivost in preverjeno Oplovo tehnologijo. Vectra caravan 2.0 Dl namreč sodi med tiste avtomobile, ki se ne dokazujejo samo s praktičnostjo in udobjem, ampak v veliki meri tudi z gospodarnostjo. M. GregorU d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V SIT OPOMBA RENAULT 9GTD RDEČA 1984 2.625 obvezna oprema FIAT UNO 45 RDEČA 1987 3.662 180 dem na 2 leti ŠKODA FAVORIT 135 L BEŠ 1991 3.780 185 dem na 2 leti ALFA 33 1.8 TD SREBRNA 1988 3.980 obvezna oprema CIM0S AX 1.1 SREBRNA 1988 3.960 194 dem na 2 leti NISSAN SUNNY1,5 SIVA 1986 4.115 200 dem na 2 leti LADA SAMARA 1,3 BELA 1992 4.575 155 dem na 3 leta FORD FIESTA XR 2 RDEČA 1987 5.080 172 dem na 3 leta OPEL C0RSA1.2 RDEČA 1987 5.177 T+6,5 % RENAULT 11GTL RDEČA 1988 5.177 T+6,5 % RENAULT 9GTD BEŠ 1989 5.400 T+6,5 % RENAULT 5 CAMPUS/5 V RDEČA 1990 5.435 obvezna oprema MARUTI MARUTI 800 M. SIVA 1994 5.565 T+6,5 % HYUNDAI P0NY1,3 M. SIVA 1990 5.895 2 % popusta ŠKODA FAVORIT BELA 1992 6.375 T+6,5 % FIAT UN0 45 RDEČA 1993 6.560 3 % popusta RENAULT 5 CAMPUS/5V RDEČA 1993 6.685 617 dem na 4 leta RENAULT CAMPUS/3V BELA 1993 7.377 T+6,5 % RENAULT 21 TL SREBRNA 1988 7.505 T+6,5 % LADA SAMARA 1,5 BEŠ 1995 7 550 2 % popusta FIAT TIP01.7D SIVA 1991 7.560 200 dem na 4 leta RENAULT 5 FIVE/3V RDEČA 1995 9.475 210 dem na 5 let RENAULT 5 FIVE/3V BELA 1996 10.665 237 dem na 5 let RENAULT 21 GTS SREBRNA 1991 11885 2 % popusta OPEL VECTRA 2,0 I MODRA 1989 12.975 2 % popusta RENAULT 19 CHAMADE SIVA 1992 13.115 2 % popusta KREDITI ŽE OD T+0% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://VVVVW.ALPETOUR-REMONT.SI/ Astra je najuspešnejši Opel Nemški Opel, ki mu gredo po prodajni in tudi finančni posli v zadnjih nekaj letih precej dobro od rok, je razglasil svoj model astra za najuspešnejši Oplov avtomobil vseh časov. Od začetka proizvodnje v letu 1991 je namreč s proizvodne linije zapeljalo že 3,8 milijona teh avtomobilov, s tem pa je astra tudi potolkla rekord zadnje generacije svojega predhodnika kadetta, ki so ga v letih od 1984 do 1991 izdelali v 3.779.289 primerkih. S skoraj 14 milijoni narejenih kadettov od leta 1962, je Opel že vrsto let eden vodilnih proizvajalcev v tem avtomobilskem razredu. Najpopularnejša različica astre je petvratna kombilimu-zina, ki so jo doslej naredili v 1.397.902 primerkih, kaj dosti pa ne zaostaja niti astra caravan s 1.335.141 izdelanimi avtomobili, ki je hkrati že od leta 1993 vodilni kombi v svojem razredu na evropskem trgu. Še opaznejšo vlogo si pri Oplu obetajo od pomladi prihodnjega leta. ko bo astra dobila generacijsko naslednico, na voljo pa bo tudi kot enoprostorska limuzina zafira. Prvič jo bodo javnosti predstavili na septemberskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. • M.G. L,,,,,,,,,,,,,.,.,.,.,,............„.....,,,,,,,,,.....,.,......,.......■............»........... Razcvet trgovine z avtomobili Avtomobilski saloni še kar rastejo Gradenj velikih poslovnih objektov, kakršnih smo bili vajeni pred desetletjem in več, danes skoraj ni. Med redke izjeme sodijo objekti namenjeni prodajnim in servisnim dejavnostim na področju avtomobilizma. V mestni občini Kranj avtosalone in servisne delavnice gradijo predvsem zasebniki. Ena takih večjih gradenj je vsekakor gradnja prodajnega salona in servisa za avtomobile Audi in Volkswagen v Stražišču. Objekt gradi družinsko podjetje vrtač z Visokega, kjer že imajo manjši salon in servis. Kot je povedal Aleksander Vrtač, bo nov objekt v Stražišču odprl vrata predvidoma jeseni. Na Visokem namerava obdržati prodajo in servisiranje za vozila volkswagen, v Stražišču pa bosta zastopani obe znamki avtomobilov. Zanimivo je, da na Laborah, nasproti podjetja Alpetour Remont, kjer prav v teh dneh dokončujejo dela na popolnoma prenovljenem objektu, v katerem bodo na dveh stezah opravljali tehnične preglede, nastaja še en soroden objekt. Kranjsko zasebno podjetje Viktorija, znano predvsem kot uspešen prodajalec rnovih in rabljenih avtomobilov, gradi trgovino z avtomobilskimi deli, ponudbo pa nameravajo dopolniti še s športnim in otroškim programom. Kot so povedali, bo otvoritev predvidoma aprila prihodnje leto, trenutno so gradbinci še pri temeljih. Gradi se tudi ob cesti proti letališču Brnik, kjer se zaključujejo gradbena dela na novem avtosalonu, servisu in prodajalni Avtohiše Kadivec iz Šenčurja. V nov objekt bodo preselili program avtomobilov znamke Hvundai, zraven pa do tudi ročna avtopralnica. Tik ob novem avtosalonu bo tudi nova sodoben petrolov bencinski servis, oboje pa naj bi odprli predvidoma že v začetku jeseni. Zal pa vsem gorenjskim podjetjem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z avtomobili, ne gre tako dobro. Podjetje Avtoline iz Kranja, se je kot hčersko podjetje istoimenske matične delniške družbe iz Ljubljane, že pred nekaj meseci znašlo v hudih težavah in pred uvedbo stečajnega postopka, o čemer smo v Gorenjskem glasu že obširno pisali. Stečaj se ie zdaj tudi uradno začel prejšnji petek. Medtem še ni jasno, kdo bo poleg novo odprtega servisa Ambrož v Lahovčah, prevzel prodajno in servisno dejavnost za vozila Fiat in Lancia na širšem območju Kranja. Na sliki: gradbišče bodočega avtosalona podjetja Vrtač v Stražišču. • H. J., M.G., foto: G. Sinik Zdaj bo grizla tudi puma Volkswagen golf ie četrtič Časi športnih kupejev se nadvse uspešno vračajo. Avtomobilske tovarne, ki v svetu kaj pomenijo, jih imajo v zadnjem času kar precej, gnečo povečujejo tudi tisti, ki prihajajo v razred tako imenovanih kompaktnih kupejev. Tisto, kar so pred nekaj leti naredili pri nemškem Oplu z novo tigro, bodo zdaj poizkusili tudi pri Fordu. V boj se tigro se bo spustila tudi njihov nova zverinica imenovana puma. Puma bo kazala zobe s hkrati v dobrem sozvočju z Po skoraj šestih letih, ko so pri Volkswagnu uradno, predstavih svoj najpopularnejši model golf tretje generacije, se bo a« bližnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu odkrilo zastor i golfa četrte generacije. Z njim bo nemški koncern še prilil olj6 na ogenj enemu najuspešnejših evropskih avtomobilov, ki so g* od leta 1974 prodali v več kot 17 milijonih primerkov. športno ukrojeno karoserijo s precej inovativnimi podrobnostmi, ki avtomobilu pomagajo izstopati iz povprečja, nabuhlimi blatniki in dokaj visokim zadkom, svoj delež prispevajo tudi 15-palčna aluminijasta platišča. Karoserija je sicer postavljena na fiestino osnovo, kar je tovarni pomagalo znižati razvojne stroške, na večino Fordovih avtomobilov pa spominja tudi notranjost. Vendar pa so pri pumi poskrbeli za primerno šport-nost, zato so v notranjosti dodatki iz imititranega lesa in aluminij na prestavni ročici, motorjem. Pumino srce je 1,7-litrski štirivaljnik iz generacije ZETEC, ki je sicer razvit iz manjšega 1,4-litrskega motorja, ki se vrti v fiesti. Motor je samo eden toda ta zmore iskrivih 125 konjskih moči, ki pumo hitro potegne do zavidljive hitrosti. Fordovo pumo bodo izdelovali v Koelnu, prav tako kot fiesto, poleg nekaterih delov, bodo skupni tudi proizvodni trakovi. Letno bo tovarniške dvorane zapustilo 30.000 avto mobilov, prve pume bodo kmalu dosegljive v Nemčiji in v Veliki Britaniji, kako bo s stikala, merilniki in osrednja konzola pa so v nezgrešljivem sorodstvu s fiesto. V primerjavi s fiesto je pumino podvozje za 15 milimetrov nižje in opazno, spredaj skoraj, zadaj pa za kanček več kot petino trše. Tudi to daje avtomobilu športen pečat, ki je Fordovo zverinico pri nas, v tem hipu še ni znano, saj se mora zastopnik. Summit mo-tors najprej dogovoriti za takšno ceno, da bodo ta nišni avtomobil lahko tudi prodajali. V Nemčiji je za pumo potrebno odšteti okoli 33.000 mark • M.G. Novi golf se od predhodnika, ki mu počasi pišejo napotnico za upokojitev, na zunaj ne razlikuje bistveno, več sprememb pa je vidnih šele na drugi pogled ali so celo skrite pod kožo. Precej velik napredek so konstruktorji s pomočjo laserskega varjenja in posebnih tehnik lepljenja dosegli pri karoserijski trdnosti, prenovljeno pa je tudi podvozje, ki si ga golf poslej deli z audijem A3. V dolžino je gof sicer zrasel za celih 11 centimetrov in po novem meri 4,13 metra, za 4 centimetre so ga razširili, prav tako pa je povečan kolotek. Na ta račun je največ pridobila notranja prostornost, medtem ko bo voznika razveseljevala modra osvetlitev merilnikov. Poleg čelnih, bo tovarna kot dodatno opremo ponudila tudi bočni varnostni zračni vreči. Novincu bodo vgrajevali že znane koncernske bencinske in dizelske motorje. Osnova bo 1,4-litrski štirivaljnik s 75 konjskimi močmi, najmočnejši pa 1,8-litrski motor s turbinskim polnilnikom in 150 konjskimi močmi. Na voljo bodo tri različice opreme trcndline, comfortline in highline, niso pa pozabili tudi na športi različico G TI. Po premieri na salonu avtomobilov septembra v Frank' furtu, bodo novega g°j'a postopoma začeli prodaja" tudi v drugih evropskih državah. V Sloveniji naj bi m« dobrodošlico izrekli v prV1 četrtini prihodnjega leta. LVŠlM ŠKOFJA LOKA ■ HYunDoi tomCE*. ObU 632 2&<> POOBLAŠČENI SERVIS IN PR0D^. • promocijsko znižanje Lanfr0 in Accent -3% popust • popusti no gotovinsko plačilo • ugodni krediti •iizing u •»»■' IM tati pJBB^^ IpftM MVMeOo iit»pretltle,ilc{ickti# prtijfiiiki. iiurjlili Na 12. mednarodno srečanje ljubiteljev 2CV Spaclcarji gremo letos med tulipane Dve leti sta naokrog in spačkarji iz vsega sveta smo spet vžgali motorje v smeri svojeg3 svetovnega srečanja, tokrat že 12. po vrsti, ki bo v kraju Endendam na Nizozemskem. Kranj • Prava potovalna mrzli- ca je prejšnji teden zajela vse tiste ljubitelje Citroenov, po večini se vozimo v popularnih spačkih in dianah, ki smo se namenili na svetovni zbor, ki bo tokrat v deželi tulipanov, mlinov na veter, dobrih nogometašev, svetovno znanega piva Heineken in najbolj kolesarski deželi (če pozabimo na Kitajce) na svetu. Zgodb in legend o nastanku spačka je veliko, na začetku so ga namenili za "štrapac" francoskim kmetom, v šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 na se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobivamo na svetovnih srečanjih spačkarjev. Po 11. srečanju, ki smo ga pred dvema letoma v Man boru organizirali slovenski spačkarji, se tokrat odpravlja 1 m — . ..'um. i _ Spačkov prijazen pogled mo v goste na Nizozemsko. Kar okrog petdeset nas bo, ki bomo na letošnjem srečanju zastopali gorenjsko sekcijo, ki je tudi sicer med najbolj Pitne Boulanger, idejni oče spačka, je razmišljal nekako takole: če bi kmečka lena znata voziti avto, hi kmet lahko ostal doma in namesto, da bi ves dan popival po gostilnah, delal na njivi, s tem prihranil denar in seveda povečal pridelek. Avtomobil nai bi bil torej tak, da bi ga lahko vozila neizkušena kmečka gospodinja, zaradi slabih cest na francoskem podeielju pa je konstruktor predvideval tudi maksimalno udobje, ki bi ga "novi avtomobil" moral nuditi potnikom. Ena od zahtev naj hi bila tudi ta. da naj hi spaček imel tako vzmetenje, da bi bilo moč varno prenehati košaro z jajci Čez raznto njivo. Izdelava vozila naj hi bila razmeroma poceni, saj končna cena ne bi smela presegati tretjine cene takratnega CUroenovega favorita, znamenitega modela "Citroen II. Traction Avant". Leta 1948 je oil spaček uradtuj predstavljen na Pariškem salonu m takoj osvojil srca obiskovalcev dejavnimi v okviru Citroen kluba Slovenije. Srečanja so prava manifestacija spačkov, dyan, mehanjev, amijev... in drugih Citroenovih avtomobilov, ki so v prvi vrsti namenjena druženju, novim pii|.iteljstvom, izmenjavi šoferskih in mehaniških izkušenj. Zabavne igre s prestižno disciplino vlečenjem vrvi, spoznavanje dežele organizatorice, za nas spačkarje je pogosto poguben bolšji trt, kjer so napi odaj rabljeni in novi rezervni deli in kup raznovrstnih i/delkov, pravzaprav relikvij na temo 2CV, kot je urena oznaka Gitroenovega spačka. Kljub temu da so leta 19sH) v kraju Mangualde na Portugals kem izdelali zadnjega spačka, ni strahu, da bi ta avtomobil, ki Na pot so nam /"^"JL številni sponzorji: Gtjj^jt ki glas, Suva Kranj, l-ok'-a 1 Škofje Loke, Mesnica V EditU Kranj, fi<$ Music Snopom Kranj, H$L m otroci Monokel A Arvaj- Kranj, ffi'gi Loka. Yucca d.oi.» * /; Tnnlir* KolinskO ■ {/',/, Toplice, Kohrv na. Ilirija V>uln>>: i'I na in mnogi drugi- mm je /a/na.novaislolclK.^ vC{ Nasprotno, cest. jih je. Iudi na - tlcU, Kot zapisano na S.) nas bo na Ni/ ^rtaž> Kako ie bilo PjjfiE, * številk. Gorenjskega * . i/ide 14. avgusta. Igor K- GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Na pogorišču jeseniške železarne ostalo tudi nekaj sto invalidov Rešitev za invalide na vidiku pstanavljajo invalidsko podjetje, kjer naj bi delo dobilo dobrih 90 invalidov iz jeseniške železarne - En invalid na čakanju stane 1,2 milijona tolarjev na leto bivše Pšenice, 28. julija - Ena od težav, s katerimi se soočajo "irajoče Slovenske železarne, je veliko število invalidov, nto v družbah, ki so nastale na pogorišču jeseniške : e2afne, je redno zaposlenih kar 226 invalidov, 120 pa jih se S! ^.akanJu> nekateri že od leta 1993. Po napovedih naj bi bo t V'-'° zaPos'enm v železarnah še zmanjševalo, s čimer se ve h ProD'em invalidov še zaostril. Toda kot kaže, se i *|arle obeta rešitev, saj na Jesenicah ustanavljajo inv ° podjetje, ki bo zagotovilo delo za skoraj sto a|'dov nekdanje železarne. smejo odpustni. Nekateri od njih še vedno delajo - v družbah nekdanje železarne jih dela'še 226, medtem ko jih je na čakanju 120, nekateri že od leta 1993. Kot pravi Zupančičeva, že sama struk- . O problematiki delavcev -lnvalidov na Jesenicah smo se Pogovarjali z Ivanko Zupančič, direktorico Centra za P^strukturiranje kadrov Železne Jesenice (CPK), ki je bil ustanovljen z namenom rese- «~ —^- J"1"1 7nJa problematike presežnih tura invalidov kaže, da gre za oelavcev nekdanje železarne, zelo težko zaposljivo skupino leta 1993 je preko CPK šlo ljudi. Večina je moških, starih 16°0 trajno presežnih delav- od 30 do 40 let, ki imajo za cev- ki jim je CPK skušal sabo 20 let delovne dobe. Pomagati pri iskanju možnosti Največ jim ima le prvo stopn-faPoslitve drugod in jim zago- jo izobrazbe, od zdravstvenih socialno varnost. Kljub V oHU !f "CkaJ delaVCeV PreŠl° Novo podjetje išče programe Ker jim v obstoječi proizvodnji ni mogoče zagotoviti dela, so se v Centru za pre- -.i ' ---""j ui.iaitv.1 piv.aiw niso n° hrezPosemost» saJ Jim Slltve U\?°,h, naJli n0Ve ZaP°" lve- Vehk problem pri tem ' ,50 tudl invalidi, ki jih ščiti *0n m jih delodajalci ne okvar pa jih ima večina okvare hrbtenice. hnijske plače invalidov še pod vprašajem sof stro^ov> )ih ima podjetje z invalidi, je doslej JMancirala driava, po besedah Zupančičeve je bila pomoč odi Ze^° ve^° Letos maja pa so se na ministrstvu za delo to/i zmanjšati sofinanciranje za polovico, to obliko fi^0^. Pa nal 01 spl°h ukinili (driava naj bi v prihodnje ki a^Clra^a k aktivne oblike zaposlovanja preselnih delavcev, Tak 0 omogočili tudi zaposlitve tel je zaposljivih oseb). Plač lasn0> fye b°d° v telezarni dobili denar za junijske l0j e. lfiValidov, ki so na čakanju. Kobili hi 10,7 milijona dn *hV' ^' im bodo - če pomoči drlave ne bo • morale kriti tel* • ^ pa se same otepajo s hudimi likvidnostnimi strctL™' ^a Z(*ai $e ne vemo> kako bomo pokrili te Kli h SUi drnarja nimamo kje vzeti," pravi Zupančičeva. Zač l trmu bodo junijske dohodke skušali izplačati ao dvaj avRusta (ponavadi invalidi na Čakanju dobijo plačo ^jvii po plačilnem dnevu ostalim zaf>oslenim). Ivanka Zupančič, direktorica Centra za prestrukturiranje kadrov Železarne Jesenice. strukturiranje kadrov lotili projekta ustanovitve invalidskega podjetja, v katerem naj bi dobilo delo vsaj nekaj od številnih jeseniških invalidov. "Naša želja je, da bi zaposlili čim več invalidov, da bi tako sami poskrbeli za svojo socialno varnost," pravi Zupančičeva. Zametki takšnega podjetja sicer že obstajajo v okviru CPK, kjer invalidi sedaj opravljajo dodelavne posle za Donit Filter ter KOOP iz Mojstrane. Te dejavnosti pa naj bi po novem prenesli na invalidsko podjetje, ki bo imelo ime Center za svetovanje, usposabljanje in zaposlovanje invalidov Jesenice, v njem pa naj bi po načrtih zaposlili 93 invalidov, nekaj tistih, ki so na čakanju, nekaj pa tudi takih, ki še delajov eni od družb železarne. Zagotovili naj bi jim primerno delo, toda kot pravi Zupančičeva, je velik problem s programi, ki jih je zelo težko J^1?kus znanja ter urejeno parkirišče w volan tovornjaka le z licenco feUj*' 2ji- julija - Po zakonu 0 cestnem •mer tU' ki Prav»' da morajo do koncu let;i slov,! 2 "^OprevoznikJ licenco, sije od 9.000 še|e ySk a>t<>prevoznikov licenco pridohilo 77 u avt«prevo/nikov - na Jesenicah je od poK,.ev°In'kov šele 6 prevoznikov izpolnilo W* Pridobita licence. avton 0VcniJ» morajo do konca leta vsi l°ne .rcvozn>ki. ki imajo vozila nosilnosti 3 teže P°' ali 6 tnn 111 W0 kilogramov skupne opra',.VclJa tudi za tiste, ki s takimi Potreb* Prevo*ni$ko dejavnost za Pridobj j". °Praviti preizkus znanja i vozili . i s 111 c- na Po lc(a 19%; nco. Pridobitev licence je obvez-novem zakonu o cestnem P° pravilniku o cestnem prometu ki velja od 21. junija dVloPrev S tCm nočc naPrav'ti večji red med Preveč mkl- ™ katere meni, da jih je s,ar»m d em »letnikov, ki naj bi t.iko ukvarja[ revo/l"k»>i" koi podjetjem, ki so se P^rnajh',1 ' St Vensl:LS,no P»trebe pridobilo Sele 250 ST* prid« »vtoprevo/nikov. Na Jesenicah, V()*n«kov j \ (),>rtni zbornici kar 77 avtopre-? i/daJo li" ' *cM *' Jc pridobilo vse pogoje L *H''c nCCn.Ce-Vcndar Ministrstvo za promet \neu I«! n V|' d" bw vztraJal°. d» ne bo ob avi tnin 'fjem in nobenega odloga. 1teni ukva^""7"'110: Predvscm starejše, ki e ?LCcJ jeze iZp,til in Pr,d"ll»t<-v licence vnesla S,aJ sam,, v/nc|nirjanja. Spraševali so se, a^kl(c i nI aVU:Prcvo"iki: za m S>rtvo/n,rilVUlcVa Pri«'<>-^v ,if Ccsti in J pa vsc P° vrsti, tudi faj samn'" v/nemirjanja. Sprašc^ VlL se . av,<;Prtv<>'n.ki: za noben drug licence, za , ] ~ ""-k« »isu, iuui tiste, ki so mu scst ,n,Pr°mc,u 2c trid^et in več let ali Kscccv Pred upokojitvijo* Ne gre namreč le za izpit, ki vsebuje splošni del, ki ga morajo opraviti vsi po vrsti in posebni del, ki ga morajo opraviti avtoprevozniki, ki sc s to dejavnostjo ukvarjajo rnanj kot pet let, ampak tudi za druge pogoje, ki so sestavni del pridobitve licence. Za preizkus znanja je treba odšteti 39 tisoč tolarjev. Avtoprevoznik mora imeti dokončano katerokoli poklicno šolo, ni pa treba dokazovati izobrazbe, če je bil kot avtoprevoznik neprekinjeno zaposlen od 13. decembra 1°83. Mora imeti svoje parkirišče iu mora tako kot povsod l>.) I \ropi dokazati svojo finančno sposobnost: premoženje v vrednosti 550 tisoč tolarjev ali pa mora v višini tega zneska imeti deponiran denar. Vsi avtoprevozniki niso neprekinjeno opravljali svoje dejavnosti, saj so zaradi znanih gospodarskih težav in prevozov, ki so jih opravljali v druge države nekdanje Jugoslavije, občasno ostali brez dela in so bili po nekaj mesecev ali več na Zavodu za zaposlovanje. Nemalo preglavic pa manskateremu avto prevozniku povzroča zahteva, da mora imeti svoj parkirni prostor. Pravilnik določa, da BOtl imeti vvtk .i\loprevoznik urejeno parkirišče do leta 2001. Zdaj velja začasni ukrep, da mora imeti svoje dvorišče za parkiranje ali najemno pogodbo za uporabo parkirišča. Parkirni prostor za tovornjak mora imeti uporabno dovoljenje, kar pomeni, da si mora lastnik za svoj parkirni prostor pridobiti tako lokacijsko kot gradbeno dovoljenje. Prostor mora biti tlakovan, obdan z robniki, name ščenimi lovilniki olj, mora imeti delovne in pomožne prostore, kar pomeni seveda tudi vodo in stranišče. Kje in kako si bodo številni slovenski avtoprevozniki, ki so doma tudi v strnjenih naseljih in mestih pridobili urejene parkirne prostore, pa je seveda drugo vprašuje • I). Sedej dobiti. Invalidi bi se lahko ukvarjali z različnimi dejavnostmi, od kovinskih do lesnih, lahko bi se lotili urejanja okolja in podobno. "Pogrešamo nove programe, ki bi jih opravljali invalidi. Podjetja s programi lahko postanejo tudi soustanovitelji," pravi Zupančičeva. Če bi imeli dovolj programov, bi podjetje lahko tudi razširili in v njem zaposlili invalide iz celotne občine, saj ima probleme z invalidi veliko število podjetij. Bo vlada odobrila status invalidskega podjetja? Na Centru za prestrukturiranje kadrov si prizadevajo, da bi novo podjetje dobilo status invalidskega podjetja, s čimer bi država zagotovila dodatna sredstva za ureditev delovnih mest in dodatno izobraževanje. Podjetju s statusom invalidskega podjetja ni potrebno odvajati sredstev za plačilo prispevkov, temveč jih namenja razvoju, je oproščeno carin in davkov, država pa pokrije tudi del plače zaposlenih. Toda če vlada takšnega statusa ne bo odobrila, bo celoten projekt padel v vodo, poudarja Zupančičeva. Letni stroški za invalide v železarni 7,5 milijona mark Stroški enega invalida, ki je na čakanju, znašajo letno kar 1,2 milijona tolarjev (bruto plača in regres). Če vemo, da je samo v jeseniški lelezarni 120 invalidov na čakanju, je skupni letni strošek zanje kar 144 milijonov tolarjev ali skoraj 1,5 milijona nemških mark! Za že tako propadle še delujoče drulhe je to kljub delni pomoči drlave ogromno breme. "Menimo, da je to edina pametna rešitev problema invalidov na Jesenicah. Vsak Človek je zadovoljen le, če poskrbi sam zase in za svojo socialno varnost. Večina invalidov je pripravljena delati, če bi jim le priskrbeli primerno delo," jc prepričana Zupanči-• V. Peternel Gorenjska banka prodaja poslovne prostore Glavni vzrok: racionalizacija poslovanja in zmanjševanje stroškov Kranj, 28. julija - Pred dnevi je bil v medijih objavljen oglas, v katerem največja gorenjska banka prodaja oziroma daje v najem številne poslovne prostore na Gorenjskem in v Ljubljani. Zakaj so se odločili za ta korak, smo vprašali Nado Nastran v Gorenjski banki v Kranju. Kot nam je pojasnila, v Gorenjski banki v zadnjih letih skušajo zniževati stroške na vseh področjih ter racionalizirati poslovanje, od števila zaposlenih do skrajševanja postopkov. V ta sklop sodi tudi odprodaja oziroma oddaja poslovnih prostorov v najem. Po besedah Nastra-nove nekatere prostore prodajajo, ker menijo, da dolgoročno niso perspektivni, nekatere pa bodo oddali zgolj v najem, saj jih bodo v prihodnosti morda vnovič uporabljali. Tako v središču Kranja prodajajo prvo, drugo in tretje nadstropje "v poslovni stavbi na Prešernovi 6, v pritličju pa bo še naprej ostala ekspozitura banke. Gorenjska banka prodaja tudi poslovne prostore na Hrušici, kjer je bila včasih ekspozitura banke, vendar ni bila donosna, zato so jo že pred leti zaprli. V Škofji Loki so naprodaj poslovni prostori v Šolski ulici, kjer je knjižnica. Ker škofjeloška občina načrtuje preselitev knjižnice, so se v banki že ozrli za novimi ponudniki. Naprodaj je tudi apartma na Krvavcu, ker naj bi bil nerentabilen. Zanimanje zaposlenih v Gorenjski banki je namreč zadnja leta zelo majhno, zato so stroški vzdrževanja postali previsoki. Nekaj poslovnih prostorov pa Gorenjska banka daje v najem, in sicer v Kranju na Bleivveisovi (prvo nadstropje) ter v Preddvoru, v Škofji Loki na Kapucinskem trgu ter v Radovljici (drugo nadstropje). Zanimivo pa je, da dajejo v najem tudi skoraj 400 kvadratnih metrov prostorov na Dalmatinovi v Ljubljani, v poslovni zgradbi, ki so jo kupili šele lani. Odločili so se namreč, da bo poslovalnica banke zaenkrat zasedala le del prostorov, ko bodo spoznali tržišče in zanimanje strank (konkurenca bank v Ljubljani je namreč zelo huda), pa se bodo odločili, ali se bodo razširili na večjo površino. Prav zato se niso odločili za prodajo, temveč za oddajo v najem. Kot nam je še povedala Nastranova, ponudbe morebitnih kupcev oziroma najemnikov čakajo do 11. avgusta, cene pa še niso določene. Odvisne bodo od ponudb, za vsako lokacijo pa se bodo posebej odločali, koliko bodo zahtevali. Pri tem bodo upoštevali tudi cene poslovnih prostorov, ki veljajo v posameznem okolju. • U. Peternel V Plamenu kolektivni dopust, dela ni Kropa, 28. julija - Z včerajšnjim dnem so delavci Plamena začeli s tritedenskim kolektivnim dopustom. Kot smo izvedeli, pa je nekaj delavcev že dalj časa na čakanju, saj zaradi pomanjkanja repromateriala številni stroji stojijo. Predsednik sindikata SKEI v podjetju Bojan Gašperšič (ki je sicer tudi sam na čakanju) nam je povedal, da so težave zlasti z vijačnim programom, kjer bodo po kolektivnih dopustih bržkone morali proizvodnjo povsem ustaviti, nekaj bolje pa je v lesnem oddelku, kjer nekaj zalog repromateriala še imajo. Kot meni Gašperšič, bo po 18. avgustu, ko se kolektivni dopust konča, verjetno na čakanju ostalo še več delavcev. Nadaljnja usoda podjetja je odvisna od države; o podaljšani sanaciji Slovenskih železarn naj bi državni zbor določal prav na današnji seji, 29. avgusta pa naj bi se sestal tudi novi nadzorni svet Slovenskih železarn. • U. P. V SOBOTO NAS JE NA IZLETU "TRI DEŽELE" SONCE RES RADO IMELO Union pivo in ledeni čaj sta bila na sobotnem izletu :elo zaželena, pa tudi Arvajevi sendvič' so se nam prilegli, začelo pa se je vse skupai z zajtrkom pred marketom Emone Merkur v Kranjski Gori. Na tromejo smo se povzpeli vsi. večino smo morali krstiti, ker so bili prvič, pa ni bilo prehudo, saj smo podmazali z izvrstnim Škofčevim šnopčkom Iz Letenc. Uživali smo ob prekrasnem razgledu in v plesu z metlo preizkusili obnovljeno teraso pred restavraciio ob zgornji postaji žičnice Zahvaljujemo se osebju bifeja Emona Merkur v Kranjski Gori za vedno prijazen sprejem m postrežbo, osebju žičnice, soferiu Tonetu u Alpetourja in seveda tudi mladima harmonikarjema. POSLI IN FINANCE UREJA: Manja vofcjak Na lestvici 300 največjih slovenskih podjetij tudi 26 gorenjskih Merkur sedmi v Sloveniji, prvi na Gorenjskem Na prvem mestu po prihodkih je še vedno Revoz, na drugem Petrol, tretji pa je Eles - Po dobičku vodijo Krka, Lek in Telekom, prvi "Gorenjec" tudi tu Merkur na 25. mestu Kranj, 28. julija - Gospodarski vestnik je tudi letos pripravil lestvico največjih slovenskih podjetij. Tudi letos je, tako kot že štiri leta, na prvem mestu novomeški Revoz s skupno 140,8 milijarde skupnih prihodkov v lanskem letu, sledi Petrol Trgovina, na tretjem mestu pa je Eles. Med 300 največjih se je letos uspelo uvrstiti 26 gorenjskih podjetij, med njimi pa je najvišje mesto zasedel Merkur, ki se je po prihodkih (dobrih 42 milijard tolarjev) v lanskem letu uvrstil na sedmo mesto. Enajsta je Sava, na 24. mestu pa je jeseniški Acroni. Na 25. mestu po skupnih prihodkih je kranjski Iskratel, Živila Naklo so 38., 39. pa je Iskraemeco. Škofjeloška Loka je 59., Sava Trade 65., na 73. mestu pa je Domel Železniki. Med 300 največjimi po prihodku so še naslednja gorenjska podjetja: Alpina Žiri, Planika, Color, Termo, Goričane, Aqua-sava, Jelovica, SŽ Fiprom, Gorenjska mlekarna, Teling Kranj, Gradbinec Kranj, Alpetour Remont Kranj, Aerodrom Ljubljana Brnik, LTH Škofja Loka, Špecerija Bled in Iskra Ero. Razveseljivo je, da z lestvice ni izpadlo nobeno gorenjsko podjetje, ki je bilo med 300 največjimi že lani, med največje pa je uspel preboj dvema gorenjskima novincema, Telingu in SGP Gradbincu. Pohvalni so tudi preskoki navzgor; največji je uspel prav kranjski Savi Trade, ki je skočila kar za 156 mest. Nekatera podjetja pa so tudi močno nazadovala v primerjavi s predhodnim letom, najbolj Avtotehna - za 150 mest, med "Gorenjci" pa je Iskra ero izgubila 86 mest, Peko Tržič 79 mest, Goričane Medvode je izgubilo 51 mest, Planika pa 44. Največja slovenska podjetja po skupnih prihodkih v letu 1996 mesto skupni prihodki v tisoč SIT 1. Revoz 140.816.143 2. Petrol Trgovina 106.072.816 3. Eles 75.107.238 4. PS Mercator 68.579.450 5. Gorenje Gospodinjski aparati 49.062.810 7. Merkur 42.174.363 11. Sava 33.140.572 24. SŽ-ŽJ Acroni 19.732.486 25. Iskratel 19.638.177 38. Živila 14.443.736 39. Iskraemeco 14.115.250 59. Loka 10.626.859 65. Sava Trade 9.650.661 104. Alpina 7.435.013 122. Planika 6.717.479 133. Color 6.031.067 151. Termo 5.411.546 165. Goričane 5.042.397 173. Jelovica 4.817.141 204. SŽ-ŽJ Fiprom 4.181.588 211. Gorenjska mlekarna 4.150.764 229. Teling 3.772.919 232. Gradbinec Kranj 3.752.544 234. Alpetour Kranj 3.749.636 271. Aerodrom Ljubljana Brnik 3.293.741 274. LTH 3.230.234 281. Špecerija Bled 3.183.051 282. Iskra Ero 3.159.110 Slovenska podjetja z največjim dobičkom v letu 1996 mesto čisti dobiček 1.1996 v tisoč SIT 1. Krka 2. Lek 3. Telekom 4. Petrol Trgovina 5. Kompas MTS 25. Merkur Trgovina 49. Iskraemeco 71. Iskratel 79. Živila 82. Sava 83. Aerodrom Ljubljana 93. SŽ SEIKO ZJ 131. Termo 133. Unitech-LTH 176. Loka 189. Donit Tesniti 213. Iskra Ind. sestavnih 226. Domel 247. Špecerija Bled 3.117.464 2.882.957 2.497.024 2.004.738 1.767.556 667.884 391.513 289.686 259.361 254.156 Brnik 251.116 227.900 166.371 162.304 118.841 108.306 98.600 90.009 78.910 delov Zanimivo je, da nekatera podjetja niso dovolila objave podatkov oziroma na prošnjo za objavo sploh niso odgovorila. Med njimi so denimo LIP Bled, Kovinar Jesenice, Elan, Elektro Gorenjske in Peko. Najbolj dobičkonosna lani Krka, med Gorenjci Merkur Na razpredelnici podjetij, ki so v lanskem letu ustvarila največji dobiček, je na prvem mestu tako kot lani Krka s 3,1 milijarde tolarjev čistega dobička. Na drugem mestu je Lek, ki je lani pridelal 2,9 milijarde tolarjev čistega dobička (povzpel se je s četrtega mesta leto poprej), sledi pa mi Telekom z 2,5 milijarde. Na četrto mesto je z drugega zdrsnil Petrol Trgovina z. dvema milijardama dobička, na petem pa je Kompas MTS z 1,8 milijarde. Od gorenjskih podjetij je najboljši Merkur na 25. mestu s 667,9 milijona tolarjev dobička. Kranjski Iskraemeco je 49. s 391,5 milijona, tretje najbolj dobičkonosno gorenjsko podjetje pa je Color, ki je s 358,1 milijona dobička na 57. mestu v državi. Na 71. mestu je Iskratel (289,7 milijona dobička), na 79. Živila (259,4 milijona), na 82. pa Sava (254,2 milijona). Od gorenjskih podjetij so na lestvici 300 najbolj dobičkonosnih podjetij še Termo, Unitech-LTH, Donit-Tesniti, Iskra industrija sestavnih delov, Domel in Špecerija Bled. Za uvrstitev na lestvico je zadostovalo 51 milijonov tolarjev čistega dobička. Največ zaposlenih v Slovenskih železnicah, Sava sedma V Gospodarskem vestniku razvrščajo tudi podjetja po številu zaposlenih. V lanskem letu je bilo podjetje z največ zaposlenimi Slovenske železnice, ki so zaposlovale kar 9.582 delavcev. Na drugem mestu je Mura s 5,622 zaposlenimi, tretja pa je Pošta Slovenije s 5.223 zaposlenimi. Četrto je Gorenje, peti pa Poslovni sistem Mercator. Na Gorenjskem je bilo lani največ ljudi zaposlenih v Savi - 3.332, kar to podjetje uvršča na sedmo mesto med podjetji z največ zaposlenimi pri nas. Planika je z 2.304 zaposlenimi trinajsta, Iskraemeco je na 16. mestu z 2.035 zaposlenimi, Acroni Jesenice pa 20. s 1.763 delavci. Med podjetji z največ zaposlenimi na Gorenjskem so še Alpina (1.309 zaposlenih), Merkur Kranj (1.274), Iskratel (1.046) in Domel (1.044). Manj kot tisoč zaposlenih imajo Živila, Jelovica, Gradbinec, LTH ter Loka, vendar so se tudi ta podjetja uvrstila med sto podjetij z največ zapo- Preskoki navzgor uvrstitev v 1.1995 1996 napredovalo Sava Trade Kranj 221. 65. 156 Preskoki navzdol Iskra Ero Kranj 196. 282. 86 Peko Tržič 63. 142. 79 Goričane Medvode 114. 165. 51 Planika Kranj 78. 122. 44 slenimi v državi. Podatki pa kažejo, da je večina od naštetih podjetij v preteklih letih opravila obsežne reorganizacije in s tem zmanjševanje števila zaposlenih. Sava je denimo od leta 1990, ko je zaposlovala 4,385 delavcev lani imela še 3.332 zaposlenih, Peko je število s 5000 zaposlenih v letu 1990 do leta 1995 zmanjšal na slabih 2000. Pred leti zvezdi Iskra in Železarna Jesenice Zanimivi so podatki, katera podjetja so bila največja podjetja po prihodku v preteklih letih. Od let 1979 pa vse do 1981 je bila nesporno prva tedanja Iskra Kranj, v letu 1982 pa jo je zamenjala Železarna Jesenice. Naslednja leta je prvo mesto prevzel mariborski Tam, nato ravenska železarna, v letu 1987 je bil prvi Univerzitetni klinični center, leto kasneje Gorenje, v letu 1989 pa je prvo mesto že prevzela Krka. Sledilo je dvoletno prvenstvo Železniškega gospodarstva Ljubljana, leta 1992 pa se je na prvo mesto zavihtel Revoz, ki na prvem mestu kraljuje do danes (z izjemo leta 1993, ko ga je prehitel Petrol Trgovina). Jakob Piskernik: Glede na spreminjajoče se razmere uspeh za Merkur Kranj, 28. julija - Kot nam je lestvico največjih slovenskih podjetij komentiral generalni direktor in predsednik uprave prvega gorenjskega podjetja na lestvici Jakob Piskernik, Merkur že vrsto let drži sedmo mesto na lestvici podjetij z največjim prihodkom. Kot je dejal, je to za Merkur velik uspeh, zlasti upoštevajoč dokaj spreminjajoče se razmere. Po dobičku je Merkur zasedel nekoliko nižje, 25. mesto, kot je pojasnil Piskernik, pa je, razkorak nasploh značilen za podjetja s področja trgovin » ki realizirajo velik obseg prometa, medtem ko so marže s tem dobiček nižji. V primerjavi s proizvodnimi p°d)cp> za trgovska podjetja značilen petkrat manjši dobiček $'c na realizacijo. Ob polletju je Merkur ustvaril blizu 21 milijard toiarfev čistih prihodkov od prodaje, kar je za deset odstotkO več kot v istem obdobju lani, vendar nekoliko manj 0 načrtov. V tem obdobju so ustvarili za 400 milijoj, tolarjev dobička, kar je za petino več kot v lanski prvin šestih mesecih ter blizu načrtom. Lansko poslovno leto je bilo za Merkur uspešno, saj J realizacija porasla za pet odstotkov, ob tem pa se jc podražilo manj od inflacije, kar pomeni, da se je ot> prodaje povečal. Merkur je uspel zadržati svoj tržni de ^ Ki v trgovini na drobno znaša 18 odstotkov, v trgovin' debelo pa 15 odstotkov. ^ Sicer pa so se v Merkurju v sklopu strategije razvoj leta 2000 že lotili nekaterih pomembnih naložb. Iako ta začeli z gradnjo sodobnega trgovskega centra na |icjj3 cih v Mariboru, ki naj bi bil odprt do konca P°jnjo prihodnje leto, v kratkem pa bodo začeli tudi Z f^lTbj trgovskega centra na Viču v Ljubljani. V kratkem p* n< začeli z gradnjo Še dveh podobnih trgovskih centrov POLETNI POČITNIŠKI TABOR SPOŠTOVANI STARŠI! Počitnice so že v polnem teku, starši pa pri hitrem tempu nimamo zadosti časa, da bi ga preživeli skupaj z otroki. Tako so prepuščeni babicam, dedkom, tetam, v skrajnem primeru pa so celo sami. Tokrat Jim ponudit* nekaj boljšega, nekaj bolj zanimivega! V mirnem, lahko dostopnem okolju Karavank, organiziramo poletni počitniški tabor za otroke od 1. do 5. razreda oanovne šole. Tabor bo potekal od 18. do 22. avgusta! Otrokom nudimo animacijo 12 ur na dan in varstvo med nočnim spanjem. Poleg hoje na bližnje vrhove (Zelenica, Stari Ljubelj, Korošica...), obilo športnega programa, odkrivanja zakonov v naravi (koliko je staro drevo, koliko meh drevesno deblo, preslikovanje lubja in list/a, zbiranje pajčevin, mavčni odlitki Živalskih stopinj...) se bomo učili uživati v življenju In z naravo. Obljubljamo, da otrokom res ne bo dolgčas. Skupine bodo majhne, zato pa toliko bolj phjetne. če smo vas prepričali, pokličite Ireno, po telefonu 715-515 (vsak dan, razen sobote in nedelje med 8.30 in 15. uro) in dobili boste še več informacij, da nam boste lahko zaupali vašega otroka. SGP GRADBINEC KRANJ, p.o. Nazorjeva 1, 4000 Kranj V stanovanjskem bloku na Zlatem polju ob obvoznici v Kranju prodajamo dvosobna in trisobna stanovanja, garsonjere in garaže. Stanovanja bodo dokončana in vseljiva oktobra letos. Dodatne informacije lahko dobite v našem komercialnem sektorju pri g. Kernu (tel. 226-300). ( PVC OKNA IN VRATA POSVET S STROKOVNJAKI DEMONSTRACIJA, AKCIJSKE CENE DAN ODPRTIH VRAT 1.8. od 7. do 19. ure in 2.8. od 7. do jj^ Ha /77/7? GRADBENI MATERIALI £ UUU -PRODAJALNA UPlC^JJj m(W[Plk)ČEI TiL.t06«/71»- VREME Vremenoslovci nam za danes obetajo delna jasno z občasnimi popoldanskimi foajevnimi nevihtami. Jutri in v četrtek Pa bo večinoma sončno. LUNINE SPREMEMBE V soboto je nastopit zadnji krajec, 2t*to nampoHerschlovem vremenskem ključu napovedujejo deževno vreme. NAGRADNA IGRA Koga je obkrožila Simona Že nekajkrat smo v Gorenjskem glasu fotografije z različnih prireditev izkoristili za nagradne igre. Tudi danes, v zadnji julijski številki, objavljamo dve fotografiji - za obe velja enako: na vsaki fotografiji je Simona obkrožila po enega udeleženca in zanj velja: če nas OBKROŽENI udeleženec na fotografiji SAM pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: izlet v Gardaland Za vse, ki boste spoznali, koga je Simona obkrožila in nam boste to sporočili, pa tolažilna nagrada: poletna reklamna majica Gorenjskega glasa z ekskluzivno počitniško karikaturo Iztoka Sitarja! Seveda obstaja omejitev: čas za Vaš telefonski klic je le do tega petka, 1. avgusta 1997, do 13.30 ure. Naša telefonska številka: 064/223-111. M J SMO PISALI NEKOČ P^jšnjikrat smo tule objavili del nasveta izpred 30 let, kako $fran/mo smolnate madeže. V besedilu je manjkala beseda asčoba, češ da z njo najprej raztopimo smolnat madež, aro pa se ga lotimo še z detergentom. Seveda, če gre za *~,/a> si lahko pomagamo tudi s tankim papirjem, ki ga Pikamo čez madež, ki ga tako zlahka odstranimo. Po odzivu oec zgleda, da ste na dopustih, vendar pa smo vseeno 6JQli toliko vaših dopisnic, da smo žrebali in rezultat je *slednji: 1. Kristina Mencinger, Cesta na Ravne 4, Boh. ^strica; 2. Helena Juvan, Hafnerjevo nas. 99, Škofja Loka; 3. ,oo Speglič, Strniševa c. 26, Ljubljana - Črnuče; 4. Marija uPan, Partizanska 26, Bled in 5. Martina Mašič, Bohinjska rQdnja vas 101/b, Bohinjska Sredja vas. Čestitamo! MARIBOR - Do sedaj še niso znane vse podrobnosti splozije, ki je v nedeljo ob 10.48 odjeknila v zadnjem °onu mednarodnega vlaka Hamburg • Beograd - Bar, 0^|uyoča miličnika sta v košu v toaletnem prostoru Krila eksplozivno telo in takoj ukrepala. Vsi potniki so bfc* zapustm ta vagon, potegnila sta zasilno zavoro, *o da je eksplozija, kije odjeknila le 40 sekund kasneje, (G?*'19 /e materialrio škodo. V vlaku je bilo 141 potnikov. ,V,Q. 6. decembra 1977) zgledalo besedilo, ki ga je pred 20 leti napisal naš n .rn' novinar. Vi pa napišite, kdo v današnjem času zbira 0O'Ce ,'n i'b zapiše kot dežurni novinar. Naloga ni težka, Gor 'Ce pošli'te do Petka- av9usta 1997> na nas~ naslov Pisai^^' ^las' Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za "Kaj smo 1 nekoč". Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v vrednosti JT>tc«, ^ b razbohoteni birokraciji, niihfja v številnih državnih nihiVlh' uradih in dr^av- itelatUc'iah in ki bo kmalu *Qdnnn'er>mih 30 llsoč k°- đobUi* ne hi bil° odveč> Če bi /er, ',' Se kakSen vladni urad za ZoraT?fljezik- En urM hoč h 1 " P" čudovitih 30 *ak<»LOKratskin lhdah bi se »ovilx ,20 do 30 k<""adov Ur»du V ,un nameščencev v Kal,, i" IeP slovenski jezik kaj £ Poznalo. se l,na^reč pomislimo, kako ^rcvar:enSki jezik dnevn0 Uradfi v iavnosti, potem bi lashi}iila lep slovenski jezik (e bi sak Proračunski tolar, Pov7(j:VsaJ dvakrat mesečno bi i*«*« svoj glas Se kako sl«hnili Z(iV,dni Slovenci pri-tudi, , !') kak*™ nasvetek bi r«tsk,j*!1 lmai° "'oj, birok ' od 1,1 & bodo tudi imeli ^iUnJa do več"osti Mati] Ur"d, pa M d« v sadnih in , ''" 'nmistrstvih, kjer dan *«kont, srutl''l" nove in nove Piiej0 ,'n Podzakonske akte, '*?nimo Izvajanji teta In ifio I,;""; KoUno podedo-"o l7KZUo'.^i in fej socialistu-NiSj^V«" nfki! H za vse ^sni"','r Kvečjemu zal ne P" ^vaja! A če "■»c','"1 pod izvajan-'S'a,''' !r,'h" ^besedno tudi S4b J tmo *P« tam °bč(i;;; * <>< ?a ne sme biti, tokon ',„ u' iklicuiejo na *n<*:uk '" nei 'Hicujem ■ dajanju., »im,, ») ni še nit v >*' m,//"/'"""1 napisi m ^Hahi®' ""P"1' ki se Pročeljih ttavb kjer so gos tU niče in trgovine. Kaj vse so si izmislili njihovi lastniki in lastnice! Ne bomo navedli nikogar, ker je pri nas Že tako, da bomo pri priči obdolženi blatenja dobrega imena kakšnega zasebnega podjetja, ki posluje pod zvenečo tujo spakedranko, a sami se lahko prepričate, če le pogledate gor in dol po ulici. Pri nas direktor ne zna besedice slovensko. V majhnih podjetjih je ie tako, da ta tujerodni direktor poniglavo in ponitevalno kaže podrejenim jezik in še kaj, če mu ni kaj všeč. In to napišeš, opozoriš javnost ■ pa kaj? Nihče niti s prstom ne migne, ne oglasi se niti varuh človekovih pravic, saj gre za elementarno kršenje ustave. Naj delavke, Tema tedna Glosa Brez Muje se še čevelj ne obuje Ob množici državnih uradov in institucij bi bil že čas, da imamo tudi vladni urad za lep slovenski jezik. Morda bo pa le kaj koristi, kajti slovenščini se še ni nikoli tako hudo godilo kot prav danes. je Že tako, da se i primeru, Če ti gre slabo, obestš na kakšen časopisni članek in - tožiš za blatenje časti in dobrega imena. C e rata, rala - če ne, je pa tudi krasna reklama. Da ne govorimo o tem, koliko dela bi imel uradek za lepo slovenščino s tistimi podjetji, ki 5o,v večinski tuji lasti in kjer ki so osem ur ponižane na svoji slovenski zemlji m v svoji državi, kjer je uradni jezik slovenski, kar trpijo? Koga jm sploh še zanima, da neki nemški tump, ki je zavohal dober zaslužek, sredi Gorenjske ravna z delavkami slabše kot s sužnjami?Ne moti nas torej, Če morajo naši sosedje na delovnem mestu govoriti nemško ali pa se to od njih vsaj pričakuje. Hudo pa nas moti, da kakšni be-gunčki govorijo svoj materni jezik. Samo zamislite si, kako bi odreveneli od groze, če bi slovenska Amnestv International posnela tisti TV spot pod naslovom Tudi ti si lahko begunec v srbohrvaščini! Da bi mali begunčki sporočali Slovencem svoje misli v svojem jeziku in ne v slovenskem? Kje pa! Lahko bi govorili v nemščini ali angleščini, samo v svojem maternem jeziku ne. Nikogar tudi ne zanima, če naši visoki državni predstavniki v stikih s tujci trobezljajo neumnosti v tujem jeziku, ki so se ga komaj priučili. In govoriči naš minister ali kdo drug tujemu kolegu: jaz sem pa šla, jaz sem pa mislila... Namesto jaz sem pa šel, jaz sem pa mislil To ni nič smešno Valjamo pa se od smeha, če kakšen tujerodni otrok v šoli piše spis in pri naslovu, da se brez muje še čevelj ne obuje, pomisli na svojega strica in zapiše, da se brez Muje še čevelj ne obuje Ali tisti hec, ko so nekega neslovenskega šoferja pri testih neumno vprašali: Ali se lahko obrača v predoru? Pa se mu je zdelo, da tako trapastega vprašanja za dolgoletnega voznika res ne more biti in je v vsesplošno hihilanje vprašal: Dali mislite - Prijedor? Dali se može obračati u Prijedoru? To je ■ haha! Niso pa haha tuje zveneči naslovi podjetij, niso haha slovenske delavke, ki pozdravljajo v nemščini, ni haha birokratski jezik. A slovenščina bo prej klonila pred vsem drugim kot pred begunčki in tujerodnimi toferft, • D.Sedej ŠIFRA: LJUBEZEN Spoštovani, Arion! Lepo vas prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja: Ali se bosta moja dva sinova poročila in se izkopala iz finančnih težav? Ali se bo hči po končanem šolanju zaposlila? V zvezi z njo me tudi zanima, če je njen sedanji fant dovolj resen, da bi ostala skupaj do zakona? In sedaj tisto najpomembnejše: Ali bodo moji trije otroci kdaj med seboj prijatelji in kaj naj naredim, da ne bi bili tako ljubosumni med seboj? In na koncu me zanima, kako kaj kaže moje zdravje? Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam! ARION: Prav resnično sem se razveselila vašega pisemca, kajti vsebuje toliko topline in ljubezni, da so se mi oči kar same zasolzile. Ste oseba, ki želite živeti v sožitju, brez prepirov in razno raznih konfliktov. Prav poudarjena je v tem obdobju pri vas Tehtnica, zato lahko sami sebi zaupate, da boste pravični in pozitivni do vseh svojih. Moram vam zaupati, da sem morala vašo uro rojstva spremeniti, kar pomeni, da ste se rodili 3:35 zjutraj. Pred približno dvema letoma ste občutili večje zdravstvene težave, ni izključen tudi operativni poseg. Veliko previdnost morate nameniti ledvicam, težave pa se lahko pojavljajo tudi s kostmi. Nujno za vas je, da živite v miru in sožitju. Težave, ki jih prestajajo vaši otroci zelo negativno vplivajo na vaše zdravje, zato je nujno, da se oddaljite od njih. Svoje otroke ste vzgojili in se potrudili, da se samostojne osebe, ki so sposobne poskrbeti same zase. Tako je tudi prav. Prav je pa tudi to, da vam sedaj vrnejo tisto, kar so od vas prejemali v preteklosti. Če njim ne boste zmogla dopovedati lepo, jim morate ostro in odločno, da potrebujete svoj mir. Dopovejte jim, da imate vse enako rada, da vas za vse enako skrbi. Zelo pa je razvidno tudi to, da še nimate urejenih dokumentov še iz preteklosti. Najboljši čas za urejevanje le-teh je v naslednjem letu. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE 0:063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE ■ : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI ESEJ BEBflBHHEBHSfl Ah 1 | 1 f .1 .......... :-------- /NL L. E-TV 1 KOMUNIKACIJSKI ENGINCEKtNG BESU '-HMF-1 Tt(t f / r 1" 4l: t KHkKJ, UOVfHii* m.»-:••» »-d-a*rHW «*»••#< s>i*ai ŽELITA VSEM GLEDALKAM IN GLEDALCEM PRUETNE POLETNE POČITNIŠKE DNI. V5E TISTE, KI BOSTE OSTALI I^AR DOMA, CA VABIMO K. OGLEDU 38 KABELSKIH PROGRAMOV IN PROGRAMA GORENJSKE TELEVIZIJE. TRUDILI SE BOMO ZA VASI TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.15 Včerai. danes, jutri 9.20 Vtdeonng 9.50 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.40 Ameriška noč, francoski film 12.35 Svet čudes, ponovitev avstralske dokumentarne oddaje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Vldeostrani 13.40 Marjanca, ponovitev 15.05 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene senie 15.55 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 16.20 TV prodaja 17.00 ODzornik 17.10 Utonilo je sonce, slovenska nadaljevanka 17.50 Pod klobukom 18.10 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.20 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi 22.55 Pacific dnve, avstralska nadaljevanka 23.25 Sestre, ameriška nanizanka 0.10 Videoring 20.00 Parada zvezd: Zamenjava, ameriška komedija 22.00 Pleško, angleška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Večeri z Mervl Streep: Sophijina izbira, amenški film 2.30 24 ur 3.00 Vldeostrani TV 3 8.15 TV shop 13.00 TV prodaja 15.00 Živali, ponovitev 15.30 Utrinek 1800 Vera in čas 16.55 TV prodaja 17.10 Živali govorijo, ponovitev 17.30 Škratek in princeska, risani film 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Živali govorijo, otroška serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, 10. dei nadaljevanke 22.00 Življenje rastlin 23.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.20 TV shop HTV 1 TVS 2 9.00 Euronews16.00 Svet poroča, ponovitev 16.30 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 16.45 Poletna noč, ponovitev 16.45 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.15 Sestre, ameriška nanizanka 18.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 4/20 19.00 Filmski triki, ameriška dokumentarna nanizanka 19.30 Enevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 portna sreda 21.30 Omizje 23.00 Otvoritveni koncert 38. jazz festivala Ljubljana, posnetek. TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 17.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.35 Kdo je šef? humonstična serija 11.00 Neskončno potovanje, dokumentarna oddaja 1200 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Jeleni z zahoda, ameriška nadaljevanka 14.30 Otroški program 17.35 Poročila 17.50 Obalna straža, 106/160 del nanizanke 18.35 Kolo sreče 19.10 Loto 19.15 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Turistični magazin 21.05 Portreti: Mohamed Ali 22.05 Opazovalnica 22.25 Dolina zlata, dokumentarna oddaja 23.30 Samo strah, poljski barvni film 1.00 Poročila KANALA HTV 2 1240 TV koledar 12.50 Črno-belo v barvah Solza na licu, ponovitev italijanskega filma 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.36 Kockar, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.56 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Skrivnostni svet A. C. Clarka. poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Ob teKmi evrolige 19.56 Nogomet: Croatia-Partizan 21.45 Ob tekmi evrolige 2205 Sestre, amenška nadaljevanka 22.50 Zkladnica, glasbena oddaja 23.30 Varuhi časa 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.40 Čvekalo, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna zanost 12.00 Korak za korakom 12.25 Oprah Show 13.10 TV prodaja 13.30 Alo, alo 13.55 Bergerac, ponovitev 14.50 TV prodaja 15.10 Maldivi, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni m lepi, ponovitev 17.00 Oprah Shovv: Odnos do brezplačnosti 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška numoros tična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Zadnja beseda, ameriški drama 22.00 Mantis, ameriška nanizanka 22.45 Alo, alo, angleška humoristična 23.20 Oprahin gost Fergie 0.05 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nanizanke 0.55 Živeti danes: Akio Mivabavashi, dokumentarna oddaja 1.45 TV prodaja 2.05.«-"H LR". AVSTRIJA 1 5.35 Otroški program 8.55 Alf 9.20 Califor-nia High School 9.45 A-Team, ponovitev 10.30 Columbo, Dve življenji na eni nitki, ponovitev amenške TV kriminalke 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v pranji 15.40 A-Team, vodne igre 16.25 Airvvolf, Vlak smrti 17.15 Alarmni znak 112, časovna bomba 18.05 Alf 18.30 Strašno pnjazna družina 19.00 Clavtonovi, amenška humoristična serija 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Monev Maker 20.02 šport 20.15 Conan - Uničevalec, amenški francoski pustolovski film 21.56 Sport: nogomet 22.56 Kraj zločina: Denar za Geke, nemška kriminalistična senja 0.25 Morilski psi napadajo, amenški akcijski film 1.56 Dva tedna v drugem mestu, amenška melodrama 3.40 Cvetovi v prahu, amenška melodrama 5.15 Clavtonovi, ponovitev POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv l|ubezni 12.00 Partnerja 13 00 Taksi 13.30 Bolnišnica upanja 14.30 Zlatolaski 15.00 Varuška, ponovitev 16.30 V družinskem krogu, ameirška humoristična nanizanka 16.00Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur AVSTRIJA 2 6.46 Video strani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Grad ob vrbskem jezeru, Upravitelj zapuščine 9.56 Bogati m lepi 11.36 Zvezna dežela danes 1200 čas v sliki 1210 Poročilo, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.56 An na Mana -Ženska gre svojo pot, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstn|i 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Monev maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.56 Monev maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Vrtiliak življega, nemška romanca 21.45 Pogledi od strani -Holiday 22.00 čas v sliki 22.30 Vrelišče: štajerska 23.25 Pozor, državna meja 0.20 čas v sliki 0.25 Plešem le zate ameriška TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič • vska torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družinu A!'me boi kaj rada imela... Za nami so prijetni dnevi, posebno sobotni dan, 19 7., ko sem ga preživela na Semiški ohceti 97 v Beli krajini. V takem vzdušju je minila tudi četrtkova oddaja 24. 7. Tudi drugje je lepo. Gostili smo tudi Katjo iz Ankarana, ki preživlja počitnice na Gorenjskem. Skratka bilo je živahno. POKROVITELJ ODDAJE: OBČINA SEMIČ, BELA KRAJINA TD Sena* - Senac 14, 8333 Semič wUlux: 068 67098. Belokranjska vrata na Gabru odpro pogled na razgiban belokranjski kraški ravnik. Občina Semič se razteza na njegovem S obrobju, v vznožju Kočevskega Roga in obronkov Gorjancev; tako je geografsko zaprta proti S. Večji del občine pokriva gozd, preostalo pa je plitvi vrtačasti svet s steljniki, travniki in njivami, Semiško goro pa so Semičani zasadili z vinsko trto. V srednjem veku so tu gospodovali Seminiči. Od njihovih gradov so ostale še razvaline na Seminiču In Smuku. Svojevrtsno preteklost skrivajo v gozdovih Kočevskega Roga razvaline vasi kočevskih Nemcev, ko so tu živeli dobrih 600 let S podrobnejšo zgodovino kraja in z umetninami že tradicionalnih slikarskih kolonij obiskovalce seznanja semiška krajevna muzejska zbirka. Prebivalci se aktivno vkljujčujejo v različna društva. Folklorna skupina Semiška ohcet, vinogradniki in kmečke ženske s svojimi aktivnostmi ohranijo stare običaje. V Beli krajini nekateri narodni običaji žive v folklori. Tako je z belokranjsko ohcetio. ki jo v svojem programu ohrania folklorna skupina "Semiška ohcet" Tudi na letošnji prireditvi 19. 7. so bile po starih semlških običajih sklenjeno čisto Brave zakonske zveze evesto na ženinovem domu sprejme hišna mati -dosedanja gospodinja. glasbena komedija 1.55 Pogiedi od strani 2.00 Cas v sliki 2.30 Izlet na podeželje s težavami, kanadski pustolovski film 4.05 Dobrodošli v Avstriji 5.55 Čas kultureTELE- TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni TOP spot19.10 Poročila Gorenjske 533. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videos-traneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni TOP spot 20.10 Razstava pasemskih mačk 20.30 Župan z vami: Občina Šenčur - pogovor z županom Francem Kernom (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 533 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (ponovitev) 22.40 Glasbeni top spot 22.45 Poročila Gorenjske 533 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico polno inforamcij in zanimivosti iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, že malce počitniško okleščena. Poročila radia Deutsche Welle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17:45 Govorimo o filmu. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodih oo 18:25, gostje bodo Firma "M". ČETRTEK, 31. JULIJA 1997 R TRIGLAV LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žin. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. uri. 19.00 Mladinska oddaia 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Vldeostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 1816 EPP blok 18.20 Tradicionalno srečanje ob Ruski kapelici 19.55 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutscr-e VVelle 2200 Vldeostrani 5.30 Dobro jutro 8.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Aktualno 1200 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 18.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 17.30 1 x mesečno - sindikalne minutke 1800 Tednik - občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA TV ŠIŠKA ... Viaeostran: 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaia 21.30 Ananda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 Top spot 23.06 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenca 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 1200 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - iutn 15.30 RA Slovenija 1550 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA. 106,1 MHz 800 Jutranji servisni porgram 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahke tudi takšno 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Dober dan vošči RGL 10.06 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Zdravih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Sknti mikrofon 11.30 Kovinotehna 1200 BBC 1230 Akcija na| zoravmk 1245 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča m komentira 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16. -17.009 D J Dekky 17.15 Novice 17.25 črna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovanje za naj pesem tedna 18.30 Sknti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vic dneva 15.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL do 6.00 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.10 Cadfael, ponovitev angleške nanizanke 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.50 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francosko-kanadsko-angleš-ka risana serija 17.35 Tom in Jerrv, risanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 šport 20.05 Tednik 21.00 V ogenj, angleška drama 22.00 Odmevi 22.45 Poletna noč: Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.15 Sestre, ameriška nadaljevanka 0.05 Tednik, ponovitev 0.55 Videoring 1.25 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 15.50 Poletna noč, Pacific Drive, ponovitev 16.00 Sestre, ponovitev 16.50 Nogomet 18.35 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nadaljevanke 19.00 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Metuljeva krila, španski barvni film 21.50 (Ne)znani oder 22.20 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.20Koncert Simfoničnega orkestra akademije za glasbo, 2. del 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenca - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.60 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov. ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerai, danes 9.20 Tema: Kranjska noč - predstavitev v živo 9.50 EPP 10.20 Novinarski pnspevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz radia Kranj 11.60 EPP 1230 Osmrtnice, zahvale 1250 EPP 13.00 Pesem tedna 13.40 Novinarski pns pevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 16.25 EPP 15.30 Dogodki m odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Goreniska danes, jutn 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izobur Mateie Zveršen 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. mf oddaja 9.06 Predstavljamo vam - oddaia namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, Iščejo, prodajajo, 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3 teden svetovanje s področia KULINARIKE IN PUAČ 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČKAHST-VA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 1200 Zvonce 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska Informativna oddaia 16.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo 17.15 Pogovor o - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna mf oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.36 1 teden v mesecu Luč v temi, 3. teden v mesecu Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. In 4 teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modreiem 21.35 Radiiski roman 2200 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program KANALA 8.00 Video strani 10.40 čvekalo, nsana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, ponovitev 11.35 Ta čudna znanost 12.00 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Shovv 13.10 TV prodaia 13.30 Alo, alo, ponovitev 14.00 Mantis, ponovitev 14.50 Tv prodaja 15.10 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah snov: Pozabljivost 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, amenška humoris-tična nanizanka 10.10 Srečni časi, amenška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humonstična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Otrok ljubezni, ameriški drama 22.05 Remington Steele, angleška nadalievanka 22.55 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.20 Tihotapci, angleška nadaljevanka 0.15 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 1.05 Dan nvjeve zvezde, ponovitev 2.10 TV prodaja/Video strani POPTV TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... jr zabavnoglasbena oddaja na sporedu vsako »obolo ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 Mil/ ... v oddaji sodelujejo le tisti najbolj«!, ki jih izberete poslušalci nalih frekvenc in bralu (lorcnjskega glasa. „ ... nagrajuje zvestob«) LreC jr določil, da sta tokratni nagrajenki Albina K..„„.i, Obid iz Žirovnice in Ana Kibic ■ I m. m Čestitamo! ... pokrovitelj zadnje oddaje jc bila I KGOVINA MIK - YAM ii TKŽ.IČA (najdete jo na Cerkveni ulici, v neposredni bližini kurnikove hiie), ki te je bogato in cenovno nadvse ugodno zalotila s kompletnim predšolskim in šolskim programom ... od radirke pa do torbe... obiičite jih, NE BO VAM t \ 1___ . če želite sodelovati tudi Vi, Vas vabimo, da do 2.8 polljctc hjpolajofl kupon . Kadio lVžlc, Ralos 4, 4290 Trtic. Pa lep pozdrav do pnhodujič od Tomaža, Dušana in Mojca. LESTVICA TA DOBRH 10 1 ALEKSANDER JEZ Tebe l|ubil bom vedno (2) 2 JANKO ROPRFT - Ti si moja (2) 3 MARJAN SMODE - Stan muzikant (2) 4 OLIVER AN TAVE R Baby (4) b BABILON Moia riba (2) 6 IAKAONI Kar je res. je res (novost) 7 H BLAGNE, I VRČKOVNIK, N HOBlč, L LESKOVAR Vrtiljak (novost) 8 VILI RESNIK Ko vrbe jokajo (novost) 9 TINKARA KOVAČ - Veter z |uga (novost) 10 BRACO KOREN Ob meni zaspi (novost) Kupon TA DOBR'H 10 Radia Tržič Glasujem za Moj predlog Moj naalov KINO CENTER amer rom. melodr SUŽNJA LJUBEZNI ob 17., 19 In 21 uri STORŽIČ DO 7. AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR DANES ZAPRTO! RADOVLJICA LINHARTOVA DVORANA ljub rjrama ZELO OSEBNO ob 20.30 un ŠKOFJA LOKA amer krim. UMOM V BEl I HIŠI ob 20 30 uri 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Partnerja 13.00 Taksi 13.30 Dangerfleld, angleška nanizanka 14.30 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 15.30 V družinskem krogu, ameriška humoristična nani zanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlato laski, ameriška humoristična nanizan ka 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nadaljevanka 19.20 Vreme 10.30 24 ur 20.00 Družinski album, ponovitev 4 dela ameriške nadaljevanke 21.00 Newyorška policija, ameriška nam zanka 22.00 Pn nas doma. ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Part nerje, nomsk.i nentaenki o oo nay boy Skrivne izpovedi in sanjarije, 22 del erotične serije 0.30 Večeri z Mt»ryl Streep Mirna noč, ameriški film 2.00 24 ur 2.30 vldeostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 15.00 Utrinek 15.30 Kako deluje tržna ekonomija, 5 del ja ponske serije 16.15 Zakladi kral|a Salamona, ponovitev risanega filma 17.15 TV prodaja 17.30 živali govorijo, ponovitev 18.00 To trapasto iivl|en|e, ameriška nanizanka 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videostrani 20.00 Živali govorijo, otroška serija 20.30 V priporu, nadal jevanka 21.20 Ni/ki udarci, ponovitev KINO filma 22.50 Utrinek 23.15 TV prodaj 23.40 TV shop - Komercialne V* dstavitve HTV 1 17.45 TV koledar 7.55 Poročila »J Dobro jutro 10.00 Poročila 1*5 Otroški program 10.35 Kdo je humoristična nanizanka 11.00 N* končno potovanje, dokumentarna

ni film AVSTRIJA 1 5.40 Otroški program 8.40 Alf f£ California High School 9.30 A-™* 10.15 Bitka za planet opic, »ngj film 11.55 Otroški program \fy Hišica v preriji 15.40 A-Team *°r Airvvolf 17.15 Alarmni znak 112, Skus jave 18.05 Alf 18.30 Strašno p*1^ družina 19.00 Hope & Gloria: \JM°£!k popoldan 19.25 Money Maker 1»^ Čas v sliki 19.55 Money Maker V-Komisar Rex, avstrijsko nemška kn . nalistična serija 21.05 Hoppala, i3"te na oddaja 21.55 Dosje Jessica - Pn" za Teddyja Hoffmana, amenška kp , nalistilčna serija 23.30Mi. vnuki. n«n , ka filmska serija 1.00 Na čast m Vf,, ponovitev ameriške kriminal'*!"-, drame 2.40 Morilski morski p*' n*£j dajo, ponovitev ameriškega akcl,s%-filma 4.10 Popoln par amenška k0" dija j AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00^ sliki 9.05 Grad ob Vrbskem l«*^^ v težavah 9.55 Bogati in lepi. P°(]i £8* 11.35 Zvezna dežela danes 12-0" m v sliki 12.05 Milijonsko kolo pnzonšču, ponovitev 13.00 C**..^' 13.10 Ljuba družina 13.55 Ann« * Ženska gre svojo pot 14 45 ulica 15.15 Bogati m lepi 17°° ^.5" sliki 17.05 Dobrodošli v Avstnji yj Kuharski mojstri 18.59 /vezna v danes 19.25 Money maker l9.rv,0n striptiza, dokumentarni film "-"l^v« sliki 0.05 V kraljestvu ruskeg8 ,(in»r da, dokumentarni film 0.50 u ' fari in ljudeh, dokumentarni Mm \M 1.35 Pogledi od strani, pOjHTpO Čas v sliki, ponovitev °inokrvn deželi, ponovitev 2.55 H»JJg p* maščevanje, ameriški triler brodošli v Avstriji kl)s MIKI () r.APi Z VAMI SMO TUDI POMOČI 0f rom CENTER amer akcij. kom. PLAČANEC ob 17. In 21. uri. a^GiJSTA melodr. SUŽNJA LJUBEZNI ob 19 url STORŽlC OO t- liNhAp ZAPRTO! ŽELEZAR DANFS ZAPRTO! RADOVLJICA - £ 3Q P-TOVA DVORANA amer kom ŽIVETI V POZAB oo * ^ ŠKOFJA LOKA amer. krim. UMOR V BELI HlSI <*> *^ urj ŽELEZNIKI amer akcij, thrill. ANAKONOA ob 18.30 in v ČETRTEK, 31. JULIJA 1997 TELE-TV KRANJ -Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV I^Povednik TELE-TV 19.02 EPP blok -p '».07 Giasbeni top spot 19.10 počila Gorenjske 534. 19.25 Miha avnha (ponovitev) 19.59 Danes na I^eostraneh 20.00 TV napovednik «.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni 2P spot 20.10 Lavinski psi na Vršiču «■>» Praznik cvetja v Cerkljah (pono-2*3 21.10 Poročila Goreniske 534 S ' *, EPP blok " 3 21 30 Zvezdni pruski z astrologinjo Rožo Kačič ponovitev) 22.10 Koncert Oliverja £rago|eviča in skupine Delgini 23.40 Prvi!^ Gorenjski glas jutri 23.45 »S** Gorenjske 534 00.00 Odpo-Jfw« spot programa TELE-TV Kranj... rjff2»*ni SODELUJTE V KONTAKT-L A.°PDAJAH TELE-TV KRANJ - POK- PpTri* P0 TELEFONU: 33 11 56! niDRZUJEM0 S| PRAV1C0 D0 SPRE. ^MBE PROGRAMA. LOKA TV 20n2 ^Povednik 20.01 Spot tedna Vrv w P blok 20.10 Iz produkcije Ona kelen)e 20.40 EPP blok 20.45 onvi Krastaće. poljudnoznanstvena dSS 21 30 Koncert Simfoničnega ara« 2. RTV Slovenija na Loškem 5* 22.25 Videostrani ŽELEZNIKI TV Železniki preko S2l UTER od 17- do 19 u"» ob TrUM?0! podla9i Radia Žiri. V1DEOS- 18 io < ie,e'niki preko VCR ob Žfiik. , 5 ln 21 ■ uri. 18.50 Utrip občine ™»*n.ki 19.00 Serijsk, film 20.00 Darja -Ja |ana v oddaji "BUM- ATM TV KR. GORA fi"_Vld«ostrani 18.08 Test 18.15 spovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz tfani'V8-55 R,sanka 19.15 Videos-Ru««L. i! Tradicionalno srečanie na teliti pellci Ponovitev 20.35 Sa-iski program Deutsche VVelle 25 Vtdeostrani TV ŠIŠKA *J^o£°S,rani 19 50 NaP°ved »Por-•• Na 00 Telemarket ... TelemarKet ^•Poved sporeda ... Videostrani I^ULZ KAMNIK 10.00 v/ 19-05 r\ Strar" 1900 ™ Prodala 19 30 P,roskl Program, Svet živali sPot 3f!rt°rnika' Ponovitev 20.00 Top iz arhf0,05 Glasbeni mix 20.30 Oddaie spo, ,,a 21.30 Glasbeni mix 22.00 Top ««•05 Nočne videostrani *A KRANJ 5 30 5 V) ta?ek Pr°9rama, uvodna napoved Mran.a e-50 EPP I-00 RS " dnj0a 7 .KI0niKa 7-20 čestitka presene EpP 8 *JVrBfl,ed dnevnega tiska 7.50 0omo: « 2z,rarro »• «30 Hov, ne znam Gorerv " 40 Pr»0l«d tiska 8.50 EPP 9.00 »JJO i?pD* FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nagrajena pesem Kaj me mika, ko bom velika Ko bom velika, frizerka bom postala, lepe pričeske bom delala. Dva otroka bom imela in lepo ju vzgajala. Gospe bodo ponosne na frizure, kadar k meni bodo prišle, dobro se zabavale, glasbo vedno poslušale. Taka bom, ko bom velika, vedno dobre volje bom, kuhala same dobrote, za otroke pekla torte. • Marjana Jugovec, OŠ Ivana Groharja, škofja Loka Na Bledu Današnja nedelja ni bila preveč sončna, vendar smo se kljub temu odločili, da odide-mo na Bled. Sedli smo v avto, s sabo vzeli še rolerje in se odpeljali. Na Bledu smo najprej poiskali parkirišče, s Katjo pa sva obuli rolerje. Odločili smo se namreč, da bomo naredili krog okrog jezera. Na Bledu je bilo ie veliko turistov, saj je to eno naših najpomemb tlijših turističnih krajev. Ob jezeru so nas pozdravile račke in labodi Bilo je tudi nekaj čolnov in prijazni vozniki so Mir. rabili, da nas odpeljejo do otoku. Pot pa nas je peljala mimo hotelov, kopališča in avtokampa. Spotoma smo opazovali naravo, ribe, ki so plavale v jezeru in otok, ki nam je bil včasih bližje, potem pa zopet daleč stran. V vsej svoji veličini pa se je kazal grad na visoki skali. Ugotovili smo, da je Blejsko jezero veliko večje kot se zdi, saj smo hodili precej dolgo. Ko smo zagledali prve hotele, smo si oddahnili. Mamica in očka sta naju odpeljala še na smetanove rezine in sok. S terase hotela pa smo si še enkrat ogledali pot, ki smo jo prehodili. • Tina M u Šolska vrata so se zaprla Kar hitro je minilo teh osem let. še dobro se spominjam dneva, ko sem stopila v svojo prvo šolo v Podljubelju. če se sedaj spomnim tistega deževnega dne, vidim majhnega otroka, ki se prestrašeno oklepa svoje mame. Bližata se ogromni rumeni stavbi, mama odpre težka lesena vrata in prva stvar, ki jo otrok zagleda, je kopica drugih otrok. Otrok, ki so pozneje postali moji prijatelji, nekateri boljši, drugi slabši, a vsi neprecenljivi del mojega otroštva, hi prav s temi prijatelji smo se igrali in že v mali šoli sklenili prve prijateljske vezi. V naslednjih letih so avtomobilčke in punčke iz omare z igračami počasi začeli zamenjevati zvezki z matematičnimi računi, ki so bili iz leta v leto daljši in bolj zapleteni, učbeniki pa so postajali vse debelejši. Hkrati pa so se poleg prijateljskih vezi pojavile Še ljubezenske, tiste ne čisto prave, in z njimi prvi skrivni pogledi in sra-mctljrri nasmehi Po koncu četrtega razreda seveda pride peti in tako smo zapustili šolo in se "preselili" v Tržič. Na začetku smo bili kar precej prestrašeni, vendar pa smo kmalu spoznali, da šola ni tak bavbav, kot so nam govorili starši in učenci višjih razredov. Ugotovili pa smo, da moramo bolj pljuniti v roke. Sedaj, po koncu osmega razreda, se mi zdi ves tisti strah iz petega razreda popolnoma nesmiselen. če nič drugega, smo vsaj vedeli, da JUH bo nekaj ostalo skupni, tako tla SltlO i tem premagovali strah in tremo, ko nas ji učitelj prvič poklical pred tablo. Sedaj pa resnično stopamo vsak na $wjo življenjsko pot in včasih se mi zazdi, da so naš razred razkosali na 21 različnih delov, ki se ne bodo nikoli več sestavili v celoto. Morda se bomo še kdaj srečali, morda na obletnici valete... Vendar bodo naša življenja tako zelo različna, da tudi najlepši spomini ne bodo mogli obuditi tistega pristnega prijateljstva, ki ga občutimo sedaj. • A Iju <;iu<1fk, OS /.ali r«»>l, MU Plačanec Martin Q. Blank (John Cusack) je uspešen in spreten poklicni morilec, ki se nekega dne prebudi z mislijo, daj njegovo življenje prazno. Kako ga izpolniti? Ravno takr dobi vabilo na deseto obletnico mature. Morda bo v mes svojega otroštva dobil odgovore na svoja vprašanja. Eno p je gotovo; njegova naslednja žrtev je doma prav v Gro^ Pointu. Zakaj torej ne bi šel? . V filmu, ki ga označujejo za črno komedijo, gre za vr^ portretov ameriškega življenja srednjega razreda. ^° ftjj ki so imeli pred desetimi leti visoke upe in cilje, so vec manj razočarani. Gre pa tudi za neke vrste far9° . ameriškem življenju, ki je doma eno, v medijih za javn pa drugo. Ob odličnem Johnu Cusacku so zuigrali Še Minnie Driver (v vlogi njegove "stare" ljubezni Debbi) Alan Arkin, Dan Aykroyd in Joan Cusack. Nagradno vprašanje: iz katerih filmov še poznate Johna Cusucka? Napišite vsaj tri! OdfO vore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 -za Filmsko uganko. V rešitvi prejšnje uganki' ste nekateri naš- tih k.ir (hi ver naslovov ^|je, niče, pa so: Anka Znidar, Vopovljc 24, 420/ .,t>trfl Štefanija lersan, Valburga 42 a, 121b SmledniK, f Kuhar, Staretova 48, 4000 Kranj, in BoH ( Dežmana 8, 4000 Kranj. Čestitamo POSLI IN FINANCE _ UREJA: Marija Volčjak Nova popotniška vodnika po Italiji in Franciji Evropa je zanimiva tudi za slovenske turiste 6W) milijonov turistov vsako leto državam gostiteljicam prinese 425 milijard dolarjev dobička. -Italija in Francija med desetimi najbolj obiskanimi. Kranj, 28. julija - Po podatkih Italije danes in v preteklosti. Porast menjalniških tečajev [-koliko je vreden tolar * I KRANI ;H 7 1QQ7 HMMMMII AmMMIUlUUMMaMUH «—*- — «"---. svetovne turistične organizacije sta Francija in Italija, kJ«r počitnice preživljajo h»di številni slovenski turisti, •ned desetimi najbolj turistič-no zanimivimi državami na sv*tu. In ne le to. Francija je 1 62 milijoni dolarji letnega dobička na prvem, Italija pa s * milijoni na drugem mestu glede na dobiček, ki ga ustvarijo s turizmom. Slovenci seveda še vedno najbolj mno-rično obiskujejo sosednjo Hrvaško, sledi pa Italija, ki Jo obišče 450 tisoč slovenskih turistov letno, in za njo Av-str»ja ter Francija. Prav zato JJ se v založbi Mladinska ^»jiga odločili, da bosta prvi dve knjigi v novi zbirki Svetovni popotnik prav turistična vodnika po Franciji in Italiji. Bogato ilustrirana vodnika Francije in Italije - prvega je !LaPisal Adam Ruck, drugega tim Jepson, prevedel pa Jože Plešej - vsebujeta številne zemljevide, informacije in nasvete po poteh, vrednih ogleda, vodnika v prvem delu govorita o življenju Francije in Posamezni kraji so nato prikazani po pokrajinah in v abecednem zaporedju. Utrinki "posebno zanimivo" podrobneje osvetljujejo najbolj zanimiva območja in posamezne znamenitosti, ob robu strani pa je prostor za majhne zanimivosti - tako na primer, da je v Lurdu kar 400 hotelov ali da je Barletta na skrajnem jugu Italije sicer malce zanemarjeno mesto, a znano po največjem rimskem bronastem kipu, kar jih obstaja. V tem delu so nanizani tudi priporočljivi ogledi z avtomobilom in peš. Poglavje o praktičnih informacijah navaja podatke, ki lajšajo turistu pot skozi deželo in je posebej prilagojeno slovenskemu bralcu. Na koncu sta dodana še seznam izbranih hotelov in restavracij po cenovnih kategorijah ter stvarno kazalo. Vsak vodnik vsebuje več kot 350 barvnih zemljevidov in slik, oba sta izšla v nakladi skoraj 3500 izvodov, za blizu tristo strani obsegajočo publikacijo pa je potrebno odšteti nekaj več kot šest tisočakov. • M.A. Stečajni postopek za pet gorenjskih podjetij Kranj, 28. julija - V minulem poldrugem mesecu (od 14. v^a dalje) so gorenjska sodišča začela stečajne postopke j ar nekaj gorenjskih podjetjih, in sicer Alples Pohištvo, a-0-0-: Železniki, Utrinek - Janja Jurjevec s.p. Križe, vt-olinc Kranj, Chem, d.o.o, Domžale in Minken, d.o.o., £z,n. Za podjetje Avto Kcrn, d.o.o., Vodice jc ljubljansko ^ožno sodišče stečajni postopek že zaključilo. Kranj, 28. julija - V zadnjem času so v menjalnicah opazneje porasli tečaji tujih valut, potem ko so dolge mesece bolj ah' manj mirovali. Tako je za nemško marko v povprečju treba odšteti že skoraj 94 tolarjev. Še konec junija se je povprečni prodajni tečaj za nemško marko gibal okrog dobrin 91 tolarjev. Tečaji so začeli rasti v začetku julija, ko so ukrepi Banke Slovenije pripeljali do izenačitve menjalniških in podjetniških tečajev. S tem so postale naložbe v tuji valuti spet bolj privlačne, obrnil pa se je tudi trend prometa v menjalnicah. Le-te so se dolge mesece otepale s presežkom deviz, saj so jih redno odkupovale precej več, kot so jih prodajale. Zaradi presežne ponudbe so tečaji še bolj tiščali navzdol, ljudje so devize prodajali in začeli varčevati v tolarjih. V začetku julija pa se je -potem ko je centralna banka sprejela omenjene ukrepe - prvič pojavil primanjkljaj tuje valute v menjalnicah, torej so spet prodale več deviz, kot so jih odkupile. Tečaji so začeli rasti, delno tudi zaradi povpraševanja bank po tuji valuti (banke morajo izpolnjevati zahtevani devizni minimum). Če bodo tečaji Še rasli, bo spet postalo bolj privlačno varčevanje v tuji valuti, potem ko je bilo dolge mesece najbolj donosno tolarsko varčevanje, vezano na temeljno obrestno mero. • U. P. Pida Capinvest in Zlati medaljon sta se preoblikovala S tem pa so delničarji ostalih pidov v neenakopravnem položaju Ljubljana, 28. julija - Z agencije za trg vrednostnih papirjev so sporočili, da sta se dve pooblaščeni investicijski družbi (pid) -Capinvest, ki jo je upravljala družba za upravljanje Cap-invest, ter Zlati medaljon, ki jo je upravljala Probanka, preoblikovali v navadno gospodarsko družbo. Sklep o tem so sprejeli delničarji na skupščinah omenjenih družb. Pred tem sta oba pida vse zbrane certifikate že zamenjala za premoženje, pridobljeno na dražbah sklada za razvoj. Kot so sporočili z agencije, navadne delniške družbe ne sodijo več pod nadzor agencije in zanje ne veljajo omejitve in posebna pravila za upravljanje s premoženjem, kot to velja za investicijske družbe. Obenem na agenciji opozarjajo, da so se s tem preoblikovanjem delničarji znašli v neenakopravnem položaju. Kadar namreč ena družba za upravljanje upravlja več pidov, zamenjavo certifikatov v premoženje pa omogoči le enemu od njih, so s tem delničarji drugih pidov iste družbe postavljeni v neenak položaj. To se bo zgodilo z delničarji, ki so svoj certifikat vložili v pid Capinvest 2 ter pida Zlata moneta in Zlata moneta 2, opozarjajo na agenciji. Takšna možnost neenakopravnega položaja ni bila razvidna in pojasnjena ob vpisovanju certifikatov, zato je strokovni svet agencije še pred preoblikovanjem omenjenih pidov sprejel stališče, da je treba vse vlagatelje obravnavati enako, ne glede na to, v kateri pid in kdaj so jih vpisali. S tem stališčem je agencija seznanila vse družbe in jim priporočila, da pred preoblikovanjem enega pida zagotovijo sorazmerno lastniško udeležbo v takšnem pidu vsem delničarjem. Agencija je družbam tudi predlagala način, kako je to možno zagotoviti, so še sporočili z agencije za trg vrednostnin papirjev. • U. P. KRANJ, 28.7.1997 .NATUfffi/HtODAJNI |NAKUPW«ODAJNl NAKUPNI/mODAINl MENJALNICA 1 DEM ! 1ATS 100 ITL A BANKA (Tržič. Kranj, Jesenice) 92,50 93,50 13,10 13Ć9 9,45 9,65 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska gora 811-039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 92,50 93,50 13,00 13,40 9,40 9.50 EROSiStarf Mayr). Kranj 93,00 93J0 13,13 13,25 9,55 9,62 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,40 93,40 12,87 13,27 9,12 9,98 HRANILNICA LON, d.d. Kranj 92,30 9W 13,17 13J3 9,50 9,60 HKS vlgred Medvode 93,00 93,80 13,10 13,35 9,40 9,70 HIDA-tižnK2 Ljubljana 92,80 93,15 13,18 13& 9,55 9,62 HRAM ROŽICE Mengeš 92,70 93,30 13,15 13,22 9,45 9,75 (LIRIKA Jesenice 92,80 93,40 13,13 13& 9,50 9,65 INVEST Škofja Loka 92,85 93,20 13,10 13,22 9,48 9,65 LEMA, Kranj 92,60 9120 13,12 13,20 9,50 9,65 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 92,40 93,30 13,11 13,32 9,39 9,64 MIKE L Straišče 92,80 93,60 13,13 13,27 9,50 9,65 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 92,80 93,10 13,15 13,20 9,53 9,65 NOVA LB Kamnik Medvode, šk. Loka 92,60 93Č0 13,16 13,38 9,51 9fi1 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,80 93,40 11,50 13,20 8,05 9,06 PRMUS Medvode 93,00 93J0 13,13 13Ć5 9,55 9,62 ROBSON Mengeš 92,85 93,40 13,15 13,27 9,50 9,75 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 92.50 93,30 13,15 13J0 9,54 9,65 SKB (Kranj, Radovljica, Šk Loka) 92,40 93,75 13,10 13,32 9,41 9,64 SLOVENUATURfST Boh. Bistrica 9140 12,87 * 9,12 - ,■■ SLOVENUATURIST Jesenice 92,70 93,30 13,11 13,23 9,50 9,63 SZKB Blag. mesto Žiri 92,50 93J5 13,00 13,26 9,30 9,99 ŠUM Kranj 211 ■339 9*5 TALON Želpcst^au Trsta, W»Zs.Bh* 92,70 93,15 13,14 13,25 9,66 TENTOURS Domžale 92,55 93,80 13,05 13,30 9,55 9,90 TROPtCAL Kamnik - Bakovnfc 92,90 93,15 13,17 13Ć3 9,54 9,63 UBKŠkLoka 92,70 93,70 13,15 13,32 9,50 9,75 WILFANJES9*a s^raite! IM* •4*694 VVILFAN Kranj 340-240 vVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 714-013 53-014 povmlm Maj 92,62 93J8 13,03 13,26 9,41 9,69 Pri špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Kdaj bo vaš oglas prebralo najmanj 240.000 Gorenjk in Gorenjcev? V GORENJSKEM GLASU, ki bo v barvah izšel v petek, 8. avgusta 1997, v nakladi 46.500 izvodov in ga bo poleg naših rednih naročnikov dobilo še 20.000 naključno izbranih gospodinjstev na Gorenjskem! Pravočasno si rezervirajte oglasni prostor in pokličite 064 223 111, fax 222 917. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik 1 Torek, 29. julija 1997 Po Vrbskem jezeru, v Radence ali k Mariji Snežni na Veliko planino Na Glasov izlet v dopustniških dneh • V sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO Kranj bomo konec naslednjega meseca, v SOBOTO 30. avgusta, pripravdi še eno ponovitev Glasovega celodnevnega izleta pod Grossglockner /Veliki Klek, najvišjo avstrijsko goro. Za prijavo pravočasno pokličite Gorenjski glas, 064/223 - 111 ali 223 - 444. Zadnji avgustovski izlet bo torej na soboto, na željo vseh, ki sredi tedna zaradi drugih obveznosti ne morete z nami (dosedanji tovrstni izleti, vključno s predzadnjim 19. avgusta, so sredi tedna, ko je ob ledeniku Pastrica manj gneče). Na kratko o rajži: odhod zgodaj zjutraj iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Lesce, Žirovnico in Jesenice, skupaj je dobrih 500 kilometrov vožnje, z vzponom po Alpski cesti do višine 2548 metrov. To je, za primerjavo, še malce višje kot leži Triglavski dom na Kredarici, zadnja planinska postojanka pred vzponom na najvišjo slovensko goro. Prispevek k stroškom Glasovega izleta na Veliki Klek, v katerih je • poleg prevoza z vrhunskim turističnim avtobusom ALP ETO V RJA POTOVALNE AGENCIJE Kranj - vključena tudi popotnica in "zdravilo za ovinke na Alpski cesti/Alpenstrasse": 3.800 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, 700 tolarjev več za nenaročnike. Število prijav bo tudi za zadnjo avgustovsko Glasovo visokogorsko rajžo omejeno samo na en avtobus. Za konec tega tedna, prvo avgustovsko soboto, 2. avgusta, Vas še enkrat vabimo na Glasov izlet po avstrijski deželi jezer, po Koroški. Odhod avtobusa podjetja INTEGRAL TRŽIČ, a\d. bo iz Škofje Loke in iz Tržiča, skozi Kranj, Radovljico, Lesce, Žirovnico, Jesenice, Mojstrano do Kranjske Gore. Po zatrku vzpon čez Korensko sedlo, do Vrbe/Veldna. Zatem enourna vožnja z luksuzno potniško ladjo po Vrbskem jezeru do Otoka/Maria V/oertha. Nadaljevanje poti do Celovca, po ogledu nekaterih mestnih znamenitosti prosto za nakupe - ta sobota je prva sobota v mesecu, ki je nakupovalna sobota in ko je v Celovcu večina trgovin odprtih do 17. ure /veliko trgovin ima poletno razprodajo!/. Tudi Hofer v mestnem jedru je odprt do 17. ure -v petkovem Gorenjskem glasu ste našli vabljivo Hoferjevo ponudbo, ki je mesec dni pred začetkom novega šolskega leta kot nalašč! Pod pokroviteljstvom Posojilnice Borovlje si bomo v soboto popoldne ogledali tudi deželno razstavo v Borovljah. Izjemno zanimivo razstavo pod naslovom "Vse je lov ..." si res velja ogledati. Zuključek Glasovega izleta v soboto bo v zgodnjih večernih urah, avtobus bo peljal v obratni smeri kot zjutraj. Prispevek k stroškom (avtobusni prevoz + vozovnica za ladjo + zajtrk + popotnica + VSTOPNICA za razstavo + nagradni kviz): 2.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane (če ste za leto 1997 plačali celoletno naročnino, pa zgolj 2.400 SIT). Za nenaročnike: 3.900 tolarjev. Za petčlanske gorenjske druiine še vedno velja na Glasovem izletu : enemu drulinskemu članu omogočamo brezplačen izlet po formuli "4 + / gratis". Še ena posebnost Glasovega avgustovskega izleta v Celovec: za mlade bralce do 15. leta starosti je prispevek za popotnico, prevoz in vstopnico samo 2.000 tolarjev. # Lep izlet pripravljamo prihodnji petek, 8. avgusta, ko Vas spet vabimo v Zdravilišče Radenci. Z udobnim avtobusom nas bo tokrat peljal JANEZ AMBROŽIČ, s.p., odhod avtobusa bo iz Gorij, s postanki na Bledu, v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. V Radencih bo ogled muzejske zbirke Radenske, kopanje v zunanjem ali notranjem bazenu s termalno vodo, zgodnja večerja in zabavni program v Janievem hramu. Povratek na Gorenjsko v poznih večernih urah, avtobus bo peljal s postanki v obratni smeri kot zjutraj. Prispevek k stroškom 3.900 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in drutmske člane); 500 tolarjev manj za naročnike s plačano celoletno naročnino. Vsako leto v avgustu na Veliki planini pripravijo dvojno turistično prireditev: romanje k cerkvici Marije Snežne in Planšarski dan. Letos bo prireditev prihodnjo nedeljo, 10. avgusta, ko bosta ob kapelici Marije Snežne na Veliki planini dve maši, turistično podjetje Velika planina zakladi narave, d.o.o. bo pripravilo prikaz planšarskih običajev, seveda bo poskrbljeno tudi za super planinski praznik s planinskimi jedrni, plesom, itd. Gorenjski glas Vas tudi letos vabi na poldnevni izlet 10. avgustaa na Veliko planino, prevoz Z avtobusom ♦ gondolo. Avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Vodice Kamniška Bistrica in z gondolo na Veliko planino Odhod bo morda samo iz Radovljice, če ne bo dovolj prijavljenih za odhod z Jesenic!). Povratek pozno popoldne. Ker je ob praznovanju Marije Snežne na Veliki planini vsako leto vsaj nekaj tisoč obiskovalcev, Vam predlugamo, da se odločite za Glasov avtobusni izlet, saj bo na praznično nedeljo dostop z osebnimi avtomobili do Kamniške Bistrice otežen zaradi parkiranja. Prispevek k stroškom: 2.750 SIT (samo za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!); za nenaročnike tisočaka več. Seveda velja tudi družinski paket "4 + 1" - podrobnosti so napisane ob razpisu Glasovega izleta v Celovec. * Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 • 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Prt prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Po solato h kmetu, na trg ali v trgovino? Vrtninarstvo je negotov posel Dobra sadika je že pol uspeha. - Pred desetletji se je v Tržiču in okolici pridelala večina najbolj kvalitetne slovenske zelenjave. Kranj, 29. julija - Pridelava kakovostne zelenjava tudi za gorenjske kmete že dolgo ne predstavlja nobenega posebnega problema. Če je izbira semena prava, sadika primerno vzgojena, se skorajda ne more zgoditi nič posebnega. Težave nastanejo, ko pridelovalec zeli pridelek prodati. Morda se ravno zaradi problemov s prodajo Tržič ni uspel uveljaviti kot vrtninarsko središče Slovenije, pa čeprav se ga je ta sloves držal še pred nekaj desetletji. S samo pridelavo zelenjave v Sloveniji že dolgo nimamo nobenih težav. Vsa umetnost je v izbiri pravega in kvalitetnega semena," je povedal Anton Aljančič, pridelovalec vrtnin in lastnik kmetijske trgovine Farmer. "V zadnjem času so aktualni predvsem hibridi, ki so sicer nekaj dražji kot običajna semena, primerna za naše razmere. Nekaj povsem preizkušenih vrst hibridnih semen je uveljavljenih predvsem pri zelju, cvetači in solati. Pri korenju in peteršilju se naši kmetje odločajo bolj za domača semena, kar je posledica visokih cen hibridnih." Najpomembnejši je začetek Anton Aljančič, ki si je veliko izkušenj pridobil tudi z delom v komercialni službi tržiške kmetijske zadruge, pravijo da gorenjski kmetje tudi strokovno zelo dobro obvladajo pridelovanje vrtnin. "Včasih zares presenetijo z odličnim znanjem. Sploh tisti, ki imajo vsaj nekaj kmetijske izobrazbe. Poznajo vso strokovno literaturo, ki je na razpolago. Po večini vedo, da je rastlino potrebno posebej obvarovati takrat, ko je še mlada. Će je vzgojena iz kvalitetnega semena in pravilno obvarovana pred škodljivci, je del uspeha že zagotovljen. V glavnem upoštevajo dejstvo, da je rast potrebno spremljati tudi v kasnejši rastni dobi ter v drugi polovici običajno opuščajo vso "kemijo", tako da rastlina rast zaključi kar se le da naravno." Zelenjave ni težko vzgojiti, težave nastopijo pri prodaji V tržiškem koncu kmetje tradicionalno pridelajo največ solat. "Veliko je tudi zelja in cvetače, slednje zaradi neurejenega trga nekaj manj kot pred leti. Uvoz zelenjave v tistem letnem času, ko jo imamo sami dovolj - to se je predvsem poznalo pri krompirju - je v tem oziru najbolj problematičen. Pa seveda neorganiziranost tako trgovcev kot proizvajalcev in ne nazadnje države, kar onemogoča, da bi se domači pridelek doma prodal." Prehrambene navade Slovencev se Z leti niso bistveno spremenile, pravi Anton Aljančič. "Nič več zelenjave ne pojemo kot na primer pred desetletjem, le bolj raznolika je. Prav zanimivo pa je, da so bili kmetje v tem primeru hitrejši od potrošnikov. Pred sedmimi, osmimi leti se je na primer v prehrani pokazalo kot aktualnih nekaj novih rastlin. Ena takšnih je bilo kitajsko zelje, ki so ga kmetje prej ponudili v večjih količinah, kot ga je bil slovenski trg tisti trenutek sposoben konzumirati." Na trziški tržnici se, v primerjavi s pridelano količino, proda zelo majhen delež vse zelenjave. Cene so podobne kot na ljubljanski tržnici, morda kakšen tolar višje. Značilno za takšne tržnice pa je, da cene na njih zelo nihajo. Letošnjo pomlad se je to najbolje videlo pri Krompirju: zgodnji krompir ie bil zelo hitro na trgu in veleprodajna cena zanj je bila SO tolarjev. Ko je tri dni zapored deževalo, ie cena skočila na 75 tolarjev. Naslednji dan je spet sijalo sonce, vreme je bilo primerno za pobiranje krompirja, pa se je cena takoj spustila nazaj na 50 ali celo 45 tolarjev. Najlažje je seveda prodajati večjo količino zelenjave. In tu se začnejo težave. Kmet namreč veliko časa porabi prav za to, da svoj pridelek plasira na trg. Ob tem, da je kmetovalec, mora biti tudi dober prodajalec. Pa še z veliko konkurenco - samo v Tržiču jc kakih petnajst takšnih, ki ponujajo vrtnine - se mora spopasti. Tako se zgodi, da sosed sosedu pri istemu kupcu v Ljubljani zbija ceno. Kako iz enega hektara solate nastanejo trije "Pa postavimo, da neki kmet pridela hektar solate. Glede na izkušnje lahko povem, da se prav ta zelenjava naenkrat ponuja skozi šest, sedem različnih kanalov Najprej jo kmet ponudi v eni, nato v drugi zadrugi, pa pri enem in drugem zasebniku, še v Ljubljano v Sadje zelenjavo in Emono, če k temu prištejemo tudi tržnico... Ob tem za; družni komercialist, ki mu je omenjeni kmet prvemu ponudil solato, s to isto zelenjavo ubere natančno isto pot-Omenjeni hektar solate oba prodajata v Ljubljano. In ko se najde še zasebnik grosist, ki sicer pokriva Gorenjsko, včasih pa tudi Ljubljano, je že tretji, ki tudi prodaja isti, tretji hektar solate v Ljubljano... deformacija ponudbe j6 logična posledica. Namesto da bi ponudili en hektar solate in ga tudi prodali, se ponudijo trije hektarji solate, ki bodo nujno zbili ceno. Da ne govorimo ° tem, da je potem solata v Ljubljani cenejša kot v Tržiču. Tako velikih količin, kot se jih pridela v Tržiču, enostavno ni mogoče prodati majhne' mu trgovcu. Če pa kmet ponudi solato veletrgovcu, mora ceno primerno zni; žati, da tudi ta nekaj zasluži za to. P1? tem pa bi rad poudaril še nekaj: ^ slovenski trgovci služijo na sadju lJ I zelenjavi prevelik delež. " Največ proda najcenejši Tudi posli z zelenjavo ne poznaj0 milosti. Prodal bo tisti, ki ima za ena»* kvaliteto nižjo ceno. Ne glede na to,0 kod prihaja zelenjava. "V tem o/ir imajo veliko prednost tudi kmetje, »j živijo v okolici Ljubljane. Najprej lab*^ prodajajo neposredno na tržnici. ?o\t% tega obvladujejo veliko menz, kjer s da doseči višjo ceno, ne nazanjc pa s zaradi bližine prevoza veliko boj fleksibilni - zjutraj dobijo naročilo j" tja do desete jc lahko povsem svcZ roba na dogovorjenem mestu. Preden i Tržiča pripelje« zelenjavo v Ljubljana izgubiš vsaj petinštirideset dodatni minut, da ne govorim o času. ki K porabiš še s potjo nazaj," je še poja*" Anton Aljančič. • M.A. Tradicionalna etnografska prireditev PokoSnjica 97 Praznik koscev v Novi Oselici Prireditev ob 25-letnici Turističnega društva Sovodenj Na prireditvi si je bilo bel Gorenjski muzikantje. Ob Sovodenj, 27. julija - Pomembno je ohranjati slovensko podeželje naseljeno in dejavnosti takih društev, kot je hi r i slu-u o društvo Sovodenj, bodo gotovo obrodile sadove in pritegnile tudi mlajše generacije, da se bodo odločile ostati na podeželju, je menil podpredsednik vlade Marjan Podobnik, slavnostni govornik na tradicionalni etnološki prireditvi Praznik koscev ob 25-letnici delovanja Turističnega društva Sovodenj. Marjan Podobnik je še poudaril, da si bo prizadeval, dl bodo za tO poskrbeli tudi tisti, ki imajo možnost to urediti na državni ravni, tako da bi ob sprejemanju letošnje ga proračuna namenili večji kos pogače tudi kmetijstvu ter tako omogočili preživetje slovenskega podeželja. mogoče ogledali razstavo stai ih predmetov, povezanih s košnjo, pripravili pa so tudi predstavitev in sestavo voza. V povorki koscev in grabljic so člani folklorne skupine TD Sovodenj predstavili opis kmečkega dela v zvezi s košnjo in kako so se kosci m grabljice po opravljenem delu ob zadnjem vozu sena že veselili s pesmijo na ustih in veselim vriskanjem. Nato pa so se kosci in grabljice, ki so se prijavili na tekmovanje, pomerili v košnji, /a ples in dobro voljo je skrbel ansam- tej priložnosti je župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj podelil tudi priznanja in pohvale prizadevnim članom društva za večletno strokovno in praktično delo v društvu. Priznanja so tako prejeli: Alek-sandei li/en s Sovodnja, lože Dolinar iz Stare Oselice, I.ojz ka Jeze rte k s Sovodnja, Ivan Jezeršek s Sovodnja, Julka Jezertek iz Nove Oselice, Janko Kalan s Sovodnja, Ignac Kržišnik s Sovodnja, Marko Kržišnik s Sovodnja, Viktoi Kavču" i/ Javoilevega Dola, Edvard Kavčič iz. Kopi muka, Znani so tudi izžrebanci, ki so pravilno odgovorili na vprašanja Gorenjskega Glasa. Prvo nagrado, izlet po lastni izbiri, prejmejo Oblak Sonja iz Poljan, Štefan Sedminek iz Tržiča ter Mojca Roblek iz Preddvora.Drugo nagrado, grablje, pa prejmejo Albina tirdnik iz Smlednika, Ivo Trebar iz Kranja ter Anica Razbet. Edvard Podobnik iz Cerijjl j, kega Vrha, Janko RagJ* , Nove Oselice, Anton 31 §j. Podjelovcga Brda. VllJe$tUi-rP frar s Sovodnja, Viktor iz Stare Oselice, Janez » •„„ i/ 1 aniš let folklorna s* TI) Sovodenj. ugd/fi Marjan Rožič, p*c°\- pa turistične zveze Sloveno je nekaterim ustanovni ic, imni društva ob l?' 0^ delovanja podelil oi o/i,...na srebrni /na* y/\\-Bronasti znak sta p"' «-'j M, jemSifraraSovodnja»J" t Rupnik iz Nove O* srebrnega pa Aleksa .uit Kalan in Ignac Kr>j* Sovodnja M™*J$*c J Kopr.vn.ka, Anton f Podjelovcga Brda f .Stur.il i/ Stare Os 1'^ 0 Janez Treven u Lan*-Kant KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN * Popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 0&ASO UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d i ^ofjeločan Matic Osovnikar je z olimpijskih iger mladih prinesel kar dve atletski kolajni Z REZULTATI ATLETIKA TUDI PRI NAS POSTAJA KRALJICA p^ctni Matic Osovnikar je pred tremi leti postavil v kot smuči in se odločil za atletiko -fejšnji teden je z olimpijskih iger mladih v Lizboni prinesel bronasto kolajno v teku na 200 Metrov in srebrno v štafetnem teku na 4x100 metrov ŠDnrt • ^oka' 27. julija - Konec minulega tedna je bil osrednji P nni dogodek v Ljubljani, kjer so se mladi atleti merili na \j ^.Pskem prvenstvu. Med njimi je bil tudi mladi Škofjeločan sta '-Psovnikar, ki seveda od prvenstva v močni konkurenci Sk* kkušnejših atletov, ni pričakoval vidnejše uvrstitve, r °, P* se je v teku na 200 metrov izkazal i zelo dobrim *u"atom, odlično pa je tekel tudi v štafetah 4x 100 in 4x400 mo/°V .^a*'c Jc namreč še mlajši mladinec in bo imel več tez d °Sti /a v'M,ka mesta na evropskem mladinskem prvenstvu na« 'e*'' ^al° Pa s' bo kot svoj prvi res uspešen mednarodni •nlad'h *aPornn'l minulo sredo, ko je na 4. olimpijskih igrah (jVej|'1|V-Lizboni z dvema res fantastičnima nastopoma osvojil kup • .Svojo športno kariero si začel Dr,LS7?učar« nato pa 5}*l,ln in postal atlet sku ."""Jni—• Najprej bron v teku na 200 metrov, nato pa se PaJ ■ kolegi v štafeti srebro na 4x100 metrov. si se Kako za* , že Pri sedmih letih sem IT*'trenirati smučanje v skof-MOSkcm klubu Vztrajal sem osmega razreda, vendar pa šl° kaj posebno dobro in ha" £m se odločil, da prenc-bilvU ° scm premišljeval, kaj Nasuwikatcri šP°rt.bi SI izbral nih, i Jekel zato ha bi nih*10?'1 sem na nekaj triatlo-' »jer sem predvsem dobro b, .H ln Oče mi je predlagal, da sta K trenirati atletiko, saj atlet. ,Ud' °ba starJa vcas'h 'iubli!?!*1 si \c na 'rcn»ngih pri "'^nskeni ZAK-u...? PoouJP^J sva šla z očetom StaS, V K,,,nJ Videla sva '»m n' r*zmer* /a trening... Zo| ,n! bilo veliko ljudi in ni 5f Qalo preveč resno, zato sva 2aE°8 H?1 *c v Mubljano, k ure u- Stadion je res lep, vsak0, lrcner Albcrt Soba vS(.Le?a novinca preizkusi v tiS( l toplinah, posebno pa v ^ tcs«,hh trCmrati. P° tcir.L LSUh sem nato ostal pri 200MS Va,kc Pr°8c • od k 3.()0 do 400 metrov." *arsL-fMk'tnt' ''k,,snjc iz smu-Nm,',, ,ri'nmgov so h i le seveda *5E? tudi pri treningih prj SsC*cda> saJ so suhi treningi at|ctmučariii precej podobni nisim vendar pa sprva n^V unt"l kakšnih zelo resnih Cr,()v. želel sem s, le. da sc ukvarjam z enim od športov. Ko pa sem začel tekmovati, ko so se začeli vse boljši rezultati, pa sem si začel postavljati vedno višje cilje." Kdaj je bilo to? "Pred dvema letoma, ko sem zadnje leto nastopal v pionirski konkurenci. Takrat sem imel pri nas kar nekaj časa najboljši rezultat na 300 metrov, čeprav sem bil nato na državnem Za rezultate pa so potrebi tudi redni treningi. Kolikokrat tedensko treniraš; "Sedaj treniram šestkrat tedensko, vsak dan. razen ne- prvenstvu četrti. Takrat sem delje. Člani pa seveda trenirajo začel tudi resno trenirati in tudi dvakrat dnevno." lani sem začel nastopati za mlajšo mladinsko reprezentanco. Nato sem bil krajši čas poškodovan, vendar pa sem lani oktobra začel spet resno trenirati za to sezono. To sc mi jc obrestovalo na letošnjem državnem prvenstvu za mlajše mladince, saj sem zmagal v teku na 100 metrov in hkrati postavi Ob treningih pa te seveda čaka tudi šola, saj si prav letos končal škofjeloško gimnazijo. "Ja, te cfni čakam rezultate mature. Sedaj sem se vpisal na stomatologijo in še naprej bom skušal usklajevati šport in študij. Če pa pač ne bo šlo, pa imam dovolj "rezerve", (Matic je kot izredno uspešen učenec tudi državni rekord. To je "preskočil" eno šolsko leto - op. rezultat, ki mi največ pomeni, pisca) da se kakšno leto bolj Bil pa sem tudi drugi na 200 posvetim športu in nato vseeno metrov...." uspešno dokončam fakulteto. Je pa res, da si ob šoli in športu ne morem privoščiti kakšnih Katere daljave najraje tečeš? "Najraje tečem na 200 in 300 metrov. In v teh dveh disciplinah dosegam tudi najboljše rezultate." drugih konjičkov, saj vsak dan časa enostavno zmanjka. Med počitnicami sem včasih rad sestavljal plastične makete, rad pa tudi berem. Če imam čas si zelo rad ogledam hokejske tekme in seveda atletska tekmovanja.... rad pa imam tudi vse ostale športe in jih spremljam po televiziji. " Zadnji rezultati iz Lizbone, bronasta medalja na 200 metrov in srebro v štafeti na 100 metrov najbrž pomenijo, da si si za prihodnje postavil še višje cilje in da atletike ne nameravaš zamenjati s kakšnim drugim športom? "Če le ne bo hujših poškodb, bom vztrajal pri atletiki in če bodo dobri rezultati, bi seveda rad čez leta nastopil na največjih tekmovanjih. Vendar pa bo za to potrebno še precej treninga." Mnoge mlade od atletike odvračajo težki treningi. "Treningi so res precej enolični, vendar drugače ne gre. Pri drugih športih, naprimer smu-čariji, so med treningi naprimer tudi igre z žogo, atletika pa je tako specifičen šport, da takšne priprave ne bi vplivale na rezultat." Se ti zdi atletika - v primerjavi s smučanjem - pri nas dovolj cenjen šport? "Ja, mislim, da atletika tako kot v svetu, kjer je pač "kraljica športov", tudi pri nas postaja vedno bolj cenjena. Predvsem pa se njena cena pri nas dviga z rezultati, rezultati pa prinašajo vse boljše pogoje za trening in to je seveda za nas mlade zelo dobro." • \.Stanovnik Malic si od prvega atlets kega treninga pred tremi leti vodi statistiko in do nastopa na olimpijskih igrah mladih v Lizhom je opravi l 667 treningov. Vsa leta je njegov trener Albert Sobu SLA ATLETIKA JRIGLAVANI ZADOVOLJNI Z IZKUPIČKOM dose**!^' Jullla - Atleti kranjskega I nglava so konec tedna CVr K nt'kaj odličnih rezultatov. Na največjem tekmovanju, Roži' i» m '"'-idinskem prvenstvu v 1 )iil>ljam sta nastopila presu u eli '" lln" ( l,rm»". Kozle |C v četrtek uspešno ccntim anokaeije skoka v višino, saj je bil s skokom 215 bi| Scjtrov. deseti V finalu je iut, il 213 centimetrov m •oboi«011' ^akalka v daljino lina Čarman pa je nastopila v tr,,N tekmovanju in / osebnim rekordom, 584 centime UsPch°< 3 15 mcsto "Uvrstitev v finale jc za Rožleta velik leto, C c,Vcc P« pričakuje od svetovnega prvenstva prihodnje naston° vJ;dno mladinec Prav tako sem zadovoljen z tekrnov"1 '"U 'l i' Otebni rekord BI tako velikem PovC(i. ,anm h-p rezultat," |e po končanem i P V I.iubljan Atln t0"" °blh ,riK,a>UIH» Dnlirivoje Vučkovlč. ki ' "'glava so nastopili tudi na mednarodnem mitingu metrov4 PrcJ*ni° »redo organizirali v Trstu V teku na 2(X) metu d||CkzmaKala Brigita I anderhoU , Tomaž Jancžič je bil \ tretja i,a drugi, Su'«na Jenko pa im .o tako \ metu disk. sedn i ia Maja Bre/e m bil. .-. v isti disciplini jc nastopila [\ " \ četrti pa je b" *a. Itm y.„,n.„cu je bili v lw«koku«iw . ; v nu.lu luu, M*tj»* PoUk v metu diska Metjal \* Ml I V WoMsbcrgu v Avstrni pa ^"i-K^ nastopne tn li.glavauke Jovita Kajgtlj . ni ,,-v.oidom K v na KIH) mehov, Maj« Kalan ji Inl.i V . ,,la IP"»V lak° ' teku na ItH) metiov, Barbara Košn^k p.> .« (» Mtbum rekordom) enajsta. • V.S. NAŠIM MLADINCEM DVE KOLAJNI Bled, 27. julija - Minuli teden je v Milanu potekalo letošnje svetovno prvenstvo veslačev do 23 let imenovano Nations Cup. Na njem je Izolan Erik Tul osvojil srebrno kolajno v enojcu, saj je zaostal samo za Nizozemcem Vervorrnom. Prav tako s kolajno sta se na Bled vrnila Grega Sračnjek in Miha Pirih, ki sta bila v dvojcu brez krmarja tretja. V finalu je nastopila šc skifistka Romina Stefančič, ki je tekmo končala na nehvaležnem četrtem mestu, šesti pa je bil četverec s krmarjem v postavi Gorazd Slivnik, Jani Kavo, Rok Roman, Blaž Raduljko in krmar Luka Videtič. • V.S. KOLESARSTVO SAVČAN0M PET NASLOVOV PRVAKOV Novo mesto, 27. julija - V Novem mestu je potekalo državno prvenstvo na dirkališču Doseženi so bili dobri rezultati predvsem \ hi!nh disciplinah. Najboljši čas je dosegel Matjaž Leskovar na 1000 m in sicer 1 06:20 ali 54,3 km/h Uspešni so bih tudi savski kolesarji, saj so osvojili pet naslovov državnih prvakov Najuspešnejši kolesar državnega prvenstva je bil Klemen Jalovec (Sava Kranj), ki je osvojil dve zlati in dve srebrni medalji. Po državnem prvenstvu je Klemen Jalovec z državno reprezentanco odpotoval na setovno prvenstvo na pisti v Južno Afriko, kjer bo nastopil v Sprintu in olimpijskem špnntu. Rezultati: 1 (KKJ m stareiši mladinci: 1. Jalovec Klemen (Sava Kranj); Sprint starejši mladinci 1 Jalovec Klemen, kriterij starejši mladinci: 1 Meglic Anton (Sava Kranj), 2. Jalovec Klemen Sava Kranj, 3(KH) m stareiši mladinci: 2 Meglic Anton; olimpijski Sprint starejši maldicni: 2. Sava Kranj (Blažek, Meglic Jalovec), 4. Bled (Mozetič, Knatlič, lerscglav); kriterij elite: 2 Smerc Sand (Sava Kranj), ekipno elita: 2. Sava Kranj (Korenjak, Tušek, Zaje, (inezda); olimpijski Sprint: 3. Sava Kranj (Korenjak, Tušck, Gnezda); kriterij mlajši mladinci: 1. JcrŠe Rok, Sava Kranj, 2. t rhan Kovaču' (Bled), Sprint mlajši mladinci 2 Rok Rcmic (Sava Kranj); ekipno mlajši maldmci: 1 Sava Kranj (Jeršc, Remic, Kozjek. Rančigaj). olimpijski Sprint mlajši mladinci 2. Sava Kranj i 'ertc. K • • M. Kavaš BALINANJE Mladi slovenski balinarji so imenitno nastopili na SP "S0FTI" KAR DVAKRAT ZLAT Škofja Loka, 27. julija - "Saj ne, da ne bi bil zadovoljen z bronasto kolajno, vendar to ni dosežek, ki sem ga pričakoval in sem ga sposoben," je po lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Fran-ciji modroval mladi škofjeloški balinar Damjan Sofronievski in takoj dodal: "Toda ker bom šele drugo leto star osemnajst let, je pred menoj še eno svetovno prvenstvo in nova priložnost za še žlah-tnejšo meda'; j." In ker jo Damjan znan kot pravi borec, ie svoje načrte in napovedi te dni tudi uresničil. Še več! Na pravkar minulem svetovnem mladinskem prvenstvu v Casablanci je postal dvakratni svetovni prvak: posamezno in v natančnem izbijanju. Simpatični "Softi" je tako svoji prvi veliki zlati medalji s svetovnega mladinskega prvenstva leta 1994 v So- Damjan Sofronievski na domačem balinišču na Trati. luzu (ekipno), drugi bronasti medalji na Reki ter dvema lanskima bronastima medaljama v Carvinu dodal še dve zlati in se tako na najlepši možni način poslovil od svetovne mladinske konkurence. Poleg dveh zlatih kolajn Damjana Sofronievskega je zlato v hitrostnem izbijanju osvojil še mladi Velenjčari Zoran Rednak. S tremi zlatimi medaljami pa je bila naša reprezentanca, za katero sta balinala še Progar in Škofjeločan Davor Janžič, ki sta v dvojicah nesrečno izgubila v polfinalu in nato za tretje mesto, Erav tako pa se je v polfinale igre v krog uvrstil Janžič in nato v oju za tretje mesto izgubil s točko razlike, najuspešnejša reprezentanca pravkar minulega svetovnega mladinskega prvenstva v Casablanci. • V.Stanovnik GOLF Profesionalni igralci golfa so navdušili JUNAK TEKMOVANJA ŠVED BRINK Bled, 27. julija - Angleški igralec Mark Treleaven je dosegel izjemni rekord. Na 5. luknji je odigral albatros • to je tri pod par luknje, kar doslej na blejskem igrišču še ni uspelo nikomur. Ce primerjamo hole in one in albatros, lahko rečemo, da je albatros težavnejši udarec kot bole in one, ki je predvsem odvisen od sreče. Profesionalni igralci golfa, ki so v nedeljo v izjemnih razmerah za igro zaključili svoj nastop na BTC Odprtem prvenstvu Slovenije v golfu, so navdušili številne gledalce z. mojstrstvom, kakršnega na blejskem igrišču še nismo imeli priložnosti občudovati. Junak zadnjega tekmovalnega dne je bil Zl-letni Kalle Brink iz Helsinborga na jugu Švedske, ki je igral zanesljivo, hladnokrvno in izjemno mirno. Vseh 18 igralnih polj jc prcigral močno pod parom in z rezultatom 64 (32, 32) udarcev samo za eno točko zgrešil Amortov rekord igrišča (63 dosežen drugi tekmovalni dan). To je bila njegova prva zmaga na evropskih challenge turnirjih. Odlično je igral tudi 24-letni Mikael Lundberg, prav tako iz Helsinborga, stari znanec blejskega igrišča, sicer pa najboljši igralec skandinavske ture. Oba slovenska igralca sta bila zadovoljna s svojo igro. Naslov državnega prvaka pa je osvojil Janez Grilc z Bleda. Rezultati: 1. Kalle Brink (Šved. 68,67, 72, 64; 271), 21 pod par. 2 Mikael Lundberg, (Šved. 68, 71, 70, 65; 274) 18 pod par, 3Mano Tadini (Ita. 67, 73, 68, 69; 277) 15 pod par., 4. Johna Sclberg (Šved. 69, 70. 71, 69; 279) 13 pod par, 5. Stephane Laharv (Fran 71, 71, 67, 72; 279) 12 pod par, Dominique Nouailhac (Fran. 68, 72, 68, 73; 281) 12 pod par. Jancink Dalhstrom (Fran. 74, 69, 70, 68; 281) 12 pod par. Uvrstitve slovenskih igralcev: 53. Janez Grilc (74, 71 79 73; 297 5 nad par. Marko I amberger (76, 70, 77, 74; 297) 5 nad par, 66. Danijel Kraljic, 84 Urban Legat, 103 Adam Osmančevič 106. Dušan Jurman. 109 Rafael Jerman. 112 Bogdan Palovšnik, 113 Slavko Papler • Darja Kiirner, foto: (i. Sinik KADETI ZADNJI V CHIAVARIJU Chiavari, 26. julija - V tem italijanskem mestu 36 km južneje od Genove je od četrtka, 24., do sobote, 26. julija, potekal zadnji mednarodni turnir za kadete pred evropskim prvenstvom, ki bo v Mariboru od 1. do 10. avgusta. Na turnirju so nastopile štiri reprezentance in to Hrvaška, Italija. Slovaška in Slovenija. V tej konkurenci je prvo mesto brez izgubljene točke osvojila reprezentanca Hrvaške, ki je potrdila, da sodi v krog najožjih kandidatov za osvajanje ene od medalj v Mariboru, drugi so bili domačini, tretji Slovaki in zadnji, četrti kadeti Slovenije. Naši fantje so na tem turnirju na trenutek pokazali, da znajo vaterpolo, včasih pa popolnoma zatajili in taki so bili tudi rezultati. Tudi igra igralca več ni bila najboljša. Celo več. Bila je pod vsako kritiko. Odstotek izkoriščenosti igralca več na tem turnirju ni prišel čez 10 odstotkov, kar daje oceno slabo. Reprezentanca se je ponovno zbrala včeraj, 28. julija, in to kar v Mariboru in se na prizorišču pripravlja za svoj največji nastop v letošnji sezoni. Trener Vojko Podvršček in njegov pomočnik Marino Cetin bosta poskusila do sobote, ko se prvenstvo tudi uradno začne odpraviti slabost v igri igralca več, ter pripraviti reprezentanco do tega, da osvoji željni cilj, ta pa je osvojitev 10. mesta, ki prinaša izognitev kvalifikacijam v naslednjem letu. Rezultati naše reprezentance: ITALIJA : SLOVENIJA (3:3, 2:0, 3:1, 4:1), HRVAŠKA : SLOVENIJA 20:0 (5:0, 2:0, 6 0, 7:0), SLOVENIJA : SLOVAŠKA 6:12 (2:3, 0:3. 2:3, 2:3). Ostali rezultati: SLOVAŠKA : HRVAŠKA 3:9. ITALIJA : SLOVAŠKA 10:6, ITALIJA : HRVAŠKA 4:8. Končni vrstni red: 1. HRVAŠKA 6, 2. ITALIJA 4, 3. SLOVAŠKA 2, 4. SLOVENIJA 0. Najboljši igralec turnirja je bil Dano Mužič, član reprezentance Hrvaške, njegov soigralec Ivan Brzica je bil najboljši vratar, Nicche iz reprezentance Italije pa je bil najboljši strelec z 9 zadetki, kolikor jih je dosegel tudi najboljši igralec turnirja Dano Mužič. • J. Marinček DOBER NASTOP DEČKOV Kranj, 28. julija - Danes so se iz nizozemskega mesta Breda v domovino vrnili vaterpolisti do 14 let, ki so pod vodstvom trenerja Rada Čermelja nastopili na mednarodnem turninu, na katerem so poleg naše reprezentance nastopili še mladi vaterpolisti Nemčije, Poljske in Nizozemske. Naša reprezentanca je bila na tem turnirju najmlajša, kajti organizator je našo zvezo obvestil, da naj bi na tem tekmovanju nastopili vaterpolisti letnika 1983 in mlajši. Ostale reprezentance so nastopile z letnikom 1982 in mlajšimi, zato so bih tudi rezultati temu primerni. Za reprezentanco Slovenije so na tekmovanju nastopili Nejc Pernus, Luka švegelj, Rok Vchovec, Gašper Nahtigal, Dominik Žnidar, Žiga Bukovac, Žiga F.rhatič (vsi Triglav), Bruno Frolich, Gašper Oblak, Jure in Jaka Škof (vsi Tivoli), Andrej Zagernik, Mislav Trbušič (oba Probanka Leasing) in Zoran Jovanovič (Koper). Rezultati: Nizozemska : Poljska 15:1, Nemčija: Slovenija 5:4; strelca za našo reprezentanco sta bila Luka švebelj 3 in Rok Vehovec 1. Nizozemska : Nemčija 12:4, Poljska : Slovenija 4:6, Strelci za našo reprezentanco so bili: Luka Švegelj 1, Rok Vehovec 1, Gašper Nahtigal 3 in Jaka škof 1. Nemčija : Poljska 11:4, Nizozemska : Slovenija 18:1. Strelec za našo reprezentanco je bil Gašper Nahtigal. Končni vrstni red: 1. Nizozemska 6, 2. Nemčija 4, 3. Slovenija 2, 3 Poljska 0. • J. Marinček Rezultati žrebanja 17. kroga ... 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 2 3 4 6 8 9 11 13 18 19 21 23 24 25 26 2732 33 34 35 36 40 41 43 44 4546 50 51 58 59 63 67 68 70|75 Z Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobithou: Dodatek neizplačanih dobithou: 19.026.000,00 SIT 9.S13.000.00 SIT 2.002.393,00 SIT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK 1 6.421.992,00 SIT KROG DOBITEK 3 792.949,00 SIT DOBITEK DVE VRSTI" 604 3.938,00 SIT DOBITEK "INI VRSTA" 20.672 209,00 SIT Dobitke zo eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loten|e v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je 24* 9* 1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni ign so bile izžrebane naslednje številke in nagrade ROĆNI MESALNTJK PRENOSNI RADIO OSEBNA TEHTNICA Svo|o srečko nam priporočeno pošljite na naslov športna loterija d d , Cigaletova 151, p p 211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 24 9. 1997 Žrebanje . kroga bo v soboto, .9* 9. 1997 ob 16» un v prostorih POP TV, Kron|čeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri no POP TV Sklad zo 18. krog bo povečan M2.MMM.MSrt Informacije K1 9736 > v nedeljo ol Športno loterija d d V blejski ledeni dvorani te dni že močno "diši" po novi hokejski sezoni BO LETOŠNJA SEZONA NA BLEJSKEM LEDU ZADNJA! Tudi o tem se sprašujejo pri obeh "domačih" hokejskih klubih, kjer pa so zaenkrat skrbi usmerjene v preživetje v naslednjih mesecih - Novi trener Sportine Savolainen na prvih ogledih Bled, 27. julija • V blejski ledeni dvorani in ob njej je bilo zadnje tedne kljub poletju že zelo živaho, saj so že sedmič pripravili poletni hokejski tabor. Na seminarju so se zbrali nemški hokejski sodniki, te dni pa naj bi s prvimi treningi na ledu začele tudi domače hokejske selekcije. .... Od 7. do 28. julija se je v treh izmenah blejskega hokejskega tabora izmenjalo blizu 250 mladih hokejistov. Največ je bilo domačih, iz Slovenije, precej pa tudi iz Avstrije, Italije in Češke ter nekaj kanadskih Slovencev. Vodili so jih večinoma naši izkušeni trenerji na čelu s Francijem Žbontarjem, Goraz-dom Hitijem in Janezom Finž-garjem. "Sedaj ima naš hokejski kamp že tradicijo, in ko ga je lani obiskal eden od inštruktorjev kanadske federacije, ga je ocenil kot enega najboljših v Evropi - tako po nivoju treninga kot po vseh ostalih dejavnostih izven treningov, saj za otroke poleg trenerjev skrbijo tudi štirje vzgojitelji, s katerimi hodijo na plavanje, na pohode, pripravljajo družabne igre. Poleg tega mladi bivajo v hotelu, kjer imajo ustrezno prehrano," pravi Brane Ter-glav, ki je bil pobudnik blejskega hokejskega kampa pred sedmimi leti in hkrati že dela načrte za razvoj: "Letos so bili na Bledu tudi kanadski Slovenci in dobili smo ponudbo, da bi Tudi letos bodo na Bledu pripravili tradicionalno poletno hokejsko ligo. Potekala bo od 19. do 23. avgusta, za nastop pa so se ie prijavile ekipe KACa iz Celovca, nemškega Krefelda, ruskega Spartaka Ekaterinburg ter domače ekipe Olimpije, Jesenic in Sportine. razcepom. "Mlajše selekcije se hočejo odcepiti od Sportine in nastopati pod okriljem leta 1974 registriranega kluba HDK Bled. Poleg vseh mlajših selekcij bi sestavili tudi mlado ekipo, ki bi igrala v članskem prvenstvu. Sportina pa naj bi bila profesionalni klub, zgolj s člansko selekcijo. Dogovarjanja o tem še potekajo, ne vemo še, ali bodo našo mlado blejsko ekipo "vzeli" v državno prvenstvo," tudi pravi Brane Terglav, ki je skupaj z Rudijem Hitijem pobudnik nove organiziranosti HDK Bled. Kako se bo usoda obeh blejskih hokejskih ekipi rešila, naj bi bilo znano že kmalu, saj 42-letni magister Kari Savolainen si je konec tedna skupaj z vodstvom H K Sportina (na sliki skupaj s predsednikom Jankom Popovičem) ogledal blejsko športno dvorano, po ogledih in pogovorih pa je odpotoval domov in se bo na Bled vrnil 1. avgusta, ko bo na prvem treningu spoznal tudi letošnjo ekipo hokejistov Sportine. Erihodnje leto prišlo k nam v amp za štirinajst dni dvajset mladih kanadskih hokejistov iz Toronta, z njimi pa bi prišli tudi njihovi trenerji. Načelno smo jim sicer sodelovanje v našem kampu obljubili, ne vemo pa še, kaj bo, saj še ne vemo, kaj bo z blejsko ledeno dvorano, ker so vse glasnejše govorice, da naj bi jo podrli." v primeru rušenja dvorane je seveda vprašljiv tudi obstoj blejskega hokeja, ki se je po zadnji sezoni znašel pred novim jc bil konec tedna na "ogledih" na Bledu novi trener Sportine, 42-letni Finec Kari Savolainen. Savolainen je po ogledih dvorane in okolice ter pogovorih z vodstvom Sportine in HZ sicer odpotoval nazaj domov, na Bled pa naj bi se vrnil konec tedna, teo se bo na prvem treningu zbralo novo (kot zatrjujejo v klubu večinoma staro) moštvo Sportine.Konkretne načrte o delu kluba naj bi "razgrnili" na bližnji tiskovni konferenci. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik ORSKO KOLESARSTVO BRELIH PRVI MED PLANŠARJI Kamnik. 27. julija - Idrijce Boštjan Brelih je prvi zmagovalec gorskokolesarskega vzpona na Veliko planino, ki so ga pripravili Člani kamniškega Calcit Ročk Shox tcama. Na dobrih 27 km dolgi progi iz Kamnika, čez vasi Brezje, Gozd, Kališe do planinskega doma na Zelenem robu (1620 m) je za 18 sekund prehitel Kranjčana Roberta l.omovška in za 46 Ljubljančana Bora Jclu'.i Nad lepotami Velike planine je bilo navdušenih 100 tekmovalcev V ženski konkurenci je po pričakovanjih slavila Minka Logonder pred smučarsko tekačico Mišo Fhrlich Zidar. S člani se je dobro kosal najhitrejši mladinec Mariborčan Matjaž Pere, ki jc v cilj pripeljal kot peti. Drugouvrščeni Damjan Vidmar (Završnica) pa je zaradi strgane verige v cilj kar pritekel Rezultati, Kamnik - Velika planina, 27 km 14000 m višinske razlike, člani: 1 Brelih (Merkur Črni Vrh) 1.29.00, 2. Lomovšek (Proloco Scott) + 1, 3. JeliČ (BTC Bauer) + 46, 4. Sirnik (Um) I 2.17, 5. Robič (MTB Kranj) + 2.39, ženske: 1. Logonder (Proloco Scott) 1.54.37, 2. Ehrlich - Zidar (Olimpija) +613. 3. Strancar (Merkur Črni Vrh) + 14.37, mladinci: 1 Pere (Tajcrska) 1.31.26, 2. Vidmar (Zvršnica) +5.11, 3. Kaiser (Um) + 6.50,4 Sedušak (Calcit Ročk Shox) » 8.49, ml. veterani: I Roglc-j (BTC Bauer) 1.39.15, 2. Car (Lenart) + 2.52, 3 Zaje (Hrast Dob) + 10.12, 5. Mihovec (Staim.m), st. veterani: 1. Oblak (Marmor llotavlje) 1 41.36, 2. Strancar (I/vit Vipava), 3. Zakiajšek (Intcrspott), 4. McdvcsVi k (TK Bohinj). • Metod Močnik Udeleženci blejskega poletnega kampa POLETI PRIDOBIŠ PREDNOST PRED DRUGIMI Poletnega hokejskega tabora, ki se je včeraj končal na Bledu, se je udeležilo več kot 240 mladih iz Slovenije tujine in tako tujci kot domači hokejski upi so bili s treningi in športnim življenjem na Bledu zadovoljni. Luka Cekič, član Triglava ft Kranja: "Hokej igram ie 0» prvega razreda osnovne šole, sedaj pa igram pri kadetih in tudi pri mladincih. Odkar obstaja kamp tukaj na Bledu, redno prihajam sem. Všeč mi je način dela, všeč so mi malce drugačni treningi o<* običajnih. Lani smo naprimer imeli kanadskega trenerja, letos m bil naš trener Frenk Žbontar. VŠec mi je tudi to, da se gremo P° jutranjem treningu kopat, nato pa popoldne spet na trening. Zdi se mi, da je kamp precej "profesionalen ", veliko se tudi pogovarjamo o taktiki. Všeč mi je tudi, da lahko treniramo ie julija. Sedaj me čaka teden dni počitka, naslednji teden pa s svojo ekipo J odpotujem na trening na Slovaško. Z našo mlado reprezentanco sem bil ie dvakrat v Kanadi in ielim si, da bi prihodnje leto šel pogledat v katerega od njihovih hokejskih kampov m morda bi nekoč tudi sam igral v Kanadi. Jeseni pa bom zače> obiskovati prvi letnik kranjske gimnazije." Jurij Goličič, član Bleda: "Hokej sem začel v Kranju. v šoli smo dobili listke z vabili na treninge in ie v prvem razredu sem začel z igranjem. Bilo mi je vŠed vedno bolje mi je šlo in tudi trikrat sem bil na turnirju v Kanadi-Zadnja tri leta sem igral na Bledu. Letos sem se ie udeletH hokejskega kampa v Kanadi, sedaj sem tukaj na Bledu, desetega avgusta pa se vračam v Kanado, kjer imam le zagotovljeno mesto v ekipi v Montreala, morda pa bom izbran tudi v drugo ekipo, kanUl: sedaj odhajam v kamp- Blefs* hokejski kamp pa obiskujem vsa leta. Zdi se mi aobn organiziran, predvsem pa s poletnimi treningi prulo" prednost pred drugimi." . Borut Krajne iz Maribora: "J'a sem 13 let, igram pa pri Maribor ta ekipo dečkov in kadetov. Trenirati sem začel pri sedmih le(,ru lettm pa si, da bi nekoč treniral 9 igral tudi v Ameriki ali K^jjE Seveda je za uspeh treba v*«* trenirati. Do letos sem s svoji klubom hodil na poletne PrlPrf * na Slovaško, letos pa sem prvič n Bledu. Tu se mi zdi vsaj dvaKr^ bolje kot na Slovaškem: všeč so m termini treninga, boljši so trene r? kvalitetnejši treningi, nastanitev hotelu Lovec, pa lepote Bleda kopanjem v jezeru. Za htej kamp sem izvedel od prijateljev in res mi ni tal, da prišel sem. " • V. Stanovnik, foto: G. Sinik r etuši na pripravah* Čatežu ušiv, Škot,., lok.. ,c hMos/^1* Mladi škofjeloški rokomei sekcija Rokometnega društva Škofji uspešno pripravila rokometni tabor v Catezu »« \c/x)flO kem V času od 14. do 19 julija sc je priprav na n°V1' J0|e, ! KJE rokomet* »J x-Jc !clT/nolen« udeležilo 37 mladih lokometašc starih od 9 do 12 let Trenirali so pod itrokovnim y°£eBBjpj Janija Klcmcnčiča. ki so mu pomagali tudi s kflC ter mladinska rcprczcntanla Boštjan Irelih in Bojan « /a .•ptezentanta Hošii. Justin, Damjan Klenienčič in Dejan ^U,t,VDa«> mu«, tu.-vuii, i ' " Končal se je drugi turnir slovenskega I?t t' r smo dobili ,Utn drugega slovenskega zmagovalca, v Do|f ^oz'č sc jc po zmagi v Murski Soboti moral tu posloviti že 'i 7 c'nilu- Po, dramatičnem boju je bil boljši v treh nizih s 5:7, 6:4 final Chrz. Tako polfinalna dvoboja, kot tudi nedeljski kj s ni °bračun Trupej - Chrz je privabil kar lepo število gledalcev, 6:1 r"a koncu lahko pozdravili zmago Blaža Trupeja s 6:0, 4:6 in tedr 3 turmrJa - dva slovenska zmagovalca. Nam bo turnir ta cn na Otočcu prinesel še tretjega? • M. U. URH V FINALU CHALLENGERJA $enči?PCre' 21 JU,iJa " Borut Urh' flan Mcrkur ■ P™tcncxa iz fina|e9a Sc je v dvojicah, skupaj z domačinom Ketolo, uvrstil v bila I $ vrednega Challcngcr turnirja na Finskem. Tu pa sta in (Vi avcr8'ne in Buscaglione vendarle boljša in z rezultatom 6:4 03 osvojila turn.r. • M. U. ŽA TENIS NI PREVROČE P()j]'dlJl"H'lj, 25. julija - Na teniških igriščih Tenis Relax kluba lurniH^V s,a nila l1IL'd dnevi kar dva rekreativna teniška Več kot 1 ' kluba sc jc v slabem vremenu borilo nekaj °tr°k ie to ,cmsaccv, med katerimi so bili najboljši: v konkurenci Sov» i a7>/man 1 9 ' PIcma^;i1 Bohinjca, med ženskami je Metka (rneh odpravila Tatjano Bahun, med starejšimi moškimi preni, i i4" k',lh) >c Mila" Naclisar / ''S (7:3 v podaljšani igri) 62l nr Rlbll'karja. med mlajšimi pa je Matej Keršič z 2:0 (6:0, ObPr,Cnn;aLRal Frant')a MW* tega prvenstva na i v in tekmovalk. Med moškimi do 40 let jc zmagal ll iri!UUSKc8a prvenstva na istem igrišču pa se je udeležilo samo '"ok s ihJCCV in tckniovalk. Med moškimi do 40 let je zmagal ^1dri«iit lt'lr' mt'd st.tr t jva HITROSTNO ROLANJE N -KRANJCA EVROPSKEM PRVENSTVU Čas evropskih prvenstev Je tu Prav tako velja ,(> tuj, J'2.5-iu"> - Poteka čl tro>lno roltnje, kjer od danes, 2< julija, dalje v Italiji ra<'(Je|j(.no',nsko eviopsko prvenstvo ColotllO tekmovanje jc tcknioVa| ,na dva dela (ptvenstva) in skupaj zajema kar 9 ti v m... i1"1 *»'■■ dni bodo potekala tekmov; .anja na L dnCVc 'p,^..1"!' km oddaljeno Sulmono, k|ci bodo naslednje ItM ,8ti v me.t,. D.....- —•« aravane v iiwv°.scU() .'l1'^1' Abruzil Sledi dan premora in selitev v nedeljo, { una polinaraton ^Kust,, ' 11 kniMvan,., na cesti Zadnji dan, i kini ,1 m ■ C mi"""n (42 km) /,. člane o/nom. Leto,i " h""*- ?prc/-cntanc. vprviC tcSa tekmovanja udeležila tudi slovenska ua tckniovi?' n,C) so l"lc tekmovalci in en spremljevalec. Kar ha Ke|,|,'' ' ' 1,1 1 K r .i n j .i I o sta Aleksander (.ros in &aj st(t v nw,KlL P je voda tekla še po lesenih ceveh. Ko je soS začel z gradnjo < este, je prišel šele tedaj, k° sl. bih stroji .»<• na delu, vprašat sina, kje naj lOkoplje cevi za odvajanje. Mož )e takoj naslednje jutro prihrumel na grad/uši <■ "' vztrajal, da se gradnja t este ne sem nadaljevati, dokler ho s tem ogroten naš vodni vir. AH se je sprt začel, i" se je spraševala Nada, ko je za pomoč poprosila direktorja kotna nale, ki p f§ pojasnil, kaj se lahko Zgodi l vodnimi viri ob gradnji ceste. "Ali je Še kaj na tem svetu, da se bo zgrnilo na nas" sem razmišljala, ko mi k razlagal, da se lahko zemeljske plasti ob nenehnem premikanju zaradi prevalanja tetkih vozil premaknejo m potem studenec ubere povsem drugo pot. (konec prihodnjič) I A Torek, 29. julija 1997 ^PREJELI SMO Kdo bo gradil na spodnji Savi? (Gorenjski glas, 18. julija 1997) Bralcem Gorenjskega glasa bi telel pojasniti potek m vsebino posveta, ki ga je organiziral Driavni svet na pobudo Prof. dr. Fanceta Vodopivca. tlana Državnega sveta. Ra-ti°g, ki me je navedel na to, H članek g. Boža Dukiča, objavljen v vašem časopisu 18. julija 1997, ki ne poroča o posvetu in njegovi vsebini, pač Pa napada mene osebno z nefesnicami in obračanjem besed. Vsi navzoči naj bi, po Duki-iu< doživeli hladen tuš ob nojem prispevku. V prijetni atmosferi, korektni in strokov-ni razpravi, ki je iz različnih Zornih kotov podpirala projekt Vgradnje HE na spodnji Savi, le bil moj prispevek namenjen Pfoblemu, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva za Vpeljavo tega pomembnega Projekta. Na posvetu je bila ^Postavljena dilema, ali graditi l domačimi viri ali dopustiti s°udeležbo tujih investicijskih sredstev. Ta dilema ni nova, že nekaj časa obremenjuje različne razpravljalce, politiko ■! javnost. V svoji razpravi sem jasno povedal: če se pode-* koncesija Savskim elektrarnam Ljubljana, d.o.o. le-te finančno niso usposobljene za uvedbo projekta. V letu 1996 I* bil račun Savskih elektrarn Ljubljana, d.o.o., blokiran 263 bilanca pa beleti izgubo v vii"" 1,4 milijarde SIT. Odgo v°r na dilemo ■ finančno ^Posobite Savske elektrarne zbijana, d.O.o., za izvedbo Prokkto ali dopustite soudelel-,° tulega kapitala v skladu s Kon^sijSkim razpisom najbolj-emu ponudniku Toliko o m°}em prispevku in dilemi. S Posveta so poročali tudi drugi Prvotni novinarji. Nikjer nisem Prebral nič o nesposobnosti "olektiva Savskih elektrarn yubljana, d.o.o., m hladnem 'Mu vbokav Delo 5. 7. 97 in Ve(r<>dukaji z italijanskimi producenti m Piše: Božo B e n c d i k Brez Blejcev tudi Bleda ni neki grof ga ja vzel s seboj, da mu je poslikoval cerkve kapelice po Italiji V Italiji si je uredil za silo svoje življenje, unel svoje stanovanje, nenadoma pa je njegov dobrot nik umrl m bilo je vsega lepega zopet konec Vrnil se je v domovino, vendar za ubogega cerkvenega slikarja ni bilo nobene službe. Na nobeno prošnjo mu niso odgovorili Sledila je karakteristika, da pač ni zaielen, ker da ima tako grd poklic. Več kot deset let se je potikal okoli po naši domovini, spal na kozolcih, hlevih, nekaj časa se je moral preživljati tudi kot pevec Vendar so le ljudje spoznali, da zna slikati, da :na obnavljati cerkvene oltarje, kapelice, orgle. Poleti je imel dela čez glavo in postal je zanimiv umetnik, freskar, restavrator K<>! svobodni umenlik se je zadrteval največ na Gorenjskem Dobri ljudje v Krnici so mu dali v uživanje to bajto, ki je le za silo primerna za bivanje, poleti še kar, za zimski čas pa je vse prej kot primerna Od tu pohajkuje od vasi do vasi Ljudje so se že navadili, da ga je le stežka dobiti, saj je zaseden vse dni. Prehranjuje se pri ljudeh, kjer dela, za zimo pa naslika kakšno sliko in ljudje mu ponujajo tako najrazličnejša jedila od krompirja, maščobe in podobno. In kaj najraje dela? Po blejski okolici tja do Lesc, Kranjske Gore, Begunj, Medvod, škofje Loke se najraje pouka tako, da ni daleč od doma, od svojega prebivališča v Krnici. Ukvarja pa se s poslikavanjem kapelic, skrinj, omar, kapel, znamenj, orgel, kipov, pa tudi raznih motivov na hišah, še posebno lovskih, ki jih imajo ljudje radi Tudi 7.umrove hiše v Vtntgarju se je lotil "Bolj je kaj težkega, dotrajanega, poškodovanega, boj me privlači," meni France, ki ga v tem gor jonskem okolišu poznajo bolj kot "Rtbco" Od kod ta vzdevek, ni znal pojasniti Težko je oceniti njegovo delo - to je Že bolj stvar stroke in ta bo v prihodnje ocenjevala njegovi) delo, ki je najbrže bližje ljudskiumetnosti, težko bi rekli naivni umet nosti. Koliš ■ Kosi se je pojavil tu v Krnici in kot je jmšel, je nekega dne tudi zapustil to okolje. Preselil se je drugam, pa čeprav je večkrat poudaril, da tako dobrih ljudi, kot so tu v Krnici in okolni, ni Bled, marca 1991 KOSI VOLGO "RIBCA(t UUDSKI SLIKA NESREČE Pretekli teden so bile od desetih prometnih nesreč na gorenjskih cestah štiri hude, ena s pobegom -vse te so se zgodile med koncem tedna. Mopedist ni priznal, da je kriv Polica - V petek ob 15.25 je po trku z osebnim avtom v križišču na Polici pri Naklem pobegnil neznani voznik mopeda starejšega letnika modre barve, na dve ali tri prestave. Star naj bi bil okrog 50 let, oblečen v modro delovno obleko, z belo čelado starejšega tipa na glavi, govoril pa naj bi s južnjaškim naglasom. Mopedist je vozil po kolovozni poti ob magistralki od Kranja proti Naklem. V semaforiziranem križišču na Polici je zapeljal naravnost, čeprav je tedaj levo proti priključku za avtomobilsko cesto s fiatom tempro zavijal 43-letni Boris N. iz Postojne. Mopedist je trčil v avto, se uspel obdržati na mopedu, Boris N. pa je zapeljal h kraju, da bi se z mopedistom pogovoril. Ta je presodil, da ni kriv za trk in se odpeljal naprej. Policisti vabijo neznanega mopedista oziroma priče, ki bi o njem karkoli vedeli, naj pokličejo na št. 113. Sesul avtobusno postajališče Zg. Bitnje - V petek dopoldne, ob 9.17 pa je počilo na regionalki Kranj-Škofja Loka. 35-letni Marko F. iz Kranja je vozil osebni avto Z argenta proti Škofji Loki. V Zg. Bitnjah je nenadoma zapeljal na levo na makadam in z zadnjim levim delom vozila trčil v vogal objekta, po slabih štirinajstih metrih čelno v kozolec, ki ga je podrl, nato pa Še v avtobusno postajališče, ki ga je dobesedno sesul. Ustavil sc je šele po dobrih petih metrih. Voznika so iz avtomobila rešili kranjski poklicni gasilci, huje ranjenega so odpeljali v Klinični center, Eolicisti pa so zdravnikom naročili, naj mu odvzamejo vzorec rvi in urina za analizo. • Foto: V. Stanovnik Objestnost se ne splača škofja Loka - V petek ob pol polnoči je počilo v Frankovem naselju. 27-letni Primož Č. iz Form je s "katrco" peljal po mestni ulici v Frankovem naselju proti železniški postaji. Pri gostinskem lokalu Ornega je zavil ostro levo proti osnovni šoli in iz očitne objestnosti, kot sklepajo policisti, potegnil pomožno zavoro. Avto je bočno drsel na desno stran. Sopotnik za prvem desnem sedežu, 27-letni Gašper B. iz Škofje Loke, ki je skozi odprto stransko okno držal za okvir vrat, si je med trčenjem roko hudo poškodoval. Primož Ć. je "napihal" 2,25 grama alkohola na kilogram krvi. V ford na levi Prtovč - V soboto ob pol petih popoldne je 43-letni Dušan A. iz Železnikov s fiatom cromo peljal po lokalni cesti od Prtovča proti domu. Kakšnih 200 metrov zunaj Prtovča je v blagem desnem preglednem ovinku zavil rahlo na nasprotno stran, takrat je nasproti pravilno pripeljala s fordom eseortom 56-letna Ljudmila B. iz Dolenje vasi. Dušan A. se je očitno ustrašil, močno zavrl, avto pa ie zdrsel povsem na levo in trčil v forda. Huje ranjena je bila sopotnica v fordu, 76-letna Ivanka K. iz Lesc, voznik Dušan A. pa lažje. Policisti so odredih odvzem krvi in urina za analizo. • H. J. S tiskovne konference UNZ Ljubljana Orožje pot do morilca Cirila Luskovca Kriminalisti so pri 31-letnem Ljubljančanu Slavku F. zasegli specialno orožje, s kakršnim je bil 6. maja verjetno ubit tudi šenčurski podjetnik Ciril Luskovec. Ljubljana, 29. julija - V petek je bila na ljubljanski UNZ tiskovna konferenca, na kateri je načelnik tamkajšnjega urada kriminalistične službe Marjan Erhatič pojasnil razloge za prijetje 31-Ietnega Slavka F. iz Ljubljane. Povedal je, da so maja kriminalisti zasledili informacije, da se v določenih krogih ponujajo v prodajo specialne puške, namenjene tihi likvidaciji ljudi. Informacije so kriminalisti začeli intenzivno preverjati po umoru Dobrivoja Šakanovica, ki so ga 11. maja zjutraj našli v osebnem avtu BMVV v Štepanjskem naselju. Na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani so kriminalisti naslovili pobudo za uporabo [>osebnih ukrepov proti 31-etnemu Slavku F. iz Ljubljane, ki jih določa 150. člen zakona o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik je 16. junija izdal odredbo, s katero je preiskovalcem dovolil uporabo posebnih ukrepov, 14. julija pa so kriminalisti pri Slavku F. opravili hišno preiskavo in osumljenca prijeli. Pri njem so zasegli šest specialnih malokalibrskih pušk, pištoli crvena zastava in makarov, ročno šolsko bombo, avtomatsko pištolo seorpion, predelan revolver in 500 nabojev. Kot je dejal Marjan Erhatič, so cevi in zaklepi malokalibrskih pušk kitajske izdelave, številke so zbrušene, cevi prir-ezane in razstavljive. Puške so izjemno natančne, tihe, v bistvu gre za unikate. Z uporabo posebnih nabojev so skoraj neslišne, ob strelu se sliši samo udarec igle. Kriminalisti so 16. julija na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opravili hišno preiskavo tudi v delavnici Slavka F. Našli so dele kovinskih cevi, svedre in drugo orodje, potrebno za izdelavo orožja. Slavka F. so ovadili kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih snovi in pomoči pri umoru 45-letnega Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju. Preiskovalni sodnik je za Slavka F. odredil sodni pripor. Znani šenčurski podjetnik GORSKE NESREČE Huje ranjena, a rešena Medtem ko se je osvajanje Male Mojstrovke za Britanca v soboto končalo z zlomom goleni, pa sta jo včeraj naša alpinista v navezi v Hudičevem stebru v Prisojniku slabše odnesla. Kranjskogorski gorski reševalci, zdravniki in helikopterska posadka so torej tudi ta konec tedna imeli polne roke dela. V soboto je na peš poti po melišču z Velike proti Mali Mojstrovki padel 28-letni Britanec Richard Moore. Okrog enih popoldne je skupina petih članov kluba iz Velike Britanije, ki imajo dvotedenski tečaj raziskovanja jam na območju Vršiča, skupaj s kranjskimi kolegi odšla proti sedlu Vršiča. Približno ob dveh jc Richar-du Mooru na ruševnatem terenu zdrsnilo, zaradi poškodbe gležnja ni mogel nikamor. Oskrbnik Tičarjcvega doma je o nesreči obvestil kranjskogorske policiste in reševalce, ki so Britanca prinesli v dolino in ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljeno levo golen. Gore pa bi bile v nedeljo lahko usodne za mlada alpinista, 26-letno Tanjo Svara iz Komna na Krasu, in 29-Ietnc-ga Tomaža Jerasa iz Ljubljane. V navezi sta plezala v Hudičevem stebru v Prisojniku. Okrog poldneva se je na nadmorski višini okrog 2000 metrov pred samim koncem smeri Jcrasu odlomila skala. Padel je v pesek, skala pa je zadela soplezalko Tanjo Švara. V reševalni akciji so sodelovali kranjskogorski reševalci, zdravnika in helikopterska ekipa, ki jc huje ranjeno Švarovo odpeljala v jeseniško bolnišnico, medtem ko so gorski reševalci prek noči ostali pri Jerasu. Včeraj zjutraj ob pol šestih je helikopter tudi njega, prav tako huje ranjenega, izpeljal do bolnišnice. • II. J. UBnBBBBBBBBBBHBBBBBBBMBNBBBBNBBBnBBB GLAS in Poletni prometni kviz Tokrat smo začeli z drugim krogom in pred vami je peto nagradno n n D u n n o D D D jI vprašanje za rubriko g POLETNI PROMETNI g KVIZ. Vsem nagrajencem g prvega kroga še enkrat H čestitamo in jih D obveščamo, da lahko vse H informacije o koriščenju S nagrade dobijo vsak dan ij po telefonu J 0609 633-776. g Gorenjski glas in avto šola g QUEEN vam še naprej g svetujeta previdno vožnjo [1 in hkrati želita lepe ter H vesele počitnice. B BBBBBBBBBBBBBBBBBUBI NAGRADNO VPRAŠANJE "W "V S/*- \s A. D « D <=■ Logatec • TrUUu 14« D (S>"27 D^lJ-Clzz i.:0« 1/741 432 • f*x:0*l/74l 412 cert glasbene skupine Modus vivendi. Vstop je prost. Nastop Komornega zbora Kranj - Mestna občina in Imago Sloveniae - Podoba Slovenije Valvasorjeva fundacija vabita na koncert Komornega zbora Akademije za glasbo v četrtek, 31. julija, ob ob 21. uri v cerkvi sv. Kancijana. Vstop je prost! Kvartet violončel Bohinj - V okviru Glasbenega poletja bo v četrtek, 31. julija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi koncert, na katerem bo nastopil Ljubljanski kvartet violončel. Vabljeni! ■i Skupina TRIO MOR GOSTIŠČU S M I V RETIMJAH PRI TRŽI1- mvi-AmrM-* uh H3 VEČER %Timk\ Rezervacije na tel.:58 4: J8 MALI OGLA| ^ 223-444^ '1 Razstava 3 Razstava v Galeriji Pungert Kranj - V galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo slik slikarke Leje Dežman. PLANINSKI ODMEV Vreme v gorah Ob lepem vremenu je počutje najlepše, nevarnosti pa manj. Soparice, dež, nevihte, strele, mraz, metež, megle s slabo vidljivostjo, novo zapadli sneg in še kaj pa povzroče neslutene nevšečnosti, poškodbe, tragedije. Ob vremenskih spremembah, tudi soparah in zmrzalih, se pojavijo srčne slabosti, razdražljiv osti in druge posledice, proži se kamenje, plazovi itd. Zato priporočamo, da se pred turo seznanite: - z napovedjo vremena in spremembami - se temu primerno pripravite ali spremenite načrt Nikoli ne podcenjujte vremenskih napovedi. Pred STRELO ni nikjer varno, tudi v dolini ne, varno zavetje lahko najdete le v koči, ki ima strelovod in v avtomobilu. Če pa vas vseeno preseneti NEVIHTA, se morate zavedati, da ste v veliki nevarnosti. Pomembno je, da ostanete prisebni, da ukrepate preudarno, zaradi vidljivosti, podhladitve, zdrsa itd. Streli boste izpostavljeni povsod, najbolj ogroženi pa v primeru, če ste na vrhovih, grebenih, v bližini visokih dreves, ob žlebovih, vodnih žilah, votlinah, ob vznožjih skalnih sten, pod daljnovodom. Zato se umaknite na manj nevarna mesta. V globeli, vsaj 15 m od skalnih sten Tam sedite na nahrbtnik, tako da prekrižate noge, počepnite pod bivak, vrečo ali alu-folijo, mirujte in počakajte. Vse kovinske predmete pustite vsaj 15 m stran od sebe. V gozdu, med drevesi, počepnite pod najnižje drevo, s hrbtom proti deblu in z nogami skupaj, vendar se ne naslanjajte naj. Nevihti ali dežju se v gorah rad pridruži MRAZ. Ta nas ovira pri hoji, postanemo apatični, nepravilno ukrepamo, pride do stresa, če se pridruži še veter kaj lahko zmrznemo. Zato naj bo nahrtniku vedno rezervno perilo, protiv ramenska zaščita: vetrne hlače, anorak, kapa, alu-folija, tudi rokavice in topla oblačila. SONCE lahko povzroči številne nevšečnosti. Pred pregrevanjem, sončarico, opeklinami ali sončno slepoto se je treba pravočasno zavarovati z oblačili, pokrivali, sončnimi očali z UV filtrom in s stransko zaščito, se izogniti prehudemu soncu. • Peter Leban V petek smo organizirali izlet v Bohinjski kot. Kot turistična zanimivost smo si ogledali JAMO POD BABJIM ZOBOM NA BOHINJSKI BELI. Udeleženci izleta so bili nemalo začudeni nad lepotami njene notranjosti, saj jamo krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali. Posebei dragoceni pa so polžasto raščeni kapniki hehktiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu zelo redki Električne luči v jami obiskovalcu razkrijejo vsak kotiček njenih lepot. Pred gostilno Rot so nas prijazno sprejeli g. Jože Klavora, lastnik gostilne, predsednica tamkajšnjega turističnega društva ga. Francka Gregorc, čiani društva za raziskovanje jam z Bleda, ki so nas tudi popeljali po iami in nam strokovno razložili nastanek jame in n|ene zanimivosti. Pot smo nadaljevali v Staro Fužino, kjer smo si ogledali sirarski muzej in pokusili pravi bohinjski sir, potem pa si Pod skalco ogledali še mlade plezalce, ki so trenirali športno plezanje. Vrnili smo se na Bohinjsko Belo, v gostilno Rot, kjer nas je čakala okusna in lepo pripravljena večerja. Zaplesali smo tudi ob zvokih harmonike Odšli smo z lepimi vtisi in željo, da se še vrnemo. APARATI STRO& - Prodam GREBEN ZA KOSIL? Bucher Sir. 145. «688-501 / $0, Prodam univerzalno STRU^VN 480 x 1000. Inf na C 66 7Y.' Prodam MOLZNI STROJ Virovit^ MLEKARSKA VEDRA. Urbane, "«p brezje 233 Prodam rabl|on PRALNI H Gorenje. «51 223 Prodam PEČ z bojlerjem z» rt rabljeno ZAMRZOVALNO SKB" «632 438 SLAMOREZNICO. stare|4o * dam. «681-139_ Prodam novo SKOBEINO 41 cm, sikular vrtalka. «73( nota__ GR. MATERIALI SUH SMREKOV In BOROV O LADIJSKI POD, različne dim*; ugodne cene. «64 103 Prodam suha hrastova DRVA (Jj lepih GOBELINOV «061/627--^ \n\3_ , LES - 5 do 6 m, primeren /a 9P in ponte, prodam. «688-0t Prodam 11 S (hruška), deb« 5 cm. «421-075 Prodam 1/0 kom 6-valnlh NITK «310 619 IZOBRAŽEVANJ NEMŠČINA 25 - 29.8. ZAČ TEČA^.^O^ p k GALERIJA "Pri ložovcu" Begunje^ GOSTILNA RKSIAVRAUI/ (, \I.I\RI|A "Pri Jožovcu" Begunje' . ^ vsak petek ansambel r I GORENJSKI MUZIKANTJE ^ r Vsako sredo ansambel Gašperji ^ •^iV.it-litve so vsako sredo m petek od 19 ure dalje Rezervacije na tel :064./733-40.!^ lolo ŠVICARSKA ŠOLA, 1 le*S Sre4 ekonomske Sole «63L^—-J Sem maturantka g'^^J^rS Instruiram SLO . NEM ln M /i In SŠ «57-632_____ Instruiram MAIlMATIKO M-SŠ - absolventka matem «634-054 Verjemite ali n& RADIO OGNJIŠČE TROJNI TLAKI trp in poceni " e:T«L-061/Ml-!89Xo JU rablien TV, ekran 63-70cm. '31^260_18044 ^UPujEMO vse vrste STARINS-POHIŠTVA - ure, umetnine, Kovance, razglednice ... Nudi->di kvalitetne RESTAVRA-skE USLUGE. ANTIKA KIRKA, ZlftKč|ćeva 8, Kranj «211-248 ali __18060 'h^0R 4 * 4. betonske KVADRE * m ŽELEZO V KOLUTU kupim. Na HUJAH oddamo poslovne prostore za storitveno dejavnost, 3x60 m2, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V starem delu Kranja, ob Pungertu, PRODAMO 137 m2 v pritličju več-stanovanjske hiše, dobra lokacija, primerna za trgovsko ali storitveno dejavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NAJDENO -643 M "r> MOTOR v dobrem stanju za «77-230 ieo«4 *0KA fes LI lovne prostore oddamo TP^'Zirano' trgovino, 400 DEM EfCno. DOM NEPREMIČNINE {^33-00 in 0609/650-123 17196 ^J^' prodam skoraj ncvo opremo .kovino, primerno za konfekcijo, 1mjstvo itd. «224-071 17265 V bližini Šenčurja smo našli MOTORNO KOLO APN 6 S. «411-670 OBVESTILA PREVOZ Z BARKO. KOPANJE NA MORJU VES DAN! «491-442 16128 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 16129 Oseba, ki je v nedeljo dopoldne prišla krasti na "Primožev kopiše" je zaznamovana s kamero. Obveščam jo, da naj ukradeno plača v roku 15 dni. V nasprotnem primeru bomo posneto objavili v medijih 18042 064/861-S02 PAG, apartmaji od 26. 7. RAB, apartmaji, hotel ISTRA od 16. 8. POREČ, VRSAR, hoteli od 16. 8. GRČIJA, TUNIS, SPANJA, avg., sept- DOMINIKANSKA REPUBLIKA - KARIBI irv^O v bližini Krania ŽIVILSKO jCjVINo z bistrojem z odkupom 2*ria. gostinski lokal z odkupom ^•la v bližini Šk. Loke. PIZZER-? Odkupom inventarja v bližini jM*S. K 3 KERN d.o.o. «221-J>222 566 ter fax 221-785 ioim Vj^tvio KRANJ PLANINA nedo-y^n^ poslovno stavbo ob cesti, H Horabnt površine, 120 m2 v a«WENTER najboljšemu ponud-f^damo trgovski lokal z izlož-Hjffjn2. DOM NEPREMIČNINE. Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Pn Slavki v Podbrezjah zaprta do 11. avgusta Prosimo za razumevanje m se priporočamo ieo72 OSTALO Sj^plamo trgovski lokal z izlož-•SCJT^. DOM NEPR""""*""""' fcC^ 0609/650-123 ^OVNE PROSTORE prodamo - PRIDELKI Prodam 20 kg BIOTAN PREMAZA ZA LES. «226-899 17932 Prodam BOKSE za teleta In 4 "Stante" KOZOLCA. «461-370 17950 Prodam 100 kubični PLASTIČNI SILOS. «461-370 irtsi 100 m2 v pritličju poslovne &e. c?stl 8 parkiriščem DOM 2tMlČNINE «22-33-00 in ^0"123 17195 na vhodu v mestno jedro WENE PISARNE 30 m2 In 26 NO 39 r ^ 'nventarja. oddamo 40 m2 v 1 Kranju • oddamo 39 m2 v mestnem jedru. K dva prostora, cena 14 DEM/ V^J KERN d 0.0 «221-353. tax 221-785_INSI . AMO GOSTINSKI LOKAL v IKerki*-10, ni odkupa Inventarja VSAK DAN PRODAJAMO SVEŽE REZANO CVETJE GLADIOL RAZLIČNIH BARV. Smolej, Luže 22 a pri cerkvi «431-016_itst? Jedilno RDEČO PESO, prodam. Zaletel. «451 48/_"760 Prodam suho SADJE, ČEBULO, domači KIS «451-504 IT7W Prodamn rdečo JEDILNO PESO. «421-481_ 'rade HLEVSKI GNOJ zamenjam za SLAMO «421-492_17925 Prodam beli JEDILNI KROMPIR. «731-164 17966 Prodamo KUMARICE za vlaganje, VELIKE KUMARE m JEDILNO RDEČO PESO «422-598 popoldan 17966_ Prodam KUMARICE ZA VLAGANJE «422-169 ugao Prodam večjo količino RDEČE PESE «491-438_17995 Prodam lepe KUMARICE za vlaganje Mohonč Irena, Zalog, «421 672 16071 i*1-785 221-353, 222 566 17462 "^GaT*1" POSESTI - i 7> Ifl'm?^ PHOSTORA v pritlič ' Vno,n ?KLAD|SC za neživllsko J Urar.'. ko "uma obrt. zlatarst |«Kt v Kran ■"cu. novogradnja, možnost i hfELavtomobllov z' lepi salonom Parkiriščem, prodamo OEM AGENT Kran| Prodamo STRAHINJ prodamo novejšo visokopritlično HIŠO. lahko tudi dvostanovanjska. cena 350 000 DEM. Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2, v PREDOSUAH hilo 12x10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, »ax 221-785 U4S4 Prodamo v Kranju - POSLOVNO HIŠO V GRADNJI, 4 GF. 4 etaže po 100 m2. po 900 DEM/mm2, lokacija ob prometni cesti s parkirnim pros K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 In fax 221 785 i 640s Prodamo DVORJE pri Cerkljah enonadstropno hišo , lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222- 566 13465 PARCELE KUPIMO zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo brez posrednika. «228-088 16&49 Naprodaj poslovno stanovanjske hiše v starem delu Kranja na Glavnem trgu. Tel.: 221-912, 0609 630-945. Prodamo PODLJUBELJ 700 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo, PODBREZJE na sončni legi parcelo 1400 m2, cena 65000 dem. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13471 GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HIŠO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKO-VO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2. 220.000 DEM DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 K:>v d.o.o. «< H Mi Vi JLl P5V T*?* tel.fox:064 52 233 L£ \ž Koroško cesto 5 4290 Tržič Prodamo NAKLO - HIŠO Z DELAVNICO, parcela 700 m2,PREDDVOR prodamo 2/3 hiše, 90.000 DEM, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m. parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, v BITJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, ZALOG PRI CERKLJAH montažno hišo z zidano kletjo, parcela 977 m2 K 3 KERN, 221-353, 221.785 Prodamo BOHINJ - 2 km pred jezerom ZAZIDLJIVO PARCELO 819 m2 z dokumentacijo, cena 75 000 DEM, SENIČNO - 1574 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO, v bližini begunj od 500-800 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE, RATEČE pri Kranjski Gori ZAZIDLJIVO PARCELO ob glavni cesti, vel. 1754 m2, v centru Žirov ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 17038 PRODAJAMO - KUPUJEMO, najemamo - oddajamo stanovanja, hiše, poslovne prostore, parcele. NEPREMIČNINE MANDAT. « 224-477 17168 Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210 000 DEM: K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 17604 /-FOOM NEPREMIČNINE ^ tel7fax:331-292,331-366, HIŠE PRODAMO: KRANJ: starejšo hišo potrebno obnove, cca 100m2 na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE O 223-300 ali 0609/650-123 17617 Prodam GARAŽO na Jesenicah v garažni hiši. «83-841 17915 MAKlBR •Lao d.o.o. "Fmodaja ni i mu miCnin i •I ;M) Med. IjnMjAiiNta u-Mfl \ td..O0l /1 ' J■». /1.' v, 1, KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji. KRANJ m okolica večjo parcelo ob robu naselia, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301 _ VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjute, Poljanska dolina. Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah DOM NEPREMIČNINE, 22-33 00. 0609/ 650 123 14102 KRANJSKA GORA Na lepi sončni lokaciji v neposredni bližini centra gradimo za vas 16 vrstnih hiš, stanovanjske površine od 135 - 230 m2. Hiše so lahko eno ali dvodružinske. Zgrajene bodo do IV. gr. faze v septembru 1997. Na voljo so samo še štiri hiše. INFORMACIJE O PRODAJI: Agencija PORTAL, d.o.o., tel. 061/1322 330 Med Kranjem in Radovljico prodam obstoječi OBJEKT za nadomestno gradnjo - parcela 500 m2. Šifra: OBJEKT 17934 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja (do cca. 10 km). «33-28-51, popoidan 17947 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska td. 6,4290 TRŽIČ t*Ufax: S0-S02, mobitel: 06091646-902 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo HIŠO na vsaj 800 m2 zemljišča do 350 000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj «223-485 ah 0609/643-493 17973 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno HIŠO na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta, cena do 260 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17974 Na Drulovki kupimo HIŠO, lahko dvojček ali končna vrstna, za znanega kupca do 270 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17975 V Cerkljah prodamo staro HIŠO na 760 m2 zemljišča, mirna okolica, nadomestna gradnja, možnost prevzema takoj, mirna okolica, cena 100 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17967 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gsopodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/ 643-493 17969 V Tenetišah prodamo HIŠO v dveh etažah, komplet izdelano, z vsemi priključki, na 1000 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru za 260 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17971 V Čirčah nujno prodamo 13 let staro VISOKOPRITLIČNO, samostojno HIŠO, dimenzije 12 x 11, takoj vseljivo, na 600 m2 zemljišča, za 450 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17976 V Tržiču nujno prodamo dvostanovanjsko HIŠO z možnostjo poslovnih prostorov, staro 15 let, z vsemi priključki, komplet izdelano, dva komplet ločena stanovanja, 4 garaže, komplet podkletena, na sončni strani, na 1408 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17978 um NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2. GOZD MARTUUK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 255.000 DEM. KRANJ Struže-vo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom In garažo, 105.000 DEM DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14296 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hlso DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14299____ PRODAMO KOVOR dve zazidl|lvi parceli 806 m2 travnika In 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok dovoljenjem. 30 000 DEM, Za. Duplje zazldl|lvo parcelo cca 600 m2 prodamo. 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu. 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2. NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokaciisko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo mirna obrt. 1200 m2. 90 DEM/m2. Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru. Hotemaže 2000 m2 ali mani ob robu mirnega naselja, Gol nik 959 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00.0609/650 123 u3oo PIA ŠKOFJA LOKA tU 623-117,622-318 1. Prodamo v centru Žirov več zazdiljivih parcel 2. Prodamo garsonjero (26 m2) Podlubnik 3. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 4. Prodamo Laniše nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 5. Prodamo Podvrh lep vikend 6. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 7. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 8. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 9. Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 10. Oddamo Virmaše prostor za mimo obrt ali skladišče 11. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 12. Prodamo starejšo hišo v Železnikih (obnovljena) 13. Kupimo samostojno hišo z malo vrta v škofji Loki 14. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 15. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 16. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 17. Prodamo hišo z lokalom v Škofji Loki 18. Prodamo v Podlubniku vrstno končno hišo 19. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 20. Oddamo v naiem v šk. Loki 2 SS in stanovanjsko hišo 21. Prodamo v vasi Rudno starejšo hišo z večjo parcelo 22. Prodamo 2 SS Partizanska c. 23. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 24. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 25. Prodamo Praše - Mavčiče starejšo delno obnovljeno hišo z več zemlje 26. Nujno iščemo stanovanje v najem v Škofji Loki PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 1 SS s kabinetom (44 m2) na Planini 2. Prodamo 2 sobno stanovanje z atrijem (60m2) na Planini 3. Prodamo 2 S galerijsko stanovanje ob reki Savi 4. Prodamo več 3 sobnih stanovanj -ugodno! 5. Prodamo 4 SS (92 m2) Planina (obročno odplačevanje) 6. Prodamo več stanovanjskih hiš na atraktivnih lokacijah 7. Prodamo vikend z vinogradom (štajerska) 8. Prodamo bivalni vikend na parceli 8000 m2 s čudovitim razgledom na Gorenjske hribe 9. Kupimo 1 SS v Kranju in Tržiču 10. Kupimo več stanovanjskih hiš do 200.000 DEM 11. Kupimo več stanovanjskih hiš potrebnih adaptacije 12. Kupimo zazidljivo parcelo v okolici Kranja 13. Najamemo eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju z okolico 14. Prodamo zazidljivo parcelo 1300 m2 na Olševku in 3260 m2 v Radovljici 15. Oddamo večje 2 SS v hiši s pripadajočim vrtom in garažo 16. Oddamo poslovni prostor (25+60 m2) v Šenčurju 17. Oddamo prostor (60 m2) primeren za mizarsko ali drugačno delavnico (Hotemaže) 18. Oddamo poslovni prostor (60 + 40 m2) pnmeren za pisarniške dejavnosti, pritličje, parkmšče, lasten vhod (Tupaliče) PIA JESENICE ® 863-145 1. Prodamo hišo Dovje - Mojstrana moderno opremljena, ogrevan bazen na vrtu, parcela 700 m2 2. Prodamo hišo na Jesenicah z 340 m2 parcele 3. Prodamo 1 sobno stanovanje, 3. nadstropje, 41 m2, cena 51000 DEM na Hrušici (Jesenice) 4. Okolica Bleda - prodamo novejšo hišo 2000 m2 parcele 5. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 6. Prodamo hišo 135 m2, Prihodi nad Jesenicami z 810 m2 parcele, ugodna cena 7. Prodamo na Koroški Beli 1 SS, 42 m2,6. nadstr., 42000 DEM 8. Oddamo poslovne prostore za mirno dejavnost na čufarjevem trgu (Jesenice) 9. Prodamo Bled - Ribno hišo 400 m2 in 1700 m2 parcele 10. Prodamo počitniški dom na Mežakli (705m2) IZJEMNA CENA 11. Prodamo hišo na Upcah (Jesenice) z mizarsko delavnico na parceli 967 m2 12. Prodamo - Bohinj, 40 ha parcele s hišo, za kmečki turizem, 145.000 DEM 13. V Radovljici prodamo 1 SS, I. nadstropje, 37 m2 14. Jesenice - prodamo več 3 SS stanovanj, zelo ugodna cena 15. Jesenice - 2 SS v hiši, garaža, vrt, 59000 DEM 16. Kranjska Gora - kupimo zazidljivo parcelo 500 m2 17. Radovljica - prodamo 1. s. s., I. nadstropje, 37 m2 18. Jesenice - prodamo več 3. s s., zelo ugodne cene 19. Jesenice - 2 s. s. v hiši, garaža, vrt, 59.000 DEM V Podbrezjah prodamo vseljivo HIŠO z gospodarskim poslopjem ob cesti, primerno za poslovno dejavnost, na 500 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj «223-485 in 0609/643-493_17979 V Naklem prodamo POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO z avtomeha-nično delavnico v obratovanju na 550 m2 zenljišča, možnost prevzema takoj, cena 370 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17980 V okolici Kranja kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO, po možnosti z lok. dokumentacijo oz. z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 179S1 Hotemaže pri Preddvoru prodamo HIŠO staro cca. 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 350 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ah 0609/ 643-493 17972 V Podbrezjah PRODAMO osem let staro visokopritlično hišo, 187 m2, parcela 715 m2, dve garaži. Cena 280.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob glavni cesti. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na BREZNICI pri Žireh PRODAMO 100 let staro hišo. cena 32.000 DEM SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Zgornjih BITNJAH prodamo obnovljeno HIŠO, 194 m2, parcela 537 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. 4ttV> Agent - Kranj <0»i Glavni trg 16, Kranj ttLV64/22$-485,0609/634-493 , , , NEPREMIČNINE ......... AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja V stražišču kupimo HIŠO v 3. GF, obvezno podkleteno. lahko tudi Zg. Bitnje, na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visokopritlično. AGENT Kranj »223-485 ali 0609/643-493 17964 V Zalogu pri Cerkljah prodamo samostojno HIŠO staro 14 let, z vsemi priključki, na 977 m2 zemljišča, z urejeno okolico, cena 250 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 in 0609/643-493 17955 V Dvorjah nujno prodamo novo, vseljivo visokopritlično HIŠO z vsemi priključki, CK, tel., na 600 m2 zemljišča, komplet podkleteno, vseljivo po izplačilu, cena po dogovoru. AGENT Kranj «223-485 in 0609/ 643-493 179SS V dolini reke Kokre prodamo 50 ha GOZDA od zaščitene kmetije, cena 0.40 DEM po metru, gozd je mešan, potreben ogleda. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17990 V okolici Kranja, lahko proti Ljubljani, vzamemo v najem manjšo HIŠO z vsaj nekaj zemljišča, cena do 700 DEM mesečno, za mlado, urejeno družino, po možnosti brez predplačila. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/ 643-493 17993 V Tržiču prodamo starejšo HIŠO na cca. 300 m2 zemljišča, možnost prevzema takoj, s kasnejšim prepisom za 55 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 17994 JESENICE - PODMEŽAKLA prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, sončna lega, 612 m2, 33 000 DEM, JESENICE - prodamo ZAZIDUIVO PARCELO na Razgledni, 2000 m2 «862 877 NOVAK NEON d 0.0. 17999 BLED - REČICA: prodamo HIŠO, 1000 m2 zemlje. 130 m2 stan. površine, cena 156 000 DEM. »862-877 NOVA NEON d.o.o. iaooo KERN d.0.0. NEPREMIČNINE 222 566 Maistrov tr8 12 fax22l785 4000 Kranj Kranj z okolico, šk. Loka, Radovljica. Jesenice - takoj kupimo samos tojno HIŠO aH dvojček. »227-202 16022_ V šk. Loki in bližnji okolici takoj kupimo manjšo enodružinsko HIŠO z vrtom za gotovino. »227 202 15023 Prodamo vikend parcelo 368 m2 pod Joštom, cena 28 000 DEM. K 3 KERN d.o.o. »222 566, 221-353 ln fax 221-785_'6029 MAVČIČE prodamo starejšo pritlično HIŠO na parceli 250 m2 (aH men|amo za 1 ss) In enonadstropno dvostanovanjsko, na parceli cca 600 m2. v VODICAH, novejšo, dvostano vanjsko HIŠO 10 x 12 m z vrtom in dvema garažama DOM NEPRE MIČNINE »22 33-00, 0609 650 123 1S046 _ V Sorlijevem naselju v Kranju prodam ali oddam v na|em GARA ZO. »423 094 .h(*5 PRIREDITVE DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih. »225-724 iao36 TRIO GORENJSKI NAGE l. j >gra na porokah, obletnicah, zabavah 058- 353 18062 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Save, Petrola, Krke in ostalih. »312-385 17273 DELNICE obeh pivovarn, Save, Colorja in druge odkupujemo. Izplačilo na domu v gotovini. »061/738-476 od 17 - 20. ure 17577 RAZNO PRODAM VRATA (lužen hrast) 95 x 200 L, D nova prodam. »78-527 17907 80 L ELEKTR. BOJLER, rabljen 1 leto. 100 DEM in dvojno KORITO brez omarice 50 DEM prodam. »632-465 17910 Suha bukova DRVA prodam in DOMAČE ŽGANJE. «403-710 17930 Prodam SUHE BUTARE «421-601 17997 SNEGOLOVILCI - ugodno! «332-097, zvečer 16037 ŠPORT JADRALNO PA0ALO - P2 s sedežem in rezervo prodam. «83-841 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. «738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324-698 od 9-17 h. čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7453 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov «064/242-766 9634 ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA, HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in SERVISIRAMO. «211-418 ali 714-519 i3S67 rOMLADNI VEIIK 090 43 Ol PO0OVORI-S71KIPOKLIĆIKAI OGLAS POD "ŠIFRO1* če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "Šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. STHOJIVO i/man i v#i osirihov Klemene tel.471-813 0609/632-047 BIHI,D.O.O., ZLATO POLJE 2, KRANJ, «064/211-534 , 041/ 626-643 - IZVAJAMO GRADBENO-ZI-DARSKA DELA. UGODNO: PREVO-Zl BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OMETA-VANJE ZA NOTRANJE OMETE. KOMPRESORI 16467 Popravila VSEH VRST TV APARATOV - TV Gorenje tudi na domu! ■331-199. sinko 17215 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA po Izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski šolanj, stro kovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328 169 17271 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. «222-055 17272 PREVZAMEM VSA GRADBENA DELA. «330-072 17125 POZOR! Zdaj je čas, da pripravite svoj dimnik na novo sezono. POKLIČITE NAS in mi ga saniramo z nerjavečimi cevmi. «041/671-519 15707 AVTOMATIKO za bojlerje kolektorjev, oljne gorilnike - servisiramo, dobavljamo, montiramo, umerimo. BETA - S d.o.o., «/fax 874-059 16221 AlOIHL telefon: 064/491-403 Prodaja in servis traktorjev TORPEDO in IMT! d.o.o. IN0X SCHIEDEL DIMNIKI so sanacijski dimniki, izdelani iz kislinsko in ognje obstojne nerjaveče pločevine, primerni za vse vrste goriv; plin, olje in trdo gorivo. Inf. in naročila na tel.: 0609/645-581 M & CO TRŽIČ. PREDILNIŠKA I6 xsuhomontažna prenova oken in vrat Xizdelava mansard x spuščeni stropovi x zidne in stropne obloge x predelne stene leL/fna.064 54-151 OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali z vašim materialom, tudi vse vrste fasad. TLAKUJEM TUDI DVORIŠČA. «718-845 17445 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). «222-004 17574 VODOVODNE NAPELJAVE - ADAP TACIJE in NOVOGRADNJE - nudimo kompletne adaptacije kopalnic s polaganjem ploščic in elektrike. «81-124 17666 OZVOČUJEM JAVNE PRIREDITVE, plese z živo glasbo in manjše koncerte. «81-124 17559 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema In usluge na ključ 0 in fax 332-260 17774 RTV SERVIS SINKO - popravila vseh vrst TV aparatov, dalj. upravljalcev ... «331-199 17904 PLESKARSKA DELA - opravimo hitro, kvalitetno In poceni. «461-974 17923 JPIINTIR, d.o.o., nudi: montažo in demontažo žlebov, barvanje napuščev, barvanje fasad, večja in manjša popravila fasad ter sanacij dimnikov z vrtanjem in vstavljanjem rostfrei cevi po ugodnih cenah. TeL: 041/676-597 BOJLERJE. CISTERNE - iz nerja veče pločevine, garancija 5 let. IZDELAMO po meri ali na vašem domu. «806-069, 0609/635-262 17945 IZDELAVA in MONTAŽA al. OKEN ln VRAT, zasteklitev balkonov, suho-montažno. PA & CO d.o.o. «861- 680 17963 Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri Izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, Izdelamo gradbeni načrt vse s posvetom strokovnih sodelavcev ln še marsikaj drugega, pokličite nas, posvet je zastonj! AGENT Kranj «223-485 aH 0609/643-493 17952 OBDELAVA MANSARD, PREDEL NIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. «491 425 aH 224-373 17995 V začaranem krogu bivanja ste so izgubili Kako priti u tega kroga negotovosti m težav vam pomagamo in svetujemo I MIRAN, J0HNNY in KATARINA © OUO-43-24 KOMBI PHEVOZI tovora aH potnikov (cene konkurenčne avtobusu), če greste v hribe pokličite «621-609 16006 VODOVODNE INŠTALACIJE v hiši in razna drobna popravila delamo z obrtniško kvaliteto in garancijol «51-469 non stop lOM VSA ZIDARSKA DflA opravl|nmo hitro m poceni «325-594 isoss PROMET Z NEPREMIČNINAMI strokovno In 1 uspehom. Pokličite Ut. IS »M; 18067 STANOVANJA V Radovljici 1 ss 37 m2, v 1. nadstr., cena 65 000 DEM, v Zgoši pri Begunjah, 2 ss, 60 m2, v Tržiču 2 ss 62 m2 v 3. nadstr., na Jesenicah 3 ss, 69 m2, plačilo po obrokih (30 000 DEM takoj, ostalo po dogovoru) v Tržiču 3 ss, 79 m2 na deteljici.v Šk. Loki 2 ss, 61 m2 v Podlubniku, cena 95 000 DEM, v Radovljici, 2 ss, 58 m2 (zasedeno), cena 76 000 DEM. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 loeee Prodamo v Kranju - 4 ss, 92 m2 v 1. nadstr, cena 150 000 DEM, v Kranju - 3 ss 79 m2 na Plamnini v 6. nadstr, 2 ss , 62 m2 na Drulovki, 2.5 ss 68 m2, na Planini, 3 ss na Planini mansardno stanovanje 77 m2, po 1300 DEM/m2, 2.5 ss 68.30 m2, v 4. nadstr, cena 110 000 DEM, plačilo po obrokih do konca leta, v Kranju 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr, po 1600 DEM/m2. KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221 -785 11249 Prodamo Kranj 1 G, Planina, cena 50 000 DEM, 1 ss 44 m2 na Planini I, cena 76 000 DEM, Kranj 1 ss, 40 m2 ra Drulovki, cena 70000 DEM, KRANJ Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads. , cena 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nadstropju na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN 222-566, 221-353 13463 PRODAMO: BLED novejše 50 m2/ PR v mirnem zelenem okolju, nizek blok, 110 000 DEM, CERKLJE 2 ss, 67 m2, brez CK, 1300 DEM/m2, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I, 2 ss, IV. 65 m2, 95000 DEM, KRANJ CENTER meščansko, 2 ss/IM, 85 m2, CK, tel. 1600 DEM/m2, KRANJ Planina I - 2 ss + 2 kabineta, 92 m2 v 5. nadstr, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 14292 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 119.000 DEM, KRANJ šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I, ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, ss, 50 m27IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14293 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje, kupimo starejše 1 ss stanovanje, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 14294 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno •' 090-41-4 HAJUSPESN1JŠ4 AVTOSOU priporoča vam jo tudi Primož g311-035l NAJAMEMO KRANJ 1 ss. neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22 33-00. 0609/650 123 1«?96 V Sorlijevem naselju prodamo 3 ss stanovanje Cena po dogovoru «226-797 16413 GARSONJERI opremljeni v Kranju in na Bledu oddam, šifra: DOGOVOR 17351 KRANJ - Planina I. 1 ss, 46 m2. delno opremljeno, balkon, CK, tel., letno predplačilo 4800 DEM in na Jesenicah opremljeno GARSONJERO, 25 m2 , 300 DEM/mes., pre-plačllo. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 17432 Prodamo 2 ss stanovanje, 48 m2, bližina avtobusne postaje, cena 78 000 DEM, 1 ss. 39 m2, v 4. nadstr. na Planini, cena 72 700 DEM. K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 17603 STANOVANJA KUPIMO: BLED: manjše PRITLIČNO stanovanje. DOM NEPREMIČNINE O 223-300, 0609/650-123 ireis V najem oddam zg. nadstropje hiše «471-426 17662 ODDAMO opremljeno 3 sobno stanovanje v Kranju, tudi študentom. »311-093 17617 V mestnem jedru Kranja prodamo 2 ss, 65.40 m2 In 3 ss, 77 60 m2 v prenovljeni HIŠI, vsako stanovanje Ima možnost pregraditve ene sobe, cena 1 m2=1.570 DEM K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 In fax 221-785_17901 NAJEM: V Kran|u oddamo 2 ss t 2 K za 650 DEM mesečno. K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785_17902 STANOVANJA Jesenice - prodamo 2 ss 55 m2. v 2. nadstr, cena 55 000 DEM. K3 KERN d.o.o. «222 566, 221 -353 In fax 221 - 785 17903 f '//KABELSKA TV M^JiVh KAMNIK • DOMŽALE ' CATV Maistrovo 16, Kamnik __telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! Prodamo 3 ss v 1. nad. v Sorlijevem nas., cena 120.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nadstropju, cena 99200 DEM. 3 ss 85 m2 v 5 nadstropju na Planini, cena 125 000 DEM K 3 KERN 221-353. 222-566 In fax 221-785 12039 Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130 000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3 nadstrop|u, cena 140 000 DEM K 3 KERN, 222 566, 221-353. 221/86_12713 ZAPOSl ENO DEKLE IŠČE 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za najem. «211 534 15455 Prodamo Kranj - 1 ss, 34 m2, v 3. nadstr. na Kebetovi, cena 65 000 DEM, 1 ss. 39 m2, v 4 nadstr, Planini 3, cena 73 000 DEM. 2 ss. 64 m2, v pritličju na Planini 1, cena 1500 DbM/m2, 3 ss na Zlatem Pollu v visokem prltllč|u, cena 81 000 DEM, na Zlatem Polju 2 ss. 48 m2 v pritličju, cena 76 000 DEM. 2.5 ss 82 mi v 3. nadstr, na Planini 2, cena 135 000 DEM K3 KERN d.o.o. «221-353. 222-566 in fax 221 /05 KUPUJLMO - PRODAJAMO NAJEMAMO - ODDAJAMO STANO VANJA. HIŠE, PARCELE DOM NT PREMIČNINE «22 33-00 In 0609/ 650-123 in« 3 ss 64 m2, Ljubljana - center, CK. tel., zamenjam za 2 ss v hiši na Bledu. «78-348 17966 V Kranju prodamo 1 ss stanovanje, 44.30 m2. v 11. nadstr. z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 75 000 DEM AGENT Kran| «.'2.1 48«. ,lll ()»>!)•. ..; ' !••- Imate starejše STANOVANJE pa ga ne potrebujete, ali pa bi ga radi prodali in sedaj vas zanima cena? Pokličite AGENT Kranj «223-485 aH 0609/643-493 - pogovorili se bomo o najboljši možni varianti 17977 Več 1 ss stanovani na območju Kran|a kupimo, lahko so tudi star ejsa, potrebna adaptacije, cena po dogovoru AGENT Kran| «223-485 aH 0609 643 493 17951 V Kranju prodamo GARSONJERO 29.60 m2, v 3 nadstr, v mirni okolici, z vsemi prlkl|učkl. lepo vzdrževano, broz balkona, vseljivo takoj, cena 5/ 000 DEM. AGENT K'an| »223 485 ull 0609/643 493 17957 V Kran|u na Planini 3 prodamo večje 1 ss stanovanje, 52 50 m2, v pritličju, možnost samostojnega vhoda Iz dveh strani, možnost poslovnega prostora, takoj vseljivo, prazno, komplot prenovljeno, cena 90 000 DEM AGENT Kranj »223-485 aH 0609/ 643 493 - o * V Kranju nujno prodamo stanovanje s kabinetom, 79.7*5 4. nadstr, z vsemi priključki, vsejL m rta m 117 nnn D*. AGENT Kranj »223-485 ali - 4 643-493 2 ss stanovanje v Šk. Loki 56f^ 2. nadstr, z vsemi priključki, mo za 85 000 DEM. Prepis m vseljivo po dogovoru. AGENT N »223-485 ali 0609/643-493^> JESENICE - takoj ugodno orodji 2.5 ss v hiši, 64 m2, 100 mM garaža, CK. telefon, 65 000 možnost plačila na obroke. 877 NOVAK NEON d.o.o. 5/ JESENICE - prodamo 2 *». Koroški Beli z balkonom, 58 lj| nadstr., tel., klet. 64 000 Uc JESENICE - prodamo 3 ss l onom, 74 m2, 70 000 DEM. plac*"? obroke; JESENICE - prodamo J stanovanje z balkonom, v stolp,^ 3. nadstr, klet, 72 m2, 72 000 ■ JESENICE - prodamo 2 ss v VgM nadstr. 50 m2, 50 000 DEM. NU» NEON d.o.o. »/fax 862-877 ,r VEDEŽEVANJ^ 090-43-47 Na Jesenicah oddamo v najem opremljeno stanovanje. C*,, dogovoru. »742 089 ___^/ KRANJ PLANINA I prodamo <^ SONJERO 26 m2, kompletno novljena in opremljena Z Q| opremo, nizek blok, za 57 0O0 E POSING d.o.o. «222-076 ^y KRANJ PLANINA I - proJdiJ^j stanovanje. 45 m2, ko^ ^ vzdrževano. 2. nadstr, niz8*^' za 76 000 DEM. POSING °y «224-210 J/. --ST«' KRANJ PLANINA I prodamo* f stanovanje, 45 m2. komfortnimi veišl nizek blok, za 75 000 ]A POSING d.o.o. «222-076___A KRANJ ZLATO POLJE p«*^ ss stanovanje 41.5 m2, D? pntl., nizek blok, za 61 00U | POSING d.o.o. «224-210__M -,-.----29 KRANJ PLANINA 3 Pf***^** stanovanje 95 m2, novojše. k no. za 95 000 DEM POSING | «222-076_ KRANJ VALJAVČEVA 9«**^°^ stanovanje 75 m2, 2 nad^oP^ blok. mirna okolica, za 105 0°" A POSING d.o.o. «224-210 _;_____4 t KRANJ PLANINA I Prod* 140 000 DEM POSINU A «222-076 --"Tst^ ŽELEZNIKI prodamo 1 59 5.1 vanje z atrijem, 45 m2, novo, j> 50 000 DEM In novo, 3 »s. no stanovanje 75 r-" DEM. POSING d.o.o 16017 RADOVLJICA prodamo 1 JfJB vanje, 40 m2. nove|šo, kom'0 ^ 72 000 DEM In 1.5 ss « Pp^T opreml|eno. za 77 000 DEM r d.o.o. «222-076 **m RADOVLJICA prodamo 2 • „ vanje. 60 m2, komfortno, n»|y0 za avto. nizek blok, takoj ttš 97 000 DEM POSING d o o. 4 210 JESENICE - KOROŠKA * prodamo 3 ss stanovanj«. z#\ visoko pritličje, vzdrževano^ p* no, dva balkona. » W POSING d.0.0. »222^076^^1 Kranj, šk. Loka. nlce, Bled takoj i mo GARSONJERC stanovanje. «227-202 J7-202 edomplan kranj. P' tot064/26r>700, H«»»tax:0o4/21l-864___-i upovljonje in vzcVževoni* MOVOprpmetrnopri^^ Odgovornost m strokov^. v Kranju na Zlatem Polju prodamo 2 ■J stanovanje, 47.70 m2, takojšnja ggtov in prepis za 70 000 DEM: ^!!JG d.o.o. ©224-210 18024 KRANJ PLANINA I prodamo 1 ss banovanje, 44 m2, komfortno, v •'slem nadstr., za 75 000 DEM. L^|NG d.o.o. ©222-076 18025 KRANJ ZLATO POLJE - prodamo 2 ss stanovanje, 57 m2, komfortno, 2. Pnc,tr" vzdrževano za 85 000 DEM. Ub|NG d.o.o. «224-210 1B026 . v.Kranju, Škofji Loki ali Tržiču *upimo garsonjero, za znanega kup-SJ* gotovino. SVET NEPREMIČNE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODA-Z~ stanovanje v 2. nadstropju, 120 McnnCENA 1-300 DEM/m2. SVET ^PREMIČNINE, 330-112. ?RV Hrastju prodamo GARSONJERO, ^k"12' cena 52.000 DEM in 1.5-Hjno stanovanje, 47 m2, za 70.000 "EM. SVET NEPREMIČNINE, 330- pp* Vodovodnem stolpu v Kranju nUDAMO dvosobno stanovanje v Svc$|u' 47 m2. cena 72.000 DEM. °vtT NEPREMIČNINE, 330-112. ^ja Planini 3 prodam duplex 5 ss Rvanje, bivalne velikosti 130 m2, z ™ atrijema, cena 200000 DEM. J*- 061/169-20-20 stann? PRODAMO enoinpolsobno Pot, naan|e na Ravnah, dvosobno na vani« o ' rovt in 3-sobno stano-!to2,l »strici, velikosti od 53 do 80 !gfe&»TaggfifM- SVET vanilP"v1,? ©noinpolsobno stano-SVFt K,^1* BLOKIH v Radovljici. ^I^fPREMIČNINE. 330-112. n cena kompleta o*^^ «64-226 18069 vozila i»rodaj;i vozM tiT motni '* staro za staro. ADRIA «634-148 m 0609/632-577 17231 ^8n^lSV0^8GX.,88, rog AX trT^--1-- ^J^stokla. prodam « 472-748 •SSJm000 55' '-89. 85 000 km "zT---------u<"6 I^JSfjtJS P' 650 OL, I 90, ^AVTooaS?. 55 SKALA proda SVVll-T qJ BX 1.4 E 1 87 SUZUKI ^RANT »elu o prodamo avt0 OJT^--- 231__17916 A^krid'? 19 D REFLEX, 1.92, *»PiOf\ieen ^Shervrood Prodam JUGO 45, ohranjen. «421-578 1.90, odlično 18070 PANASONIC MINI STOLP * NA 5 CO PLOŠČ IN * MOČI 2x 50VV RMS ZA NEVERJETNIH PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VtOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TIL.:064/222-055 Prodam star OPEL RECORD, v voznem stanju, neregistriran. Cena po dogovoru «66-959 17945 Prodam JUGO 45, 1.89, 1. lastnik, cena 2400 DEM. «403-675 17949 Prodam LADO NIVO 1.6, I.95, reg. do maja 98. «54-154 po 20. uri 17957 Prodam R 19 1.7 RT, letnik 92. «738-153 17961 Prodam R 4 GTL, 1.88. ohranjen. «731-001 18002 GOLF JXD, 1.86, GOLF JXD, 1.87, ZASTAVA 128, 1.90 in ZASTAVA 101, I.87, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA Škofja Loka, «632-286 18073 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALKO za delo v trgovini Miška v Radovljici. ©714- 251 17724 Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 10.08.97 na naslov KOLI ŠPED, gorenjesavska 9, Kranj 17743 Honorarno ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi. «730-212 izšel Zaposlim KUHARICO za kuhanje malic. «491-330 17929 Zaposlimo delavca z znanjem elektronike in montaže avtoakustike. Pisne prijave SINKOPA d.o.o., Žirovnica 87, 4274 Žirovnica «802-274 ah 801-211 17939 Iščem simpatično dekle za DELO V SANKU. Nedelje prosto. «422-515 dopoldan 18008 Iščem delo s kombijem ali kupim kamion z delom. Ponudbe pošljite DOd Šifra: RESEN isose Pli PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER u GfiNTfiR Redno zaposlimo fanta s končano trgovsko šolo za delo v diskontu v Kranju. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ZIHERO, d.o.o., p.p. 11, Kranj Bratov Praprotnik 10. NAKLO TeMax 064/471-035 AVTOMOBILSKIH ,wiilctv TMOHROEf amortizerji 7^pdam GOLF JXD, 1.88, reg. do !^J> 064/401-448. 041/677-904 podani R 19 14 RT, lita platišča. ^*rio okno, 1.93. reg. do 4. 98 « 041/677 904__ kiJTSUBlSHI ECLIPSE turbo, 200 1.4/91, 89 500 km. servisiran -!*rv'sna Knjižica, veliko dod. 2**m«. ^edno lepo ohranjen, pro-!^tt 0609/644-991_ roIyNDAI PONY 1 3 L S, prvi lastnik. •Ce barve, redno servisiran, lopo '*W, garažiran. ugodno prodam. JJP61/716.221 18039 NAA^AP0*VALNI IZLET V ITALIJO IN 2* MADŽARSKO - VSAK TEDEN. *49l_-44? 16126 &\?Z Z BARKO IN KOPANJE V ^pJU ves dan! «491 442 i6iso ODKUPUJLMO LADE - gotovinsko LIVADA d.o.o. - Avtointex proda več vozil: ZASTAVA 126 P, 650 GL, 1.86, FIAT UNO 60 S, 1.92, JUGO 55 KORAL. I.89, VOLVO 340 GL, 1.86, VOLVO 343 DL, 14 1.79. JUGO 45 KORAL, I.89, R 5 CAMPUS I.90, R 9 GTD, I 87, R 19 I.89, AUDI 100 2 0, 1.86, BMW 520 I, I 89/90, CIMOS BX 16 TGS, I.90, PEUGEOT 205 GRD, 1.89. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224- 029 18027 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 1.91, prodam «041/674-855 ieo2e Zaposlim dekle za delo v STREŽBI v gostilni (okolici Tržiča) «57-053 16041 Za predstavitev jezikovnega tečaja Say it in English potrebujemo še nekaj sodelavcev, vse inf na «634-064, 56-105 in 041/637-492 IMM Iščemo prijetno, mlado dekle za delo v stržbi v piceriji. «461-878 18O68 Honorarno zaposlim fanta za pomožna dela. «422-193 18O66 ŽIVALI LABRADORKO z rodovnikom, svetle barve, cepljena, stara 7 tednov, prodam. O 695-172 17726 Prodam DOMAČE OČIŠČENE PIŠČANCE 520 SIT/kg in PURANE 700 SIT/kg. «491-270 17602 Kupim BIKCA slmentalca, starega 7 dni. »738-054 17909 Ugodno prodam FORD ESCORT, I 85, metalno rdeče barve, reg do 21 98. «401-104 16031 Prodam JUGO 55, 1.86. po ugodni coni! Debel|ak, Zg Dobrava 16, K.imna Gorica 18034 Prodam LADO karavan, I 86. reg. do 3/98 za 1000 DEM: «721-373 it036 R 4 GTL, 1.92, rog. do 14 9 97, prodam «/31 086 ltM| Prodam R 4 GTL. I 89 «733-209 16046 YUGO KORAL 45, I 89, 77 500 km. bole barve, prodam za 2000 DEM. « 741 790 dop. in 721 160 zvečer 16049 Prodam R 5, 1.88, rog do 12/97, rdeča, Izredno lepo ohranjen. «411 893 16064 Prodam f IAT UNO 1.1.1.93, kat.. CZ, ES, TS. «714 857 teo67 Prodam R 4, 186/12 »422-062. popoldan 1*059 Prodam R 4, I 12/86 Adergas 4/, «422-062 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TBL064I31L965 Kupim BIKCA slmentalca, staroga do 10 dni. «688 501 17911 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. «326-363 17927 Prodam BIKA, starega 16 mesecev. Lopence 7, Bohinjska Bistrica 17928 Prodam dva čistokrvna črna pritlikava PUDUA, brez rodovnika, stara 2 meseca. «874-041 17931 Prodam KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev. Urbane, Podbrezje 233 17941 Oddam dva KUŽKA nemške ov-čarke «685-180 17943 Prodani PLEMENSKEGA KOZLA. •686-053 17946 Prodam KRAVO, brejo 3 mesece in TELICO, staro 4 mesece. «403-157 17962 Prodam voč TELET, od 10 dni do 2 meseca starosti. «881-655 17954 Prodam tn tedne staro TELIČKO Drulovka 17 C IPOH TELIČKA simentalca, težkega 50 kg, kupim. «061/735-707 19009 Prodam eno leto staro PERZIJSKO MUCKO bež barve «312-564 i*o4o Prodam TELIČKO simentalko. težko 110 kg Velesovo 35 1*043 Prodam tedon dni starega čb BIKCA. Vogljo, Na Vasi 20 «491-072 1*047 Prodam PERZIJSKO MUCKO -mladiča «710 114_1*051 Kupim 10 dni starega BIKCA «733-710 '»053 Prodam KOZLIČKA za zakol «58 502 i»05» ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, dobre mamice, babice, sestre, tete, sestrične, nečakinje in svakinje MOJCE BOBAR roj. Primožič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Dolencu in dr. Habjanu za takojšnjo pomoč, podjetjem NIKO Železniki, DOMEL Železniki, TEHNIK Škofja Loka in pogrebni službi KOMUNALA Šk. Loka. Hvala g. župniku Dularju in novomašniku g. Simonu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo poL, lepa hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Železniki, Šk. Loka, Jesenice, Sevnica, Radovljica, Frankfurt, Gameljne, julija 1997 OSMRTNICA Po krajši bolezni nas je prezgodaj zapustila naša sodelavka BREDA PRETNAR kuharica v Dijaškem domu Pogreb bo danes, v torek, 29. julija 1997, ob 16. uri na blejskem pokopališču. Sodelavci Srednje gostinske šole Bled V SPOMIN Jutri, 30. julija 1997, bo minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustila draga VIDA ROZMAN Naj v miru počiva sredi njej ljubega Sorskega polja. Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJENI Stražišče, 29. julija 1997 ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta HELENA ŽAKELJ Žaklova mama iz Stražišea Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnici Ravnikarjevi in osebju bolnišnice Jesenice. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža in očeta BLAŽA KRŽIŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, gospodu župniku in pevcem tet članom čevljarskega ceha. vsi NJEGOVI Škofja loka, Trata, Toronto, 23. julija 1997 ZADNJE NOVICE bo dežurni novinar Simon Šubic telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/II bomo pisali Jakobova nedelja je minila na Gorenjskem precej slovesno, kar se vidi tudi na današnji deiurni strani Tako vam na deveti strani poročamo s srečanja planincev ob Krekovi koči na Ratitovcu. Minuli konec tedna je bilo Živahno tudi pri gasilcih in tudi o tem smo nekaj zapisali. A življenje ni vedno postlano z rolicami in tudi na dežurnega novinarja se že obračajo Gorenjci, ki imajo takšne ali drugačne težave. Zato vas vabimo, da še vedno pokličete na zgoraj napisani telefonski številki in nam sporočate o vsem, kar bi bilo zanimivo za naše bralce. Še enkrat pa vas naprošamo, da ste pri tem dovolj jasni, saj s tem dežurnemu novinarju privarčujete veliko časa, ki ga sicer izgubi z ugotavljanjem bistva sporočila. Ne pozabite pa dejstva, da dežurni novinar dežura za vas, bralce. G.G. Piton v Bohinju Če je kdo mislil, da so Bohinjci sami kmetje, ki imajo doma kakšno kravo, morda svinjo in če je domačija malce večja, še psa ali mačko, je živel v zmoti. Kar se živali tiče, so namreč Bohinjci sila široki ljudje. Prejšnji dan se je namreč po Bohinju govorilo, da eden od članov občinskega sveta že dolgo prav prestrašeno hodi okoli hiše. Pa ne, da bi se bal političnih nasprotnikov, le pri sosedovih imajo čudno domačo Žival: pitona. Ker ima bohinjski občinski svet kar šestnajst svetnikov in je Bohinj vse prej kot majhna občina, izdajamo ime soseda: gospod Ivo Cundrič. Kdo je lastnik pitona, pa uganite sami. GBD Gorenjska borzno posredniška družbo d.d Koroška 33, Kranj, Tel: 064/361-300 Želite kupiti aH prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 730 do 18.00 ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" KERAMIKE A AlliMEX i NT."*" 223 480 KRAIMJ-ZIATO POUK :>k Na leto tudi do 250.00 obiskovalcev Kdo se spreneveda? Sistemska ureditev gondolsko - žičniške dejavnosti Kamnik, 28. julija - Te dni na Veliki planini preživlja počitnice približno 500 stacionira-nih gostov. Velika planina je ena najbolj obiskanih visokogorskih planot, saj ima v višku sezone tudi do 5.000 gostov na dan, vendar ni vse tako rožnato, kot se zdi. Vodstvo družbe Velika planina, ki se nenehno zamenjuje, se poleg turistične dejavnosti, ubada še z manj prijetnimi zadevami, kot so naprimer visoki stroški odvoza smeti, ker znanim povzročiteljem ni treba dati niti tolarja. Po neuradnih podatkih tudi na davčnem področju še vedno niso nič uredili. Zdi se, da imajo nekateri posamezniki na tem prelepem delu Gorenjske svoje interese. "V Kamniku pripravljamo predlog nadaljnjega razvoja žičniško - gondolske infrastrukture v lokalni skupnosti.' je poudaril Rudi Meršak. "Na leto to planoto obišče okoli 200 tisoč obiskovalcev in ena četrtina se jih na vrh odpelje z gondolo. Zaradi tolikšnega števila prepeljanih potnikov se država ne bo mogla več sprenevedati, da sodijo v prometno infrastrukturo kot žičnice. Samo s ceno karte (850 tolarjev), ne moremo pokriti stroškov vzdrževanja gondole." Turistična narava gondolsko - žičniške dejavnosti je nesporna. Po podatkih direktorja družbe Velika planina, d.o.o., so poslovni rezultati boljši od lanskih. V prvih Štirih mesecih je bil sicer obisk nekoliko slabši, zato pa sta zadnja dva veliko bolj uspešna. Med prednostne naloge šteje dokončno sanacijo sedežnice, pripravo zimske sezone in sanacijo žičniškega sistema v lihi dolini. Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, je po svetniški Spt.capjggenmo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel •LOVINffKI OMHATIK NMT S O*** rtttp ww\v mobit»l v zavrnitvi proračunske pomoči Velike planine spet optimističen, saj je vodje poslanskih skupin prepričal, da bodo planini bolj naklonjeni vsaj v rebalansu proračuna. Po njegovem mnenju je ključni problem Velike planine vedno njena ponudba, v zadnjih mesecih pa so našli še precej nepravilnosti, ki onemogočajo statusno ureditev družbe in njeno dokapitalizacijo. V jeseni se bodo svetniki spet lotili predloga obdavčitve vikendov, začeli pa bodo pobirati tudi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Družba Velika planina bo tako prihranila 3 milijone tolarjev na račun odvoza smeti. • M. Kubelj Nagrade za Dorotejo, Jozejo, Marijo in Ferdinanda Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa redno izvajfr mo telefonske ankete o tem, kako in koliko Gorenjke i" Gorenjci beremo Časopise ter spremljamo druga javno občila. Na ta način skušamo zbrati tudi Vaša mnenja 0 Vašem časopisu Gorenjskem glasu, ker vemo, da nikoli ttt delamo tako dobro, da bi bili s časopisom vsi zadovoljni ' tem mesecu sta takšno "mini raziskavo" opravili študentk* drugega letnika fakultete za družbene vede Milka Bizovl' čar in Anja Otavnik. Tako kot prejšnja leta, tudi letos občasno - praviloma vsaj vsak mesec - z žrebom med vse udeleženke in udeleženci Glasovih telefonskih anket podelimo nekaj ekskluzivnih nagrad - udeležbo na poljubno izbranem Glasovem izletu-V juliju je bil žreb naklonjen Doroteji Klančnik il Mojstrane, Cesta v Rodovno 11; Jožefi Jereb iz Lučin 6 pošta Gorenja vas; Mariji Burgar iz PodreČe 72, pošto Mavčiče, in Ferdinandu Ambrožiču s Cankarjeve 12 v Radovljici. Vsem štirim prisrčno čestitamo in jih vabimo da nas pokličejo po telefonu 223-111 glede koriščenj* nagrade. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkolt doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih anketah oziroM* Vas še kdaj bomo angažirali, pa se za sodelovanje, & mnenja, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Ministrstvo za promet in zveze o stanju na slovenskih cestah Cestno omrežje zelo obremenjeno Zamuda s sprejemanjem proračuna za leto 97 se bo poznala tudi p*1 obnovi in urejenosti državnih cest. podatki postregel minister za promet in zvC** mag. Anton Bergauer. Ljubljana, 28. julija - Zamuda pri sprejemanju proračuna za leto 1997 se bo poznala tudi na urejenosti slovenskih cest, saj se bodo mnoga dela, predvidena za letos, morala prenesti na naslednje leto, je na tiskovni konferenci ministrstva za promet in zveze dejal Žarko Pregelj, državni sekretar za ceste. Za državne ceste je bilo po zakonu o začasnem financiranju v prvem letošnjem polletju na razpolago 8,37 milijarde tolarjev, od tega jih je bilo realiziranih za 6,5 milijarde tolarjev. Nekatera dela še potekajo, prav tako so v pripravi novi projekti, pridobiva se še tehnična in investicijsko tehnična dokumentacija za gradnjo novih odsekov, tako da naj bi letos po sprejetju proračuna realizirali vsaj 21 milijard tolarjev. Toliko kot je bilo za državne ceste namenjeno tudi lani. Še hitreje pa na slovenskih cestah nara$ promet - 9 odstotkov na leto. Najhuje je naH cestnem križu (vzhod - zahod, sever - Ju^ kjer se pretaka kar 60 odstotkov vsej cestnega prometa, čeprav dolžina magistra nih cest in avtocest, ki spadajo pod cestni *m dosega le 15 odstotkov celotnega cestni omrežja v državi. . Ne povečuje pa se samo promet, art1Pli tudi poraba goriv letno zraste za 15 do I odstotkov, je dejal Anton Šajna, dirckto Direkcije Republike Slovenije za ceJJ Čeprav se povečuje tudi število prontf'!^ nesreč, pa je vse manj nesreč s snif(0 J izidom. Teh je 5 odstotkov in so *c vpadanju, je še dodal šajna Državni zbor je junija sprejel interventni zakon za odpravo posledic zime, v katerem je za sanacijo najbolj poškodovanih glavnih in regionalnih cest namenil 2 milijardi tolarjev, enako vsoto pa tudi za sanacijo lokalnih cest. Vsa dela naj bi bila zaključena oktobra letos, obnovljeno pa naj bi bilo skoraj sto kilometrov glavnih in regionalnih cest. Cestni promet intenzivno narašča V obdobju 1980 1990 se je število registriranih motornih vo/il v Sloveniji drastično povečalo, kar za 40 odstotkov, po letu 90 do lani pa še za dodatno četrtino. Stopnja motorizacije v Sloveniji tako že dosega eno vozilo na 2,7 prebivalca, kar nas približuje evropskim trendom. Vendar pa je treba poudariti, da je rast števila motornih vozil v Fvropi bistveno nižja kot v Sloveniji, je s Državne ceste v slabem stanju ,e Kar 300 kilometrov državnih cest proPj/jo vsako leto, medtem ko jih je dodatnih * kilometrov tako poškodovanih, da je PreVvj|, nost ogrožena. Vzrok za to jc po ministro besedah nezadostno vlaganje v obnovo preteklih letih, svoje pa je dodala tudi U»ns zima. j Kot je bilo rečeno na konferenci, rl3J j letošnji proračun znašal okoli 737 nwW*| tolarjev, (»lede na lansko vsoto, ki je PrlPart;o ministrstvu za promet in zveze, in stop y inflacije (indeks 109) bi moralo t°kr3^ malho kapniti 37 milijard tolarjev. Pred^j^ nove obveznosti iz zakona o javnih cest'1 ^ pmpadle obveznosti i/, prejšnjih let, P°jfi tega pa še investiranje v železniški promet ( pa potrebno vsoto dvigujejo na nekaj ve C 50 milijard tolarjev. Ker pa v rnini»U*y računajo, da bodo v proračunu dobili le ne { preko 40 milijard, vsega načrtovaflefvjjj bodo uspeli realizirati. Program bodo krčili na novih investicijah. • S. šubic AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLA^A Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:....................................... Predlagatelj: Ime in priimek:................................................................................................. Naslov:............................................................Kontaktni telefon:.......................................... Opis presenečenja:................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2. Kran| ali na GOHENJSKI GLAS, K*** I, 4000 Kranj • pripisom KAMERA PRESENEČFNJA wxsm DANES 16.15 - ODDAJA VARUJMO ZDRAVJE - <=tani 913 Ffl STEREO O SONČENJU IN PIKIH ZUZELK MOR